Notulae ad floram Sloveniae Arabis muralis Bertol. = A. collina Ten. Nova nahajališča redke vrste v Sloveniji New localities of a rare species in Slovenia 0454/1 Slovenija: Kočevska, Kostelska, nad dolino Cabranke, Taborska stena, na več krajih v spodmolih ostenj in v ostenjih, med 900 m in 1000 m. n. m., SW. Det. M. Accetto, 3. 8. 2014, 25. 8. 2014 (avtorjevi popisi). 0454/1 Slovenija: Kočevska, Kostelska, nad dolino Cabranke, Žurgovske stene, pod Školom (1007 m), na več krajih v spodmolih ostenj in v ostenjih, med 800 m in 970 m. n. m., NW do SW. Det. M. Accetto, 10. 8. 2014, 12. 8. 2014, 28. 8. 2014, 30. 8. 2014 (avtorjevi popisi). 0555/1 Slovenija: Kočevska, Kostelska, Dolina Kolpe, Planinska stena, v ostenjih, 630 m n. m., W. Leg. & det. M. Accetto, 31. 5. 2014 (herbarij LJS). O zgodovini odkrivanja te vrste v Sloveniji smo že pisali (Accetto & T. Wraber 2001). Vsa do sedaj odkrita nahajališča so v jugovzhodni Sloveniji oz. na Kočevskem, v njenem preddinarskem (Plemel 1862 - tega najdišča do sedaj še niso potrdili, prim. T. Wraber 1992, LJU 133195) in dinarskem delu (Accetto & T. Wraber 2001, Accetto 2000, 2006, 2008). Nova, kar številna najdišča te vrste smo našli ponovno na Kočevskem, v dveh novih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore (0454/1, 0555/1), točneje v ostenjih Planinske stene, v Taborski steni, kjer je eno od nahajališč tudi ob vhodu v znano Taborsko jamo (950 m n. m.) in v Žurgovskih stenah pod Školom (1007 m, s številnimi spodmoli), medtem ko vrsto v severozahodnem delu Žurgovskih sten za zdaj nismo opazili. Ostenja gradijo kredni apnenci (Savic & Dozet, 1985). Po geografski razširjenosti jo nekateri štejejo za severno-sredozemsko razširjeno vrsto (od severne Španije, preko južne Francije, Apeninskega in Balkanskega polotoka do zahodne Bolgarije, Hegi 1958: 253-254), drugi za južnoevropsko vrsto (Aeschimann & al. 2004: 530). Fitosociološko jo uvrščajo v red Potentilletalia caulescentis (T. Wraber v: Accetto & T. Wraber 2001: 40), v novejšem času pa v podzvezo Kernero saxatilis-Potentillenion caulescentis (Theurillat in Theurillat & al. 1995). V zgoraj navedenih nahajališčih smo vrsto našli tako v razpokah ostenj kot tudi v spodmolih. V prvem primeru gre za svetla, odprta skalnata in sušna rastišča, kjer se vrsta Arabis muralis druži z drugimi hazmofiti v fitocenozah že opredeljene asociacije Seslerio kalnikensis-Arabidetum muralis Accetto 2008, ki jo členimo na dve subasociaciji: -campanuletosum justinianae in -arabidetosum alpinae (Accetto 2008). V obravnavanih območjih se pojavlja le nekoliko bolj sušna oblika z vrsto Campanula justiniana, ki je v primerjavi z opisanimi fitocenozami na Firstovem repu obubožana po diagnostičnih vrstah. V času ploditve vrsto močno objedajo ptiči, ki s tem zagotovo skrbijo za njeno razširjanje. V drugem primeru, v spodmolih, so rastiščne razmere za uspevanje vrste Arabis muralis drugačne. Gre za slabše svetlobne razmere, še posebej v hladnih legah, neposredne padavine so redke, voda po večjih deževjih polzi in kaplja iz razpok v stropih spodmolov, temperaturne razlike tekom dneva in noči so manjše, vrsta pa raste na nanesenih apnenčastih plitvih pržinastih tleh oz. drobnem meliščnem grušču. Večina spodmolov je odprta proti dolini Čabranke (SW). V dveh primerih smo opazili, da dna spodmolov sestavljajo tudi do dva metra debeli nanosi. Prislonjena, iz tankih bukovih debelc sestavljena stara lestev, ter pod njo okoli dva metra globoka in načrtno izkopana jama, v katere navpičnem profilu se opazijo vodoravne zeleno obarvane plasti, kažeta, da so jo verjetno izkopali geologi, ali drugi »vedoželjni« obiskovalci. V primerjavi s prej opisanimi rastišči je vrsta tod redka, sicer pa v spodmolih dokaj stalna. Največkrat gre za posamične raztresene osebke, oz. zelo redke skupinice, ki se jim ponekod pridružujejo nekatere tod še manj stalne vrste [Sesleria juncifolia ssp. kalnikensis +, Satureja montana subsp. montana + (sicer pogosta v vseh tokrat obiskanih ostenjih, kjer so tudi njena nova nahajališča) in druge]. O združbahArabidetum muralis s. lat. skoraj ne moremo govoriti (do sedaj znan le en primer zunaj obravnavanih območij, glej Accetto 2008: 5). V obiskanih spodmolih se pogosto zadržuje divjad (gamsi). Dokaj verjetno je z njo povezana tudi navzočnost vrste v spodmolih. Plodečih osebkov te vrste tod nismo opazili. Za zdaj smo zidni repnjak v Sloveniji opazili šele v šestih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Zato še vedno sodi med redke vrste tako na Kočevskem kot tudi v Sloveniji. Literatura Accetto, M., 2000: Floristične zanimivosti z ostenij Firstovega repa in bližnje okolice. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 58 (4): 180-188. Accetto, M. & T. Wraber, 2001: Arabis muralis Bertol. Hladnikia (Ljubljana) 11: 39-40. Accetto, M., 2006: Arabis muralis Bertol. Notulae ad floram Sloveniae. 69. Hladnikia (Ljubljana) 19: 47-72. Accetto, M., 2008: Floristične in vegetacijske zanimivosti ob vznožju previsne stene s spodmolom nad Ribjekom ob Kolpi. Hladnikia (Ljubljana) 21: 3-17. Aeschimann, D. , K. Lauber, D. M. Moser, & J. P. Theurillat, 2004. Flora Alpina 1, 2, 3, Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Hegi, G., 1958: Illustrierte Flora von Mitteleuropa, 4 (1). München, Carl Hanser Verlag. pp. 253-254. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglic, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc Krajšek, S. & B., Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Martinčič, A. (ed.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Türk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. D. Krain. Landesmus.: 120-164. Savic, D. & S. Dozet, 1985: Osnovna geološka karta 1: 100 000. Tolmač za list Delnice L 33-90. Zvezni geološki zavod, Beograd. 60 pp. Theurillat, J. P., D. Aeschimann, P. Küpfer & R. Spichiger, 1995: The higher vegetation units of the Alps. Colloques Phytosociol. (Bailleul) 2: 189-239. Marko Accetto Leonurus cardiaca L. Nova nahajališča prizadete vrste New localities of endangered species 9364/3 Slovenija: Prekmurje, Nedelica, rob gozda, 168 m n. m., leg. & det. Rok Janža, 25. 5. 2014 (LJU10141275) 0249/3 Slovenija: Primorska, Sežana, V pobočje Tabora, 400 m n. m., zaraščeno grmovnato pripotje, leg. & det. D. Štolfa, 29. 6. 2011 (LJU 10141328, študentski herbariji). 9953/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljana - Moste, 300 m n. m., leg. B. Anderle, 2.7.1995 (herbarij B. Anderleta) Deljenolistna srčnica je čez meter visoka, postavna rastlina iz družine ustnatic. Zaradi zdravilnih lastnosti so jo nekdaj pogosto gojili po vrtovih. Pri nas je najverjetneje arheofit (Bačič 2000). Pojavlja se redko in raztreseno, praviloma v bližini človekovih bivališč ali na motenih rastiščih (Jogan 2007). Vrsta je kot prizadeta (E) vključena v Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989, Anon. 2002). Da je vrsta v upadanju, je pred 30 leti botanično javnost opozoril Wraber (1983). V naslednjih letih smo bili zato botaniki na terenu bolj pozorni na srčnico in najdbam so sledile številne objave: Naglič (1987), Kaligarič (1990), Vreš (1987, 1992), Kaligarič & Jogan (1990), Jogan (1996), Bačič (2000), Bakan (2006, 2011). Vrsta je bila najdena tudi na raziskovalnem taboru študentov biologije v Mokronogu, leta 2009 (podatkovna zbirka CKFF, B. Frajman) in v okviru raziskav ruderalne vegetacije (MARKOVIC 1984, 2007). O uspevanju v Ljubljani priča podatek Braneta Anderleta, ki je vrsto nabral v Mostah pri železniški postaji leta 1995, v novejšem času pa je bil objavljen tudi podatek za Ljubljansko Barje, kjer je srčnica rasla ob kolovozni poti med Blatno Brezovico in Bevkami (0052/1). Junija 2010 jo je tam opazil Peter Grošelj (Grošelj v Jogan (ed.) 2012): srčnica je uspevala v sestoju velikosti približno 10 m2, bila je v bujnem cvetenju in na njej se je pasla množica čebel. Kljub vztrajnemu iskanju v naslednjih letih vrsta na tem mestu ni bila več najdena, pa tudi v okolici je ni bilo opaziti. Razlog za njeno izginotje je najverjetneje urejanje robov kolovoza: zadnja leta namreč lastniki parcel natančno čistijo (kosijo) robove, tudi preko 2 m v širino, in to večkrat letno, ter na novo zasipavajo kolovoz z gruščem, s tem pa pestrega rastlinja ob teh poteh ni več. V tem času se je spremenila tudi namembnost kolovoza, ob katerem je rasla srčnica. Promet se je močno povečal, saj kolovoz na drugem koncu ni več zaprt. V Prekmurju je bila vrsta letos opažena ob gozdnem robu pri Nedelici, nedaleč stran jugovzhodno od gramoznice, v delu, imenovanem Greda. Najbližje stavbe so od nahajališča oddaljene približno 300 m. Populacija je omejena na sestoj površine približno 4 m2. Tla so tu ravna in razmeroma vlažna. Sestoj je približno dva metra oddaljen od gozdne poti. Okolica je bila precej zaraščena z različnimi visokimi steblikami. Eden od primerkov je bil nabran in herbariziran. Vrsta v Prekmurju velja za močno ogroženo (Bakan 2006), znano je uspevanje v Melincih (kvadrant 9463/1) in Gančanih (Bakan (2011): kvadrant 9363/4, ruderalizirana njiva ob Hraščičkem gozdu, blizu krožišča pri AC (24. 8. 2009, uspevanje je bilo potrjeno tudi v letu 2011 - B. Dolinar in B. Bakan). Pri pregledu materiala iz herbarija LJU smo odkrili še eno pričevanje o uspevanju vrste v novejšem času. Gre za najdbo D. Štolfa, ki je vrsto nabrala za svoj študentski herbarij, ki ga študenti biologije izdelajo pri predmetu Sistematska botanika. Na srčnico je naletela pri Sežani, v zaraščenem grmovnatem pripotju. Ker se je poznavanje razširjenosti vrste od objave zemljevida razširjenosti v Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001) dopolnilo, smo izdelali nov zemljevid razširjenosti (Slika 1), kjer so zelo stari (pred 1970) in starejši podatki (1971-1999) s simbolom ločeni od novejših (po l. 2000). Upoštevali smo vse razpoložljive vire. Zelo stari podatki temeljijo predvsem na objavah Marchesettija (1896-97), Pospichala (1897-1899), Dolšaka (1936) in Engelthalerja (1874). Upoštevali smo tudi herbarijski material LJU, avtorji so: Štolfa (LJU10141328), Naglič (LJU10033830, LJU10033832), Špilak (LJU10033825), Jogan (LJU1003328, LJU10033826, LJU10033827), Tomažič (LJU10033833), Paulin (LJU10033824), Dolšak (LJU10033835, LJU10033829), Justin (LJU10033834) in Kaligarič (LJU10033831). Iz vzorca razširjenosti, ki se kaže na zemljevidu, vidimo, da je vrsta redka, da se pojavlja (oz. se je pojavljala) raztreseno v vseh fitogeografskih območjih, v novejšem času pa so potrditve le iz SM, PA in PD. Vrsto je težko varovati, saj je vezana na rastišča, ki jih človek ves čas spreminja, tako da jo po eni strani ogroža urejanje okolice bivališč, pozidave in zatiranje s herbicidi, po drugi strani pa zaraščanje - naravna sukcesija. Obenem pa se ravno zaradi človekovih posegov v prostor pojavljajo nova primerna rastišča zanjo. Vrsta se razširja s drobnimi plodiči piramidaste oblike, ki nimajo posebnih struktur za razširjanje z vetrom ali na dlaki oz. perju živali. Možnosti raznašanja na dolge razdalje so - kot kaže - Slika 1: Razširjenost deljenolistne srčnice (Leonurus cardiaca) v Sloveniji Figure 1: Distribution ofLeonurus cardiaca in Slovenija bolj omejene. Zagotovo pa ima (oz. je imel) človek s svojimi dejavnostmi tudi vlogo pri razširjanju semen. Omenili bi še eno zanimivost glede deljenolistne srčnice. Avstrijska ekskurzijska flora (Fischer & al. 2008) navaja dve podvrsti te vrste: L. cardiaca subsp. cardiaca in L. cardiaca subsp. villosus. Razlikujeta se predvsem po dlakavosti stebla in listov: prva je dlakava le po robovih stebla, listi so redkodlakavi, druga pa ima steblo kroginkrog izrazito kuštravo, štrleče dlakavo in listi so mehko kuštravodlakavi po obeh straneh. L. cardiaca subsp. villosus v zadnjem času (?) ponekod v Avstriji gojijo kot čebeljo pašo, ta podvrsta pa se pojavlja tudi podivjano, morda celo udomačeno (Fischer & al. 2008, Essl & Rabitsch 2002). Po pregledu materiala iz herbarija LJU smo ugotovili, da ves domači material (vključno z novo najdbo iz Prekmurja) pripada tipski podvrsti. Ugotovitev je pričakovana, saj pri nas - kot kaže -te rastline zaenkrat še ne uvajajo ali preizkušajo kot čebeljo pašo. Na različnih slovenskih čebelarskih spletnih forumih tudi ni zaslediti omemb te rastline. Zahvala Za koristne pripombe, dodatne podatke in pomoč se najlepše zahvaljujemo dr. Branku Vrešu in dr. Igorju Dakskoblerju. Za prispevane podatke o razširjenosti in dovoljenje za objavo še neobjavljenih nahajališč se prisrčno zahvaljujemo Branetu Anderletu, Branku Dolinarju in vsem, ki so prispevali svoje herbarijske pole z deljenolistno srčnico v herbarij LJU, še posebej D. Štolfa. Aliju Šalamunu iz Centra za kartografijo favne in flore se najlepše zahvaljujemo za izdelavo zemljevida razširjenosti. Literatura Dolsak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exsiccata Carniolica. Centuria XV.-XVIII. Prirodoslovne razprave, Ljubljana 3(3): 85-131. Engelthaler, H., 1874: Beitrag zur Flora Ober-Krain' s. Werhandlungen der K.K. Zool.-Bot. Gesell. 24: 417-422, Wien. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 2/2002. Bačič, M., 2000: Prispevek k poznavanju flore Ribniške doline (Dolenjska, Slovenija), Natura Sloveniae 2 (2): 7-19. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Razvojni center, Lendava. 244 pp. Essl, F. & W., Rabitsch, 2002: Neobiota in Österreich. Umweltbundesamt, Wien. p. 104 Fischer, M. A., Oswald, K. & Adler, W., 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 3. Auflage. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. Linz. 1392 pp. Jogan, N., 2007: Lamiaceae. V: Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vres, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajsek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 585-620. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc Krajsek, S. & B., Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 223. Jogan, N. (ed.), 2012: Nova nahajališča - New localities. Hladnikia 29: 67-71 Niklfeld, H. & L. Schratt-Ehrendorfer, 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs 2., neu bearbeitete Auflage. Farn- und Blütenpflanzen. - Grüne Reihe des Bundesministeriums für Umwelt, Jugend und Familie, Bd. 10. Austria Medienservice, Graz. 291 pp. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. [Red data list of endangered vascular plants of SR Slovenia (Yugoslavia).] -Varstvo narave 14/15: 1-429. Wraber, T., 1983: Srčnica in pikasti mišjak, kje sta? Proteus, Ljubljana 55 (3): 89-90. Bakan, B., 2011: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti 9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia 71: 57. Naglic, D., 1987: Še o srčnici in pikastem mišjaku v Sloveniji. Proteus, Ljubljana 49(7): 271-273. Vreš, B., 1992: O deljenolistni srčnici na Pohorju. Proteus, Ljubljana 55(3): 89-90. Kaligaric, M. & N. Jogan, 1990: Floristične novosti iz Slovenske Istre 2 [New Floristical Discoveries from Slovenian Istria 2]. Biološki vestnik, Ljubljana 38(3): 57-64. Kaligaric, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave, Ljubljana 16: 17-44. Markovic, L., 1984: Die Ruderalvegetation in dinarischen und vordinarischen Gebiet Sloweniens. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Ljubljana 25(2): 63-133. Vreš, B., 1987: Floristični pregled Košenjaka z okolico. Biološki vestnik, Ljubljana 35(2): 135-150. Jogan, N., 1996: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. V: Bedjanič, M. (ured.), Tabor študentov biologije Kozje '95, str. 23-36, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana: 30 Marchesetti, C., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. CIV + 727 pp. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes 1(1897): XLIII, 1-576; 2(1898-1899): 1-946. Tinka Bačic, Rok Janža & Peter Grošelj Scutellaria hastifolia L. Novo nahajališče v predalpskem fitogeografskem območju New locality in Prealpine phytogeographic region 9853/1 Slovenija: Gorenjska, Komenda, Suhadole, vlažni gozd blizu potoka Pšata, leg. & det. B. Nemec, 16. 6. 2014 (LJU10141274) Čeladnice (rod Scutellaria) spadajo v družino ustnatic. Pri nas uspevajo tri vrste tega rodu, dve sta izrazito vlagoljubni: to sta navadna in kopjastolistna čeladnica. Razlikujemo ju predvsem po obliki listov. Listi kopjastolistne čeladnice imajo razločno kopjasto dno in so v zgornjem delu celorobi, listi navadne čeladnice pa imajo zaokroženo do plitvosrčasto dno in so topo nazobčani. Obe vrsti sta pri nas v upadanju, vendar navadno čeladnico srečujemo precej pogosteje kot kopjastolistno, ki v Sloveniji uspeva raztreseno in redko (Jogan v Martinačič & al. 2007) Kopjastolistna čeladnica je vrsta vlažnih travnikov, vodnih jarkov in vlažnih ekstenzivno obdelanih njiv (Jogan v Martinačič & al. 2007). Da je vrsta pri nas redka, sta pred dobrima dvema desetletjema opozorila Wraber in Čarni (1990). Tako je bila kopjastolistna čeladnica leta 2002 uvrščena na Rdeči seznam kot prizadeta vrsta (E) (Anon. 2002). Vrsta je močno ogrožena tudi v Avstriji (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer 1999). Pri nas je razširjena predvsem v vzhodnem delu države: na zemljevidu razširjenosti (Jogan & al. 2001) vidimo, da je njeno uspevanje znano v nekaj deset kvadrantih, predvsem v preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Od tam so tudi novejši podatki, na primer za Prekmurje Bakan (2006). Podatka za submediteransko območje sta le dva, zelo stara (Pospichal 1897 za Rižano in Vipavo). V predalpskem območju pa je znanih skupno pet nahajališč: Dobovec pod Kumom (leg. Budnar, 30. 5. 1948, det. Mayer, LJU10051896), Zgornje Grušovlje pri Polzeli - Ložnica (B. Trčak, 1. 6. 2005, podatkovna zbirka CKFF), Celje (Hayek 1912), Brezje pri Senovem -Dolge njive (leg. S. Budna, 14. 7. 2000, rev. N. Jogan, LJU10051884, Budna & Jogan, 2001, Jogan (ed.) 2001) in Log pri Ljubljani (Modic 1953). Le dve predalpski nahajališči sta novejšega datuma, zato nas je najdba kopjastolistne čeladnice pri Komendi letos poleti prijetno presenetila. Čeladnica je v Suhadolah rasla ob robu vlažnega gozda, ki meji na travnik. Na nahajališču je cvetelo le nekaj primerkov te rastline. Nahajališče je odmaknjeno od vasi in za zdaj ne kaže, da bi bila rastlina tu ogrožena. Nekaj metrov globlje v gozdu teče potok Pšata. Na vlažnih rastiščih v Suhadolah (v kvadrantu 9853/1) je prva avtorica tega prispevka opazila in nabrala za svoj študentski herbarij v okviru študija biologije še nekatere druge zanimive vlagoljubne rastline: med njimi omenimo rumeno maslenico (Hemerocallis lilioasphodelus, Komenda, Suhadole, ob močvirju, leg. & det. B. Nemec, 17. 6. 2014, LJU10141276), ki je zavarovana (Anon. 2004) in kot ranljiva vrsta (V) uvrščena na Rdeči seznam (Anon. 2002), močvirski jetičnik (Veronica scutellata), ki je na Gorenjskem redek in je prav tako ranljiva vrsta slovenske flore (V), navadno božjo milost (Gratiola officinalis, ranljiva vrsta, ki je sicer v teh krajih pogosta) in vodno peruniko (Iris pseudacorus, zavarovana vrsta). Območje je vsekakor naravovarstveno zanimivo in vredno nadaljnjih botaničnih raziskav. Literatura: Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 2/2002. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, Uradni list RS, št. 46/2004 z dne 30. 4. 2004. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni center Lendava: 153. Budna, S. & N. Jogan, 2001: Scutellaria hastifolia. In: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča 11. Hladnikia (Ljubljana) 11: 48. Hayek, A., 1912: Flora von Steiermark I—II. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin. I (1908-1911): 1-870; II (1911-1914): 241. Jogan, N., 2007: Lamiaceae. V: Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Türk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman B., Strgulc Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Fischer M. A., Eler K. & Surina B. 2007. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 585-621. Jogan, N., Bačič T., Frajman B., Leskovar I., Naglič D., Podobnik A., Rozman B., Strgulc Krajšek S. & Trčak B., 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 347. Modic, B., 1953: Floristični pregled cvetnic v Logu. Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 63 pp. Niklfeld H. & L. Schratt-Ehrendorfer, 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs 2., neu bearbeitete Auflage. Farn- und Blütenpflanzen. Grüne Reihe des Bundesministeriums für Umwelt, Jugend und Familie, Bd. 10. Austria Medienservice, Graz. 291 pp. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes 1(1897): XLIII, 1-576; 2(1898-1899): 1-946. Wraber, T. & A. Čarni, 1990: Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave, Ljubljana 16: 5-16. Barbara Nemec & Tinka Bačič Rhamnus intermedius Steud. & Hochst. Nova vrsta v flori Slovenije New species in the flora of Slovenia 0449/1 Slovenija: Kras, Kraški rob nad vasjo Osp, zaraščajoči kraški travnik, 315 m n. m., 45° 34' 39'' N, 13° 51' 45'' E. Leg. & det. K. Jarni, 7. 6. 2007 in 1. 7. 2011, LJU. Po do zdaj znanih podatkih je rod Rhamnus (kozja češnja) iz družine Rhamnaceae (krhlikovke) v Sloveniji zastopan s štirimi vrstami: čistilna kozja češnja (R. catharticus L.), kranjska kozja češnja (R. fallax Boiss.), razkrečena kozja češnja (R. saxatilis Jacq.) in nizka kozja češnja (R. pumilus Turra) (Trčak 2007). Pred nedavnim smo v Sloveniji našli še eno predstavnico tega rodu, vrsto Rhamnus intermedius Steud. & Hochst. Vrsta Rhamnus intermedius je do okoli 80 cm velik, listopaden grm z gostimi in močno skrivenčenimi trnatimi vejami. Listi so navzkrižno razporejeni, dolgi od 9-15 mm in široki od 5-10 mm. Listna ploskev je temno zelena, bleščeča, okroglasta do široko eliptična s topim ali na kratko zašiljenim vrhom (Slika 1). Na dnu je zaokrožena ali topo klinasta, po robu topo nažagana. Listni pecelj je dolg okoli 4 mm (Šilič 2005). Zelenorumeni cvetovi so drobni, dvo-ali enospolni, s 4-5 čašnimi in venčnimi listi. Prašniki so 4, pestič 1 z vratom razdeljenim na 2 (-4) dele. Koščičast plod ima premer 4-5 mm in je okroglast, gol, gladek, črn in bleščeč z 2-3 koščicami. Le-te so po obliki jajčaste, svetlotjave, bleščeče in imajo skoraj po vsej dolžini vzdolžno razpoko (Šilič 2005). Slika 1: Primorska kozja češnja (Rhamnus intermedius) na rastišču nad vasjo Osp (foto: K. Jarni) Figure 1: Rhamnus intermedius at the site above the village Osp (Photo: K. Jarni) Rhamnus intermedius (v zadnjem času je pogostejša raba imena Rhamnus intermedia), zanjo predlagam slovensko ime primorska kozja češnja, je endemit primorskega dela Dinaridov s klasičnim nahajališčem (locus classicus) pri Reki na Hrvaškem, kjer jo je leta 1827 našel nemški botanik Christian Friedrich Hochstetter. Vrsto najdemo po otokih in ozkem obalnem pasu vzdolž Jadranskega morja, kjer raste v zimzelenih gozdovih hrasta črnike (Fraxino orni-Quercetum ilicis Horvatic), redki makiji in grmiščih ter na skalnatih pašnikih. Po dolinah rek uspeva tudi v notranjosti vse do tam, kjer se še pozna vpliv sredozemskega podnebja (npr. v dolini Neretve do Mostarja - Silič 2005). Poldini (2009) poroča o edinih nahajališčih vrste R. intermedius v Italiji, na Tržaškem Krasu, nekatera so v neposredni bližini državne meje s Slovenijo. Nekaj sto grmov naj bi raslo na pobočju hriba Griža (Monte Grisa), nekaj pa tudi na kraškem grebenu v bližini igrišča za golf (Hudo leto) ter pod hribom Kokoš (Monte Cocusso) nad Lokvijo. Uspeva predvsem v grmiščih ruja in skalne krhlike (Frangulo-Cotinetum), ki zaraščajo kraško gmajno. Njegove podatke povzema tudi Rottensteiner (2014) v Ekskurzijski flori za Istro, kjer navaja tipsko podvrsto subsp. intermedia kot redko na Tržaškem ozemlju. Grm primorske kozje češnje smo prvič opazili 7. junija 2007 na kraškem travniku nad vasjo Osp (Slika 2). Z njega smo vzeli herbarijski vzorec, ki ga hranimo v herbariju Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniške fakultete (UL). Žal tej najdbi sprva nismo posvetili večje pozornosti, pozabili smo tudi natančno nahajališče. Grm smo ponovno našli 1. junija 2011, takrat odčitali koordinate in vzeli herbarijske vzorce za herbarij LJU. Pri pregledovanju bližnje kot tudi nekoliko širše okolice drugih primerkov primorske kozje češnje nismo opazili. Grm, ki je visok okoli 70 cm in širok 1,5-2 m, sestavlja 6-7 poganjkov. Listi na 46 47 4fi 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 46* < SLOVENIJA • itlufflriul iitffirrmjfm I 19 ¡0 »km Slika 2: Razširjenost vrste Rhamnus intermedius v Sloveniji Figure 2: Distribution of Rhamnus intermedius in Slovenia Slika 3: Od leve proti desni: list kratkega in dolgega poganjka na poganjku iz tal št. 1; list kratkega in dolgega poganjka na poganjku iz tal št. 2 (avtor: T. Bavcon) Figure 3: From left to right: leave of short and long shoot on shoot #1; leave of short and long shoot on shoot #2 (Author: T. Bavcon) posameznih poganjkih so po velikosti homogeni, večje razlike v velikosti pa so med poganjki (Slika 3). Opažena lastnost bi bila lahko posledica genetske heterogenosti grma tj. več osebkov zraslih iz različnih semen kot posledica skupnega transporta pri razširjanju semen. Leta 2012 je rastlina polno rodila in plodovi so bili prisotni na vseh poganjkih. Leto kasneje se je eden od poganjkov na južni strani grma posušil, vendar je v letošnjem letu (2014) znova odgnal iz korenin, kar je dober znak za zdaj edinega znanega predstavnika vrste pri nas. Zahvala Iskrena hvala Igorju Dakskoblerju za številne koristne pripombe in dopolnila. Literatura Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia: lo stato dell'ambiente. Edizioni Goliardiche,Trieste. 731 pp. Rottensteiner, W., 2014: Rhamnus L. -Kreuzdorn. In: Rottensteiner, W. (ed.): Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt. pp. 806-807. Šilic, Č., 2005: Atlas dendroflore (drveče i grmlje) Bosne i Hercegovine. Matica Hrvatska Čitluk, Franjevačka kuča Masna Luka. 575 pp. Trcak, B., 2007: Rhamnaceae - krhlikovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 356358. Kristjan Jarni Erythronium dens-canis L. Novi nahajališči v Slovenski Istri New localities in Slovenian Istria 0548/1 (UTM 33TUL93) Slovenija: Primorska, Istra, dolina Drnice, Bezjak pod Sv. Petrom, 20 m do 45 m n. m., v stranski dolini in na osojnem vznožju pobočja nad njo, robinijev panjevec in mešan hrastovo-belogabrov gozd. Det. Z. Sadar, april 1998 in Z. Sadar & I. Dakskobler, 14. 4. 2014, popis in fotografije avtorjev. 0548/4 (UTM 33TVL03) Slovenija: Primorska, Istra, ob potoku Malinska pod Hrvoji, južno od obnovljenega mlina, proti meji s Hrvaško, 356 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 4. 2013, avtorjev popis in fotografije. Potrditev uspevanja v dolini Malinske, ki ga omenja, brez natančnejšega nahajališča, najbrž je bilo v kvadrantu 0548/2, Kaligarič (1982: 284). Navadni pasji zob (Erythronium dens-canis) v Sloveniji uspeva v vseh fitogeografskih območjih (Jogan & al. 2001: 151). Po tem viru in po podatkih v bazi FloVegSi (Seliškar & al. 2003) je najmanj nahajališč v alpskem in dinarskem fitogeografskem območju. V submediteranskem območju je pogost v Srednjem Posočju, v Vipavskih Brdih, na planoti Vrhe, redkejši na Krasu in v Brkinih. V Slovenski Istri smo ga do zdaj poznali le v njegovih apnenčastih delih (Slavnik, nad Črnim Kalom, južno od Klanca pri Kozini), ne pa v Koprskem gričevju (Trčak & Pavlin 2003, Rottensteiner, in litt.), z izjemo podatka za dolino Malinske vzhodno od vasi Hrvoji (Kaligarič 1982: 284), ki je bil najbrž v kvadrantu 0548/2. Podobno spoznanje velja za italijanski del Istre (Poldini 2009: 277). Münch (2014: 579) v Ekskurzijski flori Istre navaja, da je redko razširjen na Tržaškem, v Brkinih, v zaledju Reke, v Čičariji, na Učki, v Tržaškem in Reškem zalivu. Naštete pokrajinske enote, z izjemo Učke (tam sta o pasjem zobu prva pisala Benl & Mayer, 1975), zaobjemajo tudi slovensko ozemlje. Slovenska Istra tako sodi v enoto Tržaški zaliv, ki pa vsebuje tudi del Krasa (na primer vzpetino Kokoš). Najbrž je nahajališč pasjega zoba v dolini Malinske več, oz. so v različnih kvadrantih, kar sklepamo iz Kaligaričevega (ibid.) poročila, so pa v zalednem, nekoliko višjem delu Istre, med Hrvoji in Abitanti, v območju, kjer že prevladujejo belogabrovi in bukovi gozdovi iz asociacij Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum, Seslerio autumnalis-Fagetum in Ornithogalo pyrenaici-Fagetum. Precej bližje morju je novo nahajališče v dolini Drnice, v njeni stranski dolini pod Sv. Petrom, na nadmorski višini komaj 20 m do 45 m. To nahajališče smo tudi fitocenološko preučili (Preglednica 1). Sestoja v sami dolini nismo popisali, tu je bilo potencialno rastišče belega gabra, izkrčeno za njivo, ki je zdaj opuščena in jo zarašča robinijev panjevski drogovnjak. V njem je poleg pasjega zoba pogost čemaž (Allium ursinum), ki je v Slovenski Istri prav tako precejšnja redkost. Na osojnem pobočju nad dolino v spodnjem delu prevladuje beli gaber (popis št. 1 v Preglednici 1) in ta sestoj za zdaj uvrščamo v asociacijo Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum, višje v pobočju pa prevladuje cer (popis št. 2 v Preglednici 1) in ta sestoj uvrščamo v provizorno asociacijo Rusco aculeati-Quercetum cerris nom. prov. (drugotna združba cera na potencialno belogabrovem ali bukovem rastišču). V obeh sestojih glede na nadmorsko višino in bližino morja uspeva razmeroma veliko značilnic mezofilnih bukovih in belogabrovih gozdov, poleg pasjega zoba in čemaža še vrste Primula vulgaris, Galanthus nivalis, Galeobdolon montanum, Mercurialis perennis, Arum maculatum, Pulmonaria officinalis, Euphorbia amygdaloides, Lathyrus vernus, Sanicula europaea in še nekatere druge. To potrjuje naša dozdajšnja opažanja (Dakskobler 1996, 2013, Sadar & Dakskobler, mscr. - članek v pripravi o posameznih bukvah in bukovih skupinah, ki so v Sloveniji najbližje morju), da so v Slovenski Istri nekoč bukovi in spremljevalni belogabrovi gozdovi uspevali še precej nižje in bližje morju, kot so se, po stoletnih močnih človekovih vplivih, ohranili do zdaj. Pasji zob uvrščamo med značilnice ilirskih belogabrovih gozdov iz zveze Erythronio-Carpinion, a je v Sloveniji razmeroma pogost tudi v submontanskih in spodnje montanskih bukovih gozdovih, tako na karbonatni kot na mešani in silikatni podlagi. Nahajališče pasjega zoba v dolini Drnice je fitogeografska posebnost in tamkajšnji ostanek mezofilnega listnatega gozda zasluži ustrezno varovanje. Zahvala Zahvaljujemo se dr. Walterju K. Rottensteinerju (Gradec) za posredovane podatke o nahajališčih pasjega zoba v slovenskem delu Istre in neimenovanemu recenzentu, ki nas je opozoril na spregledana članka Mitje Kaligariča ter Branke Trčak in Maje Pavlin. Literatura Benl, G. & E. Mayer, 1975: Erythronium dens-canis L., ein interessanter Neufund auf der Učka. Acta Botanica Croatica (Zagreb) 34: 151-155. Dakskobler, I., 1996: Združba Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 v Koprskem gričevju. Annales (Koper) 9 (series historia naturalis 3): 181-200. Dakskobler, I., 2013: Phytosociological characteristics of beech forests in the colline belt of the sub-Mediterranean region of Slovenia. Hrvatska misao (Sarajevo) 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 173-189. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Kaligaric, M., 1982: Kljub mladih raziskovalcev iz Kopra je delal v Hrvojih. Proteus (Ljubljana) 44 (7): 283-284. Münch, M., 2014: Liliaceae Juss. s. str.- Liliengewächse i. e. S. In: Rottensteiner, W. K. (ed.): Exskursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt, pp. 579-581. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste. 732 pp. Seliskar, T., B. Vres & A. Seliskar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Trcak, B. & M. Pavlin, 2003: Skupina za botaniko. In: Ferletič, U. & U. Žibrat (eds.): Sv. Peter nad Dragonjo 2003. Zbirka poročil s Pomladnih bioloških raziskovalnih dni. Društvo študentov biologije, Ljubljana. pp. 12-23. Preglednica 1: Sestoja z vrsto Erythronium dens-canis v Slovenski Istri Table 1: Stands with Erythonium dens-canis in Slovenian Istria Številka popisa (Number of relevé) 1 2 Delovna številka popisa (Database number of relevé) 254409 254410 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 27 45 Lega (Aspect) NE NE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 30 10 Matična podlaga (Parent material) F F,A Tla (Soil) E E Kamnitost v % (Stoniness in %) 5 5 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 70 70 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 20 30 Grmovna plast (Shrub layer) E2 70 70 Zeliščna plast (Herb layer) E1 60 30 Mahovna plast (Moss layer) E0 30 20 Sestoj (Stand): Največji prsni premer (Maximum diameter) cm 25 35 Največja drevesna višina (Maximum height) m 16 22 Število vrst (Number of species) 54 45 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 200 Datum popisa (Date of taking relevé) 14.4.2014 14.4.2014 Koordinata (Coordinate) GK Y (D-48) m 396289 396264 Koordinata (Coordinate) GK X (D-48) m 5036631 5036622 EC Erythronio-Carpinion Fr. Erythronium dens-canis El 2 1 2 Primula vulgaris El 1 1 2 Galanthus nivalis El 1 1 Lonicera caprifolium E2a + 1 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 Fr. Delovna številka popisa (Database number of relevé) 254409 254410 AI Alnion incanae Carex pendula E1 + 1 Arum italicum E1 r 1 FS Fagetalia sylvaticae Carpinus betulus E3b 4 1 Carpinus betulus E3a + 1 Carex sylvatica E1 1 + 2 Galeobdolon montanum E1 1 + 2 Mercurialis perennis E1 1 + 2 Pulmonaria officinalis E1 1 + 2 Arum maculatum E1 1 + 2 Brachypodium sylvaticum E1 + + 2 Lathyrus vernus E1 + + 2 Sanicula europaea E1 + + 2 Symphytum tuberosum E1 + + 2 Viola reichenbachiana E1 + + 2 Allium ursinum E1 + 1 Campanula trachelium E1 + 1 Euphorbia amygdaloides E1 + 1 QP Quercetalia pubescenti-petraeae QI Ruscus aculeatus E2a 4 4 2 QI Asparagus acutifolius E2a 1 1 2 Tamus communis E1 1 1 2 Quercus cerris E3b + 4 2 Fraxinus ornus E3b + 1 Fraxinus ornus E3a + 1 2 Fraxinus ornus E2b 1 1 Fraxinus ornus E2a + 1 Fraxinus ornus E1 + 1 Carpinus orientalis E3a + 2 2 Carpinus orientalis E2b 1 1 Carpinus orientalis E1 + 1 Ostrya carpinifolia E3b + 1 Ostrya carpinifolia E3a + + 2 Sorbus torminalis E3 + + 2 Sorbus torminalis E2b + 1 Helleborus odorus subsp. istriacus E1 + + 2 Cotinus coggygria E2 + + 1 Lathyrus venetus E1 + + 2 Sesleria autumnalis E1 r + 2 Cornus mas E2b + 1 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 Fr. Delovna številka popisa (Database number of relevé) 254409 254410 Orchis purpurea E1 + 1 Malus sylvestris E3b r 1 FB Allium carinatum E1 + 1 Sorbus domestica E3b r 1 QR Quercetalia roboris Castanea sativa E3b + 1 Quercus petraea E3b + 1 Quercus petraea E1 + 1 Pteridium aquilinum E1 + 1 QF Querco-Fagetea Hedera helix E3a 1 1 2 Hedera helix E1 1 1 2 Carex digitata E1 1 1 2 Acer campestre E3b 1 + 2 Acer campestre E2a + 1 Acer campestre E1 + 1 Scilla bifolia E1 1 + 2 Platanthera chlorantha E1 r r 2 Aegopodium podagraria E1 + 1 Clematis vitalba E3a 1 1 Corylus avellana E3a + 1 Corylus avellana E2b 2 1 Crataegus laevigata E2b + 1 Carex montana E1 + 1 RP Rhamno-Prunetea Crataegus monogyna E3b + + 2 Crataegus monogyna E3a 1 + 2 Crataegus monogyna E2b 1 1 Cornus sanguinea E2b 1 2 2 Cornus sanguinea E2a + 1 Rubus ulmifolius E2b + 1 Ligustrum vulgare E2a + 1 MA Molinio-Arrhenatheretea Ajuga reptans E1 + + 2 Colchicum autumnale E1 + 1 O Druge vrste (Other species) Juglans regia E2a + + 2 Robinia pseudoacacia E3b + 1 Juniperus communis E2b r 1 ML Mahovi (Mosses) Thamnobryum alopecurum E0 2 2 2 Številka popisa (Number of relevé) 1 2 Fr. Delovna številka popisa (Database number of relevé) 254409 254410 Eurhynchium striatum E0 2 1 2 Neckera complanata E0 + 1 Plagiomnium undulatum E0 + 1 Anomodon viticulosus E0 + 1 Avtor tabele I. Dakskobler Legenda - Legend A apnenec - Limestone F fliš - Flysch E evtrična rjava tla - Eutric brown soil QI Quercetea ilicis FB Festuco-Brometea Zvone Sadar, Janez Mihael Kocjan & Igor Dakskobler Hyoscyamus niger L. Novo nahajališče v Julijskih Alpah New locality in the Julian Alps 9748/3 (UTM 33TUM92) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Julijske Alpe, dolina Tolminke, pl. Medrje, 1130 m do 1160 m n. m., leg. S. Rutar, junij 2013, det. Martin Vernik in Karin Gabrovšek, poleti 2014, avtoričine fotografije; ogled nahajališč in fitocenološki popisi I. Dakskobler, D. Rojšek, 15. in 16. 9. 2014, fotografije avtorjev; pl. Laška seč, okoli 990 m n. m., det. S. Rutar, maj 2014, avtoričin popis. Črni zobnik je arheofit, ki raste na pustih, neobdelanih tleh in nasipališčih v alpskem (Pohorje), predalpskem, submediteranskem in subpanonskem fitogeografskem območju Slovenije (Jogan & al. 2001: 201; Marunčič 2007: 525). Tudi v preteklosti (Marunčič & Sušnik 1961: 28) je ta zelo strupena rastlina uspevala raztreseno na pustih in neobdelanih tleh po nižinah vse Slovenije. Po razširjenosti je evrazijska, značilnica zveze Onopordion acanthi in se pojavlja v celotnem alpskem loku, v kolinskem, montanskem in zelo redko tudi v subalpinskem pasu (Aeschimann & al. 2004: 38). Nahajališč, ki bi jih v Sloveniji popisali v zadnjem času, je zelo malo, kar sklepamo po redkih novejših zapisih v podatkovnih bazah FloVegSi (Vreš, in litt.), CKFF (Bačič, in litt.) in Turboveg (Šilc, in litt.). V bazi FloVegSi sta le dva novejša zapisa, eden iz predalpskega dela Gorenjske (Vreš & Čelik, 1999) in eden iz Zasavja (Anderle, 1995). Pred desetimi leti so ga opazili na Pohorju (Frajman & Turjak2007, LJU10120337), v Prekmurju pri Lendavi (Trimlini, zapuščen vrt, leg. & det. M. Gal, 28. 6. 2004, LJU10060816) in pri Novi Gorici (Jogan 2002). Ostali podatki so zelo stari, večinoma gre za sto let stare navedbe Hayeka (1908-14), Fleischmanna (1853), Pospichala, 1897- 1899 in Marchesettija (1896-97). Tudi navedbi za Cerkljansko v Gradivu (Jogan & al. 2001) za kvadranta 9849/4 in 9850/1 sta stari že več kot štiri desetletja. Temeljita na terenskih popisih flore Porezna in okolice Cerknega, ki jih je opravil Gabrijel Seljak in popisno polo oddal Tonetu Wraberju. Natančnejših lokacij se Seljak zdaj ne spominja (Bačič, in litt., Seljak, in litt.). Markovic (1984, 2000, 2005, 2007) je pri obsežnih raziskavah ruderalne vegetacije v Sloveniji popisala tudi sestoje asociacije Hyoscyamo-Malvetum neglectae Aichinger 1933, toda v njenih tabelah ne najdemo vrste Hyoscyamus niger. Ta je prisotna le v izvirni tabeli te asociacije, ki temelji na popisih z avstrijske strani Karavank (Aichinger 1933: 57). Asociacija Hyoscyamo-Malvetum neglectae označuje izrazito nitrofilna ruderalna rastišča v vaseh, na kmetijah in planinah, kjer se zadržujeta perjad in živina in so navadno s streho zaščitena pred dežjem. Ker je še posebej v alpskem delu Slovenije nahajališč črnega zobnika očitno zelo malo, je smiselno opozoriti na bogato pojavljanje te dvoletnice na dveh planinah, Medrje in Laška seč, nad dolino Tolminke, v Krnskem pogorju. V letih 2013 in 2014 so ga opazili domačini in pomislili na invazivno tujerodno vrsto. Sonja Rutar je obvestila Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in na podlagi fotografij sta črni zobnik določila Martin Vernik in Karin Gabrovšek. Novico o najdbi je Daniel Rojšek, sodelavec novogoriške enote tega Zavoda, posredoval Igorju Dakskoblerju, in oba sta že v jesenskem času pregledala obe planini in popisala nekaj ruderalnih sestojev, v katerih sta opazila posamezne rozete črnega zobnika. V nitrofilnih združbah sta v jesenskem času ob številnih drugih prevladovali vrsti Urtica dioica in Chenopodium bonus-henricus. Planini Medrje in Laška seč sta za zdaj edini nahajališči črnega zobnika v Julij skih Alpah. Tudi v italij anskem delu tega gorovj a ni podatkov o nj egovem uspevanju in v splošnem je v deželi Furlanija Julijska krajina ta strupena razhudnikovka precej redka (Poldini 2002: 261, 2009: 323). Nekaj več znanih nahajališč je na Koroškem v Avstriji, a le nekatera od njih so blizu meje s Slovenijo (Hartl 1992: 212). Članice in člane pašne skupnosti črni zobnik na Laški seči in Medrju moti, zato ga pulijo in kosijo. Smiselno bo spremljati njegovo populacijo na teh planinah v prihodnjih letih in potrditi ali ovreči njegovo morebitno invazivno širjenje. Zahvala Zahvaljujemo se doc. dr. Tinki Bačič za pregled in dopolnilo besedila s podatki o novejših najdbah v vzhodni in jugozahodni Sloveniji in za opozorilo na starejše podatkovne vire, mag. Gabrijelu Seljaku za pojasnila glede njegovih podatkov iz okolice Cerknega ter dr. Branku Vrešu in dr. Urbanu Šilcu za obvestilo o pogostnosti črnega zobnika v podatkovnih bazah, ki ju oskrbujeta. Literatura Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004 b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Aichinger, E., 1933: Vegetationskunde der Karawanken. Gustav Fischer, Jena. 329 pp. Fleischmann, A., 1853: Flora an der südlichen Staats-Eisenbahn von Laibach bis Cilly. Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien, Wien 3: 287-298. Frajman, B. & M. Turjak, 2007: Poročilo o delu botanične skupine. In: Polajnar, J., D. Stankovic (eds.): Raziskovalni tabor študentov biologije, Lovrenc na Pohorju 2005. Društvo študentov biologije, Ljubljana. pp. 11-26. Hayek, A., 1908-14: Flora von Steiermark I—II. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin. 1(1908-1911): 1—870; II (1911—1914): 1—1271. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp. Jogan, N., 2002: Poročilo o delu botanične skupine. In: M. Govedič (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Šempas 1998. Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Društvo študentov biologije, Ljubljana, Ljubljana. pp. 11—14. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Marchesetti, C., 1896—97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. CIV + 727 pp. Markovic, L., 1984: Die Ruderalvegetation in dinarischen und vordinarischen Gebiet Sloweniens. Razprave 4. razreda SAZU 25-2: 69—120 + priloge. Markovic, L., 2000: Die Ruderalvegetation im subpannonischen Gebiet Sloweniens. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 41 (2): 59—178. Markovic, L., 2005: Die Ruderalvegetation im voralpinen und alpinen Gebiet Sloweniens. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46 (2): 61—144. Markovič, L., 2007: Die Ruderalvegetation im submediterranen Gebiet Sloweniens. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (1): 193—267. Martinčič, A., 2007: Solanaceae — razhudnikovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 523—527. Martinčič, A. & F. Sušnik, 1961: Poznate strupene rastline? Cankarjeva založba, Ljubljana. 272 pp. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste. 732 pp. Pospichal, E., 1897—1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes 1 (1897): XLIII, 1—576; 2 (1898—1899): 1—946. Sonja Rutar, Martin Vernik, Karin Gabrovšek, Daniel Rojšek & Igor Dakskobler Epipogium aphyllum L. Nova nahajališča v Trnovskem gozdu, Julijskih Alpah in na Gorjancih New localities in the Trnovski gozd plateau, in the Julian Alps and in the Gorjanci Hills 0048/2 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, uravnava pod Mrzovcem, 1180 m n. m., bukov pomlajenec na rastišču asociacije Omphalodo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 1. 8. 2014, avtorjeve fotografije. 9948/4 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Lokve, Gorenji konec, 1010 m n. m., jelovo-bukov gozd (Omphalodo-Fagetum). Det. R. Terpin, B. Dolinar, A. Vončina in drugi, 27. 7. 2014, fotografije avtorjev; fitocenološki popis nahajališča I. Dakskobler, 1. 8. 2014. 0258/1 (UTM 33TWL27) Slovenija: Dolenjska, Gorjanci, gozdni rezervat Kobile, Stanišče, okoli 580 m n. m., gorski bukov gozd, Lamio orvalae-Fagetum. Leg. T. Nagel in M. Grah, 19. 9. 2014, det. I. Dakskobler, 10. 10. 2014, na podlagi fotografij Marjana Graha. 9549/1 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Gozd Martuljek, 840 m n. m., nad desnim bregom potoka Martuljek, nad Plesteno dolino, alpski bukov gozd (Anemono-Fagetum). Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 27. 7. 2009, popis avtorjev. 9749/1 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, na desnem bregu Mostnice, med prehodoma čez Mostnico, ki sta na karti označena kot Most za korita in Češenjski most, okoli 590 m n. m. Det. M. Lipovšek, 19. 7. 1996 (Aljančič 1997). Zadnji pregled o razširjenosti brezlistnega nadbradca v Sloveniji so objavili Dolinar & al. (2007). Njegovo razširjenost v Julijskih Alpah dopolnjujemo z novim nahajališčem nad Gozd Martuljkom in z natančnejšim opisom že objavljenega nahajališča pri Stari Fužini (Lipovšek v Aljančič 1997), ki ga v članku iz leta 2007 v arealni karti niso upoštevali. V splošnem je ta mikotrofna kukavica v Sloveniji zunaj Alp zelo redka, kar velja tudi za Dinarsko gorstvo. Njeno pojavljanje je precej odvisno od vremenskih razmer. Poleti 2013 je v Sloveniji skoraj nihče ni uspel opaziti. Leto 2014 je bilo zaradi obilice vlage zanjo očitno bolj ugodno. Opažali smo jo v Bohinju (pod Črno goro pri Črni prsti - Peter in Polona Strgar), v Mali Pišnici (Dakskobler) in, presenetljivo, tudi v Trnovskem gozdu, kar je povod za nastanek te notice. Na tej visokokraški planoti je do zdaj nam znani botanični viri sploh ne omenjajo. Morda so jo tu poznali stari botaniki, na primer H. Freyer, a so njihovi podatki za zdaj dostopni le v rokopisnih zapuščinah in še niso v celoti pregledani (Wraber 2002: 130). Čeprav je Trnovski gozd fitocenološko dobro raziskan, še posebej njegovi smrekovi, bukovi in jelovo-bukovi gozdovi (pregled objav glej Surina & Dakskobler 2013), pa nadbradca med fitocenološkim popisovanjem nismo opazili nikjer. Morda zato, ker smo popise delali večinoma bolj zgodaj, od konca maja do začetka julija. Nepričakovano najdbo te vrste pri Lokvah je posredno povzročila Anka Vončina, ko je tja na željo Mateja Lipovška organizirala botanično ekskurzijo, predvsem z namenom, da si udeleženci ogledajo in fotografirajo redko močvirnico Epipactis leptochila subsp. leptochila. Na tej ekskurziji je Rafko Terpin na robu dinarskega jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum) našel brezlistni nadbradec. Ta najdba je spodbudila I. Dakskoblerja za poletni obisk Mrzovca, in na uravnavi pod to goro je v bukovem gozdu našel še eno njegovo nahajališče. Oba popisana sestoja uvrščamo v asociacijo Omphalodo-Fagetum, a se floristično med seboj precej razlikujeta (Preglednica 1). Zelo zanimivo je novo, tretje do zdaj znano nahajališče brezlistnega nadbradca v slovenskem delu Gorjancev, v gozdnem rezervatu Kobile. Tom Nagel in Marjan Grah sta to redko kukavice našla cvetočo zelo pozno, v drugi polovici septembra, torej mesec in pol kasneje, kot smo jo cvetočo opažali ostali v Trnovskem gozdu in v Julijskih Alpah. Morda lahko tako pozno cvetenje pripišemo res ugodnim toplotnim in vlažnostnim razmeram v septembru in posebnostim njegove biologije. Možno je, da je nadbradec na tem nahajališču cvetel tudi že julija. Gozdni rezervat Kobile je zelo bogat s kukavičevkami. Junija 2014 smo v njem popisali tudi vrste Limodorum abortivum, Orchis tridentata, Orchis militaris in Ophrys insectifera, 11 drugih vrst iz te družine pa v njem poznamo še od prej (Dakskobler & Grah, neobjavljeno). Bogastvo kukavičevk je vsekakor dodatni razlog, da ta gozdni rezervat na vsak način skušamo ohraniti tudi zanamcem. Literatura Aljančič, M., 1997: Matej Lipovšek. Naravoslovni fotografi smo posebni ljubitelji narave. Proteus (Ljubljana) 60 (1): 35-37. Dolinar, B., B. Frajman, J. Kosec, A. Kuhelj & S. Strgulc Krajsek, 2007: Epipogium aphyllum SW. Notulae ad floram Sloveniae 82. Hladnikia (Ljubljana) 20: 34-36. Surina, B. & I. Dakskobler, 2013: Phytosociology and ecology of the Dinaric fir-beech forests (Omphalodo-Fagetum) at the north-western part of the Illyrian floral province (NW Dinaric Alps). Hacquetia (Ljubljana) 12 (1): 11-85. Wraber, T., 2002: Henrik Freyer kot botanik. In: Predin, Š. (ed.): Slovenski farmacevti v naravoslovju: zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (18021866), Mariborske lekarne, Maribor. pp. 105-140. Preglednica 1: Združbe z vrsto Epipogium aphyllum v Trnovskem gozdu. Avtor: I. Dakskobler Table 1: Communities with Epipogium aphyllum in the Trnovski gozd plateau. Author: I. Dakskobler Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 253799 253826 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 1010 1180 Lega (Aspect) SW 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 10 0-5 Matična podlaga (Parent material) A A Tla (Soil) Rj Re Zastiranje zgornje drevesne plasti v % (Cover of upper tree layer in %): E3b 80 70 Zastiranje spodnje drevesne plasti v % (Cover of lower tree layer in %): E3a 10 30 Zastiranje grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %): E2 5 20 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 40 40 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of herb layer in %): E0 20 5 Kamnitost v % (Stoniness in %) 5 5 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 400 200 Število vrst (Number of species) 58 25 Date of taking relevé (Datum popisa) 1.8.2014 1.8.2014 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 253799 253826 Nahajališče (Locality) Lokve -Gorenji konec Mrzovec Kvadrant (Quadrant) 9948/4 0048/2 Koordinata (Coordinate) GK Y (D-48) m 407707 408060 Koordinata (Coordinate) GK X (D-48) m 5096276 5093851 AF Aremonio-Fagion Fr. Cardamine trifolia E1 1 + 2 Lamium orvala E1 1 1 Stellaria montana E1 + 1 TA Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E3b 1 1 Acer pseudoplatanus E3a + 1 Acer pseudoplatanus E1 + + Cardamine flexuosa E1 + 1 Circaea intermedia E1 + 1 Geranium robertianum E1 + 1 FS Fagetalia sylvaticae Fagus sylvatica E3b 1 3 2 Fagus sylvatica E3a 1 2 2 Fagus sylvatica E2b + 1 2 Fagus sylvatica E2a + 1 Fagus sylvatica E1 + 1 Prenanthes purpurea E1 1 1 Epipogium aphyllum E1 + r Galium odoratum E1 1 1 Actaea spicata E1 + 1 Carex sylvatica E1 + 1 Epilobium montanum E1 + 1 Epipactis helleborine E1 + 1 Epipactis leptochila E1 + 1 Festuca altissima E1 + 1 Fraxinus excelsior E1 + 1 Galeobdolon flavidum E1 + 1 Lonicera alpigena E2a + 1 Mercurialis perennis E1 + 1 Monotropa hypopitys E1 + 1 Mycelis muralis E1 + 1 Neottia nidus-avis E1 + 1 Paris quadrifolia E1 + 1 Polygonatum verticillatum E1 + 1 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Fr. Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 253799 253826 Salvia glutinosa E1 + 1 Sanícula europaea E1 + 1 Dryopteris filix-mas E1 + 1 QF Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 + + 2 Veronica officinalis E1 + 1 Sorbus aria E2a + 1 Sorbus aria E1 + 1 VP Vaccinio-Piceetea Abies alba E3b 4 r 2 Abies alba E3a + 1 Abies alba E2b + 1 Abies alba E1 + + 2 Oxalis acetosella E1 1 1 2 Dryopteris dilatata E1 1 + 2 Calamagrostis arundinacea E1 + 2 2 Picea abies E3b + + 2 Picea abies E2a + 1 Lonicera nigra E2a 1 1 Luzula luzuloides E1 1 1 Maianthemum bifolium E1 1 1 Gymnocarpium dryopteris E1 + 1 Phegopteris connectilis E1 + 1 Vaccinium myrtillus E1 2 1 Luzula sylvatica E1 1 1 Homogyne sylvestris E1 + 1 Saxifraga cuneifolia E1 + 1 Valeriana tripteris E1 + 1 SSC Sambuco-Salicion capreae Sorbus aucuparia E3a + 1 Sorbus aucuparia E1 + + 2 MuA Mulgedio-Aconitetea Athyrium filix-femina E1 1 + 2 Milium effusum E1 + 1 Senecio ovatus E1 + 1 EA Epilobietea angustifolii Rubus idaeus E2a + + 2 Fragaria vesca E1 + 1 Galeopsis speciosa E1 + 1 MA Deschampsia cespitosa E1 r 1 TR Thlaspietea rotundifolii Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Fr. Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 253799 253826 Adenostyles glabra E1 + + 2 ML Mahovi (Mosses) Ctenidium molluscum E0 + + 2 Plagiomnium cuspidatum E0 + + 2 Polytrichum formosum E0 + + 2 Rhizomnium punctatum E0 1 1 Atrichum undulatum E0 + 1 Eurhynchium striatum E0 + 1 Hypnum cupressiforme E0 + 1 Isothecium alopecuroides E0 + 1 Dicranum scoparium E0 + 1 Legenda - Legend A apnenec - Limestone R rendzina - Rendzina Rj rjava pokarbonatna tla - Brown calcareous soil MA Molinio-Arrhenatheretea Rafael Terpin, Anka Vončina, Tom Nagel, Marjan Grah, Matej Lipovšek & Igor Dakskobler