Leto VIL
V Celji, dne 13. avg*usta 1897. 1.	Štev. 33.
i
Unhaja vsaki petek v tedna. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljna j tibjbina ter od vsake petitrvrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina ca celo leto 3 gH,
pol leta 1 gid. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravnižtvu »Domovina* v Celji.
Po celjskih slavnostih.
Minula sta dneva slavnosti mirno in dostojno. A mi menimo dostojno le od naše strani. Nočemo se sicer hvaliti, a priznati mora vsakdo, da so se Slovenci v očigled tako živinskemu in hijenskemu postopanju vzdrževali do skrajnosti. Niso bili izbirčni vrli nam prijatelji »Nemci" in nem-škutarji v sredstvih, kako škoditi slavnosti. Pisarili so laži, da je slavnost prepovedana, kar jih je mnogo odvrnilo, da niso prišli. Obrekovali so nas, da gremo samo pretepat se v Celje in da bo za celjske nemčurje že njih vestna (?)'policija skrbela. Izzivali so nas na vse možne načine, porabili so celo umrlo osebo iz cesarske obitelji za svoje izzivalne namene: okitili so kip cesarja Jožefa pred »Narodnim domom" z hrastovimi venci in frankfurtarskimi trakovi.
Na tak način skušali so nas spraviti v jezo in pokazati, da je Celje nemško. Radi jim verjamemo, da je nemško — ali umetno narejeno. Prešlo bo in izginilo, kakor pomladna megla. In ravno to je bil namen naše slavnosti, pokazati ljudstvu, kaj da premoremo Slovenci, da se nam ni treba sramovati našega rodu, kakor da nebi ničesar zmogli, da se nam ni bati ne za gmotni ne za duševni obstanek. Nasprotniki so pa ravno 3 tem svojim vpitjem, rujovenjem, žvižganjem in sploh z vsem izzivanjem pokazali, da so kakor utopljenec, kateri si skuša z vsemi silami rešiti borno življenje. Smrtna kosa ti je že zapela, strt bodeš v prah in se. ne vzdigneš nikdar več.
Praznovali smo dve slavnosti že: vstano-vitev »Sokola" in sedaj blagoslovljenje njegove zastave. Priznati moramo, da je bila druga mnogo sijajnejša kot prva. Napredovali smo v vsem. Bilo nas je več, kakor zadnjič, bilo je več zastopnikov drugih, bratskih nam rodov, sočust-
vovala je znami bolj vsa Slovenija, gibali smo se tudi bolj prosto: zastav nismo imeli zagrnjenih in korakali smo tudi, če prav ne po sredi mesta. Z veseljem moramo priznati, da smo med onimi kričači opazili le samo fakinažo, skoraj same skrajno podle elemente, kateri bi bili ravno tako za nas delali, kakor so proti nam, če bi jih bili mi podkupili. — Naša skrb pa bode sedaj, da se naša tretja slavnost vrši povsem drugače, kakoR sta se prvi dve. Obljubljali smo sicer že pri prvi, da nam bo mogoče pri drugi pozdraviti goste pred mestno hišo. To se ni zgodilo, ker se je prekmalu vršila in ker nismo imeli sredstev za namen. Sedaj pa, hvala Bogu, nam leži vse na roki in ako Bog da in sreča junaška, se nam sedaj vse posreči. Treba je le malo odločnosti in vztrajnosti v trdem boju in šlo bo. Pomislimo, da razmere v Ljubljani pred letom 1880. niso bile nič boljše, kakor tukaj. — Praznovali smo slavnosti dobri del v okolici, ker smo bili primorani, a primorani smo bili drugič in zadnjič Padlr fvpreti leti okolica in okrajni zastop, padlo bode za nekaj let mesto. Ne bomo se bili za padec ali bolje rečeno za povzdigo mesta sami, ampak borila se bo z nami vsa Slovenija. Mirovali ne bomo prej, ne mi, ne oni, dokler jim ne bomo mogli reči: Hvala vam, tukaj ne potrebujemo več vaše pomoči. —
Bog nam ta čas skoraj daj!
*
* *
V noči od petka do sobote so prišli prvi dragi nam gostje iz Belgrada trije članovi „Dušana silnega", sprejela jih je deputacija »Celj-skega Sokola". V soboto dopoludne je prišlo z vlakom od Dunaja in od Trsta mnogo narodnega dijaštva, katero pa je celjska banda pod kapelnikom Oechsom z burnim »Heil" sprejela.
Popoldan ob pol 6. uri so prišli bratje Čehi in precej na to pevsko društvo „Slavec"
iz Ljubljane. Sprejel in "pozdravil jih je naš „Sokol" korporativno. Potem smo odšli korpo-rativno v »Narodni dom", kjer smo se začeli j pripravljati na koncert.
Ko se je naredil mrak zaprlo je vojaštvo vse ulice, katere vedejo do »Narodnega doma", da bi branila Slovencem pošteno odgovarjati na pasje, nesramno in veleizdajsko izzivanje naših narejenih Prusov in Švabov, ki so slavo tulili lesjaku Bismarcku in svojemu cesarju Wiljemu II. To tuljenje je trajalo malodane celo noč.
Ob napovedanem času je začel koncert v natlačeno polni veliki dvorani. Svirala je vatro-gasna godba zagrebška. Gospod režiser Inemann je deklamoval od okrajnega glavarstva popravljeni prolog g. Funtka. Med prologom je občinstvo deklamatorja navdušeno z burnimi »Živijo" »Tako je", »Tako bode" prekinjalo. Jako so ugajali občinstvu vsi gg. igralci in gča. Slavčeva v igri »V Dijogenovem sodu". Vrlo lepo so peli »Slavci" in tudi vsi drugi, kateri so s pevskimi točkami nastopili. Po končanem vsporedu je bila prosta zabava, pri kateri so ostali nekateri do jutra, drugi bolj trudni so se razšli. A niso mogli varno hoditi sami. Posamezne skupine je spremljalo domov orožništvo, katero je svojo nalogo jako vestno opravljalo. Niso si pa naši gostje upali prav v spremstvu mestnega redarstva na dom, ker so se čule jako čudne stvari o naši celjski policiji.
Pravi dan veselja za nas in barabskih tri-junofov za poturice pa je bila nedelja. Zjutraj ob pol 8. uri je došlo pevsko društvo »Ljub-Ijana", katero je sprejel in pozdravil starosta dr. Brenčič v spremstvu nekaterih drugih „ Sokolov", ker zaradi utrujenosti prejšnje noči vsi niso mogli priti.
Okoli 9. ure se je začelo zbirati vse polno fakinov in barab po mestnih ulicah posebno pri
LISTEK.
Janko Kersnik
(t dne 27. julija 1897.)
Kadar sem imel priliko čitati v družbi dam slovenske literarne proizvode, vselej sem poiskal v svoji knjižnici kak letnik »LjubljanskegaZvona", in avtor, katerega sem izbral, bil je vedno — Janko Kersnik. Pod mogočnim, starim hrastom, čegar veje so že visele skoro do tal, je sedela naša družba; pred nami se je svetila, obkrožena od bujnega zelenja, gladka površina ribnjaka, kakor kos stekla v solncu med travo. Ume, gibčne postrvi so se zaganjale za plešočimi in rajajočimi mušicami nad vodo, da se je vsak trenotek zalesketalo kakor srebro v večernih solnčnih sojih, ko pa je zopet pljusknila ribica v vodo, širili so se kolobarji v vedno rastočih krogih, se križali in objemali ter naposled izginili in se zjednačili s svetlim vodenim površjem. Ob strani pa se je nagibalo gosto vejevje in se zrcalilo v prozorni zelenkasto čisti vodi. Na tako idiličnem prostorčeku, kjer je krasna narava slobodno razvijala in razkrivala svoje čare, »uživali" smo literarne proizvode našega nepozabnega Kersnika. Z nekim svetim ognjem in nav-
dušenjem, zajedno pa z občudovanjem sem čital mnogobrojne Kersnikove romane, novele, povesti in črtice, cela družba pa je vedno vestno in pazno poslušala ter se divila Kersnikovim umo tvorom.
Tako smo čitali in prerešetali vsa Kersnikova dela, in Kersnik je bil kmalu naš ljubljenec in znanec, da-si ga ni nikdo poznal 1 V njem smo poznali le avtorja izbornih povestij, v katerih nam je prijalo naravno in neprisiljeno pripovedovanje, vedno logično utemeljen razvoj in njegov krasen jezik. Saj je znal Kersnik pripovedovati kakor malokdo. Mnogo, mnogo premalo se je doslej cenil Kersnik kot novelist in romanopisec! »Jurčič je naš prvi pisatelj in ostal bode nedosežen", s tako sodbo se zadovolji večina pri nas in potem gleda prezirljivo na živeče literate, češ: »njega ne dosežete". Kersnik bi bil zaslužil že poprej boljše sodbe. Brezdvomno ga smemo staviti ob stran kot jednakovred-nega vrstnika njegovemu prijatelju J. Jurčiču in v nekaterih ozirih ga bodemo morda smeli staviti tudi nad Jurčiča. Le poglejno vse Kersnikove umotvore, katere je priobčeval v raznih letnikih »Ljubljanskega Zvona": »Luterski ljudje" (1882), „Cyclamen" 1883, »Gospod Janez" 1884), »Agitator" (1885), »Testament" (1887), »Rošlin
f in Vrjanko" (1889), »Jara gospoda" (1893), »Oče-j tov greh" (1894). Vsi ti romani, novele ali po-| vesti, so izhajali po celo leto. Tu nam podaje i kos naše politike („Cyclanen" in »Agitator") tam odlomek iz umetnikovega življenja (»Luterski ljudje") večinoma pa razne slike društvenega in rodbinskega življenja v naših trgih in mestih. In njegove kratke črtice! kako pretresljive, ganljive, pa kako istinite so vse! Uprav v teh slikah kakor »V zemljiški knjigi", »Otroški dohtar", »Ponkerčev oča", »Mohoričev Tone", »Rojenica", »Mačkova očeta", »Kmetska smrt" se je pokazal pravega mojstra na polju beletristike. Podal nam je v njih tako verno sliko našega kmet-skega življenja kakor je menda ne dobimo nikjer v naši literaturi. Kersnik je poznal naš narod in našega kmeta tako dobro, da se je povsem uglobil in prodrl v njegovo mišljenje in naziranje, v njegovo celo duševno življenje. Večina naših pisateljev je mislila in še misli, da verno slika našega kmeta, ako riše robate, surove, neotesane karikature, ki pljuvajo, kolnejo in se pridušavajo! Kersnik je slikal povsem drugače kmetsko življenje. Predstavil nam je kmeta o raznih položajih, podvrgel ga raznim strastem in vplivom in pokazal, da je pod trdo kmetsko kožo skrito mehko, fino čuteče srce, da tudi njegovo dušo
kolodvoru Njih četovodja Oechs jim je delil kakor skrben in dober oče plavice in dobre nauke, kako je treba tuliti. Ob tričetrt na 10 pripihal je vlak iz Ljubljane, ki je privedel ogromnega občinstva iz Kranjskega, Hrvatskega in Primorskega. Vlak je imel dva stroja in štel okoli 70 voz. Ob prihodu je zasvirala godba „Naprej" in so se vršili prisrčni in bratsko iskreni pozdravi vseh gostov. Na to se je vršil sprevod po mestu, koder so fakini tulili in cvi-lili svoj „Heil", ki se pa ni čul, ko smo mi iz krepkih grl zaorili svoj »Živio" ali »Na zdar\ Morali smo se pomikati po stranskih ulicah, kakor je to bilo tudi pričakovati. Došle pred »Narodni dom" so narodnjakinje obsipale goste z zelenjem in cveticami. Po zajutreku so odkorakala vsa društva iz »Narodnega doma" na slavnostni prostor k sv. maši, katero je daroval vč. g. opat F. Ogradi. Po maši je bilo blagoslovljene zastave, običajni pozdravi in zabijanje žrebljev.
Vseh 65 društev se je na to vrnilo v »Narodni dom" k razkritju spominske plošče. Slavnostni govor, obsezajoč v kratkem zgodovino posojilnice in našega doma, govoril je g. dr. J. Sernec. Po burnih „živio"-klicih se je občinstvo razšlo po mestu v razne gostilne, okoli 400 oseb pa se je vdeležilo banketa v veliki dvorani.
Stoloravnatelj banketa je bil g. dr. J. Sernec, ki je najprvo napil presvitlemu cesarju, kateremu se je imenom vseh došlih društev poslalo vda-nostna izjava.
Na to je pozdravil g. dr. J. Sernec vse udeležnike in se spominjal lepe slovanske vzajemnosti. Za njim je starosta »Celjskega Sokola", g. dr. A. Brenčič, napil vsem sokolskim društvom, Čehom je napil g. dr. J. Vrečko, Hrvatov in Srbov se je v lepem govoru spominjal g. d". J. Hrašovec. Navduševal pa je v boju za tlačena narodna prava izven kranjske Slovence g. dr. I. Dečko. Požrtovalno in zavedno narodno ženstvo je pozdravd g. Dragotin Hribar, na kar je gosp. notar L. Baš napil mestu Ljubljani, nje vrlemu županu Hribarju in mojstru »Narodnega doma" inženirju g. J Vladimir Hraskemu.
Zahvalil se je na to g. župan Hribar, meneč, da bi pri normalnih razmerah moral govoriti na njegovem mestu celjski, a ne ljubljanski župan. V imenu Čehov zahvalil se je g. dr. Novotny in lepo in iz srca govoril o moči, sili in slavi Slovanov. G. dr. J. Tavčar je kot pravi »sokol" govoril v imenu slovenskega sokolstva. »Sokoli", je rekel, ne rabijo ne vojaške ne orožniške pomoči. Pomagajo si sami s krepko pestjo. Le pustili naj bi nas bili in videli bi, da bi bil lepši mir, če bi si bili sami pomagali. S tem, da se je sezidal »Narodni dom", je razbita Nemcem prva čeljust in druga se jim bo tudi kmalu. Bog poživi slovensko Celje. Ustanovitelju posojilnice g. Mihaelu Vošnjaku je napil državni poslanec g. vitez Berks. V imenu Hrvatov je svojo zahvalo izrekel g. dr. Mlinarčič in napil
zlasti »Celjskemu Sokolu". Krasno je govoril Srb, Taso Bogdanovič. Ponavljal je zlasti Srbom in.Hrvatom prepotrebni pregovor »brat je mio, koje vere bio". Primerjal je nas Slovence v boju proti nemškemu sovragu s Srbi, ki so po 500-letni borbi proti Turkom zmagali. A tudi Slovenec mora zmagati, ker je zaveden. Želel je, da bi se nam pod vlado našega presvitlega cesarja Frana Josipa I, bolje godilo, kakor nekdaj in rekel, da se morda še kedaj snidemo na skupnem torišču proti skupnemu sovražniku.
Po banketu odkorakala so društva z zastavami in z godbo na čelu k ljudski veselici na prostor poleg grajščine Lanovž. Pred prostimi vajami se je spominjal brat Murnik ustanovitelja slovanskega sokolstva, Miroslava Tyrša, kateri je ravno pred 13 leti dne 8. avgusta utonil in pozval vse zbrane »Sokole" naj nepozabnemu Tyršu zakličejo »Slava". Burni trikratni »Slava" je sledil njegovemu govoru.
Na to so se vršile vajer o katerih prinesemo strokovno oceno na drugem mestu. Reči pa moramo, da je občinstvo z vidnim zanimanjem sledilo vsej telovadbi. Med telovadbo nas je porosil nekoliko dež. Nekateri so zato odšli v gostilne iz katerih se je čulo lepo ubrano slovansko popevanje. Bilo je krasno, le škoda, da je tako hitro minilo.
V mraku so se vrnila vsa društva v »Narodni dom" na ples in k prosti zabavi. Ples je bil tako mnogobrojno obiskan, da se s početka niti vrteti ni moglo. Ob zapovedanem času je moral ples prenehati, ker mi se ne smemo veseliti, če se Nemci jeze. — Veselo je bilo tudi pri prosti zabavi, katere središče je tvoril navdušeni g. dr. A. Medved.
K vlaku ob pol 2. uri so odšli srbski, hrvatski, kranjski in primorski gostje. Spremilo jih je vojaštvo in orožništvo, katero jim je branilo odgovarjati z dejanjem na psovke in s pestmi se zahvaliti za jajca. Precej oseb je bilo zadetih med drugim tudi Srb Taso Bogdanovič, kateri je potem na kolodvoru prav odkritosrčno povedal svoje mnenje o naših oblastvih.
Tako je min»!a krasna slavnost, svedok slovanske vzajemnosti in bratske ljubezni. Mi pa rečemo. Veseli naj bodo naši klevetniki, da imajo vojaštvo in orožništvo, ki jih je obvarovalo krepkih ljubljanskih, gorenjskih, hrvaških in čeških pestij, čeprav so tudi vojake in orožnike psovali. Nehvaležno ljudstvo!
Zborovanje „Zaveze" slov. učiteljskih društev.
»Zaveza" slov. učiteljskih društev zborovala je dne 4. in 5. avgusta t. 1. v Celji. Od vseh strani prelepe naše domovine so prihiteli učitelji slov. mladine, da si bratovsko podado roke, pa tudi, da se posvetujejo o zadevah narodnega šolstva in učiteljskega stanu. Da si pri sedajnih razmerah v Celji tem prvoboriteljem
za narodno izomiko nismo mogli pripraviti tako slovesnega sprejema, kakoršnega po vsej pravici zaslužijo, tako so jim bila naša srca vendar po vsem odprta in prav veselilo nas je, da so nas vzgojitelji našega naroda v tako obilnem številu posetili. Dandanes le tisti narod kaj velja, ki je dobro izomikan; neizomikan narod pač z drugimi naprednimi narodi nikdar ne more tekmovati. To velja o vsakem narodu, o našem slovenskem pa še tembolj, ker ga je po številu le malo in ker ga krog in krog obdajajo ljuti sovražniki. Dobra narodna vzgoja je edini spas našega naroda, le po dobri vzgoji se v ljudstvu razvijejo duševne in telesne moči, ki so mu v hudi borbi za obstanek in napredek neobhodno potrebne. Dobre navadne vzgoje pa si brez dobrih učiteljev kar misliti ne moremo. Mi Slovenci si moramo v posebno srečo šteti, da smo si vkljub vsem neprilikam v zadjnih dveh desetletjih odgojili toliko in tako odličnega narodnega učiteljstva in po vsej pravici je dejala neka jako odlična oseba, da v zadjnih 25 letih pri nas pač ni niti eden stan tako močno napredoval, kakor ravno učiteljski. Narodno učiteljstvo je toraj najvažnejši činitelj v našem narodnem življenji in je toraj tudi vredno največjega spoštovanja in pozornosti vseh naših narodnih krogov.
Učitelji so bili prvi, ki so pri nas že pred 10 leti osnovali vseslovensko društvo. To društvo, v katerem je združeno vso narodno učiteljstvo, zborovalo je že na mnogih krajih slovenske domovine; za 9. skupščino pa se je odločilo mesto Celje.
Dne 4. avg. ob 11. uri dopoldne je imel svojo sejo upravni odbor »Zaveze", hitro na to pa odposlanci slov. učiteljskih društev, katerih je bilo okoli 100. Po kratkem pozdravu predsednikovem sta se prečitali poročili društvenega tajnika in blagajnika, iz katerih smo izvedeli, da se je odbor vsestransko trudil, da se izvedejo sklepi storjeni pri zadnjem zborovanji v Opatiji, kakor tudi, da je v »Zavezi" združenih 31 učiteljskih društev z 1200 udi. Ko se je določil še dnevni red za glavni zbor in ko so se rešila še neka druga vprašanja, zaključilo seje zborovanje ob 3. uri popoldne.
Zvečer ob 8. uri priredil se je koncert, pri katerem je bilo zbrano najodličnejše občinstvo. Tu smo imeli priliko videti, koliko povsem izurjenih pevcev in godbenikov ima učiteljstvo v svoji sredini. Več nego 80 pevcev in pevkinj pelo je tako izborno, da se je moralo mnogo pesnij ponavljati, kakor so morali tudi godbeniki po večkrat nastopiti. Pa tudi gospodična Osana je popolnoma zadela tisti duh, ki preveva do-tično Aškerčevo pesem.
Dne 5. avgusta so se zbrali zavezniki najpopred v župnijski cerkvi, kjer je bila ob 8. uri sv. maša, pri kateri je pel pevski učiteljski zbor. Po končani maši pa so se zbrali v »Narodnem domu", kjer se je ob 9. uri dopoldne pričelo glavno zborovanje po vsporedu, kakor ga je do-
razjedajo bolesti in tuge, kakor izobraženca, in da zna tudi on čutiti — seveda naravnejše, od-kritosrčnejše in istinitejše nego olikani blaziranci.
Kersnik je spoznaval kmeta v svoji pisarni in o raznih drugih prilikah. V njegovi notarski pisarni so se delala ženitna pisma, tam so se razvijale zapuščinske razprave, vršile vknjižbe in druga jednaka opravila. In pri takih prilikah je- bil Kersnik vedno notar in novelist zajedno, opazoval je vedenje in mišljenje svojih klijentov ter dostikrat v pisarni dobil svojim umotvorom snovi, junake, značaje in tipe. Tudi sam je bil menda najbolj zadovoljen, kadar je uprav istinito narisal kmetski značaj. Zakaj pri neizrecni občutljivosti našega občinstva, čutil se je tudi po Kersnikovih povestih vsak hip posameznik ali cel stan razžaljen ter je bruhal svoj srd na ubogega avtorja. V odlomku »Iz sodnih aktov" (1891) povedal je takim mehkokožnim občut-Ijivcem svoje mnenje: »Skoro vselej, kadar sem napisal skromno povest, pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen ta ali čni. Ko sem nekoč risal veselega, dobrovoljnega duhovnika, dejali so, da ščujem proti veri, da sem sam brezverec, in da ne mislim o duhovskem stanu tako, kakor mi je misliti; drugič sem opisal osamelega učitelja, kako životari in strada v pogorski vasi,
in reklo se je, da zasmehujem učiteljski stan; tretjič sem izkušal naslikati sodnika, ki sodi pravičnega in nepravičnega kmeta, in dejali so, da dajem dušek osebnim svojim mržnjam; potem sem govoril o davkarji in zdravniki, in tudi tu se je ponavljalo, da prvega na maram zaradi davkov, drugega pa — no, Bog ga vedi — menda, ker sem prezdrav! Samo, ko sem govoril o kmetu, in četudi o najslabšem, molčali so vsi stanovi, in tudi kmet sam — saj morda ni čital spisa mojega, ali pa ni bil toliko samoljuben, da bi bil v vsakem kmetu videl samega sebe. In vendar sem imel vselej pošteno voljo govoriti in slikati le resnico, risati človeka v njegovem dejanji in življenji, bodisi grof ali prosjak, svečenik ali potepin!"
Res, Kersnik je slikal istinito in verno, zato tudi prijajo njegovi proizvodi.
Toda moj namen ni napisati literarno oceno Kersnikovih del; spregovoriti sem hotel samo par besed v spomin genijalnemu romagieru slovenskemu, Janko Kersniku. Zakaj, Janko Kersnika ni več med nami; dne 27. julija je preminul ta dični slovenski pisatelj, in ob prezgod- ; njem grobu žaluje slovenska literatura in ž njo ves narod slovenski za svojim nadarjenim novelistom, ki nam bo delal čast tudi v širšem svetu.
Po »Slov. Narodu" povzamem: Rodil se je Janko Kersnik 4. septembra 1852. leta na Brdu na Gorenjskem. G-mnazijo je dovršil v Ljubljani, se posvetil leta 1870. juridičnim študijam ter vstopil leta 1876. pri finančni prokuraturi v Ljubljani. Leta 1877. je prestopil k notarijatu, leta 1880. postal samostalen notar ter se nastanil na domači grajščini na Brdu. Istinito prijateljstvo ga je vezalo na J. Jurčiča, urednika »Slovenskega Naroda". V mladosti je Kersnik koval tudi pesmice, pozneje pa se je povsem posvetil prozi, v kateri je imel toliko sreče in vspeha. Skoraj ni bilo letnika »Ljub. Zvona", ki bi ne bil donesel nov sad njegovega plodovi-tega peresa. V zadnjih letih smo težko pogrešali njegovih povestij. Krivo je bilo brezdvomno bo-lehanje in ne »znana prenapetost, koja se le prerada šopiri po mladeniških literarnih krogih dunajskih". »Rojenje in brenčanje nove struje" ni moglo izbiti Kersniku peresa iz roke, ker ga nikdo ni napadal niti najmanje, temveč se je nasprotno povdarjalo, da sta uprav Kersnik in dr. Tavčar bila naravna prednika nove struje in da se ista bojuje proti drugim, dosti znanim »strujam". Zdi se mi torej, da se je »Slov. Narod" povsem po nepotrebnem zaletel v »dunajske literarne kroge".
I
)
i M
ločil zbor odposlancev. Prvi je predsednik s prav presrčnimi besedami pozdravil vse navzoče, kateri so se danes v tako nepričakovano obilnem številu sešli, kar gotovo jasno priča, kako so za svoj stan in poklic navdušeni in kako gorijo za blagor in srečo slov. naroda, kateri se edino le po dobri narodni vzgoji zamore povzdigniti do moči in veljave. Potem pozdravi tudi vse navzoče goste, kfikor dr. Tuma, dež. odbornika na Goriškem, prof. Kožuha v Kopru :n še druge. Presvitlemu cesarju, kot zaščitniku današnje šole zakliče krikrat »živijo in slava!", kar navdušeno store tudi vsi navzoči.
Prvi je potem povzel besedo g. H. Schrei-ner, c. kr. ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Kazal je, da se sedajna šola kot vzgojiteljica popolnoma ravna po starem slov. geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!" Ta jako zanimiv in času primeren govor prijavi se v slov. čosopisib. Kot drugi govornik nastopil je g. Drag. Česnik, nadučitelj v Predosljih pri Kranju. Ta je pojasnjeval Eben-hochov šol. predlog vsestransko in prav natančno ter je tudi kazal vse posledice, ki bi se gotovo izvajale iz njega. Njegove besede so pač vse navzoče prepričale, da bi bil ta predlog, ako bi kedaj zadobil zakonito veljavo, zlasti za nas po raznih kronovinah raztresene Slovence silno nevaren, da, on bi naš narod uničil in prav gotovo je, da bi Slovenci, živeči izvanj mej dežele kranjske čez leta tužno in žalostno klicali: „Mo-rituri vos salutant!" »umirajoči vas pozdravljamo" ! kakor je to po vsej pravici povdarjal eden navzočnikov. Učiteljstvo se je toraj enoglasno in z vso odločnostjo izreklo proti temu in tudi vsem enakim šol. predlogom. Vselej pa bode z veseljem pozdravilo take šol. predloge, po katerih bi se narodno šolstvo istinito povzdignilo. Končno je še stavil g. Brinar nasvet, da »Zaveza" upliva na merodajnih mestih, da se ne nastavljajo več neizprašane osebe kot suplenti na narodnih šolah. Te osebe so navadno izgubljeni dijaki, ki so brez vse sposobnosti za ta posel in ki toraj šoli nič ne koristijo, ugledu učiteljskega stanu pa navadno močno škodujejo.
Tudi ta nasvet se je enoglasno sprejel, na kar se je zborovanje, ki je trpelo 4 ure, zaključilo. Ob 2. popoldne se je učiteljstvo zbralo v veliki dvorani »Narodnega doma" k skupnemu obedu. Tukaj se je najpopred napilo presvitlemu cesarju, potem je pozdravil predsednik okraj, slov. odbora g. Srnec vse navzoče. Dr. Vrečko pa je pozdravil učiteljstvo v imenu kraj. in okraj. šol. sveta, ter je izrekel nado, da pride čas, ko se bode učiteljstvo pozdravilo tudi v imenu mestnega šol. sveta. Dr. Dečko in Drag. Hribar in tudi drugi povdarjali so gmotno stran učiteljstva, katera je z ozirom na izomiko, kojo mora imeti naroden učitelj in na težavno delo, koje mu je opravljati, naravnost sramotna. Drag. Hribar primerjal je tudi »Zvezo" toliko željeni »Zedinjeni Sloveniji" in dokazal kake koristi bi mi in država imeli od nje. G. prof. Bezenšek iz Plovdiva
Keramk je bolehal že dve leti. Sušica ki Dam je ugonobila že toliko talentov, med njimi tudi Kersnikovega najboljšega prijatelja Jurčiča, zahtevala je za žrtev tudi njega. Iskal je v Gieichenbergu leka, a morilka se ni dala več odgnati, dne 27. jul. se je pripeljal z brzovlakom v Ljubljano, hoteč leči v domači slovenski zemlji k večnemu počitku. Bil je tako slab, da so ga morali iz vagona na voz, in od tam v stanovanje nesti, kjer je kmalu potem izdahnil svojo blago, plemenito dušo. V petek, dne 30. julija pa so ga položili v rodbinsko rakev na Brdu, kjer naj mirno počiva genijalni slovenski novelist! Narod slovenski ga bode ohranil v častnem, hvaležnem, spominu, katerega si je zaslužil in pridobil z nesmrtnimi deli. Besedo, katere je zapel dični naš Gregorčič v spomin J. Jurčiču, zapišem lahko tudi v spomin Janku Kersniku: »Pomnik tvoj prvi tvoja dela, Ki vek ne vniči jih noben! Pretke naj grob ti gosta trava, Nad njim naj kamen se zdrobi; A v vek ne mrakne tvoja slava, Tvoj duh med nami v vek živi!"
Slava in večen spomin Janku Kersniku!
V Št. Pavlu, dne 31. julija 1897.
Fr. Vidic.
na Bolgarskem, povdarjal je slov. vzajemnost. Razun teh bilo je še mnogo drugih napitnic, v koji se je povdarjala velika važnost dobre narodne odgoje in veliki pomen, katerega ima posebno temeljito izobraženo narodno učiteljstvo v narodnem življenji.
Tako veličastno in dostojno se je vršila 9. skupščina »Zaveze" v Celji. Zavezniki se lahko ponosni na njo pa tudi uverjeni smejo biti, da so napravili s tem zborovanjem povsod najboljši utis, kajti pokazali so se kot mcž6, ki vkljub vsem neugodnostim in težavam vendar natančno izvršujejo pretežaven posel, katerega jim nalaga njihov stan in poklic, pokazali so, kako njihova srca gore za blagor in srečo domovine, za veljavo in pravo izomiko naroda slovenskega! Takim učiteljem se pač sme brez strahu in skrbi, slov. mladina v pouk in odgojo izročevati! Slava jim!
Celjske novice.
(Volitev kapucinskih predstojnikov.) Dne
10. t. m je bila v Celju volitev prednikov šta-jarske provincije kapucinskega reda. Provincija lom je izbran č. o. Friderik Inglič; v definitorij so voljeni: č. oo. Albert Moselberger, Gregorij Jenič, Edvard Bervar in Konštantin Škodnik.
(Novo sv. mašo) pel je preteklo nedeljo v farni cerkvi v Celji č. g. Anton Šorn, naš rojak iz Ostrožnega pri Celji. Ljudstva nabralo se je k sv. opravilu nebrojno in tako pokazalo kako spoštuje mladega delavca vinograda Gospoda. Dal Milostni mu dolgo let dela v srečo naroda in čast sebi.
(Privilegij za iznajdbo) Gosp. Martinu Ropasu v Celji pripoznal se je neizključljiv privilegij za neko posebno znajdbo pri glasovirju.
(Slovanska umetnost.) Od 5. do 8. avgusta t. 1. imeli so prijatelji obrazovnih umetnosti priložnost si ogledati v trgovini Drag. Hribar ja razstavljen res krasen praporen trak, katerega so poklonile celjske slovenske dame »Celjskemu Sokolu" ob priliki blagoslovljenja njegovega prapora. — Trak je po narisu historičnega slikarja gosp. Ig. Zeplichal-a, učiLel]a na c. kr. strokovni šoli v Ljubljani, od gospe Marije Hlavk-ove, učiteljice na istem zavodu, in gdč. Franje Suha-doleove se vso razumnostjo se zlatim in svilenim vezenjem izvršen. Ta umtvor igle je tudi radi tega posebno zanimiv, ker se harmoničnim spojenjem svile in zlata originalne oblike barvo krasne in čudovito lepe slovanske ornamentike pridejo v tej vezenini do polne veljave. Sliki sv. Cirila in Metoda, kateri se nahajati na traku, ste tudi od g. Zeplichal-a narisani in na svilo slikani ter kažete nam v vseh svojih podrobnostih vestnega in izbornega risarja. Težko, da ima se ponašati še kateri prapor slovenskih ali tujih društev s tako krasoumetnim trakom.
(Povodom slavnostij) v »Narodnem domu" v Celji izgubil je nekdo trezorni ključek. Kdor ga je izgubil naj se zglasi za istega pri tajniku »Celjskega Sokola" gosp. Franjo Joštu v celjski posojilnici.
(Nemška doslednost.) Že nekaj dnij pred našo slavnostjo v Celji, opominjal je nasprotni listič svoje somišljenike, naj pokažejo Slovanom svojo »Vornehmheit". Ta »Vornehmheit" se je seveda v prečudni luči pokazala; sicer pa se je vže iz onih vrstic brala ravno nasprotna želja. Sedaj ko ve malodane ves slovanski svet, kako podlo, kako skrajno brezznačajno, hinavsko roparsko da se je vedla ta naprošena in dobro plačana poulična druhal pod vojskovodstvom onih »vitezov žalostnega spomina", ki se skoraj vsak drugi dan na »rotovžu" zagovarjajo, tedaj sedaj, ko tega madeža nikakor več zbrisati in zatajiti ne morejo, poskušajo vsaj izven celjske Nemce po svojih listih toliko »nafarbati", da jim še ostanejo nadalje naklonjeni. Kar si drzne v tem obziru »graška pošta" in »Grazer-Tagblatt" sprejemati, prisili vže vsakega Nemca k smehu. Da so slovenski gostje, vračajoč se ponoči mej vojaškim spremstvom nabrali kamenja, kojega so liki toči z drugimi stvarmi vred lučali na zbrano množico, a oni da so stvari pobirali ter jih nazaj metali. Nihče se ne bo nad nešramno, ob-rekovalno lažjo jezil, temveč obžaloval bo, da je to nemško časnikarstvo, ki vendar šteje mej svoje naročnike tudi dokaj pravičnih in trezno
mislečih Nemcev, tako globoko padlo pod blato in smeti. Morda pa bodo mirni čitatelji, če tudi nemškega mišljenja, vender sprevideli, da je stvar uprav narobe. Kje pa bi naj bili ti mej potjo tudi kamenja nabrali po pometem ulici mej vojaškim spremstvom. Ta poulična fakinaža pa menda vendar ne zna čarati, da bi bila v temi vse lepo piistregla, sosebno smrdljiva jajca, steklenice z črnilom in hudičevem oljem, koji predmeti so se kot ploha vsuli na dostojno, mirno idoče. Konečno pa pristavi dopisun: »danes (v ponedeljek) vlada povsod vsakdanje življenje". Sedaj vsaj vemo, kako si predstavlja ta klika vsakdanje življenje. Ako razbijejo velike šipe, dragocene svetilke in cevi na »Narodnem domu", ako se celo noč vlači grozno vpijajoča druhal, razdeljena v več posamnih bojnih čet, ki napadejo na treh, štirih krajih osamljene Slovence, ako zbok tega 3 zaprejo in druge pri sodniji naznanijo (mej temi seveda Oechsa) je to v Celji vsakdanje življenje!!
(Napad na našega odgovornega urednika.) Poročali smo zadnjič o zverjaško zdivja-nem napadu na kapucinskem mostu strani surove nemške druhali. Njihovo nemško glasilo je seveda ta patrijotičen čin svojih »vrlih bojevnikov" odobrovalo, grozeč se mu, da ga doleti kazenska obsodba, opirajoč se na izmišljeno laž, da je napadeni hotel izzivajočega kolesarja raz kolesa vreči. Sodniška preiskava pa je dognala, da je naš gosp. urednik povsem nedolžen, a proti napadalcem traja še nadaljno postopanje, kateri tudi brez kazni ne odlete. Sram bodi ono nemško časnikarstvo, koje se je drznilo to zadevo z vsemi nesramnimi lažmi zavijati in nedolžnega pred dognano krivdo sramotiti, a celo sedaj dokaze c. kr. sodnije zanikati. Za časopisje, koje zagovarja barabstvo celjske javne fakinaže, imamo le svoj gnevni: pfuj!
(Tako pišejo pristni Nemci.) »Der Pobel von Cilli hat am letzten Sonntag seme Orgien ge-feiert, und die Slovenen von Untersteier-mark thaten jetzt gut, dieser wilden pangermanischen Brut mit den Boycott
—	zu erwidern!" — Tako je pisal te dni konservativen nemšk dunajski list o celjsko-nemški svojati! Kdor trezno premisli vse to nemško ro-govilenje, mora res vsklikniti: Slovenci, nas tepe naša lastna ponižnost, ki je vseskozi že smešna, in pa strahopetnost, ki ne zasluži druzega kot — šolskih batin! Slovenci spodnještajerski: Bojko-kujte celjske Nemce in nemškutarje, pa ste jim
—	kakor goriški Slovenci Lahom — stopili na vrat. Ne podpirajte z ničemur tehlju-dij, ogibajte se jih vedno in povsodi, pa boste videli, kako bodo ponižni pred vami. Če tega ne storite, metali bodo ne samo jajca
—	nego tudi vas kmalu — čez prag! Ergo — na delo!
(Katere vse smo videli med sodrgo, ki je razgrajala po ulicah med slavnostjo?) Poleg trope barab in smrkovcev videti so bili tudi komiji »nemških" tvrdk, pisarji in usluženci mestnega urada, pisarji okrožnega in mestno deleg. sodišča, nekaj delavcev »nemških" obrtnikov pod vodstvom znanih »akademikov". Mestni ekonom Drganc pa je obdaroval množico teh junakov s pruskimi trakovi. Da se je za pijačo skrbelo tej armadi in to od gospodov, ki pripadajo mestnim očetom, je največji škandal.
(Bojkot.) »Nemški" krčmarji in trgovci v Celji sklenili so, da ne prodado nobenemu Slovencu niti za krajcar več in da vsakogar vržejo čez prag, ki bode slovensko pregovoril v njih prostorih. Slovenci in posebno vi iz okolice zapomnite si to. — Pohvalno pa moramo tu omeniti oštirje Lemeža, Skoberneta (»pri zamorcu") in pa Straussa. To so možje, ki se vender ne dado vsakemu smrkovcu in barabi komandirati.
(Porotne obravnave v Celji) Dne 29. julija bili so na obtožni klopi Martin Jontež in njegova žena Terezija, nadalje Jožef Vrečko, hišnik na Mrzlem polji, ter Janez Rozman, posestnik v Krajnčici, obtoženi goljufije. Jontež sta hotela svoje posestvo v Polji pri Št. Jurju prodati. Vrečko se je ponudil za posredovalca, za kar sta mu prodajalca obljubila prepustiti vse, kar kupno ceno 2100 gld. preseže. Vrečko-tu se je posrečilo rudokopovo hčer v Hrastniku, imenom Frece, pregovoriti, da si je posestvo ogledala.
Pri tem ji je Vrečko kazal sosedna posestva in poslopja, zatrjajoč, da spadajo k ponujenemu posestvu. Oba Jontež in Rozman so potrjevali ter celo kupčevalko slepili, da je pri hiši tudi krčmarijska obrt, koja se s posestvom proda. Frece verjame ter izplača 2350 gld. za 1621 gld. vredno posest. Sodišče je pripoznalo le Vrečko-ta krivim ter ga obsodilo v 6 mesečno ječo, ostali so oproščeni. — Dne 2. avgusta obsodili so železniškega delavca Boštjana Kanclerja v 14 letno težko ječo, ker je svojega tovariša Miha Rozmana roparsko napal ter vrgel oropanega pod vlak na progi mej Pragarskem in Slov. Bistrico, kjer je Rozmanu roko utrgalo ter ga sploh smrtno ranilo.	(DaljtJ prih)
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe.) Na novo so nastavljeni kaplanom: čč. gg. Franc Bohak v Št. Jurji ob juž. žel., Janez Grobelšek na Pilšta-nji, Jožef Holmjec v Podsredi, Friderik Horvat pri Sv. Martinu pod Vurbergom, Janez Jančič v Galiciji, Franc Kiulc pri Sv. Martinu pri Šaleku in Jožef Krohme v Slivnici pri Celji.
(Učiteljske spremembe.) Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji sklenil naslednje spremembe pri učiteljstvu, in sicer je imenoval g. Alojzija Trobiš-a, nadučiteljem v Zdolah, g. Josip Topo-lovšeka, do sedaj pri Sv. Miklavžu nad Laškem, šolskim vodjem za novo vstanovljeno šolo v Turjab, g. Rudolf Kocmuta, do sedaj podučitelj pri Sv. Martinu pod Vurbergom, učiteljem v Zi-biki, g. Jan. Kramarja, podučitelja na Zidanem-mestu, podučiteljem za Vransko. Stalnim pod učiteljem na svojem mestu sta postala gg. Šer-bak Janez v Črešnicah in Fras Janez pri Sv. Andreju v Slov. Gor., stalna podučiteljica v Šo-štanji je pa postala gč. Ter. Mihelič.
(Nova odvetnika.) Svoje odvetniške pisarne sta odprla g. dr. Josip Georg v Šmarji pri Jelšah (mesto v Ptuj odišlega g. dr. Jurtela) in g. dr. Henrik Haas v Mariboru.
(Občinski zastop v Bezovici) pol. okraj Celje, sklenil je v seji dne 3. t. m. resolucijo v kateri odobruje jezikovne naredbe vis. vlade za Češko in Moravsko in v kateri prosi enakih naredeb za vse slovenske pokrajine.
(Hmelarsko društvo v Žalci) zboruje dne 14. avgusta t. 1. v gostilni Fran Robleka v Žalci. Obravnavale se bodo samo važne stvari, zato vabi odbor k obilni udeležbi. Natančnejši vspored med inserati.
(Žalski dijaki) izleteli so dne 1. avgusta t. 1. v Solčavske planine, da si ogledajo planinske naravne prikazni. Taki izleti so vse hvale vredni, ker se tako mlado srce navdušuje za lepoto in krasoto mile domovine in se jo uči čislati. Posebno nepozabni ostanejo taki trenutki, če se nahajajo med mladino možje, ki vedo opozoriti brezskrbno oko mladenča na prizore, ki so znameniti in mu skazujejo tako svojo nagnjenost in naklonjenost. Takih mož imeli smo žalski dijaki med sabo, in se jim tem potom zahvaljujemo najprisrčneje..
(Volilni shod.) V nedeljo dne 15. avgusta 1897, poročal bode državni poslanec gosp. vitez Berks, o svojem delovanju, v Žalcu v gostilni g. Fran Robleka popoludne ob 3. uri. Volilci udeležite se v mnogobrojnem številu.
(»Bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini") priredi na vrtu (pod streho) g. Fr. Vedenika v Dolenji vasi v nedeljo dne 15. avg. 1897, veliko veselico. Začetek ob pol 5. uri popoludne. Vstopnina: Sedeči od 1,—4. vrste 30. kr., naslednji 20 kr., stojišča 10 kr. Čisti dohodek je namenjen tukajšnjemu »Bralnemu društvu" in revni šolski mladini. K obilni udeležbi vabi
odbor.
(»Bralno društvo Gornje šaleške doline)
priredi svojo redno veselico, dne 22. avgusta t. 1. točno ob 3. uri popoludne na vrtu Korunove gostilne pri Velenji. Pri veselici sodeluje tamburaški zbor šaleških dijakov in mešani pevski zbor. Natančneji vspored v prihodnji številki. K obilni vdeležbi najuljudneje vabi	odbor.
(Sv. birma) delila se je pretekli teden po gornograjski dekaniji. V Gornjemgradu delila se je v nedeljo 8. t. m. Prezvišeni knezoškof bil je na zelo slavnostni način sprejet. Ves trg bil
je krasno ozaljšan, raz skoraj vseh hiš plapolale so zastave — seveda slovenske. Na večer priredilo je gasilno društvo z godbo, bakljado in pevsko društvo pomnoženo s cerkvenimi pevci zapelo je dve mešani skladbi in jeden moški zbor. Birmancev bilo je 264.
(Vabilo.) V nedeljo dne 15. t. m. predaval bode v bočkej šoli ob pol 4. uri popoludne potovalni učitelj gosp. J. Bele o kmetijstvu. Ker je vže dobro znano, da so omenjenega gospoda predavanja jako zanimiva in podučljiva, vabi toraj podpisani odbor ne le vse n. p. ude društva, ampak vsakterega, komur je kmetijski napredek sploh mar, k vdeležbi. »Kmetijsko bralno društvo v Bočni".
(Vabilo) na tamburaški in pevski koncert katerega priredi tamburaški zbor šaleških dijakov s prijaznim sodelovanjem bratskega dijaškega zbora iz Celja, v nedeljo dne 15. avgusta 1897, v Šošcanji. Lokal: Fran Rajšterjev hotel »Avstrija". Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina prosta; vendar se velikodušnosti ne stavijo meje. K mnogobrojni vdeležbi vabi uljudno odbor.
(Veselica v Hudi luknji) dne 1. avgusta t. 1. obnesla se je vzlic ne preobilnega občinstva prav dobro. Vreme je bilo ravno ta dan jako ugodno. To je za nas prebivalce Mislinjske doline redkost. V nedeljo dne 1. avgusta podali smo se Mislinjčani na pot v Hudo luknjo. Že od daleč začuli smo streljanje možnarjev in vabljive glasove vojniške godbe. Koj pri vhodu pozdravljala nas je lepo okinčana tabla sč slovenskim napisom: Dobro došli. Obilo gostov je že bilo zbranih. Videli smo Slovenjegradčane, obilo občinstva iz Št. Ilja p. T. iz Mislinje, Št. Lenarta, iz Doliča, iz Velenja, Šoštanja itd. Mnogo učiteljev in duhovnikov je bilo navzočih. A tudi nežni spol ni zaostajal. Veselo smo se sukali po taktu lepo donečih glasih vojniške godbe. Reči pa sploh moramo, da zasluži ta godba vso pohvalo. Ko so se godci nekoliko oddahnili, zapel je šentiljski kvartet pod vodstvom gospoda učitelja D. Vučnik-a, kaj mično nekoliko pesmic. Pred vsem dopadala se je pesem »Zvezna" in »Nazaj v planinski raj", za možki zbor. A tudi druge pesmi, kakor: »Pri zibeli", »V mraku" kažejo izurjenost tega kvarteta. Sploh so za petje skrbeli večina le učitelji-na-rodnjaki iz Mislinjske doline. — Jama je bila mično okinčana in krasno razsvetljena. Očividen je trud, katerega ima lastnik jame g. Vrvod, da zadostuje zahtevam občinstva. Kdor torej še ni videl »Hude luknje", naj porabi priložnost, ogledati si to čudno in zanimivo naravno prikazen. Na svidenje torej, rodoljubi v Hudi luknji dne 29. t. m. Ne bojte se bratje. Žeja se v Hu3i lukni ne trpi. . Izvrstna pijača in dobra jed ter voljna postrežba je najti.
(Skrivne bolečine Pommerja & Comp.) »Gesinnungsbruderji" iz Laškega povabili so dne 3. t. m. poslanca Pommerja, da jih malo tolaži v njihovem nevarnem »diliriju". Kot mož beseda sestavil si je v naglici potreben načrt. Dasi nerad, moral je pripoznati marsikatero dejstvo današnjih razmer; tako je rekel mej drugim, da sta dandanes Slovenec in Nemec strogo ločena
—	ni baje več možno biti istočasno član »kazina" in čitalnice. Obžalovanja vredno pa je, pravi nadalje, da je lep del celjske okolice ter Teharje — o Žalcu, pravi, niti ne govori — za nemštvo zgubljeno. Dobro pa jim je premisliti, nadaljuje, kako bi bilo okoličane, koji nemški umejo, za nemštvo tudi politično pridobiti. Ah, gospoda tukaj pa silo brzo mislite in si glave belite, bojimo se. da ste se itak veliko prepozno zbudili. Hudo graja, zakaj nemške gospodinje pri kupovanju na trgu s svojimi kuharicami in deklami slovensko govorijo — tega bi po njegovi pameti ne bilo treba. Gospodinje pač vedo, zakaj tako store, sicer bi se jim lahko zgodilo, da kupi slovenska kuharica, ne umeč svoje gospodinje, mesto purana — mačka. Nazadnje pa se je vstal hud mladenič — sin laškega usnjarja
—	in milo toži, zakaj ni dovoljeno učeči se mladini, javno delovati za »Siidmarko". No odgovora mu Pommer ni znal dati — morda pa je dobro, če omenjeni dijak praša v tej zadevi svojo šolsko oblast.
(Iz Št. Jurja ob juž. žel.) nam toži rodoljub, da še pri njih vedno »heula" trški nemški
»feuerber". Ako bi hotel iti in slovenski požarni brambi prostor prepustiti, pripravljeni so neki vsi šentjurski neognjegasilci jim njihov društveni pozdrav: »Gut heult!" zaklicati. — Lep zgled nemškutarske olike pokazali so tja k pogrebu rajnega Kincla došli celjski svirači mestne godbe. Naše ljudstvo se tem načinom gotovo pohujša in pravično razljuti, ako vidi, da se ti topi Celjani pri tako resno-žalostni priliki toli brutalno vedejo in svoje neslane opazke žvečijo. Res lepa vzgoja mora biti v Celji med temi »Germani".
(Umrl je) na Ponkvi bivši trgovec v Šmarji pn Jelšah g. Josip Forte, Rajni bil je dober narodnjak in pošten trgovec. Blag mu spomin!
(Povožen.) V noči od 30. do 31. julija povozil je vlak mej Zidanemmostom in Rimskimi toplicami železniškega čuvaja Jož. Narada. Našli so ga še pač živega, a predno je došel zdravnik, je preminul.
(Umrl je) na Vidmu pri Brežicah dne 3. t. m. upokojeni načelnik železniške postaje g. Anton. Dorn 81 let star. Preminuli bil je blagega, mirnega značaja in velik dobrotnik šolske mla dine, kar je pokazal tudi veličasten pogreb njegov;
(Zičko bralno društvo) napravi dne 5 septembra t. 1. veselico s predavanjem, petjem in gledališko igro »Oreh". Pred veselico poročal bode g. državni poslanec J. Žičkar. Vstopnina k veselici 20 kr. Čisti dohodek je namenjen bralnemu društvu, zato se preplačila hvaležno sprejmo.
(Posojilnica na Slatini) je imela lani, v svojem 13. upravnem letu, 21.622 gld. prometa, 293 gld. čistega dobička in 2196 gld. rezervnega fondi. Zadružnikov je štela koncem leta 374; hranilnih vlog je imela 19 871 gld., upravnih deležev pa 449 gld. Posojila daje po 6%, hranilne vloge pa obrestuje po 5°/o.
(S Slatine) nam poroča topliški gost, da biva ondi zdaj kacih 300—500 topličarjev ter da je letos do zdaj tja v vsem skupaj došlo že blizo 1900 gostov, med katerimi je bilo mnogo Madjarov, Židov, Hrvatov in Nemcev; najmanj pa Italijanov in Slovencev. Bival je ondi tudi letos biskup Strossmayr; še zdaj se tu zdravita tržaški škof m. gosp. A. Sterk in frančiškanski škof iz Bara (Črnogora), preč. g. Milinovic.
(O slatinski nemški šoli), katero nemški Slatinčani že več kakor 10 let zastonj snujejo, dasi imajo že najmanj toliko let na hribčku za čveterorazrednico pripravljeno šolsko poslopje, čuje se za spremembo, da bode »Schulverein" ali da bodo Slatinčani sami otvorili vsaj en razred te šole kot privatno učilnico. Naj poskusijo, vsaj se bodo tudi s tem projektom opekli. Kdo li bode otroke pošiljal rajše v enorazredno nemško šolo, nego v petrazredno slovensko šolo ?! Nihče razen tistih starišev, kateri bodo v svoji zavisnosti od nemških Slatinčanov v to koman-dirani, če je sploh mogoče koga v to siliti.
(Ptujska nemška slavnost) izjalovila se jim je preteklo nedeljo popolnoma. Ne le, da ni došlo nič tujcev, tudi niso znali podati nič dru-zega kakor kričanje »hail—hailo i gut hail". Pa kaj tudi čejo, kje vzeti Nemcev v popolno slovenskem kraji. Seveda Ornigg, Kollenc in taki, ti ne bodo rešili Germanije!
(Hrušovan pri Židlovicih na Muravi.) Pri Vojkoviru skočil je dne 4. t. m. 301etni čevljar Jan. Dvorak pod brzovlak, ki je prihajal iz Dunaja. Stroj zmečkal in raztrgal je nesrečneža, da je groza. — Ravno ta dan prekopala sta dva jetnika zid jetnišnice židlohovske in utekla. Dosedaj jih še niso zasačili.
(Mali vrh v Slov. goricah.) (Nemška olika). Dne 2. avgusta t. 1. je šel poštni pot Alojzij Vakaj iz Cmureka na Lugac domu. Tam blizo šole mu je v hrbet zagnal — nemški šolarček prav debel kamen. Je to nemška olika, ako niti c. kr. pošta ni varna pred takim malimi nemškimi — olikanci?! Pričakujemo odgovora od tetke »Tagespošte" ter »Mariboržanke"!
(Smrtni padec.) Dne 12. julija t. 1. padel je pri Sv. Jakopu v Slov. Gor. kmečki sin Leopold Jager raz drevesa tako nesrečno, da je kmalo izdihnil.
(Nemška šola v Pekrah pri Mariboru) se koncem tega leta razpusti. Tako mineva laž in sleparstvo nemške klike. Dr. Reiser-ju je menda
bilo preveč, za brezmislno stvar na leto toliko potrošiti. Bog daj vsem norcem pamet!
(Iz Gradca) V četrtek, dne 12. t. m. priredili so častniki 27. i 7. polka zunaj mesta dvojni koncert svojih polkovnih glasb, kojih čiste doneske so namenili podariti v svrho vzdrževanja in olepšanja vojaških grobov na Češkem t. j. onih junakov, ki so v bitki 1866. leta padli. Mej temi je mnogi grob slovenskih junakov.
(Poveljstvo c in kr. 3. voja v Gradci) razglasilo je dne 5. t. m., da zamorejo rezervisti pešpolkov in lovskih oddelkov orcžne vaje tudi kot vojaški kolesarji odslužiti, ako znajo spretno voziti, svoja kolesa seboj pripeljajo ter da ne bodo koncu vaj nikakoršnih odškodnin zahtevali.
Druge slovenske novice.
(Sprememba okrožnih oblaste v na Kranjskem.) Pravosodno ministerstvo je odločilo, da se ima z 1. novembrom t. 1. občina Rakek iz okroga sodnije Logatec in občina Žilce iz okroga sodnije Lož v okrog sodnije v Cirknici priklo-piti. Na odredbo finančnega ministerstva se imate te dve občini z istem časom tudi iz davkarskega kroga navedenih dveh okrajnih sodnij k ovi v Cirknici vpisati.
(Imenovanje.) Računski praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, g. Valentin Dolenc, imenovan je računskim asistentom.
(Vlak ji glavo utrgal) Pred kolodvorom v Šiški prišla je dne 5. t. m. na neznan način neka ženska pod vlak, kateri ji je glavo in jedno roko odtrgal.
(Slovensko posojilništvo leta 1896) oz. v prvi polovici leta 1897. Kakor leta 1895. tako se je tudi leta 1896. število naših posojilnic zelo pomnožilo. Prirastek je posebno na Kranjskem velik. Le na Koroškem se ni od leta 1895. nobena nova posojilnica ustanovila. Ondi je ostalo do zdaj nepremenjeno število, t. j. 19. Na Kranjskem pa je že 61, na Primorskem 17 in na Štajerskem 31, skupaj torej 128 posojilnic, katere vse brez izjeme slovensko uradujejo. — Veliko teh posojilnic, znabiti polovica je, ki so društvenice „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji; kacih 30 kranjskih posojilnic, posebno novejših je pri druStvu „Zveza kranjskih posojilnic"; eno kakor diugo društvo daje moralno podporo svojim društvenicam, katere nadzoruje in z besedo in pismom poučuje. Materijelno podporo dobivajo naše posojilnice največ v svojem delokrogu, pa tudi pri večjih sestrah in pri slovenskih hranilnicah (nekatere kranjske tudi pri nemški kranjski hranilnici). Posojilnice, katere so društvenice „Zveze slovenskih posojilnic", zalaga nekoliko tudi „Mestna hranilnica" v Ljubljani; društvenice „Kranjske zveze" pa zalaga „Ljudska posojilnica v Ljubljani". Nekoliko materijelne podpore so dobile slovenske posojilnice, katere so pristopile kot zadružnice (do zdaj 17) k „Cen-tralni posojilnici slovenski" v Krškem, tudi od te zadruge. Prvotno je bilo videti, da bode za vodstvo slovenskega posojilništva zadostovala celjska „Zveza" sama; a zdaj se vidi, da imate „Kranjska zveza" in »Centralna posojilnica" posla dovelj, ker se je posojilništvo tako hitro zelo razvilo.
(Brzojavna postaja) otvorila se je dne 8. t. m. v Železnikih na Gorenjskem.
(XII. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) se je vršila dne 5. t. m. v narodni Škofji Loki. Dohiteli so k zborovanju vsi zastopniki mnogoštevilnih podružnic tega prekorist-nega zavoda ter nebrojno narodnjakov. Cvetoča Loka odela je sijajno, praznično obleko, celo mesto je bilo v narodnih zastavah, cesta je bila obokana s slavoloki z primernimi napisi. Posebno okusno ozaljšana bila je mestna hiša, pred kojo sta sprejela mestni župnik preč. g. Toma-žič in g. župan Lenček na čelu občinskega odbora drage goste. Jako dobro udeleženo sv. mašo služil je preč. g. župnik Tomažič. Pri občnem zboru pozdravljal je v daljšem govoru prvomestnik g. prof. Zupan vse vrle udeležence, sosebno častno zastopane člane ženskih podružnic, kazal je na veliko potrebo tega blagega društva, hvalil vzajemno naklonjenost in požrtvovalno delovanje pri vodstvu društva in poedi-nih podpirateljih. Tajnik, č. g. A. Žlogar, govori
o delovanju v preteklem letu, iz teh podatkov se razvidi, da je imelo vodstvo 8 sej, vstanovile so se 3 podružnice in sicer ženska v Rojanu pri Trstu ter ove v Velenju in v Pokrčah na Koroškem. Vseh podružnic je tako sedaj 135, kojim pripada 11.170 udov. Vse te podružnice so se pridno trudile, da so sklicevale podučne in zabavne shode, koji izdajo pri ljudstvu, mnogo za duševno vtrditev, a društvu donašajo lepih dohodkov. Družba ima sedaj na skrbi 15 učnih zavodov, katere ali popolnoma vzdržuje, ali vsaj izdatno podpira, tem potom rešuje se nad 2000 slovenskih otrok potujčevanju. Hvaležno se spominja tudi družbenih vžigalic, ki so vže sedaj v tej kratki dobi vrgle nad 500 gld. čistega dobička. Konečno vzpodbuja govornik k vztrajnemu nadaljevanju in blagi naklonjenosti do ve-levažnosti društva. Konec slavnosti bil je dobro obiskovan banket in res krasen koncert. Srčno želimo naj raste z vsakim dnevom bratovsko zanimanje za to neprecenljivo družbo, naj rabi naše občinstvo povsod in vselej izključno druž-bine vžigalice, naj pa vsakdo, ki ni član kake podružnice se vsaj spomni te družbe in njenega blagega namena, ako vidi kje izpostavljeno nabiralnico.
(V mestno hranilnico v Radovljici) vložilo je v mesecu juliju 1897 168 strank 21.344 gld. I6V2 kr., uzdignilo 76 strank 14.180 gld. 48 kr. in 27 strankam seje izplačalo posojil 16.596 gld., stanje ulog 270.805 gld. 76Va, kr. denarni promet 68 379 gld. 01 kr.
(Požar na Krašnicah) — občine Ruda — ugonobil je dne 25. julija t. 1. vse imetje Tamažu Trunku in Josipu Murniku. Pri tem se je spa-joča sestra Trunka tako hudo ožgala, da je kmalu umrla. Zgorelo je obema tudi mnogo živine, škodo cenijo na 10 tisoč gld. Zavarovana sta bila le za male zneske. Zažgali so otroci.
(Preveč skrbi.) Novomeški gospod okrajni glavar, vitez Vesteneck, je bil „Dolenjskemu So kolu" prepovedal se celjske slavnosti z zastavo udeležiti, „a to iz javnih ozirov in z ozirom na razmere, katere sedaj obstoje v Celji." S jkolski starosta, g. dr. Žitek, dobivši ta odlok, priskrbel je nemudoma pritožbo na vis. c. kr. deželno predsedništvo, koje je tudi prvi odlok razveljavilo in glavarju namignilo, da ima za javni mir in red v Celji skrbeti celjsko okr. glavarstvo!
(Umrl je) v Toplicah na Dolenjskem gosp. profesor Ivan Vidmar. Bolehal je že dalje časa in šel v Toplice iskat zdravja, katerega pa ni našel. Bil je vljuden in dober profesor ter pod-učeval zadnji čas v Novemmestu.
(Toča je pobila) dne 2. t. m. okoli Metlike na Kranjskem. Grozne škode provzročila je po vaseh Dolenjci, Burga, Adlešiči, Gorenjci in Vr-hovci, a zavila se je pozneje proti Hrvatskem ter ugonobila gotovo polovico Bele Krajine.
(Požar bil je) dne 7. t. m. v Ravnah nad Cerknem. Pogorelo je 7 gospodarjem 13 poslopij. Pogorela je tudi streha zvoniku.
(Po Vipavskem) se močno širi legar. Mnogo ljudi je obolelo posebno na Slapu, Budanjah in sosednih vaseh.
(Shod županov prepovedan.) Dne 8. avgusta t. 1. sklicali so v Celovec koroške župane, da jih pregovore, se poslovanju v prenešenem delokrogu odpovedati — toda shod so prepovedali.
(„Nemško in avstrijsko planinsko društvo") imelo je pretečeni petek v Celovcu svoj veliki shod. Mi oporekamo nemškemu časopisju, ki hvalisa, da se to društvo ne vtika v politiko, a da je vendar mnogega gospodarskega pomena. Kako nepristransko postopa, pokazalo se je vsestransko zabavljenje na Slovence pri tem shodu. To društvo je s svojim poimenovanjem in napisi krivo, da nosijo mnogi naši kraji spakedrana nemška imena, vsaj v tisku na zemljevidih. Upamo, da bo naše „Slov. plan. društvo", ki se res hvalevredno razcvita, prvemu kma'u po naših planinah tla spodmaknilo.
(Strajki v Trstu.) Pekovski štrajk se nadaljuje; vršilo se je vže mnogo posvetovanj mej pekovskimi pomočniki in gospodarji, naj bi se razdelili v 3 razrede, po kojih bi dobivali pomočniki v 1. razredu celo plačo, kakoršno zahtevajo, a v 2. in 3. razredu pa mnogo pod zahtevo. Temu se upirajo strajkujoči, povdarjaje, da so vsi enakega plačila vredni. Ustanoviti hočejo
nekake zadružne-občinske pekarne, koje prevzamejo od magistrata v najem. A kaj bo z mojstri ? Lesni delavci zopet delajo. Dosegli so za 20 kr. povišanje plače, kar je splošna zasluga slovenskih trgovcev, ki so popustili.
(Odlikovanje.) Josip Goriup, deželnega sodišča svetnik v Gorici dobil je povodom vpoko-jenja od cesarja vitežki križecFran-Josipovegareda.
(V Solkanu pri Gorici) so ustanovili novo posojilnico.
(Isterski deželni zbor) se ima kmalo preseliti v Pulj, kakor poročajo za gotovo državna glasila.
(Istersko) V Materadi — občina Umag — postavil je kmet Tonkeli svoji pokojni ženi nagrobni spomenik s hrvatskim napisom. Občina mu je zapovedala, ali italijanski oziroma latinski napis napraviti, ali pa spomenik odstraniti. Ker pa se je Tonkeli temu ustavljal ter se pritožil, odpošlje župan svojega slugo in jednega delavca, ki sta spomenik na pokopališču razbila ter vrgla kosce na cesto.
Druge avstrijske novice.
(Ministersko posvetovanje.) Cesar se je vrnil dne 4. t. m. iz Išla na Dunaj ter sklical ministre k skupnemu posvetovanji, sosebno glede nujne državne pomoči po poplavih prizadetim krajem. Dokler se škode ne precenijo, dobile so prizadete kronovine vsaj nekoliko podpore iz državne in zasebne cesarske blagajne.
(Novi redovniki.) Prihodnje leto se uvede nov samostanski red Kamilancev v Avstriji in sicer v spomin 501etnice cesarjevega vladanja. Menihi so vsi duhovniki ter se bavijo z postrežbo in zdravljenjem bolnikov. Z vsakem samostanom je tudi v zvezi njihova bolnica za moške.
(Delavski in obrtniški shod v Solnogradu.) V prestolnici Solnograda zbralo se je dne 8. t. m. okolu 1C00 mož krščanskih delavcev in obrtnikov k sklicanemu shodu. Posvetovalo se je o zboljšanju teh dveh, za obstanek človeškega društvenega življenja pogojno potrebnih slojev, a to le na podlagi krščanskih temeljev. Vdele-ležilo se je shoda mnogo poslancev raznih dežel, v imenu Slovencev dr. Krek.
(Shod dalmatinskih Srbov.) Državna poslanca dr. Baljak in dr. Kvikovič sklicala sta ljudski shod v Spljet. Razpravljalo se je, koje skupno stališče je zavjemati dalmatinskim Srbom in kako je doseči edinost pri stranki.
(Praški župan) dr. Podlipny dobil je cesarjevo dovoljenje, da sme nositi v znamenje svoje častne dostojanstvenosti zlato verižico okolu vratu
(Češko-nemško pogajanje na Češkem) Vlada se trudi konečno sporazumljenje mej obema narodnostima na Češkem dognati. Izdelati je dala v to svrho pet predlogov, koje dobi najprej posebna konferenca obstoječa iz zastopnikov raznih strank; še le, ako ga ta odobri, predloži ga vlada septembra deželnemu zboru. Predlogi so: 1. Zakon o kurijah glede volitve v deželni zbor, deželni odbor in zavode. 2. Novela za volitve v deželni zbor. 3. Za manjšine imele bi se na deželne troške ustanoviti šole. 4. Zakon o poslovanju v samosvojih uradih, glede čeških, nemških in mešanih občin: ako je v občini petina ljudstva druge narodnosti smatrati jo je mešanim. Poslovni jezik bi naj bil v čeških občinah češki, v nemških nemški, a v mešanih oba. Ako se ta merodajna točka vsprejme, misli vlada ali jezikovne naredbe preklicati ali vsaj v tem smislu prestrojlti. 5. Točka hoče uvesti nekake okrožne oblasti, ki bi bile srednja inštanca tnej okrajnimi glavarstvi in namestnišvom.
(Ogerski državni zbor.) Odkar so obstruk-cijo prevladali, pričelo se je resno razpravljanje. Vse stavljene točke sd sprejete brez ugovora, tako nov kazenski red z ovo osodepolno § 16 vred. Državni zbor se je nato preložil do 27. septembra ter se z klici na predsednika Szila-gyi ja zaklučil.
Ogled po širnem svetu.
(Nemški cesar) biva sedaj v Petrogradu kot gost ruskega cara. Ruski listi smatrajo ta obisk za trajno ponovitev trodržavne zveze ter splošno prerokujejo, da se zna sedaj kaj odloč-
nega skleniti za grško-turške odnošaje. Ruski car imenoval je cesarja Viljema tem povodom ruskim admiralom. Dne 12. septembra pa pride nemški cesar k velikim vojaškim vajam v Totis na Ogersko, kjer piisostuje 13., 14. in 15. sept., a zvečer zadnjega dne odideta z našim cesarjem na lov v Mohacs.
(Ministerski predsednik umorjen.) Španskega ministerskega predsednika Canovas umoril je anarhist Golli v Santa Angeda. Minister je sedel zraven svoje žene čitajoč časnike, ko ustreli napadalec trikrat nanj. Morilec je Italijan iz Neapola — ker so le Italijani pravi strokovnjaki pri tej obrti. Umorjeni bil je jako izobražen, pesnik in pisatelj ter sloveč diplomat.
(Angleški parlament) je dokončal svoje zasedanje, ki je trajalo skoraj 7 mesecev. Večina predlogov prestolnega govora je rešenih. (Enakih mož, kakor so naši Schonerer, Funke i. dr., ki bi znali tako „častno" obstrukcijo uganjati, jim neki povsem manjka). V proračunu izkazal se je lep preostanek, kako lahko bi od tega tudi siromašnim Ircem kaj privoščili, a ker sedaj ob kraljičinem jubileju ničesar ne dobode, se pač ni nadjati, da bi še kedaj dosegli količkaj pravice.
(Slovenski vojaki na Kreti.) Kakor kažejo nove naredbe, ostati še bo dalje našim vojakom na Kreti. Ta naredba pove, da imajo vsi novinci 2. bataljona dne 6. oktobra v Celje k dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu priti, kjer jih bodo izvežbali (najbrže kakor obično dva meseca) ter jih pošljejo nato z vsem potrebnim oprem- | ljene na Kreto, od koder še le odpustijo tedaj rezerviste domov, a vojaki tretjega leta (1894) kakor tudi namestni rezervisti (Ersatz-reservist) 1896. letnika ostanejo na cesarsko povelje še nadalje v aktivni službi. Ako bi po odpustitvi rezervistov moštva primanjkovalo, dopolniti je iste z vojaki letnika 1894. ostalih bataljonov.
(Angleži in Kreta.) Povdarjali smo vže svoječasno, kako premeteno zna angleška vlada vselej postopati tam, kjer se nadeja gmotnega vspeha. Tako si je zadobila svojo sedaj no moč ter jo še vedno razširja. Mej tem, ko se ostale velevlasti prepirajo in trgajo, jedna za grške, druga za turške koristi, napravljajo si Angleži prav oblastno, a povsem brezhrupno stalna ležišča na otoku Kreta. Dovažajo pridno svoje vojake na otok, kojih je vže sedaj nad 2000 mož. Lahko se zgodi, da ko se bodo konečno evropske velevlasti vendar enkrat odločile za samoupravo — predstavil se jim bo Anglež kot jedini zapovedovalec otoka.
(Slovenski škof v Ameriki.) Dosedajni nadškofov generalni vikarij v Št. Pavlu v Severni Ameriki, preč. g. Jakob Trobec, imenovan je škofom v Št. Cloud-u. Novo imenovani škof je Slovenec, doma iz Polhovega Gradca.
Dopisi.
Iz G-ornjesavinjske doline. (Glavni vzrok, zakaj lesna prodaja iz Slovenskega v izhodne pokrajine propada.) Trgovina z lesom iz slov. dežel proti izhodu že blizo 10 let hira in pojema, tako, da se je bati popolnega propada. Svoje dni cvetela je ta trgovina, kajti povsod, v vseh pristaniščih so se trgovci, kakor tudi zasebniki kar trgali za naš les; dosegla se je visoka cena in pošten dobiček. Sedaj se naš les slabo plačuje, trgovci morajo čestokrat doma robo dražje plačati, nego jo doli prodajo. Posledica je, da dotični okraji kjer se les prideluje, materijelno ginejo. Le idimo pogledati v posojilnice, ali v zemljiške knjige, vse mrgoli tam novih dolgov. To je žalostna prikazen in skrajni čas je, da se razširjanju iste odpomore. Seveda, kjer je pomanjkanje lesa vzrok propadle trgovine, tam ni druge pomoči, nego zasaditi nove gozde in — čakati — vsaj bodo tudi otroci naši rabili novce. — A kjer je še mnogo dobro zarastenih gozdov, kjer še žage noč in dan rezati imajo, tam bo treba druzega pripomočka, da se trgovina z lesom zopet povzdigne in spne na nekdanjo visokost.
Potreba dobrega lesa na Hrvaškem in v podonavskih pokrajinah je še vedno ista, kot je bila nekdaj, a konkurenca iz drugih dežel (Bos-nija, Galicija itd.) to potrebo sedaj večinoma
krije. Naš les je izvrsten, trpežen in lep tako, da se bosanski, gališki i. dr. les, ki je navadno puhel, nikakor z našim žilavim lesom meriti ne more. — „Zakaj pa se potem naše lesno blago prezira in tako slabo plačuje?" bo marsikateri vprašal. Odgovor je kratek, a resničen, namreč: „Ker se roba v žagah tako slabo izdeluje!"
V veliki trgovini se gleda na to, da ima blago določeno mero in to tudi, če je osušeno. Posestniki navadnih žag se pa tega ne drže, temuč še vedno po stari šegi režejo, brez prave natančne mere in z namenom, iz enega krclja prav mnogo blaga narezati. — Takozvani krajci se odjemljejo čisto tanki, (kakor krompirjevi olupki) deske se slabo obrobijo, zato so navadno na enem koncu širje, nego na drugem, t. j. kakor je rast drevesa. Razun tega se ne ozira pri na-stavljenji mer pri svežem lesu na osušenje, zato je umevno, da se iz svežega krclja sežagana roba po osušenju od prave mere odmika.
Tako neenakomerno blago daje pri izdelovanji v razne izdelke mnogo odpadkov, zato se ne more lahko prodati, vzame .se le o priliki pomanjkanja boljšega blaga in še le tedaj le po zelo nizki ceni.
Glavni vzrok propada naše lesne trgovine je tedaj čisto po zahtevani pravilni meri rezano blago drugih dežel, kakor tudi nizko postavljene železniške cene za to blago.
Da se tedaj nekdanja živahna lesna trgovina iz Slovenskega v izhodne dežele oživi, in izgubljena pristanišča zopet pridobe, je pred vsem potrebno, da se v tukajšnrh žagah priredi takšno blago, kakoršno delenji odjematelji zahtevajo, potem se ni bati, da bi pri jednakih merah naše blago ne imelo prednosti pred bosanskim in sploh karpatskim. Na delo torej! T. iz gošče.
Iz Šmarja pri Jelšah. (Gospodarske stvari). Vsled dežel, zakona z dne 17. aprila 1896, v povzdigo govedstva za vojvodino Štajersko, je okraj, zastop Šmarje v plenarni seji dne 20. maja t. 1. razdelil celi šmarski okraj v 4 živinske okraje ali župe in sicer:
I.	Občine: Ponikva, Sladkagora in Lemberg z načelnikom gosp. Fr. Podgoršek, veleposestnik na Ponikvi in namestnikom gosp. Jak. Zdolšek p. d. Šuc poset. na Ponikvi.
II.	Občine: trg Šmarje, okolica Šmarje in Sv. Vid, z načelnikom gosp. Fr. Adrinek, župan v Smarji in namestnikom gosp. Martin Hrovat, veleposestnik v občini okol, Šmarje.
III.	Občine: Slivnica, Žusem, Sv. Štefan in Tinsko, z načelnikom gosp. Fr. Pungaršek, posestnik pri Sv. Štefanu, namestnikom, gosp. Fr. Zupane, posestnik v Žusemu.
IV.	Občine: Roginskagorca, Zibika, Sv. Hema, Sv. Peter in Nezbiše z načelnikom gosp. Jos. Kregar, župan pri Sv. Petru na Medved, selu in namestnik gosp. Jan Vehovar, župan pri Sv. Hemi.
Dne 9. junija t. 1. vršilo se je premiranje in licenciranje plemenskih bikov za šmarski okraj. — K temu so bili od okrajnega odbora poleg gosp. Jos. Lenko kot načelnika živino-gledne komisije, tudi povabljeni novoizvoljeni predstojniki živinskih okrogov. — Vseh bikov skupaj se je prignalo 26, toraj 3 biki manje kot leta 1896.
Živinogledna komisija priznala je sledečim posestnikom naslednje darove: Prvo, (državno) darilo po 35 gld. Jurju Drofenik, posestnik v Pristavi. Drugo, (deželno) darilo po 20 gld. Francu Detiček, posestnik na Mestinjem. Tretje, (deželno) darilo po 15 gld. Jos. Klemene, posestnik v Komuškem. Četrto, (okrajno) darilo po 15. gld. Jerneju Drofenik, župan obč. okol. Šmarje. Peto, (okraj.) darilo po 10 gld. Jakob Artiček, posestnik na Žusemu. Šesto, (okraj.) darilo po 10 gld. Antonu Bevcer, posestnik v Zibiki. Sedmo (okraj.) darilo po 10 gld. Fr. Artnak, posestnik v Sliv. niči. Osmo, (okraj.) darilo po 10 gld. Jos. Vračko, posest, v Grobelcah. Deveto, (okraj.) darilo po 8 gld. Jos. Vračko, posest, v Grobelcah za drugega plem. bika. Deseto, (okraj.) darilo po 8 gld. Fr. Vodeb, posestnik v Slivnici.
Od 26 k premiranju in licenciranju prignanih plemenskih bikov, je petim posestnikom po § 30. dež. zakona z dne 17. aprila 1896. pod kaznijo do 25 gld, zaradi slabe reje in nedo
voljne starosti pridržana pravica, bike za ople-membo rabiti.
Iz Krškega. (Prenovljena kapucinska cerkev). Slovenci so v obče pobožni. Radi tega ljubijo lepe božje hrame. Za lepe cerkve se je pa v tako kratkem času malo kje toliko storilo, kakor baš zadnja leta v Krškem, kjer so razen bolniške vse cerkve prenovljene. Lani se je popravljala cerkev sv. Rozalije, ki bode do 15. t. m. menda do celega izgotovljena, letos se je pa po trudu preč. našega o. gvardijana prenovila naša kapucinska cerkev, pri katerem delu se je odlikoval osobito gospod Ivan Gosar, akademični slikar v Celji, ki je naslikal na presno, „s tempero" naslednje slike: na stropu (oboku) v svetišču (prezbiteriju) 4 cerkvene uče-nike: sv. Ambroža, sv. Avguština, sv. Hiero-nyma in sv. Gregorija; ob straneh pa rane sv. Frančiška As. in sv. Lavrencija Brunduškega; v cerkvi na stropu pa sv. Frančiška, ko dobi por-cijunkolski odpustek, sv. Družino in rojstvo Kristusovo; ob straneh pa sv. Cirila in Metoda, na drugi strani pa „nebesa in vice". Pred ko-rom je naslikal znamenite grbe, kakor cesarskega, kapucinskega, papeževega, dalje ljubljansko knezoškofijskega, krškega (prvi z barvam) in kranjskega. V sredi je lira z letnicami 1644 (leto zidanja cerkve) in 1897 (leto prenovljenja).
V kapelico sv. Jožefa je naslikal novo podobo na platno: smrt sv. Jožefa, ob strani pa god sv. Martina in v okno pa Lurško Marijo, tako tudi v drugo kapelo novo podobo sv. Ane. Prenovil je tudi sliko preč. Device v velikem in sliko sv. Antona v stranskem altarju, kakor tudi križev pot. — Zasluge za prenovitev cerkve ima tudi g. Ivan Cesar, akademični podobar iz Mozirja, ki je prenovil vse altarje in kor, ter napravil krasen nov tabernakelj.
Oba umetnika sta v kratkem času, prav izvrstno in jako po ceni izgotovila to ogromno delo, ki se je vredno končalo s primerno cerkveno slovesnostjo, ki je bila 18. julija t. 1. Slavnostni govor je imel preč. gosp. kanonik Ivan Sušni k, blagoslovil pa je nove altarje sv. Jožefa in sv. Ane preč. g. dekan Fetti.ch:Ej:ank-heim. Navzoči so bili preblagorodni g. okrajni glavar baron Schonberger, mestni župan dr. T. Romih in več drugih odličnjakov duhov-skega in svetnega stanu. — Največ zaslug si je pridobil, kakor smo že omenili, da se je cerkev tako lepo in po ceni popravila in prenovila naš preč. gospod gvardijan o. Alfonz Alojzij Vak-selj, naš leskovški rojak, kateri si je znal pridobiti veliko blagih dobrotnikov med katerimi je v prvi vrsti posebno znana velikodušna do-brotnica gospa Josip. Hotschevar. Ž njeno in drugih pomočjo je zamogel trudapolno, pa potrebno prenovljenje zvršiti. Vrh tega napravil je tudi nov tlak v cerkvi iz šamotnih ploščic, tudi novo obhajilno mizo in nekaj novih klopij, dal je orgije popraviti in več drugega še. Izrekamo torej njemu, vsem dobrotnikom in obema umetnikoma našo najtoplejšo zahvalo; gospoda umetnika pa še vsem Slovencem s prepričanjem priporočamo po pregovoru: Svoji k svojim!
Narodno-gospodarske novice.
Splošna pridobnina po našem novem davčnem zakonu.
Piše dr. R. Pipuš.
(Dalje.)
Ako naj bodo taki kmetijski stranski obrti prosti pridobnine, ne smejo presegati obsega, ki je primeren dotičnim kmetijstvom. Samo se pa razume, da je za veliko grajščino lahko primeren kak stranski obrt, ki bi za malo kmetijo bil neprimerno obsežen. Sploh se pa taki kmetijski stranski obrti ne smejo izvrševati v takem obsegu, da bi se mogli prištevati veleobrtom (industriji). Če kdo tak obrt izvršuje z mnogimi ali velikimi umetnimi stroji, z večjim številom nalašč in samo za to najetih delavcev, bode moral plačevati pridobnino. V takem slučaju se sploh ne more več reči, da je obrt samo stransko opravilo. Pridobnina se mora plačevati vselej od žganjarij in cukrarn, ako se od njih plačuje potrošnina. Dalje se mora pridobnina vselej plačevati tudi od pivo varen, tudi če bi se v njih obdelovali sami domači (lastni) pridelki.
Ako se taki stranski kmetijski obrti izvršujejo stalno v neki gotovi meri z gotovim obsegom, se smejo pri njih obdelovati tudi tuji, zato nakupljeni ali sicer pridobljeni pridelki, ako bi se brez tega obrt vsled nenavadnih dogodkov ne mogel nadaljevati v isti meri, z istim obsegom. Ako se privzamejo in obdelujejo tuji pridelki samo v tej meri, in toliko časa, kolikor je to potrebno, da se obrt vedno z istim obsegom nadaljuje, ostanejo taki obrti še vedno kmetijski stranski obrti in so še vedno prosti pridobnine. Nekdo ima na svojem posestvu gotovo število krav; pridelano mleko porabi za izdelovanje sira in se je zavezal nekemu trgovcu dati vsak mesec 5 centov sira. Na enkrat mu zboli ali po gine polovica krav. Ako bi ne kupil tujega mleka, bi ne mogel več pridelati toliko sira, da bi trgovcu dal vsak mesec 5 centov. Ako on za toliko časa, da ozdravijo njegove krave, ali da si omisli druge krave, nakupi toliko mleka, da more trgovcu dati vsak mesec 5 centov sira, mu zavoljo tega od sirarije še ne bode treba plačati pridobnine.
Podjetja, katera izvršuje država na podlagi vladarskih pravic, ali pa za namene javne uprave, ne plačujejo pridobnine. Taka opravila so soline, prodaja tobaka, izdelovanje smodnika, pošta, žrebčarije itd. Za državo bi bilo skoraj vse eno, ali se od takih opravil plača pridobnina ali ne, ker bi jo morala itak država sama sebi plačevati. Važno je pa to za dežele, okraje in ob čine, ki pobirajo doklade na pridobnino. Ker taka državna podjetja ne bodo plačevala pridobnine, tudi dežele, okraji in občine od njih ne bodo mogli zahtevati doklad na pridobnino.
Poprej smo omenili, da morajo tudi zakupniki posestev plačevati pridobnino, akoprav se drugače od kmetijstva ne plačuje pridobnina. Ako pa zakupnik, posestvo, katero ima v zakupu, sam obdeluje, in mu pri delu pomaga samo njegova rodbina, t. j. žena in otroci, ne pa tudi tuji ljudje, kakor hlapci, dekle itd., mu od njegovega opravila ne bode treba plačevati pridobnine. Tudi tedaj mu še ne bode treba plačati pridobnine, ako tu in tam, kadar se delo posebno nakupiči, nekaj časa najme tudi tuje ljudi, dninarje in druge delavce, da mu pomagajo pri delu.
Ker ima novi davčni zakon namen, posebno revnejšemu ljudstvu olajšati nekoliko davčno breme, določuje tudi, da ne plačujejo pridobnine, navadne šivilje, perice, postrežnice in druge delavke, ki si služijo svoj kruh z navadnimi ročnimi deli doma v svojem stanovanji ali pa v stanovanji svojih naročnikov, pa le tedaj so pridobnine oproščene, ako izvršujejo svoje opravilo same brez pomočnikov, če tudi morda s kakimi navadnimi stroji, kakor so stroji za šivanje in pletenje. Pridobnino pa morajo plačevati ženske, ki opravljajo dela višje vrste ali obrte, kakor krojačice za izdelovanje finejše ženske obleke, modisiice itd.
Kmetovalci se pečajo večkrat, zlasti kadar je pri kmetijstvu manje dela, tudi z drugimi opravili, ki ravno ne spadajo h kmetijstvu. Oni ne izvršujejo takih opravil z namenom, da bi j od njih mogli živeti, ali da bi imeli od njih stalne dohodke, na katere bi že naprej lahko računali. Ako izvršujejo taka opravila mali kmetovalci le včasih pri priložnosti in brez namena, da bi si na ta način zagotovili daljne in zanesljive dohodke, jim od takih opravil ni treba pla čevati pridobnine. Da so taka opravila prosta pridobnine, za to ni potrebno, da obdeluje kmetovalec svoje lastne pridelke. Ako kak kmet po zimi, ko je pri posestvu manje dela, izdeluje tudi koše, ali leseno orodje, ali pa se peča s kolarskim delom mu zavoljo tega še ne bode treba plačati pridobnine. Ravno tako tisti kmet ne bode plačeval pridobnine, ki s svojo živino, katera je namenjena za obdelovanje posestva, tu in tam za koga druzega kaj zapelje in si da to plačati. Pač pa bode moral plačevati pridobnino tisti kmet, ki ima poleg živine, s katero obdeluje svoje posestvo, še posebno živino, s katero vozi samo za tuje ljudi, da si služi denar, Na vsak naCin je pa potrebno, da je kmetijstvo glavno opravilo dotičnega kmetovalca, in drugo opravilo, ki naj bode prosto pridobnine, pa le stransko. Ako je tako opravilo
pridobnine prosto, se tudi od razpečavanja izdelkov takega opravila ne plačuje pridobnina.
Splošne pridobnine so prosti tudi tako imenovani domači obrtniki, to so taki, ki izdelujejo obrtne izdelke, pa ne sprejemajo naročil od tistih, ki izdelke za se porabijo, (trošcev) in tudi ne delajo na lasten račun. Oni delajo le po naročilu in na račun večjih podjetnikov, akoprav v svoji hiši, v svojem stanovanji, ali v svoji delarni. Pa le tedaj so taki domači obrtniki prosti pridobnine, ako pri delu drugi nikdo ne pomaga, kakor lastna družina, toraj ako nimajo tujih pomagačev. K družini se štejejo žena in otroci, pa tudi drugi bližnji sorodniki, kakor stari ši za katere je obrtnik po zakonu skrbeti dolžan, taki domači obrtniki so n. pr. krojači, čevljarji itd., ki dobivajo blago od kake tovarne, napravijo iz blaga obleko ali čevlje, ter vrnejo iste spet tovarni, ki jim plača delo in razpe-čava narejeno blago. Ako pa taki obrtniki delajo tudi za druge naročnike, ki potrebujejo naročeno blago za se ali za svojo družino, ali pa če delajo na svoj račun, da sami nakupijo potrebno blago za svoje izdelke, bodi si da-je sami razpečavajo med trošce sama, bodo morali pla čevati pridobnino. Ako so pa tako imenovani domači obrtniki samo pomočniki dragih podjetnikov brez lastnega obrta, pa že zavoljo tega ne plačujejo pridobnine, ker so v službi drugega podjetnika.
Kdor se peča z zasebnim poučevanjem, t. j. kdor poučuje druge osebe v raznih predmetih a ne kot javni učitelj, ali kdor se bavi s pisateljevanjem, od tega opravila ne bode plačeval pridobnine, ako zasebno poučevanje, ali pisateljevanje ni njegov glavni poklic, in če mu poučevanje ali pisateljevanje ne nese toliko, da bi mogel od tega živeti. Taka opravila so pridobnine prosta, akoprav se izvršujejo za plačilo, zavoljo zaslužka. Kdor se pa bavi samo s pisateljevanjem in zasebnim poučevanjem tako, da je to opravilo njegov glavni poklic, mora od tega plačati pridobnino. Samo dijaki so pridobnine tudi tedaj oproščeni, ako zaslužijo s poučevanjem toliko, da morejo od tega živeti, kar zaslužijo.
Od stranskih opravil sploh se ne plačuje splošna pridobnina, ako stransko opravilo na leto ne nese več čistega dohodka kakor 50 gld. Taka opravila morajo pa biti re3 stranska opra vila, ne pa glavni poklic tistega, ki se ž njimi peča. Ta opravila tudi ne smejo biti samo del kakega obsežnišega obrta ali podjetja. Glavno opravilo Ivana Korena je izdelovanje kisa. Poleg svoje tovarne je vzel kos zemlje v zakup in tam napravil vrt. On se peča tudi z umetnim vrtnarstvom, ki mu pa na leto ne nese več kakor 40 gld. čistega dobička. Ivan Koren bode moral sicer od svoje tovarne za izdelovanje kisa plačati pridobnino, ne pa od svojega umetnega vrtnarstva. Anton Pečnik je pa zidarski mojster, kot zidar si služi svoj kruh. On ima pa tudi malo opekarno, ki mu nese na leto le 45 gld. čistega dobička. Anton Pečnik bode moral plačevati pridobnino od svojega zidarskega obrta in od svoje opekarne, ker je opekarna samo del njegovega opravila. On stavi hiše in za to potrebno opeko izdeluje v svoji opekarni. Brez pomena je, ali je glavno opravilo podvrženo pri-dobnini, ali kakemu drugemu davku, ali pa če je prosto vsakega davka. Ne spadajo pa sem stranska opravila kmetovalcev. O tistih smo že poprej govorili.
»Slovenskemu Narodu" v odgovor.
Prav nemilo nas je dirnilo prečitavši uvodni članek »Slov. Naroda" z dne 11. t. m. Celjski Slovenci nikakor ne zaslužimo očitanj, katere se nam ondi predbacivajo četudi v rahli obliki. Kdor je živel leta v Celji in proučil razmere bi se ne mogel spozabiti tako daleč, kakor to stori pisatelj tega članka. Celje vender ne morete meriti z Ljubljano. In še v Ljubljani davno ni vse tako, kakor bi moglo biti. Poštevati morete, da so naše soproge obiskovale le nemške šole in da je težko zahtevati, da bi jim materinščina tekla tako gladko, kakor ljubljanskim damam, ki so že imele srečo pohajati slovensko šolo. Trudijo pa se gotovo celjske Slovenke v zaseb nem krogu pridobiti si oblast nad slovenskim ezikom in vzgajajo vse svoje otroke v slovenščini, ter ni otroka slov. roditeljev v Celju, ki
ne bi obiskoval slov. šole počenši z slov. otroškim vrtcem. Kdor trdi, da se govori v rodbinah izključno ali večina nemški, ne govori resnice. Bojazljivosti nam očitati ne more nikdo, kdor trezno misli in prevdarja Da smo ob priliki slavnosti skrbeli preprečiti vse, kar bi odlično slovensko ljudstvo spravilo v dotiko s sodrgo celjsko, dal nam bo vsakdo prav. Če je tulila po Celju nemška sodrga, ne bi bilo nikakor dostojno, da bi slovenska inteligenca se skušala kosati ž njo. ter morebiti z vpitjem in kričanjem prevpiti njih dejanje. Naš načrt vojevanja je gotov in zvršili ga bodemo. kakor smo dozdaj že mnogo zvršili v čast slovenskemu imenu. Pričakujemo pa od bratov onstran Save podpore in spodbujanja posebno pa mirno in trezno sodbo.
Celjski narodnjaki.
Razne stvari.
(Premeščenje) Naš rojak profesor g. Josip Podgoršek premeščen je iz Zemuna v Zagreb.
(Povodnje) napravile so veliko več škode, nego se je dalo v začetku konstatovati. Razun milijonov in milijonov gmotne škode, požrla je voda neštevilno človeških žrtev. V kopališču Išl, kjer je bival ob tem času naš cesar s cesarico. osnovali so brzo pomožni odsek za nabiranje milih darov za nesrečneže. Cesarica sama je sprejemala lastnoročno darove. Cesar je odredil, da se iz prizadetih krajev letos ne kličejo rezervisti k orožnim vajam, a dotični domobranci pustijo se na dopust.
(Cesarsko zastavo raztrgali.) V mestu Nagy-Kikinda na Spodnjem Ogerskem nastanil se je generalmajor Nechwalszky, ker so v okolici vojaške vaje njegove brigade. Na dotično hišo obesili so cesarsko zastavo, v znak, da je tukaj stanovanje poveljnika. Mažarska druhal pa je zastavo napadla ter jo na kosce raztrgala. Morda je to vendar veleizdaji podobno.
(Grozna nesreča) V Ruščuku v Bulgariji zletela je v zrak tovarna bratov Ivanof, v kateri so izpraznjevali stare patrone. Bilo je navzočih mnogo delavcev, od katerih je 22 takoj usmrtilo, 62 pa težko ranjenih, mej kojimi jih je vže 29 umrlo.
(Največji prekop) začnejo kopati na Ruskem, ki bode segal od mesta Riga (glavno mesto livlandške gubernije ob izlivu Dune) prek rek Duna, Berezina, Dnjepra do Kerzona in Črnega morja. Prekop bo širok na površji 65 metrov, na dnu 35 metrov, globok pa povsod 8 in pol metrov. Ladje preplule bodo v jedni uri jednajst kilometrov, tedaj potrebovale za celo vožnjo samo 6 dni, ker bodo vozile tudi po noči ter bo za to cela črta razsvetljena z električno lučjo. Delo so preračunih na 400 milijonov, kar gotovo ni veliko, a dokončali ga bodo leta 1902 Dolgost mu bo 1600 kilometrov, sueški prekop meri le 161 kilometrov, panamski 73 kilometrov — proti vsem obstoječim prekopom bo ta pravi svetovni čudež
Zahvala,
Častna dolžnost nam je izreči tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem društvom in vsem onim posameznikom, kteri so bodisi na kteri koli način pripomogli, da se je slavnost otvoritve »Narodnega doma" v Celji in blagoslovljenja zastave „Celjskega Sokola" dne 7. in 8. t. m. izvršila ti ko častno in nad vse sijajno.
Posebno zahvalo izrekamo še prečastitemu gosp. opatu za daritev sv. maše, blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola" in spominske plošče v »Narodnem domu", preblagorodnemu gospodu ministerijalnemu svetovalcu Vasiču za radodarno prepustitev slavnostnega prostora, kumici velerodni gospej Mari pl. Berks-Čopovi, slavnemu »Dramatičnemu društvu" v Ljubljani, slavnemu pevskemu društvu „Slavec" in mešanemu pevskemu zboru v St. Jurji na juž. žel. Nadalje se zahvaljujemo slavnemu pevskemu društvu »Ljubljana", slavni gradski vatrogasni glasbi iz Zagreba in vsem došlim društvom, posebno pa bratskemu »Ljubljanskemu" in »Postojin-skemu Sokolu", ktera sta nam vsakem oziru radovoljno svetovala in vstregla ter bratskemu »Sokolu" v Zagrebu in »Dušanu Silnemu" v Belemgradu za podaritev trakov na zastavo.
Presrčna hvala tudi Vam slovenskim damam v Celji in Vojniku za podaritev krasnih trakov, ktere ste pripele na sokolsko zastavo in za to, da ste obsipale došle goste s šopki in venci.
Vsem skupaj še enkrat srčna hvala in bratski: »Na zdar"!
V Celji, dne 9. avgusta 1897. (175) l	Slavnostni odbor.
Koledar.
Petet (13.) Hipolit in Kasijan, mm. — Sobota (14.) t Evzebij, sp. — Nedelja (15.) 10 pobink. Vnebovz. M. D. Vel. Šm. — Ponedelj. (16.) Rok, sp. — Torek (17.) Emilija, d. m. — Sreda (18.) Hijacint, Agapit, mm. — Četrtek (19.) Ludovik Tol., škof.
Sejmi.
Dne 14. avgusta na Ptujski gori. Dne 16. avgusta v Stradnu, Sevnici, Vuzenici, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pri Sv. Vidu niže Ptuja, pri Mariji-Trošt, pri Sv. Jakobu pod Kalobjem, v Mozirju, Strassu in Lembahu. Dne 17. avgusta v Jarenini, Brezju pri Mariboru in v Kapelah. Dne 19. avgusta pri Sv. Juriju ob Ščavnici in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 20. avgusta pri Sv. Juriju ob Pesnici.
Loterijske številke.
Gradec 7. avgusta 1897: 16. 30, 50, 33, 10 Dunaj » » „23, 36, 32, 30 13
Zalivala.
Podpisani direktorij »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dovoljuje si tem potom izreči svojo najiskre-nejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je IX. skupščina »Zaveze" slov. učiteljskih društev v Celju zvršila tako sijajno.
Posebno se pa zahvaljuje vrlemu krajevnemu odboru v Celju za obilni trud ki ga je imel za prireditev glavne skupščine; slavnemu posojilničnemu ravnateljstvu na čelu mu namestniku deželnega glavarja štajerskega preblagorodnemu gospodu dr. Sernecu za prepustitev vseh prostorov v ponosni palači, v krasnem „Narodnem domu"; preblagorodnemu gospodu dr. Vrečkotu, kije stal krajnemu odboru zvesto na strani s svetom in dejanjem; gosp. Ant. Mundi za spretno vodstvo koncerta, vsem.gospicam pevkam in gg. pevcem, osobito solistom: Avg. Štefančiču, Fr. Gvajlandu, Fr. Serajniku in J. Pav-čiču; gospici Ani Osani za lepo deklamacijo; preblago-rodni gospej Adeli dr. Dečkovi, ker je blagovoljno posodila glasovir ter preblagorodni gospej Četinovi za po-klonitev krasnega šopka!
Presrčna hvala tudi vsem celjskim Slovencem na blagohotnosti, s kojo so sprejemali slovensko in hrvatsko učiteljstvo istersko ona dneva v starodavnem sa-vinskem mestecu! Slava!
Direktorij »Zaveze slovenskih učiteljskih društev pov Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem", v Št. Juriju pri Kranju, dne 10. avgusta 1897.
Drag. Cesnik, s. r.	L Jelene, s r.
tajnik.	predsednik.
(172)
Vabilo
k
glavni skupščini
južnoštajerskega hmeljarskega društva
dne 14. avgusta 1.1. v gostilni g. Franc Roblek-a v Žalci.
Dnevni red. =
1.	Poročilo o društvenem delovanju v minoli volilni dobi.
2.	Razgovor o članku: „Uber den Schutz der hei-misehen Hopfenproduction", kteri se je obelodanil v „Saazer Hopfen- und Brauerzeitung" z dne 20. julija t. 1.
3.	Volitev društvenega odbora.
4.	Nasveti.
Začetek zborovanja ob 5 uri popoludne.
Vsi p. n. udje društva, kakor tudi drugi hmeljarji se najuljudneje vabijo k prav mnogoštevilni udeležbi glavnega zborovanja.
Žalec, dne 10. avgusta 1897. Za društveno vodstvo južnoštajerskega hmeljarskega društva:
Karol vitez pl. Haupt,
načelnik.
Anton Petriček,
tajnik.
Juridične knjige
po nizki ceni so na prodaj pri gospej doktor Ku-der v Celji, Vrtne ulice, 17, I. nadstropje. (165) 3-2
Oddati imam. 4 letnike
„R™skega katolika"
in to 1893, 1894 (obadva lepo rudeče vezana, z zlatim nadpisom na hrbtu) in 1895, 1896 (oba nevezana) — gratis, ali samo pod to pogojo, da dobitnik „skupilo" (čim veče tim bolje) nakloni slov. šoli v Velikovcu. Karlovac, dne 7. avgusta 1897.
P. Hrisogon Majar.
Poštna upraviteljica
se sprejme od 1. septembra t. 1. v jednem najlepših krajev Savinjske doline. Razmere ugodne, plača po dogovoru. — Kraj, naslov pove slavno upravništvo tega lista. — Oglasila najkasneje do 25. t. m. (171) 2 — 1
(r^jr^jr,^ Pozor!
P )
i \
mr
SV
Anton Mlinerič
V Celji
priporoča sedaj po posebno nizkih cenah svojo lepo zalogo mnogovrstnega blaga za možke in ženske obleke, kakor: sukna, štofa, cajga, atlasa, satina, druka, porhanta, gradlna, sifona, platna, oksforda, ode^e (koltre) za postelje, koče, dežnike, solnčnike, zidane, volnate, platnene in pavolnato robce, nogavice, rokavice, 'zavratnike, naročnike, kravate, predpasnike, nederce, prejo, sukanec, knoie, trake, pripravo za krojače in šivilje itd. Različne ostanke globoko pod fabriško ceno!	(163) 4-3
t

sns.
M
ž
Dr. Henrik Haas
usoja si naznaniti, da je odprl %ft	svojo (173) 3—1
odvetniško pisarno
v Mariboru, Tegethoffstrasse št. 36.
Lepo posestvo na
Radi starosti prodam svoje 70 oralov obsegajoče posestvo, ki leži blizo železniške postaje Ponikva na juž. žel. Poslopja v najboljem stanu. Orodje pri hiši. Cena 16-000 gld. — Več pove
Janez Vrečico
posestnik na Hotunji, p. Ponikva na j. žel.
Krščanski stariši
se prosijo 3, 5, 7 in 11 letnega fanta in 11/3 in 10 letno dekle poštenih starišev za svoje ali proti mali mesečni plači prevzeti. Več pove uredništvo.	(174)
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari J^1 in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razum-na, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ■k. nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod-jj jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—6
Dobro

belo in rudeče
vino
leta 1895. in 1896., kakor tudi 200 litrov
izvrstne slivovke
nd leta 1890. prodaja po primerni ceni Ivan Šepic v Konjicah h. št. 95. (167) 3-2
IMMMMHMHMHt _
Posestvo v Litijskem okraju
TI 9 nrTirlai Obstoji iz jednonadstropne hiše z IlCt piULlCtJ. gOStiino in mesnico, dveh vrtov, kegljišča, ledenice, hleva in drugih gospodarskih poslopij. Zemljišča (tranikov, njiv in gozdov) ;je 10 oralov. Kje? pove upravništvo »Domovine".	(168) 4—2
XDra.gi bralci „Domovine" I
Svoji It svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijsega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno štupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, mecesnovo gobo itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. (159) 52—3 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
33Pri dobrem, pastirju." 1
Trgovina
Dragotina Hribarja y
Celji

priporoča svojo veliko zalogo
lam pij o no v za veselice
od 66 kr. do 3 gld. tucat 12 kom. — Zunanja
naročila se ceno in točno izvrše.
aznanilo in priporočilo.
Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast. duhovščini, grajščakom, uradni-nikom, učiteljem itd., itd., da sem z dnem 6. julija 1.1. odprl
trgovino s pohištvom
in
tapetniško obrt
v Celji v »Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabriški ceni in garantu jem za solidno in trajno blago. Delal bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naročila.	(142) 10—7 V Celji, 1. julija 1897.
Miroslav Zor,
tapetar.
Q)f

Kdo PlJe	,

ITsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
Tablice za tombolo
cela igra 600 kart napetih in preluknenih veliki format 13 gld. — 'j.j igre 300 kart napetih in preluknenih veliki format 6 gld. 50 kr.
3VCale tablice
cela igra napete 700 kart 9 gld. 60 kr. — Male tablice '/a igre 350 kart 5 gld. — Nenapete tablice 700 kart 7 gld. — 100 kart veliki format napete in prelnknene •2 gld. 25 kr. 100 kart mali format napete 1 gld. 60 kr.
Slavnim tamburaškim zborom
priporočamo vse za tamburice potrebne strune in sicer v špulcih in za brde.
Zunanja naročila izvršim točno
Dragotii\ Hribar v Celji.
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
alsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri »angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskušen in potrjen vd zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najpristneje, naj-reehieje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučr.e bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
IV* Pazi naj se \edno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	(12) 20—3
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.