PoStnlna platana
r gotovini.
Dl e Po' tftcbflhr bar bezuhlt.
Slovenski dom
PREIS - CENI L 2.—
| Leto X. — Štev. 13	|	|	TEDNIK	ZA	POLITIČNA	IN	KULTURNA	VPRAŠANJA	1	[	Sobota,	31.	marca	1945	|
Nasa velika noč
Velika je velika not. ki nam jo Je prinesla IetoSnja zgodnja pomlad: v dolgi zgodovini slovenstva namreč Se ni bilo veliko noti, tako polne trpljenja ln polne upanja, da bo po njej prlSel tudi za nat narod Se vetji dan vstajenja.
Temna jo zlasti zato. kor tisočeri med nami Se nikdar niso tako bridko spoznali, kako oropani so vseh zlatih občutkov, ki so v zvezi z vstajenjem Gospodovim, z najbolj pristnim slovenskim praznikom, s prebujenjem otrple narave ln brstenjem mladega življenja.
Videz Je, da jim je stiska časov zbrisala lz src colo spomin na vso, kar je sicer velika noč zanesljivo ln nujno kakor letni čas prlnaša-la sleherni slovenski domačiji: vedo nam. reč, da letos ne bodo spravili zaprašenih zimskih kožuhov In oguljenih sukenj v omare, da ne bodo obuli novih člžmov, da pokajo drugačni možnnrjl; vedo, da Je ugasnil velikonočni ogenj, ki Jim je včasih posvečal lilšo, stajo ln njive: vedo, da no bodo nosili k blagoslovu; vedo, da se lz požganih lin farno cerkve — če sploh še stoji — ne bo razlivalo zibajoče potrkavanje .. •
Co bi gledali površno, bi v vsem tem no bilo drugega kakor zgolj žalost nad Izgubo nekaj lepot, ki so nam Jih dale navade ln po katerih bodo letos zaman koprneli milijoni po svotu. V resnici doživljamo v tem občutju Slovenci nemnra bolj kakor drugi žalost nad Izgubo nečesa, kar je drago ln sveto kakor življenje samo, ker vldlmp v tem drobce nepotvorjenega slovenstva. Slo. venstvo pa mora biti drago vsem, ki so ga zavestno doživeli, zanj živeli, trpeli, ln ki vidijo v njem poroštvo za varno ln ponosno življenje našega potomstva, slovenstvo, ki so ga nas najbolj naučili veljavno ceniti — komunisti! To bo edino, za kar jim bomo tildi pozneje še hvaležni: z ognjem ln svinčenkami so namreč hoteli naše ljudstvo spraviti do tega. da lil pljuvalo v svojo zibel ln Iskalo srečo v godlji mednarodnega duhovnega ln tvarnega robotstva. dosegli pa so nasprotno! Dosegli so, da se Je še bolj živo zavedelo samega sebe ln da Ima danes svojo veliko »konspiracijo« v domobranstvu, kateremu je dal življenjskega pogona general Rupnik.
Zo četrto leto hodi naš narod na Kalvarijo. Pot ga pelje mimo stotin pogorišč ln razvalin, mimo stotin grobov. Ko je božji Sin Izdihnil, so je zemlja tresla v grozi 1n grobovi so so odpirali. Bog sam Je namreč Sel skozi vso človeško ponižanje In smrt, da bi nam s svojim vstajenjem potrdil vero v /ivojo moč. Prazna bi Mia naša vera, da ni Gospod vstal. Tako je moral tudi naš narod skozi vsa ponižanja ln bridkosti zverinskega prevrata, skozi ruševine ln trohnobo, da bi lahko kdaj vstal v novo življenje.
Gospod pa je vstal! In naš narod bo spet vstal. Kljub novim pogoriščem in no. vlm umorom, ki nudijo snov za drnge debelo »črne bukve«, In nemara prav zaradi njih — bo naš narod spet vstal. Prazna bi bila tudi ta naša vera, da nimamo zanjo pričevanj toliko hrabrih slovenskih ljudi, ki so zanjo umrli, ln toliko fantov, ki noč ln dan tvegajo vse, da nam to vero potrjujejo. Kddr je na primer prebral na stonah kočevskih zaporov zadnje besede Matih, kj so šil v smrt zaradi naše stvari. In kdor preživi nekaj dni ln noči med našimi »udarniki«, im* dokazov dovolj.
Drži sicer, da Imamo za seboj velik knp razvalin, iz katerih bomo v bodočih dneh mogli postaviti domovo le z največjlml napori vsega naroda, a trpljenje nam Je okre. pilo tudi narodno zavest, česar bi s sito omiko ne dosegli nit! v petdesetih letih. Prav v tem pa Je tudi Izraz naše voljo do življenja, ki si Je no damo vzeti, pa naj prideš nad nas kdor koli ln kar koli.
Otresli smo sc komunističnega prevrata ln s tem prežlvcM najbolj nevarno preskuš-njo za ves narod, čeprav vsi boji še niso pri kraju. Vsa nasilja, vse grožnje, vsa dobrikanja, ne amnestije, različne agitacijske tiskovine In hrupni »ljudski* shodi niso pomagali: narod je komunistom obril hrbet. Ta ugotovitev, za katero Imamo polno drobnih dokazov, jo prvi žarek v vellkončnl temi, ki napoveduje naše vstajenje.
Nemara bi bili doma že davno stopili Iz temo prevratnega hoja, da se ni položaj zunaj v svetu tako silno zapletel.
Zunanji politični položaj pa Je dane« ▼ znamenju hnljševlSke nevarnosti za vso Evropo, novarnost, ki b! rodila noslutene posledice za vse. če je ne bi o pravem času zajezilo vse zdrave silo sveta Zavedati se moramo, da boljšovlkl predobro vedo, da Jim zaradi ugodnih okoliščin gre zdaj žito v klasje: lotili se bodo vseh mogočih ln nemogočih političnih nakan, pretvarjanj, laži, »roženi, nasilja In kar še vse sodi v njihovo vollko torlio pohlepne taktike, da jim ne bi ušla celotna zmaga zaenkrnt nad vso Evropo Zdaj je njihov čas. zdaj ali nikoli več. Dobro vedo, da bi vsa učinkovitost njihovega prevrata zvodonela, če bi zdaj ne nspell *ajctl celotne Evrope. Sile omikane ln or-»anlzlrnno Evrope pa bi vpregli, da bi po »Jih znova ožlvefla usihajoča boljševlškn Prevratna vnema doma In da bi potem ponosil svojn »hlagovest« še v ostali svet. Do. bro tndl vedo, da je sicer bila zaman njihova PoMndvajsctlctka. ko so 18? milijonski narod pognali za sužnje v kolhoze ln tovarne, »proletarce« vseh drugih dežela po svetu pa dan In noč klicali, naj se vendar »osvo-bode«.
In začele so padati prve žrtve: Iz golega strahu ln varljivega upa, da Jim bodo prihranjene nadaljnje vojne stiske, so sovjetske sosede same odprlo jezove, ki so do tedaj pomagale zadrževati boljševlškl val. Kakor omamljeno žuželke so popadale druga drutfo.
Tako je Sla Romunija, potem ko Je Izkrvavelo skoraj pol milijona njenih najbolj, šlh sinov. Za njo Bolgarija, ki ni niti z
Na vrsto je prišla Turčija
Nepričakovan politični zaplet zaradi sovjetske odpovedi pogodbe s Turčijo
Sovjeti so torej odpovedali prijateljsko pogodbo, ki so jo a Turčijo sklenili 1. 1931. Pogodbo «o v kasnejših letih dopolnili z raznimi dodatki ln ponovnimi potrdili, češ da ne ustreza več novim političnim razmeram. Turčija so je morala sprijazniti s značilno boljševlško odpovedjo pogodbe, ki Je L 1931 preusmerila veo turško zunanjo politiko. Na. men pogodbe je namreč bil, da se zajamči nevtralnost daisftnolske morske ožine, kar je bilo v Sovjetlji tedaj, ko je še tlelo nasprotje med Anglijo tn med njo, zelo pri srcu.
Zgodovinski boj za Dardanele ni bil v bistvu nič drugega kakor boj med Anglijo in Rusijo, kdo bo imel več oblasti nad to važno morsko ožino, ki odpira Rusiji vrata na Sredozemsko morje, Angliji pa pot na Črno morje. V tem boju se je turška zunanja politika ravnala pač po tem, kako so bile silo porazdeljene, ter skušala v vsakem novom položaju skrbeti za svojo varnost in — korist. Razumljivo pa je. da ji je »vražji jarek«, kakor so včasih Dardanele imeno. vali. pripravljal več hudih skrbi kakor vesolja.
Položaj se jo spremenil, ko je Stalin le. ta 1939 glede Dardanel začel z isto politiko kakor nekdaj Carska Rusija. Poslej so se Sovjeti zanimali le še za gekako »omejeno« nevtralnost Dardanel. Te omejitve pa so odpadle v hipu, ko je Sovjetlja področje svojega vojaškega ln političnega vpliva premaknila daleč proti jugovzahodu in posebno če proti bližnjemu vzhodu.
Ce je sovjetski zunanji minister Molotov prav Zdaj sporočil turškemu poslaniku v
iiiNtmninnmanHiminmuiHHinmintniinnminmiiiimminmnimiiimiinin
enim samim strelom dokazala, da resno misli o boljševlškl nevarnosti, kar Je svetu trobila štiri leta. Pozneje »e Finska, M Jo je spravilo na žalostno pot Masti prigovarjanje Anglije ln Amerike, češ da Je vendar najbolj pametna od vseh malih sosed ln da nima smisla, da bi se borila proti toliki sovjetski premoči, čeprav so le nekaj let poprej na moč hvalile njeno junaštvo, ko se Je docela sama postavila po robu boljševl-Skemu pohlepu. Zaradi vsega tega so morale biti pogažene tndl Poljska, Srbija ln Madžarska.
Zgodilo se je, kar se ne M nikdar sgo. dllo, če bi se te države danes mogle vrnltt v položaj, ki so ga Imele lani, tn potesn ko so doživele, česar niso nikoli slutile.
Val «1 dogodki sodijo v zgodovino ln prav nič nam ne bi koristilo, če M danes tarnali nad nepopravljivim razvojem. Važno pa Je, da nam v vsem tem ne uide prav nič, Dalj« na S. strani.
Moekvj 8 ar perju, da odpoveduje pogodbo »na nedoločeno dobo«, je ta novica morala zbuditi hudo čudne občutke ne samo v Turčiji. marveč tndl v Angliji. Pred nekaj dnevi je poelaneo angleške delavske stranke v spodnji zbornici vlado vprašal, ali Anglija še smatra Turčijo za stražo nad Dardanelami. Angleški zunanji minister Eden je molčal. Njegov namestnik Law pa je odvrnil, da politiko angleške vlade vodi »mednarodni dogovor«, ki je bil podpisan lani aprila. Sprememba tega dogovora bi zahtevala »mednarodna pogajanja«. To se pravi, da bi se z Anglijo glede Dardanol dalo govoriti, da j« torej pripravljena pogajati se za opre. membo določil o tej ožini s Sovjeti in s Turčijo. V kakšnem smislu bi taka pogajanja potekala, nakazuje že sovjetska odpoved sama.
Drugi radovedni angleški poslanec lz vrst konservativcev pa je vprašal,' če so se Sovjeti pridružili temu dogovoru med Anglijo in Turčijo. Tedaj je Law odgovorili, kakor pr isto ja klasičnemu pari amen tarou: »Mislim, da ee je pridružila. A najprej moram še poizvedeti za njeno stališče, potem vam bom določno odgovoril.«
Naj omenimo še zemljevid, ki ga je narisal profesor Renner, Roosevoltov svetovalec, na katerem so Dardanele in Carigrad narisani tako, da spadajo pod sovjetsko oblast. To mora biti pač mučno za Anglijo, ki si je zmeraj lastila neomejeno in nedeljeno gospostvo na Sredozemlju. A kaj naj Churchill stori, če Je Stalinova želja tako tehtna, da se ji vdaja celo Roosevelti
Najbolj pa bo prizadeta Turčija sama. Doslej sicer še ni znano, kako Jo turška vlada sprejela moskovski sklep. Najprej se hoče pomeniti z zavezniki. Kaj ji bodo M svetovali, vemo že danes.
Londonski politiki se sicer tolažijo, da so Sovjeti pripravljeni skleniti novo pogodbo s Turčijo. Samo to jih moti, da bi zato zahtevali, naj se jim turška zunanja politika podredi in naj ne hodi svoja pota. Sov. jetija je namreč že ponovno povedala, da hoče imeti za sosede samo »prijateljske« države, to Je take, ki bodo v zunamjl poli ti k i tako plesale, kakor bo ona piskala. Kaj se skriva pod to »povsem umljivo« zahtevo, ki ji je nasedla celo Anglija, kaže primer Poljske, glede katere so Angleži dejali, da Je čisto pravično, da bodi poljska politika usmerjena tako, da ne bo motila sovjetske, kar pa more zajamčiti samo lublineki komu. nfstlčni odbor. S to zahtevo so Sovjeti dobili prosto roko nad vso Poljsko.
O odpovedi pogodbe niso v Londonu poprej nič vedeli. Pravi, da je zaradi tega v Londonu zavladala poreoejšnja poparjerooet.
Saj zadnje mesece nimajo več miru pred sovjetskim zhadomjem. Tokrat pa je moskovska igla zadela prav na angleški živec. Finska, Romunija in Bolgarija skupaj ne bi mogle toliko vznemiriti njenega ljubosumja kakor nevarnost, da bi se utegnil še kdo prikazati na Sredozemskem morju kot tekmec. V Londonu prav dobro vedo, da kdor reče Dardanele, bo kmalu rekel tudi Suez. S tem pa bi seveda bila takoj v neposredni nevarnosti glavna odvodnica angleškega imperija: pot v Indijo.
Kako rahločutni so Angleži za najmanjši vetrič na Sredozemskem morju, dokazuje tudi novica, ki je te dni šla v svet, da sta namreč po določilih premirja, sklenjenega z Badoglijem, otoka Lampedusa ter Pantelle. rija prešla v angleško last Vse druge spremembe so odložili na mirovno konferenco po vojni, a tu gre najprej za angleško korist na Srodozemsekm morju, zato so zahtevali takojšnjo odločitev, naj bo komu prav ali ne
Švedski tisk poroča, da Je sovjetska odpoved nenapadalne pogodbo s Turčijo povzročila v turških političnih krogih hudo vznemirjenje. To zlasti še zaradi tega, kor so za uvod v odpoved začeli sovjetski listi silovito napadati turške državne voditelje in politične prvake.
Ko je Turčija napovedala vojno Nemčiji, je upala, da bo to pripomoglo do boljšega razmerja med njo in med Sovjeti, pa se je v tem nročunaln. Sovjeti so jo takoj po napovedi vojne brezobzirno udarili z omenjeno odpovedjo.
Ta nepričakovani sovjetski korak spada v vrsto presenečenj, ki so jih boljševiki zadnja lota že toliko pripravili svojim »zaveznikom« Angležem ln Amerikancem. Angleška vlada namreč o tem koraku ni bila nič obveščena, zaradi česar ee je občutek o nezanesljivosti Sovjetov v Angliji še po. večal.
Ce bo zdaj Turčija morala na pritisk bbljševikov do dna spremeniti svojo zunanjo politiko, ki se je doslej tesno naslanjala na politiko Anglije, bo morala tudi Anglija temeljito spremeniti svojo politiko na Sredozemskem morju. Ce bi se Turčija povsem naslonila na Sovjete, jo tem odprta pot na Sredozemlje, katero jim Je Anglija zapirala ato petdeset lot- In prvi korak do tega bo najbrž sovjetska zahteva po prostem prehodu skozi Dardanele in po tem, da v tej važni morski ožini posredno — preko poslušne ln podrejene Turčije — *M pa neposredno odločajo oni.
S tem bi pa n« le sedanja vojna, temveč tudi vsa svetovna politika stopila V novo, nepričakovano razdobje.
Vodstvo tako imenovanega »osvobodilne, ga« gibanja se doma in v tujini posebno skrbno otepa očitka, da bi OF bila istovetna s Komunistično partijo In da bi vse Ribanje ne bilo nič drugega kakor zakrinkana priprava za Izvedbo socialne revolucije, za vpostavitev diktature proletariata in za priključitev naše dežele političnemu sklopu Sovjetske zveze. Komunistična partija naj bi v tem gibanju bila samo goni. lo, še malo pa ne vodilna ln vse obvladujoča sila, ki morejo druge skupine v OF njenim ciljem slepo služiti ter biti zgolj orodje komunizma.
Toda navzlic temu otepanju prihajaj« na dan vedno novi, neizpodbitni dokazi in potrdila o tem, da je pravi obraz OF komunističen; da ima Partija v OF v rokah vse niti; da se najmanjša stvar v nobeni ša tako nepomembni ustanovi OF ne more zgo. diti brez odobrenja Partije; da Partija izvaja nad dolom OF ljubosumno nadzorstvo; skratka, da je OF le orodje KPS, torej z njo istovetna.
Zgovoren dokaz za to je naslednji zaupni razglas:
Okrožni komltet KPS
Novo mesto
Štev. 71.-34. VI. 1944.
Vsem okrajnim komttetom KPS.
Današnji čas od nos terja, da vršimo vse naše politično delovanje z največjim preudarkom. Vsako narobe napisana ali po. vedana beseda je kost za sovražno propagando.
Da se prepreči take pogreške, naročamo' vsem komltetom KPS, da budno pazijo na vse objave In razglase, ki jih Izdajajo okrajni odbori OF. Vse objave in razglase političnega značaja morajo okrajni odbori OF odnosno komiteti KPS pred objavo predložiti Okrožnemu odboru OF odnosno okrožnemu komltetu KPS v pregled ln odo. britev. Brez odobritve Okrožnega odbora ee ne sme objaviti nobenega razglasa s politično vsebino.
Okrajni komiteti KPS so odgovorni mi izpolnjevanje te direktive, ki jo ohravua. vajte z veo resnostjo.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sekretar:
K. Hilbert, 1. ».
Pečat:
Komunistična partija Slovenije
O.	K.
Novo mesto.
Današnji številhi
smo pritožili položnice. Naročnike, ki dolga le niso plačali, lepo prosimo, naj položnice ne zavržejo. Kdor bi zaostanka v prihodnjih' dneh ne poravnaval, bo moral ostati brez lista!
NAPOVED O POLITIČNEM RAZVOJU
Štabni vodja nemške narodne soetslhrfA, no stranke Helmut Sflnderman je za »VB1« kisoher Beobaohter« napisal uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Politični tabor narodov, ki so danes nasprotniki Nemčije, ne le škriplje, marveč se začenja že podirati. Na Poljskem, v Bo, mumiji, v Grčiji, Franciji iu Srbiji Sovjeti povsod brezbrižno izkoriščajo današnji vojaški položaj tor širijo svoje gospostvo n* račun Anglije in Amerike. Vendar ee že da videti čas, ko se bodo izjalovili vsi napori, vojnih hujskačev kljub zvezi zahodnega! množičnega umora z divjaškim vzhodom, kajti ta zveza ne more biti trajna. Nemški narod bo z žilavim odporom dosegel notranji zlom v sovražnikovem taboru ter v! igri političnih sil ojačil svoj položaj. Neomajno vztrajanje Nemčije bo dalo povod za nov dvig vseh tvornih narodov proti krvavemu boljševiškemu besu. Rešitev Nemčije ter ohranitev nomškega naroda je prvt ln odločilni pogoj za uspešen odpor proti sovjetskemu suženjstvu, edina možnost za ohranitev Evrope pred uničenjem po boljševizmu.
S S I
LOBANJE PRIČAJO
31. septembra 1943 je »Slovenski dom« pe nedopovedljivem otepanju z badoljovekiml vojaškimi krogi objavil pretresljivo in nazorno poročilo o strahotah Krimske jame, prvega la največjega morišča OF na No. tranjskem. Poročilo je udarilo v slovensko omahujočo javnost kakor strela. Del to javnosti je tedaj do kraja sprevidel, za kaj Osvobodilni fronti gre, sredina — kakor po navadi — ni mogla verjeti, da bi bilo kaj takega prt nas mogoče, dasi je poročilo bilo napisano kot izpoved ljudi, ki so si upali v jamo tedaj, ko so trupla v njej bila še cela in nenačeta. Rdeča manjšina je zagnala ob tem odkritju sumljiv krik, ki pa je kmalu onemel, zakaj spričo takih' dokazov je bilo za OF najboljo, če zadeva člmprej utone v pozabljenju. Toda Krimska jama je od tedaj postala simbol »osvo. bodllnih« grozodejstev in morije.
Pretekli teden je skupina domobrancev jz Notranjih gorio Krimsko jamo temeljito preiskala. Našla je v njej ogromen kup človeških kosti in mrtvaških lobanj; ugotovila je, da je res vse, kar je bilo zapisano septembra 1943.
Udrte in prestreljene lobanje pričajo • tem, pričajo resnico o Osvobodilni fronti in o njenem uničevalnemu delu proti slovenskemu narodu.. •
• • •
PRAVI OBRAZ OF
Obljuba vstajenja In novega življenja naj bedo letos glasovi velikonočnih glasov vsesa Slovencem. Najprej tistim, M stoje kjer
koli na straži ter branijo domovino pred naskoki revolucije; potem onim, ki trpe saradl tega, ker so ostali sebi zvesti ter bodo obhajali veliko noč brez doma in rodnega krova; ln nazadnje vsem rojakom, naj bodo hllzu ali daleč, ki imajo pravo spoznanje ln
pravo voljo. Te je naše voščilo za veliko noč 196.
TEDEN V SVETU
Poljsko poslaništvo v Lizboni j« zanikalo,
da bi 8e bil papež branil »prejeti polj. ski protest zaradi jaltskega sklepa glede Poljske. Nadalje ne drži, da so bili Mi. kolazcz;k in drugi člani bivše vlade pripravljeni sodelovati z lublinskim odborom.
V Turčiji so precej vznemirjeni zaradi sovjetske odpovedi prijateljske pogodbe. AngleSki listi pa že zdaj rahlo namigu, jejo, da bi bilo za Turiijo najbolje, &6 bi se »še bolj tesno naslonila na veliko prijateljsko sosedo«.
Reuter poroča, da »o ustanovili posebno »vojsko uničenja«, v kateri je 10.000 an. gleških tehnikov, ki bodo Sli za zavezniškim četami ter skrbeli, da bo nemška industrija temeljito uničena.
Na Poljskem, v Romuniji, Grčiji, Franciji alt Srbiji, povsod Kremelj dane« brezobzirno izrablja vojaški položaj ter razširja svoje gospostvo na račun Anglije in Amerike. Zveza med zahodon in zverin, skim vzhodom pa ne more trajno obveljati, ker bi se moralo anglosaštvo docela vdati boljševiSkl diktaturi. Z žilavim odporom pa bo nemSki narod dosegel notranji zlom v sovražnem taboru ter si ojačil svoj položaj, piše Helmut 8iindermann v listu »Volkischor Boo. bacbter«.
Bonoml je začel mobilizirati za delovno službo. Dobiti mora dva milijona mož, ki bodo po določilih premirja morali delati za zaveznike.
AngleSkl zastopniki na konforencl v San Franciscu bodo zunanji minister Eden, namestnik ministrskega predsednika Attleo, minister za dominijone Viscount Cran-borne tor angloški veleposlanik v Ameriki lord Halifas.
Grški vojni minister je zanikal, da bi bili »veliki trije« privolili, naj grška vojska lescde južnobolgarske pokrajine, turška pa bolgarske črnomorske luke.
Moskva »e zamuja nobene prilike, da ne bi napadala katoliške cerkve ln njenega po. glavarja. Nedavno so po radiu krstili Vatikan in italijanske škofe za »fašiste« ter pozivali kmet« k upora, da bi se »osvobodili reakcionarnih sil«.
V južni Italiji nastopa močno oborožena zlo.
činska tolpa, ki sitirahnje civilno prebivalstvo z roparskimi napadi in umori. Tamošnjl listi pišejo, da za ta dejanja odgovarjajo komunisti.
Na Siciliji Je spet začela delovati zloglasna tajna organizacija Mafla, ki dela Bono-mijovi vladi dosti preglavic. V zločinski družbi je največ dezerterjev ter po. beglih kaznjoncev. Nemiri, ki so februarja izbruhnili t sicilskih pokrajinah Agrigentu in Ragusl, so zahtevali 38 mrtvih in 86 ranjenih.
V Parlzn so ženske demonstrirale zaradi po-
manjkanja živil. Hodile so po ulicah ter vzklikale: »Živimo od zrakal« Prehranjevalno ministrstvo pa je razglasilo, da skušajo težki položaj izrabiti komunisti, ki si želijo nemirov, da bi po nasilnem prevratu prišli do oblasti.
V Antwerpnu je več st« pristaniških deflav-
cov (jpustllo dolo, Sefi da morajo od jutra do večera razkladati oskrbo za angleške in ameriške vojake, sami pa ne dobijo toliko, da bi se vsaj enkrat na dan nasi. tlli.
Romunsko propagandno ministrstvo Je ustavilo kar deset listov. Zdi se, da so romunski komunisti prepričani, da bosta »ljudska« volja in »prava* demokraolja prišli bolj do veljave, če bodo imeli samo en Ust ali pa — nobenega.
Sovjetlja Je ImcAa s Turčijo prijateljsko pogodbo. Zdaj so jo v Moskvi preklicali, če* da »n* ustreza več novim političnim razmeram«. Dokler Je bila Turčija ne. vtralna, je bila pogodba dobra. Zdaj, ko je Turftija zaveznica Bovjetije, »no ostre, za več«. Gre za Dardanele ln Bosporl Torej se Turčija s skokom iz nevralnosti le ni mogla rešiti. Kako pa bo z angleško pomočjo, če bi prišlo do spora, bodo Turkom najlaže povedali Poljaki.
Ministrski predsednik poljske vlade v Londonu je dejal, da se večina poljskih vojnih ujetnikov v Nemčiji ne bo vrnila na Poljsko, dokler bo ta pod boljševiško oblastjo, marveč da se bo skušala seliti proti zahoda.
V Moskvi so nezadovoljni s finskimi volitvami, ker komunistom niso prineslo večine navzlio pritisku ln hudi propagandni gonji. Fincem spet grozijo, češ da ne izpolnjujejo pogojev premirja ln da no kaznujojo »vojnih zločincev«, kakor bi bilo tireba.
Washlngtonski dopisnik španskega lista »Ya«. piše, da politični voščakl v Washingtonu sodijo, da se nova svetovna vojna ne bo dala preprečiti, če se ne bodo zastopniki držav do kraja pomenili, kako bi končali sedanjo vojno ter kako bodo rešili številne nalogo, ki bodo nastale po njej. Pisec dostavlja, da v Ameriki prevladuje vtis, da sta se Roosevelt in Churchill glede vprašanj »svetovne varnosti« na posvetu v Jalti vdala Stalinovim zahtevam. iJrad za civilno letalstvo v Združenih dTža. vah je izdelal načrt za stalno letalsko progo Newyork — London — Berlin Istambul, ki naj bi jo po vojni oskrbovala ameriška letalska družba.
Vrt Amerlkand v starosti od 18 do 20 let bodo zdaj morali obleči vojaško suknjo. Boljšovlke Je obsedla strast za »demokrat, eke volitve«, ki soveda niso ne demokratsko niti volitve, da bi »zasužnjenim« ljudstvom, ki so jih sovjetsko ftote »osvobodile«, vendarle te dali možnost, da pokažejo svojo »pravo« voljo. Samo gorje volivcem, ki bi sl upali pokazaiti svojo pravo voljol Zdaj bodo imeli tudi v Beogradu volitve v neki »narodnoosvobodilni komite«, v katerem pa bodo kajpak mogli sedeti samo komunisti.
«     ...............
SchrlfUelter . uredniki Mirko Javornik — Hcrausgcber — I*’ajatelji Jote Krošelj — FSr dl* Ljudska tiskarna • «a Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič - Uredništvo, uprava ln tiskarna! Ljubljana. Kopitarjeva *, Telefon «11 do M-*5 — Rokopisov ne vra. čarno ^ Mesečna naročnina t 11».
Naš tedenski vojn! pregled:
Drugo obdobje zavezniške pomladanske ofenzive
Najnovejši vojaški razvoj nedvomno kaže, da bo nemško vojaško vodstvo v prvi vrsti gledalo na vzhod, da brani Nemčijo in z njo svoje zavezniške narode prod strašno usodo, ki jo prinašajo podivjane bolješivško horde vsakomur, ki ga dosežejo.
Da se hočejo Nemol predvsem ubraniti boljševiških krdel, bi bilo odveč posebej dokazovati, saj so pač najboljši dokaz temu skrajno zagrizeni obrambni boji, ki Jih s tolikšno požrtvovalnostjo bijejo štovilčmo razmeroma šibke posadke v Breslau_u. Glo-gau-u, Stettinu, Danzigu, KSnigsborgu ln v lolonski Kurlandijl. Te posadke dajejo Sovjetom nemalo opravka, saj vežejo celih 85 boljševiških armad, ki že več mesecev hndo krvave pred temi nemškimi, obrambnimi postojankami.
Ves smisel te njihove zagrizene obrambe so bo zatrdno pokazal takrat, ko bodo Sovjeti — seveda če bodo bitko za čas do tedaj sploh še vzdržali — skušali Izvesti svoj glavni sunek čoz Odro V ta naskok namreč ne bodo mogli več pognati na sto tisoče svojih vojakov, ki so že obležali ali pa še bodo pri napadih na omenjene nemške obrobne trdnjave, ln prav tako ne na tisoče in tisoče svojih oklepnikov — glavnega njihovega orožja — ki so za vedno obtičali v nemškem obrambnem ognju na stranskih bojiščih.
V nasprotju z vzhodnim bojiščem, kjer so bili boji tudi ta teden omejeni le na posamezna področja, so Amerikanci in Angleži na zahodu združili svoje številne krajevno nastope v enoten naval. Ob Renu s« je te dni začelo drugo obdobje zavezniške pomladun. ske ofenzive. Že v prejšnjem našem tedenskem vojnem pregledu smo pravilno napovedali, da se bodo hujši zavezniški sunki čez Ren začeli Sele tedaj, ko bo v glavnem očiščen ves zahodni breg te brez dvoma ne-majhne naravne ovire. Kakor se zdaj vidi, so zavezniki zbrali za svojo pomladansko ofenzivo res ogromne sile. Sile. ki *o z njimi Amerikanci in Angleži udarili čez Ren, se dajo kvečjemu primerjati s tistimi, ki »o Jih uporabili takrat, ko »o vdrli na evropsko colino. Kakor se jim j« tedaj samo zaradi njihove ogromno premoči v vojaštvu In orožju tor prevoznih sredstvih posrečilo Izkrcanje na polotoku Cotentinn, tako je bila tudi zdaj ob Renu samo večkratna številčna premoč vseh mogočih bojnih sredstev tista, ki je izsilila razmeroma nagel prohod čez to, po Izkrcanju v Franclji najhujšo nariv-no oviro, čez Ren. Vprav iz uporabe tako ogromnih raznovrstnih bojnih sredatev pa se tudi vidi, kakšen pomen pripisujejo za- . vozniki drugemu obdobju svoje pomladan. ) ske ofenzive, oziroma da sl od nje brez dvoma mnogo obetajo.
Zavezniško vrhovno poveljstvo a« je dobro zavedalo, da »o Nemoi pripravili na vzhodnem Benovem bregu močne ln strnjene obrambne postojanke, ki bi Jim s pozicijsko vojno zlepa ne bi bilo mogoče priti do živega. Zato so sklenili, kakor se čedalje bolj« vidi, zdaj spremeniti svojo prejšnjo taktiko, ki so se je držali takrat, ko so silo za pomladanski velenapad šele zbirali. Čedalje jasneje je razvidna njihova namera, z močnimi bočnimi sunki proti posameznim krajem doseči premikalno vojno na vsom dolgem bojišču na vzhodni at,rani Rena.
S tem naj bi prišla do veljavo prednost tistega vojskujočega se tabora, ki Ima v rokah pobudo za bojne nastope. Kakor so *<* bili Sovjeti na PomoTjanskem samo zaradi te prodnostl, ki Je v vojaAki pobudi, mogli z izmeničnimi sunki zdaj na tem, zdaj na onem odseku počasi prerinili do obale Baltika, tako se je zdaj iz istega razloga njihovim zahodnim zavoznlkom posrečilo doseči ponekod že zdaj vdore, zlasti v ravninske predele vzhodno od Rena.
•
Na zahodnem bojišču imajo zavezniki zdaj predvsem tri poglavitna mostišča na desnem Renovem bregu, ki jih skušajo z vso-
ml razpoložljivimi silami čimbolj razširiti: prvo jo ob spodnjem Renu med Roesom in Ruhro, drugo jo remagensko mostišče, tretje pa je ob srednjem Renu med spodnjim Mainom ln pogorjem Odenwald. Poleg teh pa zavezniki skušajo ustvariti še številna druga, manjša mostišča, očitno z namenom, da bi ob njih vezali izdatne nen-ške obrambno silo ter tako laže prodrli čimdljš na svojih glavnih treh vdornih mestih.
Na desni strani spodnjega Rena so An. gloamerikanoi vrgli z jadralnimi letali zlasti med Reesom in Woselom n,očne skupine padalcev v zaledje nemške obrambe. Nemci so prlzadojall sovražnim padalcem hude izgube. S temi padalci se Je zgodilo približno isto kakor svoj čas pri Arnhelmu in Nijm. wegnu. A zavezniki niso odnehali ln skušajo okrepiti svoj položaj z novimi padalci. Z veliko premočjo so dosegli vendarle nekaj uspehov ter zasodll kos ozemlja pri Reesu, na obeh straneh Wesela ln oh spodnjem toku roke Llppe, kjer pritiskajo zlasti proti Po-ruhrju.
Remagensko mostišče so zavezniki ta te. den tudi nekoliko razširili na vse strani: na soveru do reke Sleg vzhodno od Bonna, na Jugu do Renovega kolena pri Koblenzu, v smeri proti vzhodu pa čez avtomobilsko cesto, ki veže Kiiln s Frankfurtom ob Maini, ter so ob njej napredovali preko Altenklr-chena, proti jugovzhodu pa preko Llmburga ob omenjeni avtomobilski oestl. Na desno »tiran Rena je sovražnik udaril tudi južno od Koblonza med Izlivom Lahno in tnoste-oem Laubom.
Hudi boji se odigravajo potem še na raz. meroma širokem ln globokem mostišču, ki so ga zavezniške sile ustvarile med Malno in Odonwaldom In so sunile daM proti vzhodu in zavzele Offenbach ln Aschaffenburg na vzhodnem bregu srednjega Maina, nato pa udarile naprej preko Lohra ln Gemilndena ter usmerile svojo ost proti jugovzhodu na Wiirzburg. Hudi obrambni boji se odigravajo pri Mannheimu.'
Boji na zahodnem bojišču so zadnje čase Izredno hudi, tako da celo poročila iz zavezniških virov svnre pred prevelikim optimizmom. Nek ameriški vojaSkl komentar piše med drugim, da čakajo ameriško in angleške čete na zahodnem evropskem bojišču »še težki boji«, ter pripominja, da je razvoj vojaških operacij »odvisen od strateških na. Črtov Nemcev.«
Vzhodno hoJlSCe pa Je v nasprotju z zahodnim Se vedno v znamenju krajevnih spopadov, čeprav so «udi tl čedalje hujši, zlasti na obeh krilih, pri Danzigu, Kiinlgsborgu in Kurlandijl na severu ter na Madžarskem in v zgornji Slezljl na jugu. BoljševiSkl nastopi pa v splošnem pričajo o Sedalj« hujši utrujenosti in onemoglem prizadevanju, da bi že enkrat očistili postranska bojišča, zlasti na soveru, kjer je zaposlonlh, kakor smo že poudarili, oolih 35 sovjetskih armad.
V Kurlandijl tudi ta todon ni bilo nohe. nih bistvenih sprememb, prav tako tudi ne pri napadu na KBnigsborg, le pri Danzigu so Sovjeti s svojo ogromno premočjo nekoliko stisnili obroč okoli te nemške trdnjava tor so na zahodni strani približali morju pri Gdlnji in Zoppotu. Pri Stettinu so boljševl. š|tl naskoki ostali > brez uspeha, le nekaj malega pa so Sovjeti zadnje čase napredovali na Odrinih mostiščih pri Zehdenu ln Lan-genbergu severno od Kiiatrina, kjer eo vrgli v boj močne sile. V zgornji Slezljl je sovražnik napel vse sile. da bi prodrl proti jugu, proti Opavl in Moravski Ostravi. Ob zagrizeni nemflkl obrambi so id poskusi znova propadli.
Na SlovaSkem so se boljševlkl z norimi silami počasi prerinili do Banske Blstrloe po dolini gornjega Orana, utrpeli pa so pri tem zelo visoke izgube.
Reuter porota, da je vojvoda Windsorskl odstopil kot guvorner Panamskega otočja. Na tem mestu je bil pet l«t.
Zdaj razpošiljajo vabila za posvetovanje o svetovni varnosti, ki bo aprila v San Franclsou. Sovjetijo bo zastopal prevajani jud Lltvlnov-Flnkelsteln, ki je znal ženevski frakarljl svoje dni tako spretno prikrivati pravo boljševiSke težnje. Tudi Turčija je menda »prejela vabilo, ki se mu bo prav rada odzvala, če je ne bo Sovjetija že pred začetkom konferenoo za splošno varnost zlasala.
BoljševiSkl krvniki y Sofiji so obsodili na smnt bivšo vrhovna poveljnika Trifono-va in Lukaša, generala Dimitrova, Karova, Nakova, Nikolova, ter celo vrsto narodno zavednih častnikov, bivšega vrhovnega povoljnlka bolgarskega letalstva generala Ajrjanova ter generala Sllkova in 23 drugih častnikov na dosmrtno ječo.
Slovaški tiskovni urad poroča, da sovjotskl vojaki po zasedenih slovaških krajih ropajo, morijo tor skrunijo žensko prebivalstvo.
Po cenitvah poljskih politikov v Londonu je Poljska od začetka vojne sem Izgubila več kakor 10 milijonov vojakov ln civilistov ali 28 odstotkov vsiga prebivalstva. Izgube upoštevajo padle, ranjene, vojne ujetnike In internirance.
AngleSkl list »CatlioHc Ilerald« zahteva, naj angleška vlada Holandiji takoj pošlje nekaj živil in zdravil, če« da so razmere PO krajih, ki so pod angleško ln ameriško zasedbo, naravnost strahotne.
Sovjetsko poslaništvo v Londonu je vsem malim državam, ki eo bodo udeležilo posvetov za »svetovno varnost« v San Fran-olscn, že zdaj nasvetovalo, naj ne skušajo tamkaj Igrati večje vloge, kakor jim pri* stoja. Zlasti pa sovjetska politika odklanja vse predloge k jaltskim sklepom, ki bi jih stavile malo države.	,
Na Japonskem bodo zdaj tudi mobilizirali »ljudsko vojsko« za obrambo dožele, čo bi prišlo do sovražne invazije.
O razmerah na Poljskem piše »Gazetto de Lausanno« tole: »Na Poljskem ni politične ne tiskovno prosvetne svobode. Velikim poljskim strankam Je lublln-ska vlada zamaSila usta. Ne socialdemokrati, ne katoličani, ne kmotje, ne krščanski socialisti ne sinejo izdajati svojih listov. Živilske karte dobijo 8amo pristaši lublinske vlade, drugi lahko umirajo od gladu ln v resnici umirajo tisoči od gladu, mraza in bolezni. Razumljivo, zakaj nihče ne zaupa Stalinovim »domokratakim« metodam.
Združeni Srbi v Ameriki so Rooseveltu Izročili spomonico, v kateri ga prosijo, naj poskrbi, da se bo postavil zavezniški od. bor za Jugoslavijo. Ta odbor pa naj bi prevzel nadzor nad resnično svobodnimi parlamentarnimi volitvami, poroča »Ta-gespost«.
Pri finskih volitvah eo komunisti zaostali za najmočnejšo stranko samo za en sedež, dočlm so jih včasih komaj Imeli iD, sojih zdaj dobili kar 51. Velik porast v tako kratkem času gre na račun močnega sovjetskega pritiska.
Bonomljeva vlada jo izdala zaporno povelje proti bivšemu zunanjemu ministru grofu Gradiju, ki živi na Portugalskem. Bonomljev tiskovni urad Je o Roattovem pobegu Izdal poročilo, v katerem navaja kot krivdo zanikrno stražarsko službo. Odgovornega majorja so zaprli, kor sumijo, da Je Roattl pomagal bežati.
SEJTE TUDI JARI LAN Kdor ima tene jarega lann, mu nojno priporočamo, da ga seje. Pridelal bo dobro prejo in nekaj semena, ki ga bo prav tako lahko oddal za predelavo olja.
Na madžarskem bojišču pa so boji zadnji tedon nenavadno oživeli. Stevilnb sovjetske divizije skušajo za vsako oeno priti do Do. nave severno od pogorja Vortes in Bakonyj-skega lesa, a so jih Nemol ustavili pri Ko-maromu, na zahodu pa ob srednji Rabi. Zahodno od Levo na slovaški meji so bolj--ševiki nekoliko razširili svoje mostišč« čez Gran. S svojimi poostrenimi nastopi na madžarskem odseku vzhodnega bojišča hočejo Sovjeti po vsej verjetnosti vezati znatne nemško rezerve, da ne bi imeli z njimi oprav, ka ob Odrl.
Z balkanskega boJISČa poročajo zadnjo čase le, da se nadaljujejo boji za Biliač, v Italiji pa je prej ko sloj ostalo v glavnem vse pri starem tudi ta teden.
Komunistična smola na Rožnem vrhu
V noči mod 25. in 26. marcem je XII. komunistična brigada napadla skupino Crto-mirovcev na Rožnem vrhu blizu Trebnjoga. Napad so je pričel okrog 3. zjutraj in trajal tri ure. Tolovaji so skufiali hrib popolnoma obkoliti in eo zato napadali z vseh strani. Trikrat so juriSali po planoti proti Crto. mirovim položajem, s katerih so bruhale strojnice in minometi. Po hudem boju so se komunisti morali umakniti in se zelo podvi. zati, kor so jih Crtomirovci takoj zasledovali in še naprej napadli. V boju so komunisti imeli 6 mrtvih in več ranjenih. Na pobočju Rožnega vrha, kjer je bil boj, so ostali krvavi sledovi, ki kažejo, da so tolo. vaji imeli mnogo ranjenih. Brigada eo je umaknila na Čatež in proti Sv. Križu.
Naša velika noč
Nadaljevanje ■ 1. strani.
kar bi utegnilo biti nevarno tudi za nas. Čeprav Je namreč res, da smo s hudimi žrtvami v glavnem preboleli grozote komunističnega provrata, kakor smo že prej trdili, pa vendarle drži, da tavamo Se po temi zaradi političnega razvoja zunaj v svetu.
Tri stvari so, ki zastirajo pogled v bodočnost in ki bi v zadnjem hipu mogle zbegati naše, po toliko dragocenih žrtvah pridobljene strnjene protikomunistično vrste.
Mnoge moti 1. »tesno« prijateljstvo med Sovjeti In Angloatnerlkancl, ker so na tihem pričakovali narodno rf^ltve od poslednjih, kakor so sl na tihem šepetali ln se tolažili; !. sovjetska nova pescin o demokraciji In ljudski volji po vseh krajih, kamor pridrvijo njihovi oklepniki, ln S. »novo« politično življenje v Srbiji, kjer pripravljajo komunisti »novo demokratsko zvezo jugo 6lovansklh narodov« pod Titovim vodstvom.
Vemo, da Je prijateljstvo med Anglo amerikanci ln Sovjeti prijateljstvo dveh, ki živita v slogi ali vsaj strpno, dokler se borita proti tretjemu; vemo, da bi se utegnilo zgoditi da bi morali Angloamerlkancl nekega dne zaradi svoje varnosti Sovjetljl po kazati hrbet.
A naa to prav malo zanima, dokler drug drugega podpirata v načrtnem uničevanju naSlh vasi, trgov In našega že tako zdesetkanega življa. Posebno dogodki zadnjih tednov, ko so ameriška letala neizprosno bom bardlrala zlasti podeželje In s strojnicami obstreljevala kmeto po njivah, so vsem morali odpreti oči. Spet nov dokaz, kako pravilno Je politično načelo, da se mora narod vselej 4n povsod zanašati samo nase.
Sovjetska pesem o »pravi demokraciji« po zasedenih deželah je seveoa le ena lz zbirke njihove taktike. A Se zmeraj so med nami taki. ki nikakor no morejo verjeti, da je volk res volk. Prav zdaj amo priča, s kakšno naglico »demokratizirajo« Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Finsko In Srbijo. Po. stopek Je vedno Isti: najprej po svojih 11 stih ln brzojavnih agencijah napadajo vodi tel.'«, ki so njihovim četam odprli meje, potem ščuvajo ulice proti njim, čeS da so renk clonarcl In »fašistom« naklonjqpl, nato uprizorijo še majhen pokolj, na kar pride lz Moskve veščak, ki vodi »ljudske, demokratsko volitve« za nove držnvne voditelje, kl so jih v Moskvi že določili pred leti. Vsa komedija gre torej po starem francoskem pregovoru: kdor hočo ubiti svojega psa, ga obtoži, da Je stekel. Naposled pa pride zaključek, kl Je Moskvi najbolj važen. Neusmiljeno Iztrebljajo vso tiste, kl bi kakor o utegnili biti nevarni* nasprotniki sovjctlza olje, torej zlasti narodno čuteže ljudi.
In tako pridemo edln0 ena*be- kl J° priznava boljševiSkl račun: kdor ni komu nlst, Je fašist, J« Izdajalec, Je vojni zločinec Le tako računajo, da bodo slehernemu naro. du zlomili hrbtcnlco.
Sicer amo se podobnih SvIgaSvagarlJ na. učili od naSlh komunistov, kl so v majhnem skušali pri nas Izvesti to, kar se danes dogaja na obSlrnlh področjih. Zato pa bi z nji ml mogli begati med nami samo tiste, kl bi Jih begalo kar koli ali ne bi mogli biti srečni, če Jih ne bi kaj begalo In strašilo, Takim ni zdravila, ker sodijo v zavod um sklh tresljavcev ln begaveev.
Hvala Bogul Naš narod stoji dane« na trdnejših nogah kakor 8. septembra IMS Zato ga niti malo ne gane vsa tltovSčlna po kateri hočejo komunisti nekako »zakoni to« vtepsti vsem »Jugoslovanskim ljudstvom v glavo to, kar so tl z vso silo ln vztrajno odklanjali. Ne ganejo ga no London, ne Moskva, no Beograd; gane ga edinole P»ru Seul dom.
Naj bodo dogodki v svetu taki ali taki. slovenski narod je že Izbral- svojo pot. Ta pot ga mora pripeljati k vstajenju, saj Jo z*ni žrtvoval več ko dovolj.
Povsod enako
S Spodnje Štajerske so prifila poročila o novih komunističnih zločinih in grozodej«. stvih v Slovenskih goricah. Osmega marca so komunisti odpeljali iz Sv. Tro *o feiviljo Perko Amalijo in Cučkovo Pepco. Obe so zavlekli v neko kmetijo na Osjeku, kjer so ju naslednji dan grozno mučili v neki kleti. Navirej so ju onečastili, nato strgali z mučenikih teles obleko ter ju tako dolgo pre-topali, da sta izdihnili. Mučenjo je trajalo dalj časa. Da žrtvi nista mogli kričati in klicati na pomoč, so jima zamašili usta. Potem so dekletoma strgali z rok nohte.
Ugotovljeno je po pričah, da je vse mučenje vodil posestnikov sin Čuček iz Osje k a, kl pa ni sorodnik druge žrtve. Ta zločinec je sodeloval tudi pri umoru posestnika Breznika Ludvika iz Sv. Lenarta.
Očividci pripovedujejo, da so komunisti pokojnega Neudauerja Slavka in njegove jwi-jateljo, o katerih smrti smo že poročali, prav tako grozovito mučili. Neudauerja so pretepali do smrti, vsem žrtvam pa so med zasliševanjem in mučenjem Se iztaknili oči. 2rtve so našli na prostem pri Sv. Juriju.'
Novi komunistični zločini so vzdignili Pri ljudstvu v Slovenskih goricah val ogorčenja proti OF. V več krajih so so že okrepile protikomunistično skupine, ki so začele preganjati morilce. Na čelo protikomunističnih borcev so je postavil protikomunistični junak Zmagoslav.
Hrana za rdečo učitelje
Pred časom smo na tem mestu pisali o klavrni in zaslužni usodi, katere je na •osvobojenem« ozemlju deležon najzaslužnejši in najponižnejši hlapec revolucije — rdoči učitelj. V razglasu, ki smo ga v sestavku priobčili, je stalo, da mora rdeči učitelj hoditi jesti od hiše do hiše, kakor jo v starih »zaostalih« časih hodil samo vaški črednik.
Da ljudstvo tem ljudem ni pripravljeno dati niti tistega kakor čredniku, priča od. lok, ki ga je glede preskrbe rdečih učiteljev moralo izdati vodstvo OF, tako imenovani SNOS. Odlok pravi:
»Prehrana učiteljstva se mora nujno urediti. Odsek za prosveto pri Prodsodstvu SNOS-a jc dobil Številne prijave, ki doka. zujejo, kako bedno živi danes naše učitelj, stvo, in kažejo, da narodno osvobodilni odbori, OF odbori in vso gospodarske komi. sije ne razumejo težkega in odgovornega dela učiteljstva in tega dela ne vrednotijo v taki mori, kot ga zasluži Slehernemu učitelju moramo nuditi prav enake eksistenčno pogoje kot vsakemu našomu aktivistu. Zato po nalogu Predsedstva SNOS-a naročamo:
1.	Kjor obstojajo kuhinjo rajonskih, okrož. nih, gospodarskih odborov, naj se hrezpo. gojno v njih hrani tamošnje učiteljstvo.
2. Kjer takih kuhinj ni, naj mu gosp. komisije preskrbe potrebna živila na podlagi tabele o prehrani aktivistov. Pripada jim tudi meso. Če učiteljstvo prejema ho. norar, naj živila plača po maksimalni ceni.
V nasprotnem slučaju naj 6e jim živila iz. roče proti priznanici. Gosp. komisije naj pri tom pokažejo vso dobro voljo in naj redno oskrbujejo Učiteljstvo z živili, ne pa samo z nakaznicami. Samo na ta način bori o* dvignili ugtod učiteljstva pri ljudstvu.«
K temu odloku bi pripomnili samo, da prav to ravnanje dovolj jasno kaže, kako sodi o rdečih hlapcih ljudstvo in kako sodijo o njih in njihovem delu oolo razni odbori in komisije 0F.
V začetku |e bila — taktika
Komur se pota komunistične zvijačne taktike zde nerazumljiva, naj prebere tole:
»V Franciji se pridružujejo komunisti
socialisrtiično-demokratidnl stranki proti kon«
eervatlvni in radikalni buržuaziji, ne da bi se s tem odrekli pravici do kritičnega moi trenja fraz in iluzij iz revolucijske zapuščine.
V Švici podpirajo radikalce, dobro vedoč, da je stranka soatavljona iz nasprotujočih ei elementov, doloma Iz demokratičnih socialistov v francoskem smislu, deloma iz radi** kalnih buržujev.
Med Poljaki podpirajo komunisti etran^ ko, ki vidi v kmetski revoluoiji pogoj na-i rodne revolucije, ki je izzvala krakovsko vstajo leta 1846.
V Nemčiji se bori komunistična strank* takoj, ko nastopi buržuazija revolucionarno, skupno z buržuazijo zoper absolutno monarhijo, fevdalno zemljiško lastnino in malomeščanstvo.
Toda niti za hip ne neba vzbujati v de-lavoih jasne zavesti o sovražnem nasprotju med buržuazijo in proletariatom za to, da izkoristijo nemSki delavoi družbene in politične okolnosti, ki jih prinafia buržuazija a svojim gospodarstvom, kot orožje proti buri žuaziji in da takoj po porazu reakcionarnih razredov v Nemčiji začnejo boj zoper burfn-azijo samo.
Skratka, komunisti podpirajo vsako gibanjo proti obstoječim družbenim in političnim razmeram.
V vseh teh gibanjih poudarjajo komunisti lastninsko vprašanje kot o*i-°vno vprašanje gibanja, pa naj bo njegova oblika razvita bolj ali manj.
Komunisti delujejo končno vsepovsod za zvezo in za sporazumljonje med demokratidi niml strankami vseh dožel.«
Kdo jo pisal to smernico g!od0 komunistične taktike in zaslopl jevanja javnosti* Edvard Kardelj, Kidrič, Bacbler, morda Dimitrov ali Stalin’ No, tomveč žo ldojnl oče komunizma Karl Marx v svojem »Komunističnem manifestu« iz 1 1847. Torej je bil* Pri komunizmu v začetku zvita taktika začetek in konco vsega Uspešnega dola ln jo niso
izumili Sele s slovensko OF!
Slovenci! Slovenhet
Vsi. kl boste praznovali Vstajenje spodovo v krogu svojih dragih v neporuše-nlh svojih domovih v Se dokaj urejenih razmerah, »pomnite se v teh težkih «aslh Številnih trpečih bratov ln sester, ki so j h hudo prizadelo vojne grozote.
Izkažite Jim sočutje tudi v dejanjih, pomagajte Jim!
Tem v korist bodo zbirali v velikonočnih Praznikih po ulicah naši požrtvovalni nabl. ralel prostovoljne denarno darove.
Prispevajte za našo velikonočno zbirko* SOCIALNA POMOfc
_ 6w- 13.	...	»SLOVENSKI	DOM<, dne 91. nrnrea 1045.	  S	[ran	3.
TEHOVEC - MNOŽIČNI GROB ŽRTEV OSVOBODILNE FRONTE NA GORENJSKEM
IZKOPAVANJE ZNANIH IN NEPOZNANIH MUČENCEV PRI GORIČANAH
Goričane pri Medvodah konec marca.
2e dolgo amo pri nas vedeli, da je po bližnjih dolinicah in parobkih pokopanih mnogo domačinov, ki jih je OF likvidirala za svoje strahovlade nad gorskimi vasicami našega okoliša.
Najprej so na to namigovali domači terenci, kadar so grozili ljudem, sklepali smo na to po zaplenjenih gošarskih arhivih in pa po dejstvu, da so v Prosonski dolinici imeli tolovaji več podzemskih bunkerjev, v katerih je delovalo vodstvo OFa-rUe za ta okraj; da so tam zasliševali, sodili in morili. Domačini, ki so se komaj danes otresli morečega strahu pred gošar-®ko drhaljo, si dolgo niso upali govoriti v bojazni, da no hi kake noči »osvoboditelji« tudi ponje prišli in jih kot »izdajalce« pobili.
V zadnjem času pa se je število znamenj, ki so napovedovala strašne najdbe po naših holmih, tako pomnožilo, da ni bilo nobenega dvoma več.
V eoboto, 17. marca, no člani orožništva, policije, gorenjskega domobranstva ter številni domačini navsezgodaj zjutraj pričeli z izkopavanjem grobov in z ugotavljanjem.
Bilo je lepo sončno jutro, ko smo odšli 1* Goričan proti Tehovcu. Hladno in osvežujoče je velo iz gozda. Na osojnih straneh je ležala plast zmrznjenega snega, na prisojnih straneh pa so bile poti in steze že skoraj suhe. Zgodnja pomlad je dihala iz gozda in človek, ki je bil mesece in mesece Priklonjen v mesto, bi z največjim užitkom stopal po tihib, z listjem posutih stezicah, če ne bi vedel, da je morda za vsakim grmom grob.
Kako čuden občutek spreletava Človeka ob zavesti, da ta lepota spomladanske prirodo, rahlo, šumeče listje, med katerim Poganjajo prve travice in pravcate preproge spomladanskega Jefrana, krijejo groho-vo; da so vse to smrekoe In divji gabri skozi katere piska veter, slišali vpitje smrtno ranjenih žrtev bratomora; da je ves ta gozd, ki je videti tako lep, pravi gozd smrti.. ■
Prvi grob
Kake dobre pol uro hoda od Goričan, nad ozko dolinico, od koder so prav dobro vidi na idilično cerkev sv. Jakoba, smo Prišli do prvega groba. V približno RO cm globoki jami sta ležali dve trupli drugo na drugem. Bila »ta Duhovnik Avgust in Novak Anion.
Novak Anton je bil delavec v Tobačni tovarni v Ljubljani. Doma je bil iz Tacna pod Šmarno goro, živel pa je z ženo v vasici Vašah pri Medvodah, kamor so ga 18. dec. predlanskim prišli iskat neznani Abuvušeui moški, ki so trdili, <1* iih je poslala »narodna oblast OF« In mora s njimi.
Novak je bi) sloer že slišal, da »narod. Bo osvobodilna vojska« tudi »likvidira«, to se pravi spravlja s sveta tiste, ki so proti njoj. Nekateri, ki so bili o tem bolj poučeni, so mn pravili, da ga nič kaj prljaz. no ne gledajo, vendar je bil prepričan, da mn ne bodo storili nič, ker se ni brigal *a drugega kot za svoje delo In družino.
Prod odhodom je tolažil ženo, da ho še istega večera nazaj, če pa ne, do Božiča pa prav gotovo, kor mu nič ne morejo. Njegovo upanje je bilo kratko, kajti Še istega večera so ga ubili.
Ubit, ker je govoril resnico
Dnhovnlk Avgust je bil doma iz Gorenje vasi, stanoval- pa je v Vašah kakor Novak. Kot upokojen orožnik je živel mir. no ln zadovoljno in se s vso vnemo posvečal svojemu majhnemu gospodarstvu. Gojil je zlasti čebelo, imel nad 40 panjev in jih z vso ljubeznijo urejal.
Star, nad sedemdesetleten očanee. ki smo ga srečali in vprašali, če ga jo poznal, nam Je pravil, da so Duhovnika daleč na! okrog vsi spoštovali zaradi njegovo pravičnosti in nepristranosti. Slednja pa je bila komunistom gotovo v največjo spodtiko in zato so ga odstranili. Saj so povsod po. bljali prav tiste ljudi, do katerih je ljudstvo imelo največje zaupanje, kajti taki, ki So imeli vpliv na ljudstvo, bi utegnili nekega dne obsoditi zločinsko delo OF. Sosedje so Duhovnika imeli radi zato, ker je vsakemu šel na roko, bil vzoren gospodar in zgledno živel.
O farji so mu najbolj zamerili, ker je mnogo zahajal v cerkev in zato so mu očitali, da je »farški«. V politiko se nikdar ni vtikal, niti ni bil ne prej ne kasneje član kakšne politične stranke. Morda je za njegovo smrtno obsodbo zadostovalo to, da je vedno dejal: »ker je toliko podrtega, bomo morali plačevati In postaviti vse sami. pa naj bo nad nami ta ali oni eesar, ta ali ona država ...«
Morda so bile te proresnlčne besede krive, da so ga uvrstili med »izdajalce« in ga z Novakom vred umorili. Tudi njemu so oboroženi neznanci dejali, »da mora na ukaz za nekaj časa z njimi«. Na vprašanje, kam, zakaj in za koliko časa, so mu odgovorili, da »bo že videl«. Takoj za domom so ga navezali na vrv kot zločinca ter ga komaj 20 minnt od doma ln evojoev umo. rili ter zakopali.
Umor starčkov
»Da, da. dobro se ga spominjam,« Je pravil očanee ln s palico odstranjeval dračje z njegovega trupla. »Prav ta suknjič je nosil, dobro ga poznam. Prijatelja sva bila, saj ni bil toliko mlajši od mene...« Zdaj sem se pozanimal 7.a njegove rojstne podatke: Novak je bil rojen leta 1884., Duhovnik leta 1888. Komunisti so torej pobili dva sedemdesetletna starca.
Trupli sta bili že zelo razpadli. Ležali sta tako, da so bile noge prvega pri glavi drugega. Obe trupli sta bili bosi. Morilci so jima torej, preden so Ju vrgli v jamo, po-bralt čevlje.
Dejstvo je, da množične morije, ki so se dogajalo po teh gozdovih skoraj tik člo. veških bivališč, niso mogle ostati vsem pri.
krite. Morilci so s svojo okolico morali Imeti neko zveze. Terenska mreža je danes po veliki večini razbita, vendar tudi terenci niso take sfinge, da ne bi svojim bližnjim vsaj namignili, kje leže nesrečne žrtve in kdo so.
Da so odkritja tako pozno prišla na dan je pač kriva strahovlada komunistov, ki bi vsako slično »izdajanje« kaznovali najbrž s smrtjo. Strahovano ljudstvo si niti us,t ni upalo odpreti, saj jo na lastne oči videlo, kaj se je zgodilo s takimi, ki so si samo rahlo upali podvomiti v početje OF.
Letos spomladi pa je bolj malo padavin in je listjo po gozdovih suho in pripravno za steljo. Domačini, zlasti otroci, ga grabijo in pri tem opravilu je bilo odkritih precej grobov.
Tako je grob štirih Vižmarčanov odkrila neko deklica, ki so se Ji grabijo zapletle v neko cunjo. Ko je pričela vleči, je videla, da je cunja zakopana. Obenem ji je udaril v nos strašen duh po razpadajočem truplu. Povedala je domačim, ki so seveda takoj uganili, za kaj gre, in obvestili druge.
Medtem ko smo odhajali k naslednjemu grobu, sem ogovoril starejšo žensko, ki sl je robeo tiščala prod oči, in jo vprašal, če je morda žena ali sorodnica katerega od obeh pokojnih. Pogledala me je in mi zaupno dejala: »Veste, pravijo, da je mod onimi zgoraj, h katerim gremo sedaj, pokopan tudi moj mož, ki so ga tolovaji odpeljali decembra 1943. Vendar pa jaz ne verjamem, saj še ni dolgo, odkar je bil nekdo pri meni in mi povedal, da ga jo vidol nekje na Primorskem v delavskem bataljonu. Cemu bi ga bili tudi nbilil«
Izpolnila se je moja slutnja, da bo ženska hudo razočarana. Niti pet minut od prvega groba smo prišli do velike izkopane jame. v kateri so bila štiri že močno razpadla trupla. Jama je bila približno toliko globoka kakor prva. Trupla so ležala prav tako: noge prvih pri glavi drugih. Žrtve so bile brez obutve, noge pa so imele zvezane. Strašen smrad se je širil daleč na-
»Tako Jel Nasvidenje!« Je završalo po
dvorani.
Kralj Jo segel grofn v roko: »Nasvidenje!« nato pa stisnit roko is vsem ostalim-Poslanec Hunyady mu je dejal, da bi Ijtiri-stvo rado videlo, da bi se mn pokazal na balkonu. Kralj je stopil na balkon. Dežniki tam spodaj so se razmaknili In med njimi so se pokazali klobuki In robci, s katerimi so ljudje mahali ▼ pozdrav. Kralj Je mahaj množici, se priklanjal In odzdravljal na vse strani ko kak mlad gledališki Igralec, ki ga občinstvo venomer kliče pred odrsko zaveso.
Pred dvorcem Jo že čajcal odprt avtomobil, s katerim se Je kralj kmalu nato odpeljal s tega slavnostnega prizorišča. Ljudje so a oken nizkih hišic ob nllcah mahali z robci In cvetje Je kar deževalo na kraljev avtomobil.
Na kolodvora Je kralj spet kolebal, ali naj stopi na vlak, ali ne. Slednjič se Je le odločil ln vstopil. Z njim so odšli škof grof Mlkes, vladni komisar grof Slgray, dvorni maršal grof Szčscčn, general HcgedDs ln nekaj drugih.
Komaj ae Je vlak premaknil, že se je spet ustavil. Poslanec Kanya Je ves zasopljen prihitel In Izročil kruljn hrzojatko: .Vlada sprejela vse pogoje.’ Objavili bodo torej kraljev oklic In Svlca bo kralja spet sprejela.
Vlak se Je spet začel pomikati dalje. Kralj Je odšel na hodnik. »Ali ne bi hotel kdo zamenjati z menoj? IIunyady? Zakaj neki ne? Lahko sl obvežete obraz. BU sem vendar bolan. Zamenjala bora obleko. Na Prvi postaji Izstopim. Vsak Madžar me bo sprel*) in me skril. Počakal bom, da častniki y Budimpešti kaj ukrenejo. Ali n« vidite. kako Btrašno h| bilo to, če bi jaz moral iti čez mejo, častniki pa bi hkratu v Budimpešti naskočili grad?«
»To je vendar nemogoče. Veličanstvo!«
»Zakaj nemogoče? Skozi vso Avstrijo sem so bil peljal, pa me ni nihče prepoznal. Lahko Izginem neopazno Iz vlaka.«
Grof, pa tudi nihče drugi lz kraljevega spremstva ni hotel s kraljem zamenjati svojo obleke In usode.
Na vseh večjih postajah jo vlak obstal, povsod so kralja pričakovali zastopniki lz vasi, občin in mest. A vlaka m nihče ustavil, čeprav je kralj še tako zavlačeval z razgovori. Vselej Je moral spet vstopiti In se Peljati naprej.
V st. Gotthardu Je prinesel general ITo-godUa kralju novico: begunci so že prišli čea mejo In povedali, da Srbi mobilizirajo; Samo 1 naglim begom da so se rešili, da jih niso poklicali pod orožje.
Kralj Je prikimal, njegovo spremstvo pa je osupnilo.
V Gyanyfalvl na postaji je kralj spet povprašal, ali n| morda prispelo Iz Budimpešte kakšno poročilo. NI ga bilo.
Po kratkem posvetovanju so sklenili, da se Hegedtls, grof Slgray ln ministrski tajnik BorovIczeny odpeljejo z lokomotivo naprej v FKhrlng, da tam urede vse potrebno za kraljev prestop meje In za njegovo nemoteno potovanje skozi Avstrijo. »NI treba, da bi ae vam mudilo,« je naročal kralj grofu Slgrayu, »ln če nastopijo kakšne težave, ml ho to samo všeč.«
Ko Je lokomotiva pripeljala na postajo v Fllhrlng, so se tam pojavili trije mogočni polkovniki; Anglež Selbj, Francoz Hl-nauz ln Italijan Franchlnl Stappo. Držali so se, kakor se drle vojaki, kadar dobe povelje, da morajo za pogrebom... Z madžarskimi zastopniki so »e tl trije tuji pol-
okrog. Nenadoma je presekal tišino glasen krik:
»Jaz ne morem verjeti...«
Bil je pridušen vzklik žene. ki do zadnjega ni verjela, da bi bilo mogoče. Spoznala ga je po klobuku in hlačah iz vojaškega blaga. Smilila se nam je, v duhu pa smo si mislili, koliko je še sličnih lahkovernih, ki vsak dan pričakujojo, da se bodo njihovi dragi vrnili, v resnici pa njihove kosti počivajo morda nedaleč od doma.
Grob vižmarskih žrtev
V grobu so počivali naslednji Vižmar-čanl: Kregar Pepc, Kregar Jožef, Cvcrtnik Martin ln Duhovnik Mihael.
Neznanci so jih odpetjali od doma v dneh 13. do 17. deo. 1943.
Po Pepota Kregarja sta prišla dva moška ob pol 8 zvečer. Žene takrat ni bilo domn, odšla je bila na očetov dom, ker ji je oče umrl. Tja ji je prišel otrok povedat, naj gre brž domov, ker mora očka proč.
Ko je pritekla nazaj, je zagledala ob možu dva neznanca, ki sta dejala, da imata ukaz odpeljati ga. Žena je vprašala moža, ali hoče s seboj cigaret, pa jo jo tolovaj ustavil: »Ne bo jih potrebovali«
Ker so ni vrnil naslednje dni, niti kasneje, je pričela slutiti, da ni več med živimi. Vprašati si pa ni upla, kaj je z njim, da ne bi še nje doletela enaka usoda.
Grobu so so približali še nekateri domačini in povedali, da jo bilo v tem gozdu šo pred letom dni vso živo, da so vlačili tod ljudi iz vseh knajev ln da jo najbrž še mnogo grobov. Opaziti pa je bilo, da so še vsi močno pod vtisom strahot, ki so se tod dogajale.
Medtem ko so pripeljali krsto in devali vanje trupla, smo šli naprej.
Otroci in živali odkrivajo grobove
V naslednjem grobu, ki je bil oddaljen kake četrt ure v smeri proti 8v. Florijanu,
kovnlkl podali v postajenačelnikovo sobo na razgovor. Tam so polkovniki dejali, da lah-. ko jamčijo za kraljevo varnost. V skrajnem primeru bi (o varaost podkrepilo še dva. najel angleških pnik.
Potem so skupaj z Madžari eestavlll zapisnik v kar se da vljudni obliki: NJ. Veličanstvo, ki potuje lz Madžarske v Svieo, Je bilo Izročeno varstvu velesil.
Madžarsko zastopstvo se Je nato odpeljalo nazaj v Gyanafalvl,' kjer se je medtem že zbrala na kolodvoru velika množica ljudstva In navdušeno vzklikala kralju: »Nasvl-denjet«
Kralj, zastopnik starih, minulih časov, se Je v varstvu treh tujih polkovnikov odpeljal čez mejo, ne da bi ga na tej ali oni strani obmejni stražniki kaj preiskovali.
Že so je peljal skozi zeleno Štajersko, eno Izmed habsburških dednih dežela. Počasi sl Je slekel uniformo ln sl z zagrenjenim nasmeškom oblekel civilno obleko. Bil je videti utrujen, nebogljen.
Vse manjše postaje, skozi katere se Je prijal, je bilo zasedlo orožnlštvo, ki ni prav vedelo, ali naj kralja pozdravi ali ne, v največ primerih pa Je vlakn pokazalo hrbet
V Frohnleltenu so kralju povedali, da Je v Brucku ob Muri nekaj tisoč delavcev zasedlo železniško postajo ln da noče pustiti vlaka naprej. Kralj je nasmehnil ln sl pomel roke: Potemtakem bom le moral nazaj na Madžarsko. Nekoliko lahko še počakam. potem pa bom brez ovinkov stavil svoj predlog zastopnikom Velike zveze.
Po dolgih ovinkih so delavci Iz Brucka sporočili, da nimajo namena delati kralju kakšnih težav, le povedati da mu morajo na vsak način v obraz, kaj o njem mislijo.
Že Jo pri trobilo šest avtomobilov, ki Jih Je bila poslala deželna vlada Iz Gradca. A kralj ni hotel prestopiti, še vedno Jn upal, da bodo ves vlak prisilili, da so vrne na Madžarsko.
Po šosturnem čakanju je vlak le odpeljal lz Frohnleltenu.
V Innsbrucka se Je eesnrju zdelo, ko da n4 več v Avstriji. Vojaki ga niso več pozdravljali, le tu In tam je pomahalo z rokami v pozdrav nekaj starih žensk. Za Innsbruckom Jo cesar videl dva vlaka. Iz katerih so ijud'e mahali z rokami. Pripisoval Je to mahanje sebi ln našel v tem svojo tolažbo.
o
Gosta megla Je ležala nad letališčem v Dunajskem Novem mestu, ko sta se kralj ln kraljica z letalom odpeljala spet nazaj na Ogrsko. Med potjo Je zaradi slabega razgleda letalo moralo zasilno pristati na ogrski pusti Caalad. od koder sta se kralj In kraljica potem odpeljala na pristavo grofa Cslrakyja, od tod pa z vozom v šest kilometrov oddaljeni Sclrakyjev lovski gradič v Kenycrlju. A odsvetovali so Jima, da bi ostala tu, češ da bi se odtod prehitro Izvedelo za njun prlbod na Ogrsko. Se najprimernejši kraj so jim je zdel Sajtos-Kal. že zato, ker Je bliže Oedenburga.
Kralj In kraljica sta se ▼ Kenyerljn ravno nekoliko ogrela In sprostila, ko Je prišel k njima Borovlczeny In jima dejal, da morata na vsak način takoj naprej v Sajtos-Kal. Kraljica je bila takoj pripravljena Iti. Uvidela Je, da je vsaka minuta časa dragocena, zakaj s kraljem ne smeta dovoliti, da M Ju ujeli, preden bi uresničila svoje cilje. Tndl kralj je hotel za vsako ceno prehiteti HorthyJa. NI mu smel dovoliti časa za premislek.
na tako zvanih Pupčevih Mrlah je ležalo truplo Sinka Jankota iz Sp. Sv. Marjete. Njega ln ženo Angelo so komunistični morilci odpeljali lansko spomlad in se nista več vrnila.
Hodili smo mimo lične hišice, kjer sta stanovala z nekaj mesecev starim otrokom. Odpeljali so ju, otroka pustili samega, od koder so ga po dveh dneh rešili Bosedje.
Sin je bil delavec pri cestnem nadzorstvu. Njegovo truplo je bilo od vseh, kar smo jih našli, najbolj Izmaličeno. Desna roka mu je bila odbita ter je ležala pod truplom navzkriž. Tudi on je imel vozi na ostankih nog. Zakopan Je bil preooj globoko, kar je dokaz, da sl je jamo sam Izkopal, kajti gošarjl niti svojih padlih tolovajev dovolj globoko ne zakopljejo.
Hkratn z njim so odgnali tudi ženo, vendar njenega trupla ni bilo v jami. Najbrž ne more biti daleč stran.
ftlnkov grob Je odkrila lisica. Izkopala je rov do trupla, od koder se Je pričel širiti smrad. Otroci so pravili o luknji, iz katore strašno smrti. Domačini so v truplu potem po obleki spoznali Sinka.
Smrečica brez korenin
Gošarjl grobove soveda po svoje zakrinkajo. da jih »nepoklicani« ne najdojo. S tem hočejo izbrisali s sveta svoje zlo. čine, kar jim pa ni in ne bo uspelo. Ko grob zamečojo s prstjo in dračjem, ga step. tajo, pokrijejo z Ustjem in vanj vtaknejo majhno, božičnemu drevesou podobno smrečico, ki so jo kje odrezali. Ce hočeš tako smrečico Izpuliti, tl seveda ostane v roki.
Nedaleč od Sinkovega groba, toda v drugo smer, nas je vodnik pripeljal do nove jame. Sredi gabrovega gozdiča, na plano-tici, so delavci pravkar odkopali dve trupli, ki sla ležali nekako 1 m globoko. Bili sta razpadli ko ostala ln prav tako brez obuval. V tej jami sta ležala spet dva Viž-marčana, in sicer Erjavec Karel tor Erjavec Franc,
V Sajtos-Kšlu sta kralj ln kraljica spala le nekaj ur. Ob treh zjutraj so se pripeljali tja zunanji minister Gratz, predsednik poslansko zbornice Hakovszky In Ostenburg ter ju odpeljali v Odenhurg, kjer Je Osten-burgov polk slovesno prisegel kralju zvestobo.
Ko se Je zmračilo Je Ostenbnrgov bataljon že odkorakal na kolodvor, ob 11. zvečer pa sta za njim prišla tja tudi kralj ln kraljica.
V vlaku Je kralj dejal kraljici med drugim: »IIorthyJev odpor bomo kaj lahko zlomili. C S’ bodo vse posadke ob progi zveste kakor čdenbnrika, bomo Jutri opoldne že v Budimpešti.«
Vlak je odpeljal s postaje Sele ob štirih zjutraj — odločitvi nasproti. Kraljica je v duhu le videla, kako bo njena rodbina spet prišla na površje, kako bo bonrbonska lilija spet vzcvetela.
•
Kraljevska dvojica Je bila ravno pri kosilu v mrzlem bolniškem vozu, ko je prispelo poročilo, da je posadka v Rabu stopila na kraljevo stran In da že čaka na postaji nanj, da mu priseže.
Ko je vlak prispel na rabsko postajo. Je lz kolodvorskega poslopja prišel dr. Gratz In pokazal Bakovszkemu pravkar Iz Budimpešte prispelo brzojavko: »Velika zveza Je odločno proti ponovni vzpostavitvi monarhije. Grozi z vkorakanjem. Bethlen.«
Tovorni vlak, ki Je vozil pred kraljevim. Je zadel pri Nagyszentlvanu na raztrgano progo. Raztrgala Jo Je na ukaz vlade posadka Iz Komorna. Ko Jo Je pionirski oddelek spet popravil, so se odpeljali naprej do Acsa.
Rakovszky Je telefoniral v Budimpešto na ministrsko predsedstvo: »Ilalo, tukaj Ra-kovszky, ministrski prodsednlk NJ. Veličanstva. V kraljevem Imonu zahtovam, da Izročiš oblast kralju. Vaša vlada naj poskrbi samo še za red do danes zvečer, ko bo Nj. Veličanstvo prispelo v Budimpešto. Svoje čete ob progi morate takoj odstraniti. Ge se brezpogojno ne udaste, bosto vsi viseli, ko pridemo v Budimpešto «
V Komornu sta prelat Vass In podpolkovnik Otrubay prinesla kralju pismo od Hortliyja. Kralj je naročil, naj jn sprejmeta kar Gratz ln Andrassy. Pismo je vsebovalo Horthyjevo zahtevo, naj kralj pride v Budlmpošto ln se sam prepriča, v kako težavnem položaju Je vlada.
»Vlada bi bila takoj pripravljena Izročiti kralju oblast,« je dejal Vass, »če bi ml le vedeli, da nam Veličanstvo lahko jamči, da bodo velesile zadržalo Cehe In Jugoslovane pred vkorakanjem na Madžarsko.«
»Povemo vam samo to, da je kraljeva pot v Parizu In Londonu politično skrbno prikrita.« Jo odvrnil Gratz.
Kraljev vlak Je počasi odpeljal. Ljud stvo Je vzklikalo In želelo srečno pot. Igrala Je godba. Rdeče lučke na zadnjem vozu so počasi Izginile v noč *
»V dvajsetih minutah bomo v Budimpešti,« Je zaklical nek častnik na postaji Torbagy. Ura le bila tedaj šest.
»ToroJ se je bil Horthy le premislil,« je dejal Androssy svoji ženi. »Časnikarji se to. rej le niso samo šlrokoustlll, ko so trdili, da so v Budimpešti še pripravljajo na kraljev prihod.« Dr. Gratz pa Je pripomnil: »Saj sem vedel, da Horthy ne bo našel v Budimpešti nikogar, ki b| bil pripravljen z orožjem v rokah nastopiti proti kralju. Drugače hi tale most že davno moral zleteti v zrak.«
Nenadno močan sunek, da je prtljaga kar zletela z mrež v vlaku. Nek častnik se le prlpodil z motornim kolesom ln mahal s kapo: »Nazajl Takoj nazajl Pravkar so začeli pr| Buda-Oersu streljati na vlak, na katerem je topništvo!«
Pokojnika sta bila ugledna družinska očeta, saj je prvi oče desetih otrok. Spet je bila njuna edina krivda v tem, ker sta bila poštena Slovenca ln že s tem vnaprej neuporabna za načrte OF.
Mrak je že padal po gozdu in trudnost se nas je vseh polaščala, ko smo se poslavljali od zadnjega groba, v katerem sta bili trupli moškega in ženske, in sicer sta bila to Skalar Karl in njegova sestra Skalar Marija iz Mednega.
Njun grob je komisija, ki je vodila izkopavanje ostalih, našla povsem po na. ključju. Je v bližini Erjavčevih. Na njem sta bili dve zataknjeni smrečici, po katerih je bilo sklepati na grob. Že prvi poskusi z lopato so sum potrdili. Skalar Marijo so nekateri domačini takoj spoznali po visokih čevljih in veliki črni ruti in temni jopici. Trupli sta ležali drugo nad drugim ln bili zakopani izredno globoko, skoraj 1.50 m. Žrtvi sta si pred smrtjo seveda sami kopali jamo.
*
Že ta prva izkopavanja množičnih grobov so dvignila med Gorenjci val ogorčenja nad divjaštvom komunističnih zločincev. Pogled na skoraj razpadla, s sledovi zverinskih mučenj pokrita trupla žrtev je mnogim dosodanjim zagovornikom OF odprl oči, za kaj gre pri tem tako imenovanem »osvobodilnem« boju, v čigar imenu so padli ti in stotine drugih, še neodkritih.
Terenci, ki so dozdaj lahko zločine komunistov zakrivali z najrazličnejšimi izgovori in tolažili svojce pogrešanih, so sedaj ostali brez besede. Nič drugega niso mogli pripomniti k strašnim odkritjem kakor: »Kaj pa jo treba odkopavati mrliče sedaj, ko je že tako dovolj mrtvih? Pustili bi jih tam. kjer so bili pokopani!«
Razumemo, zakaj tako govore. Sedaj, ko se po gorenjski zemlji drug za drugim odpirajo grobovi, v katerih leže izmaličena trupla njenih najzvostejših sinov, je rdeča agitacija ostala brez moči. Zločini OF prihajajo na svetlo in v ljudeh se poraja no-zadržno spoznanje, da jo gošarstvo tudi po Gorenjskem tako, kakor so komunistične tolpe povsod.
Grobovi pod Tehovcem s svojim strašnim molkom obtožujejo. — Laščam, Jclen-dolu, Mozlju, Krimski jami, Mačkovcu, Mrzlici se je pridružil še Tehovec, grobišča žrtev OF na Gorenjskem, kot nov, neizpodbiten in strašen dokaz, da je komunizem pod krinko OF povsod enak in isti: morilski, protinaroden, zverinski.
Iz daljave se Je zaslišal topovski strel. Kralj je prebledel. K njemu Je stopil An-rirassy: »Veličanstvo, general Lehar je dobil sporočilo, da so se nam postavile po robu le majhne sile. So to skoraj sami visoke« šole!.«
Kralj ln kraljlea sta tedaj želela Iti k spovedi. Spovedal Ju Je torhagljskl župnik kar v kolodvorskem skladišču, medtem pa so bil! že vse pripravili za vojaško mašo, ki Je bila kar zunaj na železniškem tiru In med katero sta šla kralj ln kraljlea k »v. obhajilu.
Bethlen ni hotel popustiti. Telrfonlčno
je sporočil, da mora pač odločiti orožje.
Prišel je zdaj general Hegedfls In dejal kralja: »Veličanstvo, z vladni-"* četami se ho treba pogajati. Treba je povedati častnike™ da se ne bore proti holjševikom. marveč proti avojemn kronanemn kralju.«
• Prevzemtte vrhovno poveljstvo nad mojimi četami, pogajajte se v mojem Imenu s Horthyjcvln* častniki In pripravite te gospode k pameti.«
Hogedds je sklenil poskusiti. Sedel Je na lokomotivo In se odpeljal na bojno črto. Tam Jo bil položaj ugoden. Ostenburg Je bil v naskoku zavzel Buda-Oers In že prodiral proti Kelenfcldu. Lehar pa Je telofonlčno zvedel, da se je Ostenburg moral umakniti Iz Ruda-Oersa.
V tej negotovosti se Je kralj botel sam odpeljati na bojno črto ln se pokazati tndl HorthyJevlm vojakom, a Lehar mn Je lz varnostnih razlogov odsvetoval. Kralj pa ni hotel odnehati In se je s svojim spremstvom odpeljal na lokomotivi proti prvim postojankam. Tudi kraljica Je odšla z njim. Sele pri železniški čuvajnici št. 17 so ga pregovorili, da Jo boljo, če se ne pelje naprej.
Tam so počakali IIorthyjeve posredovalce. Kralj Jim J« pohitel nasproti ln očitajoče dejal: »Cudlm se. da častniki dvigujejo orožje proti svojemn kralju!«
»VoIIčanstvo, nismo dvignili orožja proti svojemu kralju, marveč proti oddelkom, ki so oboroženi boleli vdreti v Budimpešto.«
»Boja niso začelo moje čete. Z vaše strani ste prvi znčcll streljati.«
»Vellčnnstvo, drugače ni bilo mogoče teh čet ustaviti.«
»No. recimo, da je bil samo nesporazum. No. In kaj bi m) radi sporočili?«
»Imam ukaz prositi vas. dr. pridete v nudtmpcšto k državnemu upravitelja, ki vnm bo vso stvar že sam razložil.«
Gospodje lz njegovega spremstva so mu svotovall, naj odkloni In naj zahteva sestanek z madžarskimi politiki na kakem kraju tostran bojne črte.
Za drugi dan. 24 oktobra 1921. ob osmih zjutraj so ro zmenili za sestanek na pristavi Cslkl-Major ter določili razmejitveno črto za tisto noč. Tja ata odšla Lehar ln Gratz ter se sestala s IIorthyjevlma odposlancema Kanyjo In Sarkanyjcm, kt sta predložila Horthyjeve pogoje za premirje) Popolna vdaja, pomilostitev vseh, ki poleže orožje (kolovodje so Izvzeti), kralj se mera pismeno odreči prestolu, madžarska vlada Jamči za njegovo osebno varnost za njegovega bivanja na ogrskih tleh
Lehar je sporočil to pogoje kraljn, ki pa so bili zanj seveda nesprejemljivi.
4>
Horthyjeva vojska se ni držala dogovorjenega premirja za tisto noč. 2e ob Jutranjem svltn so pri Torbagyju obkolili kraljeve čete. Ujete častnike so zmeijall s češkimi svinjami In komunisti, ko so se sklicevali na premirje, ter so jim rekli, da se s uporniki ne pogajajo
Posadki v Rabn ln Komorno ata ponoči sklicali častniški zbor In sklenili prositi kralja, naj častnike odveže prisege, češ da niso vedeli, v kakšne težave bo Madžarska zašla spričo kraljeve vrnltvo; mislili da so.
Dalje na 4. strani.
NE CESAR NE KRALJ
Pismo iz Bele Krajine
*
Domobranci, prijatelji natega lil tat »o ;tam odstopili pismo, ki so ga dobili iz Bele Krajine. Pismo pravi:
»Dragi domobranci!
Dekleta iz Bele Krajine Vat pozdravljamo v duhu, a vendar e vso ljubeznijo. Pošiljamo Vam to pismo iz »svobodne republika, da boste videli, kakšno je naše iivljenje med rdečimi tolovaji in med komunističnimi družinami.
Niti mtaHH ti ne morete, kako je t nami, ki komunizma ne maramo. Niti koraka ne smemo stopiti nikamor. Povsod vohajo ta nami. Ce gre kdo k sosedu ali sorodniku, ga nazaj grede le iakajo skojarice in silijo vanj s vprašanji: »Kje si bila, kaj ti govorila, kaj ti delalat« Niti morilcev ne bi mogli tako ljubosumno zasledovati in zasliševati.
Kadar je v vati miting ali testanek, nas prisilijo, da moramo tudi me tja. (ie se branimo, vpijejo, da delamo razdor, da razbijamo enotnost naroda, da uganjamo strankarstvo. Ce pa gremo tja, potem nas vaški zaščitniki in terenei, ki imajo vso besedo, gledajo grdo in kriče: *Ven jih spodite, izdajalke slovenskega naroda.’* In nas zmerjajo in kolnejo. Vse tmo, samo pošteni ljudje ne. In to gre dan za dnem.
Pa zmerjanje ni še najhujša ret. Privoščijo si nad nami Se nekaj drugega, kakor priča naslednji primer:
V /ari Radoviči »o pripeljali domov mrtvega tolovaja katerega so šli kropit vaščani, med njimi tudi mati, ki ima sina pri domobrancih.
Ko je to mater zagledal vaški terenec, je začel vpiti: »Ljudje poglejte mater Kristusovega borcaI Poglejte, kaj delajo ti borci!* In planil je nad ubogo lentko, jo udaril po glavi, da jo je oblila kri in se je zgrudila na tla. Njegovi pajdaši pa to vpili: »Najprej je treba pobiti vse take matere, potem pa še vse drugo, kar le malo diši po »beli gardi*.
Kakor povsod so tudi pri nat vsega gorja in zla krivi terenci. Kar oni sklenejo in predlagajo, vse to »tiiija« oblast potidi in odobri. Vse je odvisno samo od njih. Ni še dnlgo, kar je neki rdeči komandant govoril pri nat tem ljudem. Prijemal jih je zaradi napak, ki Jih delajo, in dejal: »T'te, kar tmo slabega storili dotlej (n kar bomo ie storili, smo naredili po vašem sklepu. Vi tte odločali in boste odločali še za naprej.
V našo vas te večkrat pripodi ta ali oni rdeči bataljon prirejat mitinge ali pa veselice. Lahko «i mislite, kako nam je nrl trcu ob veselicah, ko je pa v Beli Krajini zdaj krog in krog tarna ialost in razdejanje. Po mitingu pridejo po nas in nas t silo ienejo na plet. Ko pridemo tja, to ie vti pijani ko živine. Kako delajo z nami. ni moči popisati. Vse objokane te vračamo domov, prej ko le moremo. Oni pa rajajo do zore in še naprej.
Tako je pri nat v Beli Krajini. Vse tmo izgubili, eno samo željo še imamp: pridite le skoraj vi, naši fantje domobranci, da se bo vendar že oddahnilo in razveselilo naše izmučeno srce! Ne odlašajte več z Belo Krajino, zakaj merit našega trpljenja je polna! In še nekaj vat prosimo:	pošljite nam na
kakšen koli način vsaj kak »Slovenski dom*, da bi vendar zvedeli kaj resnice, zakaj tukaj slišimo samo komunistično propagando, to je laž!
Se enkrat Vat «m tkupoj prosimo pomoči in rešitve!
Zdaj bom pa ta lUt končata,
še en pozdrav potlala,
golobčku v kljunček ,ja bom dala,
naj ga nete v tisti kraj,
kjer živite Vi, naši prijatelji, zdaj!*
Iz srca pozdravljeni in nasvidenjeI
Belokranitka dekleta
NARODNA DOLŽNOST Je do skrajnosti Izkoristiti zemljo. Sedanji hodi {asi zahtevajo od vas, da zastavite vse sile In da do skrajnosti Izkoristite svojo zemljo. To Je tudi vaša narodna dolžnost, kajti t tem ne koristite samo sebi, ampak pomagate obenem svo. jim sonarodnjakom, ki sami ne pridelajo naj. potrebnej&e hrane zn preživljanje.
Nadaljevanje « S. strani.
da je kralj storil ta svoj korak v sporazumu i velesilami.
Ko so kralja prišli to povedat. Je odvrnil, da Jih ne more odvezati prisege; tudi on da Jo drži nasproti njim.
Nenadno so HorthyJeve čele začele obstreljevati kraljev vlak. Kralj se Je pojavil pri oknu In poklical Leharja In Ostenburga: »Nazaj, vsak nadaljnji odpor Je zdaj brez smisla. Ustavite streljanje!«
»Veličanstvo, ni še vse Izgubljeno,« Je odvrnil Lebar. »Ce zdaj popustite, ste za vekomaj Izgubljeni! Ujeli Vas bodol«
»Hoj nima smisla rti. Lebar! Zapovedo. Jem, da prenehate s streljanjem! Nisem prišel na Ogrsko zato, da bi sprožil državljansko vojno!«
Na postaji je vse tekalo sem In tja. Ranjenci so skušali člmprej prltt na vlak, da Jih vladne čete ne M zajele.
•
V jedilnem vozu, v katerem je zaudarjalo PO karbolu, so se posvetovali, kaj naj store. Lehar je predlagal, da bi se umaknili na sahodno Madžarsko In tam zbrali vse sile za odpor. Sklenili pa niso ničesar.
V Blesku so zvedeM (tudi to Je povedal Hegedlls). da je proga nekoliko naprej od Tat« razdrta In da je kralju ln njegovim četam pot odrezana. Ostati so torej morali t Tati na gradu grofa Esterhazyja, kjer je bil nekoč našel zutočlšče tudi cesar Frane, ko Je bežal pred Napoleonom.
Cez dva dni so kraljevo dvojico In druge njetnlke Iz Tale odpeljali ▼ samostan Tl. hany. Gospodje Iz kraljevega spremstva so tam spravili v majhne, skromno opremljene celice, na honen hodnika pa s>ta v sobi it. II čakala kraj In kraljlea na svojo nadaljnjo usodo. Oprava v tej sobi Je pričala o vsem malenkostnem, plesnivem In neumnem 4z davnih časov preteklega stoletja.
Prišel je stari knezoškof, p rim a« Ogrske. Vlada mu je bila naročila, naj govori s kraljem gledo njegove odpo edl prestolu. Na prigovarjanje vladnih zastopnikov so
Nadporočnik Furlan Drago-Oran — padel za domovino
 zms-s*
'v. ••
i»ii m
%m i*-™
R v
—-■'"t* ■ V * J*": - i
V hojn pri Mraševem je bil 21. marca bndo ranjen poveljnik bojne čete nadpo. ročnik Furlan Drago, med slovenskim domobranstvom znan pod Imenom »Oran«. Nadporočnik Je po prevozu v bolnišnico zaradi hudih ran kmalu umrl. Z njim sta novomeška bojna skupina ln vse slovensko domo. branstvo Izgubila enega najmlaJSIh In najboljših častnikov. Junaka, kakršne Je slovenska mati rodila narodu za njegove najhujše čase.
Oran se je rodil 4. decembra 1122. v Mirni peči In Je torej šele pred nekaj meseci Izpolnil 22 let. Mladost Je preživel v Kro. novem. I’o dovršeni nižji zadnji šoli je vsto. pil v učiteljišči*, kjer Je lansko jesen končal čotrtl letnik.
Že v začetku revolucionarnih poskusov pri nas Je spoznal, da OF ne more prinesti rešitve In svobode slovenskemu narodu, zato Je leta 1142 prišel v Ljubljano a prvimi petnajstimi, enako mislečimi ln za boj proti komunizmu pripravljenimi Idealnimi fanti, ki jih Je vodil kapetan Stnmonkovlč. Pozneje so se vsi tl priključili slovitemu »Štajerskemu bataljonu«. V Legijo Je stopil 18. maja 1)42.
2e r prvih bojih proti komunistom se Je Oran izkazal sposobnega borca. V Juliju Je bil prvič ranjen. Zaradi sposobnosti so ga (antje vzljubili 4n marsikatera posadka ga je hotela Imeti za poveljnika. Kot vašlrt stražar je vestno opravljal službo na Brezovici, pri Sv. Križu ln v Škocjanu, kjer je bil tudi poveljnik.
Osmega septembra 1943. se Je Oran še posebno lzknzal. Videli smo ga v Št. Jerneju, potem v Novem mestu, kjer Je vzpodbu. jal svoje fante ln borce drugih skupin, da so vztrajali kljub skupnemu nastopu izdajalsko savo.'ske sodrge ln komunistov. Devetega ln desetega septembra 1>43, je stopil do tedanjega poveljnika novomeških borcev majorja Rupnika ln mu ostal oh strani s svojimi fanti na pohodu proti Toplicam, čez Gorjance in v prvih bojih pri Zameškl In Kostanjevici.
Ob ustanovitvi domobranstva je bil Oran dejansko že vnet domobranec, zato je brez premlšljanja stopil v nove vrste in bil dolgo časa poveljnik čete. Njen poveljnik Je ostal tudi do nastopa Menlčanlnovega bataljona In je s svojimi borci dosegel lepo vrsto zmag. Konec junija lanskega leta je bil v bojih proti komunistom pri šumhcrku huje ranjen, toda njegova krepka narava In močna volja sta mu pripomogli, da je v krat. kem času spet povsem okreval, prišel v Novo mesto In stopil na čelo četi.
Ko so sestavljali prvo bojno skupino lz novomeških čet, je tudi nadporočnik Oran a svojimi fanti šel vanjo ln dosegel v bojih lepe uspehe. Zn Junaštvo In zasluge v bojih proti komunizmu je bil odlikovan z železnim križcem II. stopnje, prejel pa Je tudi srebrn ranjenlškl znak, saj je Ml v boju za domovino petkrat ranjen.
Kot mlad, zaveden razumnik je do dna poznal podtalno komunistično organizacijo. Zato ga ustanovitev OF ln njena svobodo-
ljubna gesla niso zbegala kakor mnoge druge, temveč se je postavil takoj na Jasno protikomunistično stališče. Vedno pa Je trdil, da moreš oboroženemu sovražniku kiju. bovatl le z orožjem. Zato Je med prvimi protikomunističnimi borci na Slovenskem zgrabil za puško, katere ni spustil do zadnjega dne, ko je s svojimi fanti potolkel bataljon savojskih komunistov. Se z večjo vnemo In odločnostjo se je boril zaradi tega. ker so komunistični zločinci mučili In umorili starše In brata.
Vedel je, da je treba za boj proti komunizmu zbrati vso narodne sile 4n moči ter dati tudi življenje, kar je Jasno povedal hu. do ranjen na bolniški postelji Junija lani, ko je dejal: »Rad bi kmalu ozdravel. Kake hrepenim, da bi spet vodil svojo četo In z njo dosegel končno zmago nad komunizmom. Ce hi vedel, da ho prav moja smrt rešila naše ljudi, hi z veseljem prenesel vse žrtve« On je padel, četa je ostala ln njej je ostala tudi zmaga.
Slovensko domobranstvo je z junakom Oranom mnogo Izgubilo, pridobilo pa novo pobudo za boj do borca, za hoj do zmage. Fantje, ki so spremljali svojega poveljnika na zadnji poti, so odhajali od njegovega groba: »Z Oranovo požrtvovalnostjo In ne-ustrašenostjo bomo šl| po poti, ki nam jo je pokazal on, po poti do popolne zmage nad komunizmom, ki je njemu ni bilo dano dočakati. Zmagati, da maščujemo Orana In druge, to je naša dolžnost!«
Slovenski Junak »Oran«, počivaj t miru!
Umesten ukrep
proti svojcem tolovajev in terencev v Novem mestu
Med slovenskimi kraji, ki so doživeli nngloamer. strahovalno letalsko napade ter brez lastno krivde morali žrtvovati že toliko življenj, jo Novo mesto med prvimi ln razmeroma najhuje prizadotiml pri na*. Nehote so mora vsak pošten Slovonoo vprašati, kdo je temu nečloveškemu ravnanju z mirnim prebivalstvom kriv, oziroma kaj je tisti glavni vzrok, da morajo toliko strahot letalskega nasilja prestati tudi kraji, kjer res ni nobenih vojaških stvari.
Ni več dvoma, da je bil razlog za večkratno bombardiranje Novega mesta isti kakor za strahovalne letalske napade na drugo kraje na Slovenskem. Pa tudi krivda za to brezvestno ■ubijanje oivilnega prebival, fltva po angioamerlšklh letalskih bombah pade v vseh pri mori h tudi na tisto zločln-
V akciji...
prišli Iz svojih cello h kralju tudi Andrassy, Gratz ln Rakovszky, da bi ga pomagali pregovoriti, naj so vendar odpovo prestolu. A kralj Je ostal neomajen, začuda dostojanstven. Dejal Je, da se ne more odpovedati prestolu nikoli, ker bi bilo to proti njegovim dolžnostim, proti njegovi vesti In proti vsem postavam.
•
Cez veliki donavski most mod Battacze-kom In BaJo so na dan Vseh svetnikov zgo. daj zjutraj privozili trije vlaki, na levem bregu Donave pa sta stali za širokim vlačilcem dve vitki angleški rečni vojni ladji.
Iz prvega ln tretjega vlaka so poskakali vojaki, odšli po strmih stopnicah nasipa k vodi ter naredili od tam do železniške proge navzgor gost špalir
Ladijski poveljnik kapitan Johnson Je stopil na stopnice rečnega nasipa. Sledilo mu je šest britanskih mornarjev, ki so nosili na ramah naslonjač Stol Je bil pregr-njen z angleško vojaško zastavo.
Iz drugega vlaka pa so stopIM oni trije oblastni tuji polkovniki, ki so bili kralja spremljali tudi že o veliki noči, Ie Italijan ni b41 več Isti. Pozdravili go kapitana ln pripomnili, da Je dan čudovito lep.
Častnikom se jo pridružil mož v črni su. tani ln rdeči kapici: papeški nunolj nadškof Lorenzo Schloppa. Ko je bilo vse pripravljeno, ie Je vrnil spet v železniški voz, v katerem sta bila kralj In kraljlea.
Madžarski poslanec Kanya Je stopil k tujim polkovnikom ln jih vprašal, kam bodo prav za prav odpeljali kralja. A toga niso vedeli ne tu ob Donavi ne v Londonu, Parizu ali Rimu.
Nobena dožela ni marala sprejeti tega kralja. Anglija je po vrsti klicala tuje vlade, a vse *o ostale gluhe. Da hi kralja odpeljali na kak španski otok, je bilo nemo. goče, zakaj Španija je bila sama v težkem položaju. Amerika ga je odločno odklonila. A kako bi bilo, če bi ga odpeljali na otok 8v. Helene? Ne, tudi tega Anglija ni hotela
slišati. Kralj hi se tako utegni) zdeti prepomemben. Zgodovina se ne ponavlja ...
Kralj In kraljica sta odšla v tesno kabino In Za njima tudi nuncij, ki jima je tam podelil papežev blagoslov. Da, rimski papež Je poslal po svojem nunciju ta poslednji pozdrav poslednjemu cesarju tiste vladarske rodbine, ki se je stoletja vojskovala zanj.
Ko jo nuncij odšel, je stopil v kabino h kraljevski dvojici polkovnik Slmenyfalvy.
»Veličanstvo, pokorno prosim, da bi smel oditi!«
Kralj se jo nalahno priklonil: »Odpelji, te se takoj v Budimpešto In sporočite Horthyju, da še enkrat ugovarjam, da bi me Izročili Veliki zvezi!«
»Razumem, Veličanstvo!«
»In potem povejte IIorthyju še to, da v trenutku, ko zapuščam madžarska tla, ponavljam svojo prošnjo na vlado, naj ne da usmrtiti ne Ostenhurga ne kakega drugega ujetnika, zakaj vse, kar so delali, so delali le zato, ker so čutili dolžnost do svojega kronanega kralja. Horthy ln vlada naj to š enkrat premislita!«
Cesarica se Je znova prikazala na krovu, a ozirala se ni več na breg; vsa se Je bila že vživela v to vožnjo v negotovost. Glasno ln razločno Je vzkliknila le: »Helena!«
Ladijski vijaki so se zavrteli ln valovi so že butnili v strmi breg. Vojna reina lad.'a se je začela premikati.
Preden Je nuncij odšol spet nazaj na vlak, se Je še enkrat ozrl če® širno ravnino In na široko, razčlenjeno Donavo:	Vojna
rečna ladja, s katero so je peljal kralj. Je plula zdaj sama. Vlačile« ln druga vojna ladja sta bili že Izginili za poraščenim otokom. Nadškof Je z roko, ki Jo Jo krasil papežev prstan, zastri lesketajoča se očala: Imel Je občutek, ko da tam doli po Donavi plava črna ozka krsta, v katero so hllt položili k počltkn le nokaj več ko samo ne. srečnega človeka ...
(K o n e e.)
ce, k i bi na vsak n a? in, tudi za ceno še tako številnih nodoLžnih žrtev radi pripeljali slovenski narod v boljševiškl »raj«.
Naj bodo letala, ki tako brezobzirno me-ftojo bombo na povsem nevojaške cilje po slovenskih mestih ln vasoh, čigar koli — dejstvo jo, da jih pošiljajo k nam sedanji sužnji Moskve, pa naj so to Angleži ali Amerikanci.
Drugo, nič manj neizpodbitno dejstvo pa je, da skušajo pokazati svojo maščevalnost predvsem nad tistimi slovenskimi kraji, ki so se prvi odločno uprli boljševiškim nakanam, ki so v boju proti komunizmu dosegli doslej največje uspehe in ki »o vprav zato boljšoviziranju slovenskega naroda najbolj v napotje.
Velik delež krivde za vse gorja, ki ga prinašajo sovražni letalci na naša mesta (in Novo mesto ni nobena izjema!), nosijo tisti, ki so sodelovali piri poskusih krvave komunistične revolucije pri nas, zbirali podatke o vsem in vseh, ki niso hoteli stopiti na njihov« stran in ki so nazadnje, ko j* njihova »osvobodilna vojaka« po zaslugi na/rodno-zavednega domobranstva doživela polom, i* golega maščevanja pritisnili preko Moskve na njeme dosedanje zaveznike, naj oral namesto njih opravijo z brezobzirnim bombardiranjem tisto, kar sami niso mogli.
Tudi Novo mesto je le že preveč pretrpelo spričo te®a zahtevanega letalskega strahovanja, za katero nosijo krivdo tudi domači komunisti.
Da bi preprečilo nadaljnje nedolžne žrtve mirnim prebivalstvom, so izdale novomeške oblasti primerne in uprvič«ne protiukrepe. Preselile so v prvi polovloi marca pot družin, ki imajo po več svojcev pri komunističnih tolovajih, v poslopje tamkajšnje realne gimnazije, ki je najljubši oilj letalskih teroristov, hkratu pa zagrozilo, do bodo ob kakršnem koli novem nasilju nad civilnim prebivalstvom s komunistične strani (izgon družin v Novo mesto ali drugam, bombardiranje Itd.) presolile še nove rdeče družine, in če tudi to no bo zaleglo, posegle po še uspešnejših sredstvih.
Med novomeško ofansko navlako je kajpak nastalo takoj silno razburjenje, češ da se prosoljonlm družinam dola »nozasllšann krivica«. Zaradi ugotovitve, ali so preseljeno družino res tako zelo nedolžne, navajamo nekaj zanimivih podatkov o njih in njihovih svojcih:
Odpuščeni sprevodnik Frfolja Anton Ima v hribih vse otroke. Starejši sin Ermin, ki jo bil kot pravnik nameščen za prometnika na novomeški postaji, je v začetku rdečo vlade zasliševal naše ljudi. Mlajša brata Vladislav in Slavko sta šla že dva meseca pred 8. septembrom v hosto. Ko so v meeto prišli Nemci, je tudi stari Frfolja odšol, a se jo kmalu vrnil. ?.o pod Italijani pa je zbiral za komuniste podatke o »belih«.
Osolnik Franc, upokojeni višji sodni ofi-oial, ima v hosti oba sina. Starejši sin Bog. dan, jurist, je šel že lota 1942 v hosto in zavzema v gozdu važno funkcijo finančnega ministra. Mlajšega sina Marijana, četrtošolca. so komunisti na Trebelnem postavili za učKelja. Ko Je oblast odločila, da se v Osolnikovo htSo namestijo begunci, jo »socialno« čuteči oče obupaval nad tem, kakšni bodo
parketi!
Kuža, žena zdravnika Vandota Ivana, je bila in je še strupena ofarka. Njen sin Branko jo v gozdu že od maja 1942, medtem ko it starejši sin Bojan, dr. med. Hči Nada je že v gimnaziji kazala svojo usmerjenost. Kolikor je le mogla, se je udejstvovala kot tolovaj, kurirka. Da je Ruža Vandotova vedno pričakovala, da se bodo komunisti vrnili, da si je tega želela ln se veselila, da komunisti napadajo ln rušijo Novo mesto, je javna tajnost.
Kolarae Lazar je bil jugoslovanski čast nik In prvotno kot Srb protikomunist P° povratku iz internacijo ga je žena pripra1 vila "tako daleč, da je vstopil v tolovajske vrste in spremenil svoje mišljenje. Njegova žena Ruža, rojena 2io, je strastna affitato-rica za OF in vedno napoveduje povratek to. lovajev v Novo mesto. Njen oče, posestnik Ivan TA o, je vodil skupino starejših tolova-
DOMOBRANSKE
NOVICE
NOVOMEŠKA BOJNA SKUPINA je v sredo, 21. marca, dregnila prav v bataljonski štab savojskih komunistov, ki se je mudil v Gornjem Mraševein. Na Dolenjsko se je namreč pred kratkim prlpodila neka Italijanska komunistična brigada, ki naj bi nas pomagala »osvobajati«.
Domobranci so prišli povsem ncopaie.no v vas, skoraj do utrjenih tolovajskih bunkerjev. šele tedaj so jih Italijanski komunisti opazili in odprli inočan ogenj. Fantje so naskočili in pregnali razcapane rdeče ma-karonarje. Strojnice so bežečo sodrgo kosile, da so se »junaki« docela razkropili.
Tolovaji so morali pustiti v vasi vse. Ni bilo niti trenutka časa, da bi kaj pospravili In odnesli. Domobranci so zaplenili celotno bataljonsko kuhinjo. Roparji so vpray kuhali meso, ki so ga pokradli v vasi.
Po boju so našteli 32 mrtvih komuniste«, padlo pa jih je še več. Le redki mak&ro-narji so jo odpihali brez poškodb. Fantje so zaplenili bataljonsko zastavo: Slovenska za. stava z rdečo zvezdo v rokah Italijanskih rdečih »osvobodllcev«.
V tej akciji so padli trije domobranci: nadporočnik Drago Furlan - Oran, Škufca Ciril In Musar Franc.
DOMOBRANCI IZ TUPALIČ na Gorenjskem se na vse načine trudijo, da bi videli kje tolovaje, ki so postojanke izogibajo v velikih ovinkih. Pred kratkim so šli za njimi, nad Sv. Lovreneoni razbili dva tolovajska bunkerja ter zaplenili nekaj dokumentov. Pod štefano goro so našli bunker, ki je komunistom služil kot oporišče. Tudi tega so domobranci uničili.
KOMUNISTOM V POLJANSKI DOLINI
se je zahotelo junaških dejanj ln so napadli domobransko postojanko v Sopotnici. Rdeči prvaki so nagnali rajo od vseli strani na postojanko, lz katere so domobranci tako prid. no odgovarjali, da so napadalci bili vedno bolj rdeči — od lastne krvi. Ker so videli, da ne gre, kakor so mislili, so se rdečkarjl umaknili ter odnesli s seboj nekaj mrtvih ln ranjenih.
NOVOMEŠKI DOMOBRANCI
so T očiščevalni akciji okoli Trebelnega zajeli poleg drugih komunistov tudi štiri ser stre lz iste hiše. Ena je Mia komisarka, dru. ga predsednica VOS-a, komunistične organi, zaclje za pobijanje, ostali dve pa sta se s puško preganjali po »osvobojenem« ozemlju In pomagali Izpolnjevati, kar je odločala sestra, predsednica VOS-a.
DOMOBRANCI I* VELIKIH LA SC
so T začetku marca odKll proti Suhi Km. Jlnl, da bi preiskali teren, kjer so se skrt. vali ostanki Dolenjskega odreda ln XII. tor XV. brigade. Pri Brezovem doln so naleteli na tolovajsko skupino, s katero ss m »darili. V tem boju je padlo 1« tolovajev, 7 $4 so jih ujeli. V nadaljnji akciji proti An* brusu so naleteli na drugo tolovajsko skupino. Spet so zapele strojnice ln sta obležat« dva komunista. Pripominjamo, da fantje, ki so Izvedli te nastope, ne pripadajo udarni bojni skupini, ampak so recimo bolj »navad, ni« domobranci posadnlkl, M pa so prav ta* ko dobri borci, kar dokaaajel* številke • rdečih izgubah.
DVAKRAT SE JE ŽRTVOVAL' za svoje prepričanje ln ca narod domobranec Ivan Zadraintk s Poljan prt Prlmsko-vem. V boju čete* ure od rojstnega doma je Ml ranjen, nakar so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico v Ljubljano. Med potjo Jo angloamcrlško teroristično letalo napadlo reševalni avto v katerem je Za-dražnlk z nekim tovarišem živ zgorel, ker st zaradi hudih ran ni mogel nič pomagati. Ta umor, ki so ga zagrešili angloameriškl letalci, postavlja smrt hrabrega borca v šo holj pretresljive okoliščine. Pokojni je bil odličen vojak in prekaljen s protikomunistično miselnostjo do kraja. Že leta 1942 je vstopil v Vaško stražo ln Je s puško v roki prebil vse čase protikomunističnega boja, dokler ni omahnil. StISka bojna skupina ga bo težko pogrešala, zlasti pa oni. s katerimi Je stal dd leto »12 v protikomunističnih vrstah. Padlemu borcu sladak počitek v slovenski zemlji, domačim naše sožalje.
jev, potem ko jo po njihovem prihodu meeto prvi Izobesil ZRstavo. Njegov sin, oziroma brat RuJe, Ivan, po poklicu šofer, Jo imel zvezo s komunistom Štorom in je sedaj tudi v hosti.
Durlnljeva vdova je imela vse 4 sinove v hosti. Eden od njih je menda Padol, drugega so ujeli Nemci: ko je prf*el na dopust domov, se je dal tolovajem odvesti.
Njen sin Cižek, ki je bil v tesnih stikih z znanim komunističnim agitatorjem na noi vomeškl gimnaziji Ravnikom Cedomirjem, je bil pri komori »mestne zaščite«, sedaj pa je v hosti. .Tenek je kljub svojim 15 letom bil prava barabica in vzdrževal zveze s tolovaji preko Brda in Vavte vasi. Domobranci so dobili tudi sporočilo, da jo Duri-nljev hodil po vaseh in prisluškoval pogovorom kmetov ter jih javljal tolovajski komandi, ki Je prizadetim potem plenila Premoženje. Janez je že za časa domobrancev pobegnil V hosto, prišel nazaj, a nato zopet odšel.
Odlok novomeške PZ torej le ni bil tako zelo »krivičen«, kakor trobljo nekateri,-ki so s svojim želodcem sicor v Novem mo. stu, s srcem pa najbrž So vodno v gozdu «11 po pri tistih, ki slovenskemu narodu prinašajo 'osvoboditev« z bombami. Prešel Jemcem se pač ni zgodila niti najmanjša krivica, zlasti če pomislimo, kako so komunisti rnv-nali s poštenimi ljudmi recimo v Hinjah, Zvirčah ln po številnih drugih krajih, ki so Jih najbrž v svoji »veliki gorečnosti za srečo
slovenskega ljudstva« požgali. V kolikor omenjenih pet preseljenih družin ni neposredno pomagalo pri uničevanju naših ljudi* je vsaj posredno po svojih »svobodoljubnih« članih sokrivo žalolgro, ki jo danes preživlja slovenski narod. Zato naj so tudi nad takimi izkažo pravica!