Leto XV 3 maj 1989 glasilo szdl občine logatec Prenova družbe Sprejeti ustavni amandmaji in sistemski zakoni ter napovedano sprejetje drugih pomembnih zakonov bodo, tako pravijo, osnova za družbeno prenovo in gospodarsko reformo Čeprav nekje v gospodarstvu že hitijo s statutarnimi spremembami pa lahko ugotovimo, da družbena reforma ne sledi gospodarski Celotne reforme bi se morali lotiti celovito, saj gospodarska ne more uspeti brez sprememb v ostalih delih naše družbe. Tako se je v ta proces nekako ločeno vključila tudi sindikalna organizacija. Pritisk članstva, ki zahteva prenovljeno, drugačno sindikalno gibanje je prinesel nov veter v delo sindikata. Poskusi prenove na osnovi novo sprejete in počasi uveljavljajoče se Sindikalne liste ter Stavkovnih pravil sta v tem trenutku izhodišče, na katerih se izvaja celotna prenova Oba dokumenta sta sporna, saj nastajata in se uveljavljata v trenutkih nenehnega političnega boja. Samostojni nastop sindikata v drugih sredinah že pojmujejo kot nedopusten pritisk delavcev in njihove organizacije. Argumenti nasprotne strani so, da sedanja družbenopolitična situacija ne prenese takih pritiskov Tudi druge družbenopolitične organizacije nekako z nezaupanjem gledajo na sindikalno uveljavljanje minimalnih zahtev oz. predvsem na tisto, kar naj bi bilo v neskladju s pravno formulacijo družbene lastnine. V celoti so Stavkovna pravila sicer sprejemljiva, težje pa je uveljaviti njihovo osnovno sporočilo, saj prevladuje mnenje, da so štrajki nož v hrbet samoupravljanju. Čeprav vodstveni delavci v podjetjih ugotavljajo, da se družbeno razporejanje dohodka čedalje bolj oddaljuje od delavca, ki ga je ustvaril, pa delavskih zahtev po boljših plačah ne jemljejo kot upor proti državi, ampak mislijo, da so ti štrajki obrnjeni proti njim. Ostaja še odprto vprašanje: zakaj za boj proti birokraciji ne bi združili sil? Verjetno ni enostavnega recepta, ki bi v trenutku razrešil neskladja v pojmovanju nove družbe. V sindikatih si želimo dobrega sodelovanja z vodstvi podjetij, pri tem pa je potrebno, da vodstva sindikata priznajo enakopraven položaj. Borba našega delavca za preživetje je težka. Preveč je posploševanja okoli sive ekonomije, saj zaslužkov iz tega vira ne prejemajo vsi zaposleni Res pa je, da te vrste zaslužki ustvarjajo navidezni socialni mir. Pri tem si sindikati ne zatiskamo oči pred dejstvom, da bo potrebno potegniti ločnico med tistimi delavci, ki s svojim delom poistovetijo s podjetjem in med tistimi, ki v podjetjih iščejo samo minimum socialne varnosti. Potrebna je demokratizacija celotne družbe, kajti brez tega bomo ostali na robu nove postindustrijske inovativne družbe. Če si resnično želimo novo, boljšo družbo, ne smemo mimo dejstev, daje osnovni člen te družbe človek in ne taka ali drugačna organizacija. Samo politično in ekonomsko svoboden človek lahko odločilno prispeva k boljši, višji kvaliteti življenja. Družba ali država nam ne predpisujeta pravil obnašanja, dovolita naj, da se sprosti naša iniciativnost; taka družba bo demokratična, učinkovita in ustvarjalna. V sindikatih želimo spodbuditi tudi druge, da se prilagodijo novemu načinu mišljenja, novi filozofiji, ki nas So besede, od katerih je moč živeti. Beseda toplota, beseda zaupanje, ljubezen, pravica in beseda svoboda. Naj bodo to naše majske besede. Saj je vendar maj! edina lahko reši spon pretiranega normativizma. Prenovljena, na novih ustvarjalnih temeljih zgrajena družba mora biti resnično družba po meri človeka. Družba, ki bo priznavala, da je le politično in ekonomsko neodvisen delavec hkrati tudi svoboden državljan. Jože Urbančič Inovacije - izhod iz krize V občinskem sindikatu smo jeseni sprejeli nalogo, da oživimo in spodbudimo inovativno dejavnost v podjetjih. V začetku leta smo organizirali dve predavanji tov. Francka RIBIČA, predsednika odbora za inovativno dejavnost pri RS ZSS. Prvo predavanje je bilo namenjeno članom odbora za inovativno dejavnost in drugim sindikalnim aktivistom, ki v svojih sredinah želijo delati na področju inovativne dejavnosti. Drugo predavanje, ki je bilo slabše obiskano, pa je bilo namenjeno vodstvenim delavcem, katerih naloga je, da spremenijo neinovativno vzdušje v podjetjih. V začetku aprila se je na svoji prvi seji sestal tudi odbor za inovativno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu in sklenil, da predstavi inovativno dejavnost tudi širši javnosti preko Logaških novic. Družbeni dogovor o spodbujanju inovativne dejavnosti v SRS sta po leg sindikata podpisala tudi gospo darska zbornica in izvršni svet. Odbor meni, da je prizadevanje sindika ta premalo med podpisniki družbenega dogovora na občinski ravni Ker na republiški ravni posamezni podpisniki niso prevzeli svojih nalog iz dogovora, je Republiški svet ZS samostojno pristopil k organiziranju seminarjev za organizatorje inova tivne dejavnosti v podjetjih Iz logaške občine so se do sedaj seminarja udeležili le trije, kar je odločno premalo. Tega brezplačnega seminarja bi se morali udeležiti predstavniki vseh podjetij v logaški občini Na seminarjih so poleg teoretičnih predavanj prikazane tudi praktične izkušnje v posameznih podjetjih (Sava Kranj. Elan Begunje in IBI Kranj) Cilj inoviranja je znanstveno-teh nološki in informacijski tip proizvod nje. Že z majhnimi naložbami se lahko poveča narodni dohodek prav na osnovi inoviranja, kar so nekatere razvite dežele že spoznale V sindi katih se zavedamo, da je inovativna družba naš cilj, ki ga moramo dose či, ne glede na predsodke tako vodstev kot tudi delavcev Zavedamo se tudi, da morajo največjo vlogo pri spodbujanju inovativne dejavnosti prevzeti vodstveni delavci in ne sindikat Edino vodstveni delavci lahko argumentirano, to je s številkami, dokažejo vsem zaposlenim smiselnost inoviranja Delavcem je potrebno dokazati, da inovatorji dobijo le majhen del kot nadomestilo za svoje delo, večji del pa se preliva v dohodek in s tem posredno tudi v osebne dohodke Napačno ustvarjeno mnenje, da se inovatorji s svojim delom zajedajo v osebne dohodke ostalih zaposlenih je treba argumentirano zavreči. V sindikatih se zavedamo, da je potrebno spremeniti tudi miselnost, ki je prisotna v naših podjet jih, da nekateri samo delajo, drugi pa mislijo. Množična inovativna dejavnost mora v podjetju spodbuditi vse zaposlene, s pravilnim nagrajevanjem inovatorjev pa bomo najbolj uspešne tudi ustrezno stimulirali ne glede na njihovo formalno izobrazbo »VSI MISLIMO, VSI DELAMO« mora postati del naše poti v podjetništvo. Zavedamo se, da bodo na začetku težave, tudi neuspehi, vendar nas to ne sme odvrniti od poti, ki jo je razviti svet vzel kot edino možno za uspešno gospodarjenje Odbor za inovacije pri OSZS Logatec Program razvoja drobnega gospodarstva Občinska skupščina je konec februarja sprejela program razvoja drobnega gospodarstva v občini Logatec v zasebnem sektorju do leta 2000 Iz leta v leto je bil razvojni program v delovnem programu občinske skupščine, pa vedno znova odrinjen v naslednje leto Saj ne rečemo, da brez sleherne utemeljitve. Ne Šlo je za nekako obvezno določbo, da je za izvajanje programa potrebno zagotoviti tudi denar, tega pa ni bilo videti z nobenega konca. To dejstvo je spremenjeno šele z novim obrtnim zakonom, ki predvideva ustanovitev razvojnih skladov Vendar pa vprašanje financiranja še naprej ostaja aktualno Program je zasnovan predvsem na predlogu dolgoročnega družbenega plana občine Logatec in na strategiji razvoja malega gospodarstva v SRS do leta 2000. Glede na dosedanje specifične razvojne težnje so v programu začrtane tudi razvojne poteze Čeprav se pričakuje, da bo obrt številčno najbolj rasla v naslednjih dveh, treh letih, tega v našem programu ne načrtujemo. Predvidevamo namreč, da bo število (dobrih dvesto obratovalnic) držalo še nekaj časa, spremembe pa bodo predvsem v njegovi strukturi Občut-nejše povečanje števila pričakujemo šele po letu 1992. V programu so nekatera pomembnejša poglavja: o usmeritvi nadaljnjega razvoja, prostorskem načrtovanju, davčni politiki, poslovnem povezovanju, o vlaganjih Določeni so posamezni organi in organizacije, katerih posebna skrb bo razvoj malega gospodarstva. Do leta 1999 naj bi imeli 310 samostojnih obratovalnic, v njih bi našlo novo zaposlitev 260 občanov, delež obrti v družbenem proizvodu občine naj bi se občutno povečal, razvili naj bi nove oblike dela, kot npr. delo na domu. Kolikšne so možnosti za uresničitev tega programa? Če jih ocenjujemo trezno in z dovoljšnjo mero pripravljenosti za uresničevanje, potem menimo, da so uresničljive Utegnile bi biti tudi presežene. Vse to pa ni odvisno le od dobrovoljnosti naše občine in občanov, pač pa tudi od razvojnih prizadevanj v republiki in še širše. Skupščinski zbori so ob sprejemu programa s sklepom zavezali nosilce posameznih razvojnih nalog za sprotno, začetno delo, Ker so delovni prostori eden poglavitnih dejavnikov razvoja povprašujemo občane: Logaško obrtno združenje zbira podatke o prostorih, ki so jih občani pripravljeni oddati v najem, ali odprodati, za obrtne dejavnosti. Oglasite se Obrtnemu združenju Logatec, Tržaška 11, tudi telefonsko, na štev. 741-761. Sporočite svoj naslov, velikost prostorov, ki bi jih oddali, možnost souporabe telefonskih priključkov in druge podatke, ki so po vaši presoji zanimivi (potrebe ali možnosti adaptacij ipd.). To povabilo ni časovno omejeno. Kadarkoli se mu odzovete, bo dobrodošlo. Del omenjenega sklepa vsebuje tudi obveznost ustanovitve skupine, ki bo za področje drobnega gospodarstva v družbenem sektorju pripravila izhodišča za pospeševanje razvoja Občinski izvršni svet je imenoval delovno skupino Zaželeno je, kot je dejal član IS, zadolžen za malo gospodarstvo, da se ji pridružijo tisti, ki takšnemu delu lahko kaj pomore-jo. Oglasite se na Obrtnem združenju Logatec, Tržaška 11, tel. 741-761. Jago Presenetljiv odziv naših volilcev Kot drugod po Sloveniji, so se prvega povojnega tajnega izjavljanja o slovenskem kandidatu za člana Predsedstva SFRJ, ki je bilo 2. aprila 1989, v veliki večini udeležili tudi volilci naše občine Od skupnega števila - 6803 volilcev, se je glasovanja udeležilo 6125 ali 90 odstotkov. Neveljavnih glasovnic je bilo 2,73 %, Janez DRNOVŠEK je dobil 65,39 %, Marko BULC pa 31,88 % glasov Po krajevnih skupnostih so bili rezultati glasovanja naslednji: Na podlagi 79 člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur list SRS, št 3/81, 1/86, 11/88), 6 in 58 člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) in 28/85), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec za obdobje 1986-1990, 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, 11 člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil izlena pravilnika o po gojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sklepa 9 seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec z dne 7. 3. 1989 ter sklepa predsedstva z dne 9. 3 1989. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC OBJAVLJA XXX. RAZPIS POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI Ocena skupno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki se na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu združujejo v LB-Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, je v letu 1989 200000000 (z besedo: dvestomiljonov din). ZA KREDITIRANJE: 1 nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se namenja 75.000000 din 2 graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se namenja 100.000000 din. 3 graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš za delavce zaposlene pri obrtnikih se namenja 20000000 din. 4 graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš udeležencev NOV se namenja 5.000.000 din 1. Posojila iz združenih sredstev lahko pridobijo: 11 organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju organizacije, ki imajo sedež na območju občine Logatec in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana SSS za obdobje 1986-1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove enote, in sicer: - temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva za solidarnost v dogovorjenem roku in obsegu, - temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in solidarnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti občine začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SSS 1.2. delavci, zaposleni v organizacijah, ki združujejo sredstva za solidarnost 1.3. kmetije kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so druž-benopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti in solidarnosti 1.4. upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec 15. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva v stanovanjski skupnosti. 2 Pri izračunu posojila je določena cena m'stanovanjske površine za leto 1989, ki znaša 1.751.300 din. 3. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1988 znašal 719.544 din. 4 Realna obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 7 % letno. Če obresti ne krijejo dejanskih stroškov vodenja posojila, se zaračuna posojilojemalcu dejansko nadomestilo stroškov za vodenje posojila oz zahteva celotno vračilo posojila v enkratnem znesku. 5. Organizacije vračajo posojilo v četrtletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah 6 Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobivanje in porabo sredstev solidarnosti združenih pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec 7. Posojila se bodo revalorizirala skladno s predpisi oz. sprejetimi akti stanovanjske skupnosti. V letu 1989 polovica R 8 Posojilo za prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše dobi posojilojemalec, ki ima stanovanje oz. stanovanjsko hišo starejšo kot 30 let II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI Krajevna skupnost Glasovalo v % Marko BULC % Janez Drnovšek % Nevelj glasov % - Naklo Logatec 87,85 33.59 64,06 2,34 - Tabor Logatec 91.11 31.92 65.52 2,43 - Rovte 92.67 25,38 71,17 3,44 - Hotedrsica 93.69 25,33 71.97 2,69 - Trate 96,72 27,06 64,66 8,27 - Laze 95.05 43,6 58,8 1,6 - Vrh 90,03 36,24 63,08 0,67 Janez TUfiK 1 Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti in solidarnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenem dogovorom o skupnih osnovah na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS - da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razvidern priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove ter nakup stanovanj za deficitarne kadre - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev - da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti - da jim posojilo po tem pravilniku z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot - da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo, - da niso v preteklem letu prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja, po standardu, ki ne presega normativov: Štev. družinskih članov stanovanjska površina do m' 1 "J ' '"■ •** * v 32 2 45 3 58 4 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m', vendar ne več kot 90 m'. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer: Povp. čisti OD Višina posojila Doba vračanja v letu 1988 največ največ do 100 % 50 % 10 let od 100 - 120 % 40 % 8 let nad 120 % 30 % 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko največ do 80 %. III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko pridobijo za nakup, graditev ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. - če sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počlitniške hiše - če dobijo soglasje delovne organizacije, da združujejo sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu - če z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo - če predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo - če predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, nakup in prenovo, je odvisna od: - razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v preteklem letu in standardom ter lastno udeležbo. Za standard se uporablja isto lestvico kot se uporablja za najemna stanovanja. DELAVEC DOBI POSOJILO PO NASLEDNJI LESTVICI: Povpre.mes.OD na člana družine v primerjavi s povpr mes. čistim OD v SRS Lastna udeležba v % od cene standardnega stanovanja Posojilo izraženo z odstotkom od maksimalne vsote vseh posojil največ do 50 % od 51 % - 75 % od 76 %- 100 % od 101 % - 120 % od 121 % dalje 30 % 35 % 40 % 50 % 55 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % Pri izračunu možnega posojila, se upoštevajo vsa posojila iz sredstev vzajemnosti odobrena pri katerikoli stanovanjski skupnosti ali OZD. Za znesek že pridobljenih posojil po prejšnjih razpisih ali posojilih drugih stanovanjskih skupnosti se zniža možno posojilo po tem razpisu Faktorji za preračun že pridobljenih posojil: din faktor 1979 10.684 163,91 1980 15.660 111,83 1981 20.334 86,12 1982 26.120 67.04 1983 37.813 46,31 1984 53.730 32,59 1985 101.085 17,32 1986 153.211 11,43 1987 353.925 4,95 1988 1.055.000 1,66 Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja 80 %, zadružni graditvi 75 %, graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stan grad. 50 %, prenovi 50 % po objavi ceni oz. končni ceni, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m« Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: 1. ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, 2. je začasno nosilec stanovanjske pravice za stanovanje, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina, 3. ima stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem roku, 4. ima slabše stanovanjske razmere, 5. še ni pridobil posojila iz sredstev vzajemnosti. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil. Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti. Najdaljša doba vračanja posojila je 15 let. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižja od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 200.000 din, in se vsako leto vsklajuje z rastjo povprečnega osebnega dohodka v SRS za preteklo leto. Delavec, ki želi posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote more dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis posojil iz združen ih sredstev vzajemnosti in solidarnosti traja od objave do konca leta 1989, oz. dokler se planirana sredstva ne porabijo. Vloge sprejema LB-Stanovanjska komunalna banka Ljubljana v LB-Gospodarski banki Ljubljana, enota Logatec, kjer prosilci dobijo podrobnejše informacije in obrazce za prijave na razpis. Vloge rešuje odbor za graditev in prenovo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec, v skladu s prilivom sredstev. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, lahko poveča ali spremeni razpisano vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog Odbor za graditev in prenovo bo obvestil vsakega prosilca o rešitvi njegove vloge s sklepom. Vsi dosedanji prejemniki posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in solidarnosti, kateri so dobili posojila pred revalorizacijskimi posojili se morajo opredeliti za vračilo kredita v roku dveh let V kolikor posojilojemalci tega ne bodo storili se jim bo zaostali kredit v I. 1991 revaloriziral. Vsa določila o razpisu s revalorizacijo posojil, obrestno mero, in dobo vračanja posojila in obračuna mesečnih anuitet se lahko glede na ta razpis tudi spremenijo, če bosta Zveza stanovanjskih skupnosti in Stanovanjska komunalna banka sprejeli drugačen dogovor Posojilne pogodbe bodo sklenjene glede na takrat veljavne predpise. Ugovore na sklepe odbora rešuje z bor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC Logaški komunisti o prenovi svoje organizacije Vodstva osnovnih organizacij ZK v delovnih kolektivih KLI, Valkarton in Konfekcija ter krajevne skupnosti Logatec-Naklo so 12. aprila organizirala študijsko srečanje na temo PRENOVA ZVEZE KOMUNISTOV IN POLITIČNI PLURALIZEM, ki se ga je udeležilo nad šestdeset članov ZK in nekaj drugih občanov Srečanje je vodila tovarišica Sonja Lokar - članica CK ZK Slovenije. V uvodu je na izredno sprejemljiv in razumljiv način obrazložila bistvene prvine teme, v razpravi pa je odgovorila na več vprašanj udeležencev. Udeležence so zanimale konkretne družbene razmere in pojavi, politična ter druga ozadja le-teh in nadaljnja vloga ZK v političnem pluralizmu. Izkazalo se je, da je tema izredno aktualna in obsežna, zato jo bo treba v posameznih okoljih v občini še poglobljeno obdelati in sicer na odprt način. Viktor ŠEN ZA - nov sindikat delavcev Vinko Mihevc je človek, ki se že vrsto let kali v združenem delu. Iz dneva v dan se sooča s problemi na gospodarskem in družbenopolitičnem področju, ki se zrcalijo tudi v občini in njegovi delovni organizaciji KLI. Je eden tistih, ki verjamejo v prihodnost in ki so za to prihodnost pripravljeni tudi kaj storiti .... - Precej let ste že zaposleni v združenem delu in ves ta čas ste tudi član sindikalne organizacije. Doslej ste bili dejavni tudi tudi na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Katere tovrstne dolžnosti ste opravljali in ali menite, da so vaše dosedanje izkušnje dobra šola za opravljanje dolžnosti predsednika občinskega sindikalnega sveta. V delovni organizaciji KLI sem zaposlen petnajst let, zadnjih osem let delam kot vodja lakirnice. V tem času sem se precej udej-stvoval prav v okviru sindikata in sicer sem bil predsednik osnovne organizacije v temeljni organizaciji ESO, ki je sedaj poslovna enota Detel, bil sem član občinskega sindikalnega sveta, sedaj pa sem prevzel dolžnost predsednika. Sem tudi vodja delegacije poslovne enote Detel za zbor združenega dela in član centralnega delavskega sveta delovne organizacije KLI. - Življenjski problemi delavcev so v našem vsakdanu večkrat podrejeni drugim ciljem, delavce odvračamo od njihovih eksistenčnih in razvojnih problemov, kar je nedvomno povezano z ne dovolj veliko samostojnostjo in avtonomnostjo te družbenopolitične organizacije. Kako zagotoviti pogoje, da bi se sindikat ukvarjal le s tistim, kar od njega pričakuje njegovo članstvo? Sindikata kot družbenopolitične organizacije v združenem delu ne bi smeli potiskati v isti koš z zvezo komunistov in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Sindikat je tista sila, katere mnenja bi morala biti odločilna, upoštevana vedno in povsod. V obdobju prenove ekonomskega sistema, v času prehoda k tržnemu gospodarjenju, pa je vseeno treba hiteti počasi Kajti nemalokrat so se hitre in ne dovolj pretehtane odločitve že izkazale kot slabe Nedvomno pa je skrb za delavca na prvem mestu, na tem temelji tudi prenova sindikata Zakon o podjetjih opredeljuje tudi drugačna podjetja kot smo jih imeli doslej, kot smo jih bili, če se tako izrazim, vajeni Zato se bo moral spremeniti tudi sindikat V večjih delovnih organizacijah kamor sodi tudi KLI, bi morali imeti človeka, ki bi se s sindikalnim delom ukvarjal profesionalno ali vsaj del delovnega časa. Menim, da bi bil mnogo potrebnejši kot marsikdo drug .. Njegova vloga bi bila predvsem koordinatorska, lahko tudi na nivoju več manjših delovnih organi zacij. S tem želim poudariti, da bi bilo povezovanje v okviru sindikata bol) potrebno v združenem delu kot na nivoju občine. - Katera so po vašem mnenju ključna vprašanja in dejstva, na katera se mora opreti sindikat v času tako imenovane prenove in kje je mesto delavca v novih, porajajočih razmerah? Sindikat mora nastopiti z trdnimi argumenti, na katerih mora vztrajati Na prvem mestu je skrb za delavca, predvsem zavzemanje za njegov ekonomski položaj. Pri osebnih do hodkih moramo vztrajati na tem, da bodo ti zagotavljali dostojno življenje, ne pa, da mora delavec že v »šihtu« misliti na »fuš« Zato v občinskem svetu sindikalna lista ni nale tela na gluha ušesa, temveč na podporo. Seveda pa je v praksi težko vztrajati na tem, da naj bi najnižji osebni dohodek delavca ne znašal manj kot stodeset starih milijonov Kdor npr vsaj malo pozna probleme lo gaške Konfekcije ve, da to pri njih glede na rezultate ni mogoče. Vsekakor pa je potrebno podpreti stališča, ki so se oblikovala skozi članstvo, ki so utemeljena in argumentirana, pa bodisi, da gre za najnižji osebni dohodek, za pogoje dela ali za uveljavljanje drugih pravic Vztrajati moramo na tem, da je delavec vedno na prvem mestu, čeprav, na žalost, temu ni vedno tako. - Kako pridobiti za delo v sindikatu večina članstva, se vam zdi, da so razprave za zaprtimi vrati vzrok temu, da člani premalo zaupajo vanj? V zadnjem času se politična klima zrcali tudi v sindikalnih vrstah. Mislim, da imajo ljudje zaupanje v naše politično vodstvo. Marsikaj se spreminja in obrača prav zaradi Smoleta, Stanovnika, Kučana in njim podobnih ljudi. Ljudje bolj verjamejo v demokracijo kot pred časom, kar so nedvomno dokazale tudi zadnje volitve Tudi v delovnih organizacijah, kjer je odgovornost porazdeljena, kjer za odločitvami stojijo ljudje z imeni in priimki, je podobno Pripravljenost ljudi za delo je velika, če so cilji realni in dosegljivi in če je seveda tudi dohodek temu primeren. V času prenove sindikata bo tako marsikaj potrebno postaviti na pravo mesto Tako bi bito potrebno med drugim vprašati tudi vsakega delavca, če želi postati oziroma ostati član zveze sindikatov Zdaj namreč delavcu pri njegovi prvi plači odtegnemo članarino za sindikat in tako je plačilna lista prvi in edini dokaz članstva Ljudje zgubijo zaupanje kadar jim skušamo reči birokratsko podtakniti in prav zato mislim, da bi bilo potrebno ponovno vse delavce povprašati ali želijo sodelovati v sindikatu in jim jasno razložiti kaj vse sindikat je V naši delovni organizaciji že nekaj časa opažam, da so delavci postali bolj pozorni do različnih nerešenih problemov, kot v preteklosti Lahko bi rekel, da odločitev ne sprejemajo več s soglasnim dvigom rok. Prihaja do širših razprav, celo konfliktov in ne gre več govoriti o enotnosti na nobenem področju, tudi v sindikatu ne. Pogovarjala se je Vanda Lavrič Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Logatec RAZPISUJE pogoje in rok dajanja pobud za dodelitev priznanj občine Logatec v letu 1989 1. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Logatec razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za dodelitev naslednjih priznanj občine Logatec: 1. PRIZNANJE »12. SEPTEMBER« Priznanje občine Logatec »12. september« podeljuje Skupščina občine Logatec ob občinskem prazniku organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom ob pomembnejših jubilejnih in drugih dogodkih, za njihovo ustvarjalno delo in prispevek k razvoju samoupravnih družbenih odnosov, gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto do 5 priznanj. 2. PLAKETA OBČINE LOGATEC Plaketo občine Logatec podeljuje Skupščina občine organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom in posameznikom ob praznovanju jubilejev, pomembnejših dogodkov in uspehov iz naše socialistične revolucije, samoupravnega, gospodarskega in družbenega življenja. Posameznikom se podeljuje plaketa občine Logatec za njihov izreden prispevek pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov, razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini II. Predloge za podelitev priznanj občine Logatec dajejo komisiji za odlikovanja Izvršni svet SO Logatec, OZD, samoupravne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. Predlagatelj sebe ne more predlagati za priznanje III Predlagatelj v pismeni obliki pošlje predlog komisiji za odlikovanja in priznanja pri SO Logatec Predloge z utemeljitvami bomo sprejemali do 15. maja 1989 Komisija za odlikovanja in priznanja Še enkrat POLOŽAJ OBČINE LOGATEC IN DVE OBLIKI DEGRADACIJE VODA Ali smo res največji onesnaževalci? V zadnji številki Logaških novic (marec 1989) M. L, predstavnik KLI, v članku »Ali smo res največji onesnaževalci v Logatcu?« javno zastavlja nekaj vprašanj k raziskovalni nalogi+, ki jo je lani na pobudo ORS Logatec izdelal Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. V nalogi ugotavljamo, da vse družbene gospodarske organizacije skupaj (teh pa je po seznamu vodnih zavezancev v občini Logatec 13!) onesnažujejo vodo 2,1-krat bolj kot prebivalci občine. Med njimi ima največji delež Valkarton, sledi KLI itd. M.L.: »Avtor trdi namreč, da imamo nevarna odlagališča škodljivih odpadkov, katerih večji del je že zasut itd. S temi trditvami se ne strinjamo, saj menimo, da takšne trditve in izračuni temeljijo le na delnih ugotovitvah in domnevah in nimajo nikakršne strokovne podlage.« Predstavljene so lokacije odlagališč odpadkov za katere menimo, da so potencialno nevarne za onesnaženje kraškega podzemlja To sklepamo po sestavi odpadkov na še ne zasutem odlagališču ob tovarni KLI (slika) ter po prisotnosti galvanskih muljev v nekaterih odlagališčih, kar je ugotovila medobčinska inšpekcijska služba. Težke kovine galvanskih muljev so prisotne v številnih izvirih Ljubljanice. Le ti zato niso uporabni za oskrbo z vodo, v zadnjem času pa so prav težke kovine v vodi dejavnik, ki najbolj zavira odločitev o gradnji ene največjih ribogojnic v Sloveniji, ob izvirih Bistre. Skratka, občutljivost Logaške planote za onesnaževanje je velika Vzrok je v njenem položaju, kraški naravi in ravnanju človeka (skica). Slednji mora zato svojo dejavnost čim bolj prilagoditi naravnim zmogljivostim pokrajine. Tega pa se, kot pravijo v KLI-ju, že dalj časa zavedajo Mitja Bricelj Na pomisli M. L odgovarjam po vrsti: M. L.: »Ni nam znano katere podatke in analize je avtor uporabil, saj jih v delovni organizaciji ni iskal.« Vsi uporabljeni viri so navedeni v nalogi. Pomembnejše citiram še enkrat: 1. Kataster posebnih odpadkov, Komunalno podjetje Ljubljana, 1988 2. Seznam vodnih zavezancev v občini Logatec, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 1988 3. Strokovno mnenje k osnutku zazidalnega načrta ribogojnice Bistra (in druga poročila), Medobčinski inšpektorat Idrija-Logatec-Vrhnika, 1987. 4 Navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaženja, UL SRS 21/1972. 5. Rezultati anket po KS v občini Logatec, IGU 1988 V delovni organizaciji KLI smo bili na obisku 5. julija 1988 in si ogledali del proizvodnje. Avtor naloge pa je z odgovornim izvedel še anketo o količini, vrsti, načinu in mestu odlaganja odpadkov, ki nastajajo v delovnem procesu. M.L.: »Avtor med največje onesnaževalce uvršča našo delovno organizacijo, saj po njihovem izračunu kar 2,1-krat več onesnažuje vodo kot ostali prebivalci.« * Mit|a Bricelj »Podpis odlagališč odpadkov m pokrajinsko-ekološki vidiki izbora alternativnih lokacij za urejeno od laganje smeti v občini Logatec«, IGU 1988 .EOENDA **~..*!£±ZL_____ fl^3 DOBRO PREPUSTNE KAMNINE ISKLADOVITl APNENEC) iiii SREDNJE PRrPUSTNr KAMNTNE (tKLADOVITI DOLOMfTI) £~j M.ABO PREPUSTNE KAMNINE (APNENEC V MENJAVI / LAPORJEM) £152 MENJAVE PREPUSTNIH IN NT PREPUSTNIM KAMNIN { NANOSI POTOKOV IN REK ) PE POPULACIJSKI EKVRNLENT Oanova HMKNPMtatka karta 1 Sonoo. OZL .»76 Položaj občine Logatec in kraške lastnosti Logaške planote so glavni omejitveni dejavniki za klasični Industrijski razvoj z veliko porabo surovin in energije ter velikim deležem industrijskih odpadkov. Čisto okolje in samozavest nekega kraja V vrtačo ob tovarni KLI so do lani odlagali in sežigali različne kemikalije. Dno je prekrito s pepeli, ki spadajo v kategorijo posebnih odpadkov. Očitno prihaja čas, ko pridobivajo pomen stvari, ki so še do včeraj veljale za nepomembne ali pa smo se jih le na pol zavedali. Med take »nepomembnosti« sodi ohranjanje in negovanje človekovega naravnega in kulturnega okolja. Prav to negovanje, ta skrbnost v mnogočem ODLOČA o našem »biti ali ne biti« V prid tej trditvi govori znanost, govorijo številna ekološka in zelena družbena gibanja, govorijo posledice neodgovornega odnosa do teh vprašanj in uspehi tistih, ki so se prvi dokopali do tega vedenja. Zdravo, lepo in snažno okolje je eden temeljnih pogojev za preživetje; od stopnje izpolnjenosti tega pogoja je 01 visna kakovost našega življenja, naše počutje in zadovoljstvo, od vsega tega pa tudi - neizpodbitno - naša delovna učinkovitost. Takšno in le takšno okolje je lahko tudi predmet razumnega in uravnovešenega turističnega trženja. In tako bi lahko razvijali verigo psiholoških, kulturnih in EKONOMSKIH posledic, ki sledijo iz urejenega in snažnega okolja. Zaradi vsega navedenega predsedstvo Kulturne skupnosti občine Logatec z zaskrbljenostjo in ogorčenjem ugotavlja in opozarja: - zelenice in druge javne površine v Logatcu so zanemarjene, neurejene in onesnažene, - oglaševalne površine so (z dve ma izjemama) neustrezne (izložbe, okna. drevesa itd.) in zanemarjene, - zunanji podobi in ureditvi kraja se naša občina malo ali sploh ne po sveča (ohranjanje starih mestnih jeder z vsemi značilnostmi: tu je resnično skrb pokazala le logaška verska skupnost; nič ali prav malo je storjenega v zvezi z oznakami ulic, ličnimi reklamnimi panoji za naše gospodarske in druge dejavnosti, celovito podobo kraja (kje je grb in drugi simboli Logatca), - Logatec je posejan z divjimi odlagališči smeti in drugih odpadkov (glej študijo Mitje Briclja v Zborniku Mladinskega raziskovalnega tabora Logatec '88) - smetnjakov je odločno premalo, pa še teh ne praznijo redno, - zelene površine (parki) so slabo opremljene za oddih (klopi je premalo ali pa so polomljene), V tej zvezi predlagamo pristojnim organom: 1 Ker so daljnoročna prizadeva nja za zdravo, urejeno in čisto okolje povezana z ekološko vzgojo od vr tca dalje, predlagamo vsem vzgojnim organizacijam v občini, da v svoje programe uvedejo redno tedensko (mesečno) ekološko vzgojo; pristojne službe pa naj za gotovijo sredstva, s katerimi si bodo tiste skupine otrok, ki bodo najbolj pripomogle k čistemu okolju, prislužile denar za kak izlet ali kako drugo potrebo skupnosti učencev; morda bi veljalo uvesti tekmovanja v skrbi za okolje 2 OK ZSMS in drugim organizacijam, ki organizirajo politične akcije, predlagamo, da redno predstavljajo ekološko problematiko in gibanja ter posameznike, ki se s temi vprašanji poklicno ukvarjajo 3 Institucijam, ki so plačane za urejanje in negovanje okolja (komunalna služba idr), pa tega ne opravljajo zadovoljivo, naj se odvzamejo sredstva, ki jih občani namenjajo za komunalno ureditev; sklenejo naj se pogodbe z marljivimi posamezniki, ki bodo ta dela opravljali ceneje in bolje (spomnimo se pokojnega Matije!). 4 O problematiki naj razpravlja občinska skupščina in njen izvršni svet; prav tako gospodarska zbornica (okolje je TUDI stvar gospodarjenja!). Tako seznam nemarnosti kot spisek predlogov za reševanje razmer sta nujno nepopolna Zato pričakujemo, da bo naše predloge podprla tudi logaška javnost in vplivala na pristojne, da končno začnejo izpolnjevati svoje naloge tudi na področju zaščite in urejanja našega okolja PREDSEDSTVO KULTURNE SKUPNOSTI Zbornik raziskovalnega tabora Logatec f88 Mladi v Logatcu smo v preteklem letu pripravili mladinski raziskovalni tabor, na katerem so se mladi skupaj z mentorji deset dni ukvarjali z različnimi raziskovalnimi nalogami Del raziskovalnih nalog (raziskava komunikacijskega sistema v prazgodovini in antiki na logaškem, razvoj amaterskega gledališča v Logatcu, raziskava jamskih objektov med Logatcem in Vrhniko) je pomemben predvsem za stroko samo, z raziskavo možnosti razvoja turizma, ekološke onesnaženosti občine in izdelavo računalniškega programa za potrebe DO KLI Logatec pa so mladi raziskovalci prispevali svoj delež tudi k razvojnim potrebam občine. Rezultati programa, ki ga je 28 mladih raziskovalcev in devet mentorjev od 27. junija do 7 julija 1988 izvajalo v OŠ »8 talcev« so bili že predstavljeni na zaključku tabora, v celoti pa so objavljeni v Zborniku raziskovalnih skupin, ki je izšel konec meseca marca. Ker je to po letu 1889 prva natisnjena knjiga o Logatcu upamo, da je ne boste samo prelistali, ampak tudi kupili(v knjigarni, matični knjižnici in OK ZSMS Logatec, cena 15.000- din) in obogatili svojo domačo knjižnico. Ob koncu tega sestavka bi se radi še posebej zahvalili občinski gospodarski zbornici, Občinski raziskovalni skupnosti Logatec, Raziskovalni skupnosti mesta Ljubljana ter vsem drugim skupnostim in posameznikom, ki so prispevali k uspešni izvedbi Mladinskega raziskovalnega tabora Logatec '88. Nasvidenje na Mladinskem raziskovalnem taboru Logatec '89. OK ZSMS LOGATEC Tiskarski škrat v logaškem zborniku Brez večjega hrupa, skoraj neopazno, se je v februarskih dneh pojavila v Logatcu prva knjiga, ki iz različnih strokovnih vidikov govori o tem zanimivem kraju. Ne bom govoril o knjigi, ampak bi rad samo prispeval nekaj dopolnil, ki bodo njeno vsebino še dodatno obogatile Opo- zoriti želim na tisto, kar je po zaslugi vedno aktivnega tiskarskega škrata ostalo neobjavljeno. Pri branju svojega članka o komunikacijskem sistemu v prazgodovini in antiki na primeru logaške kotline, se nisem preveč vznemirjal, ko snjem spremljal škratovo sprehajanje po tekstu in njegovo duhovito preobraćanje besed in črk. Priznati pa moram, da me je presenetilo dejstvo, da je ta isti škrat moj tekst obiskal s škarjami in mi mimogrede odrezal eno fotografijo na njenem najpomembnejšem delu. Na strani 41 je pod sliko ženske figure, ki pooseblja antično mesto Emono (današnja Ljubljana), komentar o rimskem miljniku iz Logatca. Miljnik naj bi bil na spodnjem desnem robu slike. Ko pa sliko pogledamo vidimo, da miljnika na njej ni, oziroma tisto kar je, ni miljnik. V tiskarni so sliko pomotoma odrezali, zato jo zdaj (v celoti) ponovno objavljam, saj gre za zelo pomemben dokument o rimskem cestnem miljniku, ki je v začetku 18. stoletja predstavljal, dovolj dragocen epigrafski spomenik, da ga je Janez Gregor Dolničar vključil med ostale, na sliki upodobljene spomenike No, pri meni je tiskarski škrat sliko samo odrezal, v član ku Nataše Polajnar o razvoju amaterskega gledališča v Logatcu, pa je škrat odnesel celo slikovno prilogo. Avtorica na strani 58 omenja posebno priznanje, ki so ga leta 1949 podelili vodilnemu gledališkemu delavcu v Logatcu, Remigiju Jermanu. Priznanje, ki zaradi neznanih razlogov ni bilo tiskano, je izdelal Filip Večko, takratni profesor likovne vzgoje v Logatcu. Ta zanimiv dokument izhaja iz zapuščine gospoda Jermana, ki jo danes skrbno hrani njegova hčerka Lea Jerman Njej gre tudi zahvala, da me je pred kratkim opozorila na neobjavljeno pesem, ki jo je leta 1946 gledališka skupina iz Žirov posvetila gledališču v Dolenjem Logatcu. Pesem je napisana z vodenimi barvicami na posebnem papirju. Premagana je vojna stiska, čez Rovte spet izletnik vriska, LOGATEC IN ŽIRI gostovanje spet naj obnovi, vzajemnost, kot nekdanje dni. Veselje v srcu, na licih smeh, »Matiček ženi se« v Žireh, »Veseli dan« za nas je gostovanje Vaše sprejmite vsi čestitke naše. Na festival Vas spremlja želja Naša »Prvo mesto, da bo zmaga Vaša,« Zdaj dvigni čašo z nami bratec, naj živi »Matiček« in Logatec! Žiri, 21. jul. 1946 Pesem o sodelovanju med žirov-skim in logaškim gledališčem omenja tudi Nataša Polajnar vendar ji takrat, ko je zbirala informativno gradivo še ni bila dostopna, saj gospa Jermanova ni vedela, če je ta pesem sploh v celoti ohranjena Pri ponovnem pregledu arhivskih dokumentov gospoda Jermana jo je našla. Pesem, na svojevrsten način priča o kulturnih stikih dveh krajev in že zato dragocen prispevek pri poznavanju gledališke dejavnosti v Dolenjem Logatcu. Marko Frelih Zaslužnemu borcu za dvig kutturno-prosvetna dejovnosTi ter agilnemu režiserju in igralcu fov. Jermanu Remigiju izreka prizmnje Ljudsko prosvetni US SVCt vMLoadtcu dne 3.febr. 194-9 Kam med počitnicami? Občinska konferenca ZSMS Logatec bo tudi letos organizirala raziskovalni tabor, katerega se lahko udeležiš tudi ti! V tem sestavku predstavljamo program tabora, na katerem boš pod strokovnim vodstvom lahko poglabljal svoje znanje, se naučil marsikaj novega, obenem pa preživel prijeten teden med vrstniki. Tabor bo od 1. do 8. julija v OŠ »8 talcev« v Logatcu. Če te kateri od navedenih programov zanima, se lahko prijaviš do 30. maja na OK ZSMS Logatec ali po telefonu 741-281. Predstavitev programov posameznih raziskovalni skupin: 1 ARHEOLOGIJA, mentor Marko FRELIH Naslov naloge: Logatec - antični Longaticum; Arheološka skupina se bo ukvarjala s problemom poselitve logaške kotline v rimskem obdobju Dosedanje raziskave so namreč pokazale, da sta v logaški kotlini obstajali dve antični naselbinski enoti Interpretirati bo poskušala vlogo obeh poselitvenih jeder. Delo udeležencev bo potekalo predvsem na terenu, poudarek bo na izvajanju arheološke tepografije. Število udeležencev: 3 dijaki 2. ARHITEKTURA, mentor asist. Darko LIKAR, dipl. ing. arh. in kot so-mentorji še štirje absolventi arhitekture. Naslov naloge: Skozi drugačno arhitekturno videnje logaškega prostora do kvalitetnejših prostorskih rezultatov (alternativna raziskovalna arhitektura); Program naloge obsega: - obrazložitev možnih pristopov pri reševanju arhitekturnih problemov (nameni, cilji, rezultati), - preverjanje izločenih elementov terena in beleženje napak, - sistematičen vnos problemskih točk, - združitev informacij na višji ravni, - predlog rešitve dobljenih problemov Število udeležencev: 3-5 dijakov. 3. BIOLOGIJA, mentor Peter SKOBERNE in Jana VIDIC, Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine Naslov naloge: Varstvo naravne dediščine v občini Logatec; da bi dosegli namen, nameravamo iz obstoječe dokumentacije pripraviti pregled že znanih ali domnevno vrednih objektov naravne dediščine na območju občine Logatec. Skupina bo skušala v času tabora pregledati čimveč objektov, s sodelovanjem se domačini in poznavalci pa zvedeti tudi za kakršno doslej neevidentirano znamenitost. Udeleženci naj bi se spoznavali z metodo dela na področju varstva naravne dediščine, pomenom dokumentacije za uspešno delo in načinom normativnega zavarovanja posameznih objektov Število udeležencev: 3-5 dijakov. 4. GEOLOGIJA, mentor Tomaž VERBIČ, dipl. ing. geologije, katedra za geologijo in palentologijo. Naslov naloge: Izkoriščanje in uporaba naravnega kamna v logaški občini; ker zaenkrat še ne razpolagamo s podatki o izkoriščanju in uporabi naravnega kamna v Logatcu in okolici, se je skupina za geologijo odločila, da pripravi dokumentacijo o prisotnosti naravnega kamna v posameznih objektih (portali, vodnjaki, obrobe oken itd). Prav tako bo skupina izvedla popis že opuščenih in novih kamnolomov in analizirala njihovo kameninsko sestavo Število udeležencev: 3 dijaki 5. GEOGRAFIJA, mentor dr. Anton GOSAR, Oddelek za geografijo, filozofske fakultete. Naslov naloge: Možnosti za razvoj turističnih dejavnosti v občini Logatec; V okviru geografskega proučevanja možnosti za razvoj turističnih dejavnosti, nameravamo proučiti rekreacijske navade občanov Logatca in ovrednotiti občinsko ozemlje in območje večjih naselij glede na turistično privlačnost. Cilji letošnjega dela geografov omenjene raziskovalne smeri je ugotoviti v kolikšni meri in katero zvrst (naravne in kulturne) dediščine Logatčani v občini in na Notranjskem najbolj poznajo oziroma se tja odpravljajo na izlete in rekreacijo Prav tako nameravamo izpostaviti vizuelno in funkcijsko izrazite turistično-rekreacijsko privlačne krajine in soseske. Število udeležencev: 3-5 dijakov. 6. SPELEOLOGIJA, mentor Milan TROBIČ, Jamarsko društvo Logatec. Naslov naloge: Raziskava jamskih objektov med Vrhniko in Logatcem. Cilji raziskovanja v okviru jamarske skupine so dokaj raznoliki. Lahko jih razdelimo na več skupin in podskupin. Ti cilji so nadaljevanje raziskovanja na področju avtoceste Ljubljana-Razdrto, Štampetovega mosta, do občinske meje med občino Logatec in občino Vrhnika ter do stare ceste Ljubljana—Postojna. S tem nadaljujemo v lanskem letu začeto raziskovanje. Udeleženci se bodo seznanili tudi z jamarsko tehniko in njeno uporabo ter z organizacijo terenskih akcij in samega jamarskega društva v Logatcu. Število udeležencev: 3-5 dijakov 7. UMETNOSTNA ZGODOVINA, mentor Nataša POLAJNAR, Oddelek za umetnostno zgodovino filozofske fakultete Naslov naloge: Cerkev Sv. Trije kralji na Vrhu nad Rovtami Med vodilne sakralne spomenike v Logaški občini sodi cerkev Sv Trije kralji na Vrhu nad Rovtami. Ta pomemben cerkveni spomenik do danes še ni bil podrobno umetnostno-zgodovinsko obdelan in glavna naloga skupine bo, da opravi to zahtevno delo. Osrednja dejavnost bo usmerjena v dokumentiranje baročne arhitekture in notranje opreme, s poudarkom na treh naravnih oltarjih, ki zelo izstopajo s svojo kvaliteto Delo na terenu bo povezano tudi s študijem arhivskega gradiva in strokovne literature s pomočjo katere bomo našemu spomeniku poiskali ustrezne analogije v baročni umetnosti osrednjega slovenskega prostora Število udeležencev: 3 dijaki Janko FILIPIČ Logatec - kraj brez zgodovine? Na žalost, bi lahko rekli še do nedavnega Če so pisni viri eden temeljnih dokazov, da se je nekaj zares zgodilo, bi za Logatec težko rekli, da ima kakšno omembe vredno zgodovino Res je mogoče ugovarjati, češ, da se naselje omenja v številnih strokovnih revijah, da je nekaj zapisanega tudi pri Valva-zorju, da ljudje marsikaj pomnijo (ustno izročilo) itd. Nekaj vrzeli skromno, a hvalevredno glede na splošno brezbrižnost zapolnjujejo pretežno stanovski poskusi zapisati nekaj o družabnem, društvenem oz gospodarskem življenju tega kraja skozi zgodovino (gasilski in obrtniški jubilejni zbornik, zbornik ob 70-letnici Pihalnega orkestra) Med posameznimi zapisovalci zasledimo Franca Mihevca (Spomini logaškega vedeža) in Ivana Černeta (številne objave v Logaških novicah). Nekaj je prispeval Janez Škrlj (objave v Obzorniku Prešernove družbe), v zadnjem času pa tudi etnolog Milan Trobič (Logaške novice - zapis o furmanstvu na logaškem) in zgodovinar Boris Rozman (Sokolsko društvo v Logatcu) O NOB v Logatcu sta nekajkrat pisala Mitja Tolazzi in Jože Simšič v Logaških novicah Med navedbo teh drobcev je verjetno zapisovalcu kaj tudi ušlo in bilo bi dobrodošlo, ko bi kdo na to opozoril. Med KNJIŽNIMI izdajami v Logatcu in o njem zasledimo do letos Opis slavnosti ob sprejemu avstroogrskega cesarja in edino preglednejše delo o Logatcu Logaško okrajno glavarstvo Vojteha Ribnikarja (oboje iz konca prejšnjega stoletja) Iz zgornjega je razvidno, da nekaj pisanih virov o našem kraju le obstaja, da pa je vse to gradivo nesistematizirano in da ga praktično ni mogoče dobiti na enem mestu. Po tej poti torej dajem pobudo za celovitejše in bolj sistematično delo pri razgrinjanju in raziskovanju zgodovine Logatca Opogumlja me tudi izzid Zbornika poročil z mladinskega raziskovalnega tabora Logatec '88, ki v solidni knjižni izdaji na 160. straneh prinaša sedem temeljnih razprav o Logatcu. Zlasti pomemben je prispevek arheologa Marka Freliha Komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na primeru Logaške kotline (posebej opozarjam na obsežno bibliografijo!), prispevek geografov Antona Gosarja in Angele Vončina ^Možnosti za turistični razvoj v občini Logatec) in Mitje Briclja (Problematika odpadkov v občini Logatec). Predvsem informativen (fotografije, plakati, repertoarji) je etnološki prispevek Nataše Polajnar o gledališču v Logatcu Pomembni pa so tudi ostali prispevki Milan Trobič opisuje podzemlje med Logatcem in Vrhniko, Lidija Kosi bralne navade v Logatcu, Marko Vrabl pa predstavlja računalniški program za preračun in risanje drsnih in kotalnih ležajev. Avtorji so si pomagali z gradivom, ki so ga pomagali zbirati tudi mladi logaški raziskovalci Zbornik odpira vprašanja, ki so zelo pomembna za naš kraj včeraj, danes in jutri. Vsekakor pa je s tem izdajateljskim dejanjem prebit led (po stotih letih!) na področju izdajanja knjig in publicistike v Logatcu Organizatorji raziskovalnega tabora in izdajatelji zbornika, logaški mladinci, obljubljajo, da bodo začeto dejavnost nadaljevali tudi letos in v prihodnje. Prepričan sem, da bi veljalo k sodelovanju povabiti čim več logaških izobražencev Če bi se pokazala pripravljenost, bi bilo dobro oblikovati skupino pišočih ljudi, ki bi si prizadevali za pospeševanje publicistike na Logaškem Svoj interes za to bodo morale definirati tudi občinske institucije (Matična knjižnica, Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost in druge), ki se običajno (tam, kjer je ta dejavnost že razvita) ukvarjajo s spodbujanjem domoznanske publicistike Glede na sedanje razmere omenjenih institucij (neustrezna organiziranost, kadrovske in finančne zagate) je mogoče od njih pričakovati le večjo ali manjšo moralno podporo, kar po mojem kaže na to, da se bo (ali ne bo) morala pobuda oblikovati predvsem iz neposrednega interesa tistih, ki do teh vprašanj niso ravnodušni Za začetek bi bilo morda dovolj, če bi »neravno-dušni« sporočili svojo pripravljenost na naslov: Matična knjižnica Logatec, Tržaška 44. Omenjena ustanova bi z veseljem sprejela v urejanje in hranjenje gradivo, ki govori in priča o Logatcu (knjige, rokopisi, brošure, stanovski zborniki, revije, plakate, fotografije, (kopije), razglednice idr) Marjan Geohelli Ste že bili v novi trgovini? Pod tem naslovom smo v prejšnji številki Novic prebrali zapis razgovora z Radom Petkovškom, ki je v začetku leta odprl trgovino z nadomestnimi deli in kmetijsko mehanizacijo ter železnino Ta naslov bi zdaj lahko še trikrat ponovili! Odprla so se vrata treh zasebnih prodajaln: dveh z mešanim, predvsem špecerijskim blagom in delikatesami ter ene oblačilno-urejevalne stroke. Metka Jesenko se je odločila na Vrhu nad Rovtami odpreti trgovino za prodajo živilskih in drugih proizvodov, ki jih potrebujemo doma. Njena odločitev je gotovo povezana z željami krajanov, da bi imeli pri roki vse, kar sproti potrebujejo. Polona Dolenc je odprla trgovino »Mojca« sredi blokovnega naselja za Narodnim domom. Prodaja prehrambene izdelke, med njimi delikatese. Izbira je res pestra in izbrana: kupimo lahko godoviško mleko, idrijski kruh, izdelke MIP Nova Gorica Prodajalna je odprta vse dni v tednu; ob delovnikih od 9. do 11. in od 15. do 20.30 ure, ob sobotah od 4. do 14., ob nedeljah od 9. do 12. ure. Vida Grižon pa je v začetku tega meseca odprla trgovinico »Ladv V« na Cankarjevi v Logatcu. V lično urejeni prodajalni lahko izberete kakovostna oblačila, modne dodatke, kozmetiko, pisarniške pripomočke, darila, na voljo so sončna očala in še mnogo drobnih stvari lahko najdete. Za zdaj je trgovina odprta od ponedeljka do petka med 9. din 19. uro, ob sobotah med 9. in 13. uro, ob nedeljah med 9. in 12. uro. Začetek leta je bil torej bogato obdarjen z novimi prodajalnami. Zasebna pobuda pa se seli tudi na nova področja Z delom je začel • Računalniški inženiring«, skupna obratovalnica treh strokovnjakov za obdelavo podatkov in računalniško programiranje. Vsem novim obrtnikom želimo uspešnega dela in poslovanja, takšnega, ki bogati družbo in seveda tudi tistega, ki to delo opravlja. Jago Jože Lušina (snack bar »Char-lie«) in Bojan Berginc, (okrepčevalnica »Laze«) sta pripravila vsak svojo izvedenko bovle, s pomarančami in kivijem, Drago Ozimek in Vladimir Bez-nik, nova najemnika Puppisove gostilne iz Gor. Logatca, sta pripravila hladen narezek in nevsakdanjo pijačo iz kivija in šampanjca. Krpan se je predstavil z izborom slaščic. Predstavitev so obogatili: KZ Vipava z barbero, KZ Goriška brda z rebulo in pivovarna Union s svojim Pilsom original. Vse, kar so ponudili gostinci, lahko poskusite tudi vi! Ugotavljamo, da se kakovost ponudbe veča. Ta dan so bile izrečene mnoge dobre novice: gostilna »Pri Koren-čanu« bo poslej odprta tudi ob nedeljah, kmalu bo vrata odprla zasebna turistična poslovalnica, s tem pa bo morda zaživelo tudi delo turističnega društva .. Zapišimo še to, da so pri uresničitvi zamisli o predstavitvi mnogo storili Janez Zelene, predsednik sekcije gostincev pri obrtnem združenju, Vlado Puc, tajnik združenja, in Janez Gostiša Za prijetno vzdušje pa je poskrbel tudi Janez Treven s svojo harmoniko Jago Izplačevanje nadomestil za del cene določenih živil v letu 1989 »Vaše zadovoljstvo - naš uspeh,« pravi Polona Dolenc. Mizica, pogrni se! Tudi letos, v začetku aprila, je bil pripravljalni dogovor pred začetkom letne turistične sezone. Udeležili so se ga predstavniki turistično-gostin-skih organizacij in predstavniki organov, ki so posebej zadolženi za urejanje določenih področij življenja. Vnovična opozorila in opomin za skrbno opravljanje obveznosti ni odveč, je potreben. Po razgovoru pa se je zgodilo nekaj posebnega. Pri Krpanu so se s svojo ponudbo družno predstavili zasebni gostinci in gostitelj, Krpan Kak mesec pred tem so se na sestanku zasebnih gostincev za predstavitev dogovorili z direktorjem temeljne organizacije Gostinstvo Logatec Ta TOZD je ena od nosilcev razvoja družbenega dela gostinstva v občini, ki ga dopolnjuje zasebno gostinstvo. Vsak od sodelujočih je predstavil del svoje ponudbe, del, ki predstavlja njegovo posebnost. Peter Skvarča (najemnik okrepčevalnice »Jačka«) je ponudil pršut in rdeče vino, Bojan Jeršin (gostilna »Pri Ko renčanu«), je ponudil bogat narezek domačih suhih dobrot, orehovo in ocvirkovo potico, gibanico, domač bel kruh in rdeče vino, Janez Zelene (gostilna »Turk« iz Hotedršice), je ponudil kuhano hlad no šunko s hrenom ter rdeče vino, Maruša Bizjak-Loštrek (gostilna »Pri Rezki«) je ponudila domač suh želodec s hrenom in domač (žirov-ski) kruh, Mirko Petkovšek iz Cest, je ponudil salamo in klobase iz domače kašče, Po prenehanju veljavnosti zveznega zakona o kompenzacijah naj bi v SR Sloveniji za čas od 1.3. 1989 do 31. 12. 1989 zagotovili sredstva za nadomestilo dela cene pasteriziranega mleka in moke tipa 850 v republiškem proračunu. Sredstva pa ne bodo namenjena proizvajalcem ampak potrošnikom. Uporabo teh sredstev je določil zakon, ki ga je skupščina SR Slovenije sprejela 29 3. 1989 Nadomestilo je namenjeno kritju sedanje razlike v ceni teh živil Dobili ga bodo; - otroci, ki prejemajo družbeno pomoč, - prejemniki skrbstvenih denarnih pomoči, ki so upravičenci do edinega ali dopolnilnega vira ter začasne pomoči. Osebe, ki imajo celodnevno oskrbo v katerem izmed zavodov, niso upravičene do nadomestila. Pravica do nadomestila je vezana na osnovno pomoč in preneha s prenehanjem te pomoči V mesecu marcu znaša nadomestilo 20000 din na upravičenca. Za prejemnike družbenih pomoči otrokom, zaposlene v združenem delu bodo izplačale nadomestilo organizacije združenega dela skupaj z osebnim dohodkom in družbeno pomočjo otrokom. Drugim prejemnikom družbenih pomoči otrokom in prejemnikom skrbstvenih pomoči bo pristojna služba nakazala nadomestilo skupaj ali hkrati z osnovno pomočjo. Vsi, ki menijo, da so upravičeni do nadomestila po navedenih kriterijih, lahko dobijo dodatna pojasnila pri strokovni službi skupnosti socialnega varstva oziroma skupnosti socialnega skrbstva v občini. Skupnost socialnega varstva občine Logatec predsednik Rajko Rupnik l.r Študentski servis Dislocirana enota ŠS Logatec obvešča dijake in študente, ki želijo opravljati počitniško delo, da se do 1. junija vpišejo v študentski servis. Za vpis potrebujejo dve sliki, potrdilo o vpisu v šolo, osebno izkaznico in 500 - din Vse dijake in študentje, ki so že člani ŠS pa obveščamo, da podaljšajo svoje članstvo najkasneje do 1. junija, za kar potrebujejo potrdilo o vpisu v šolo, fakulteto! DEŠS Logatec deluje v prostorih OK ZSMS Logatec, Notranjska 14, vsak ponedeljek, sredo in petek (telefon 741-281). OK ZSMS LOGATEC Logaška noč 89 Letošnjo prireditev »Logaška noč 89« želimo popestriti s sprevodom starih kmečkih voz (s konjsko ali volovsko vprego) ter z razstavo starih kmečkih orodij in priprav. Zato naprošamo občane, ki so pripravljeni sodelovati ali posedujejo staro blago, naj se pismeno ali telefonsko (tel 741-216) javijo na Krajevno skupnost Naklo Logatec, Notranjska 14, do 31. maja 1989. KS NAKLO Logatec Bazen v Logatcu Le zakaj v Logatcu nimamo bazena? Vprašanje, ki ga slišimo vsako poletje Starih objektov se mladi sploh ne spomnijo več. Pred leti je Logatec imel kar dva bazena, na Brodu in Marekah, danes pa .. Da tudi letošnje poletje ne bi poslušali istih vprašanj, se je skupina zanesenjakov (le kako bi jih drugače imenovali), odločila, da usposobi stari objekt na Marekah Kdor se v teh dneh zapelje ali odide na nedeljski sprehod proti Žibršam, lahko vidi, da dela na bazenu lepo napredujejo. S podobnimi željami, pod naslovom »ZA BAZEN« je OK ZSMS Logatec 18 marca pripravila ples, na katerem je nastopila skupina Martin Krpan in katerega celoten izkupiček smo namenili gradnji bazena. Vsoto - 2.346 700 -din, smo nakazali na KS Naklo. Ni veliko, je pa! Skromen prispevek mladih, z željo, da bi letošnje počitnice preživeli ob in v logaškem bazenu! Janko FILIPIČ Vprašanja in odgovori? K pisanju tega članka me je spod budil nedavni dogodek; sestanek mladinske organizacije Naklo. Nanj so več kot teden dni opozarjali plakati po mestu, trgovinah, knjižnici. Svojo nalogo so »opravili« slabo, saj je bilo 3. aprila 1989 ob 18. uri v knjižnici le 5 ljudi Peščica, ki ve kaj se dogaja, ki ve in zna kaj, kako delati, organizirati, pripraviti... Do sedaj je bilo kar nekaj plesov, med zimskimi počitnicami ciklus vi-deofilmov v knjižnici, malce ponesrečeno nočno drsanje na ribniku (majhna udeležba). Pa naprej? Delovna akcija, urejanje okolice knjižnice, kresovanje, razstave, predavanja, okrogle mize v mesecu mladosti, tečaj tujih jezikov Načrti so, volje in zagnanosti pa primanjkuje. Zakaj? Je to majhno število mladincev, ljudi med 15. in 27. letom starosti? Pomanjkanje časa? Ne, saj ga je vedno dovolj za posedanje po gostilnah, pohajanja po ulicah. . Neobveščenost? Morda, toda to se da rešiti, saj se med seboj poznamo! Nezanimanje? Verjetno je to razlog. Kajti danes je res težko srečati koga, ki bi delal iz čistega veselja do dela. Naštela sem le nekaj možnosti, ki bi bili morda vzrok za takšno delovanje OO ZSMS Naklo. Upam, da tisto slednje o nezanimanju ne drži, saj vas pričakujemo na naslednjem sestanku. Pridite, plakati vabijo. Npv.i (£affif 't tvAi Tehnični pregledi traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic Oddelek za notranje zadeve občine Logatec obvešča lastnike traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu: LOGATEC 15. maja 1989 od 8 do 17 ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu ROVTE 16. maja 1989 od 8 do 17. ure na dvorišču gostilne »PRI REZKI« v Rovtah LOGATEC 17. maja 1989 od 8 do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu HOTEDRŠICA 17. maja 1989 od 13 do 17. ure pred Kulturnim domom v Ho-tedršici LAZE 18 maja 1989 od 8. do 12. ure pred Zadružnim domom v Lazah Pri tehničnem pregledu bo navzoč tudi predstavnik zavarovalnice, pri katerem boste plačali obvezno zavarovanje Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih delovnih organizacijah izven občine. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE LOGATEC Pohod na Hleviše Planinsko društvo Idrija »vsako leto ob dnevu žena prireja pohod »100 žensk na Hleviše«. Letos smo se v našem društvu odločili, da se jim pridružimo Pot, po kateri smo hodili, se počasi dviguje nad Idrijo Sončno vreme in dobra volja sta nas spremljali, tako da smo brez težav prispeli na Hleviše. Planinci iz Idrije so nas lepo sprejeli in tudi prisrčno presenetili Vsaka ženska je dobila značko v obliki nageljna in darilce - res lepa pozornost Ker smo morali na redni avtobus, smo se kar kmalu odpravili v dolino in nazaj proti Logatcu. Naslednja postaja je bila Novi svet - naš planinski dom. Dežurni - Marinka in Nada sta nas prisrčno sprejeli in nas lepo postregli Pri Cajnarju smo se zadržali še nekaj časa, nato pa peš v Dol Logatec. Zadovoljni nad lepim pohodom si želimo, da bi ta dan postal tradicionalen in da bi več žensk svoj praznik preživelo v naravi, med zadovoljnimi ljudmi. E B ^:xxxxxx»ooaxoo^^ Vulkanizerstvo - premontaža, - centriranje, - vulkanizacija vseh vrst pnevmatik za osebne avtomobile, tovornjake, delovne stroje in kmetijsko mehanizacijo. Delavnica bo odprta od 4. maja 1989 vsak dan od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob ponedeljkih od 12. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. STANE GRUDEN Tržaška 85 Logatec Tel. 741-534 OCTTTf TTT YYYYTTY TTTTTTt YYYYYYy7 YTX~TTTy~YTTX "O' OTTTT SAMO ZA MOŠKE! Možje in fantje, ko se bo vaša ženka ali dekle namenilo v Sa-npavlijo, se ji pridružite, kajti poskrbeli smo tudi za vašo pomladno garderobo. Pa še ugodnost: do konca aprila nudimo 10% popust za vso moško konfekcijo. BUTIOUE SANPAVLIJA Barbara GANTAR VABLJENI Za večjo varnost prometa Na zadnji seji občinske skupščine je bilo med drugim podano tudi poročilo o delovanju Postaje milice Logatec v letu 1988. Za pogovor o problemih sem zaprosila tov Selška komandirja postaje, in nastal je naslednji zapis Delavci postaje milice so tudi v letu 1988 pomagali, da bi ohranili dobre varnostne razmere. Posebna pozornost je bila namenjena varovanju družbenega premoženja. Vsak dan so opravljali nadzor nad delom tistih, ki varujejo družbeno premoženje v DO KLI, Konfekciji, Valkartonu in Kmetijski zadrugi Ugotavljamo, da je varovanje družbenega premoženja iz leta v leto boljše, kar je rezultat drugačnega pristopa in organizacije teh služb v DO Še vedno je nezadovoljivo rešena situacija v DO Gradnik, saj drag gradbeni material ostaja nezavarovan oz slabo zavarovan na gradbiščih in v skladiščih. V tem pa je tudi vzrok za kazniva dejanja, ki so jih storili njihovi delavci Pri delu, so se v letu 1988 zgodile tri nesreče Ena v DO KLI, drugi dve na prostem: pri postavljanju mlaja in pri delu s traktorjem. Poznamo pa tudi druge nezgode in nesreče Med temi je vredno opozoriti na tiste, ki se lahko zgodijo ob najdbi eksploziva, streliva in orožja Še vedno so taka odkritja pogosta, zato ne bo odveč opozorilo, da je potrebna previdnost in takojšnja intervencija miličnikov. V letu 1988 so občani namreč odkrili 82 vžigalnikov, 3 ročne bombe, 80 dkg razstreliva in 4 kom. streliva. Kazniva dejanja kot so tatvine, velike tatvine in goljufije so v primerjavi z letom 1987 narasle za 20 %, pri tem pa je potrebno povedati, da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj, ki so jih povzročili otroci in mladoletniki Vseh tatvin je bilo 86, goljufij pa 15. Na področju splošne in gospodarske kriminalitete pa je bilo skupno 146 kaznivih dejanj. In kakšna je razlika med temi dejanji? Tatvina je po 165 členu KZ SRS definirana kot odvzem predmeta, stvari, v vrednosti do 50.000 din. Velika tatvina je povzročena takrat, ko gre za premagovanje ovire, ko jo povzroči skupina ljudi in kadar se to zgodi na posebno predrzen način ... pravi 166 člen KZ SRS. Goljufija pa je lažno prikazovanje dejstev. Na našem območju je problem razširjanja mamil med mladino čedalje večji. V letu 1988 je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi najdbe indijske konoplje. Pri reševanju tega problema postaja milice sodeluje s predstavniki socialnega skrbstva in zdravstvenega doma, občasno pa sodeluje tudi specializirani delavec UNZ Ljubljana - okolica. Sedaj pa še nekaj besed o prometu. Prometna varnost se je izboljšala K temu je pripomogel večji nadzor nad hitrostjo vožnje, psihofizičnim stanjem voznikov ... Posebna pozornost je bila namenjena varnosti predšolskih in šolskih otrok. Izvede ne so bile številne aktivnosti v sode lovanju z obema osnovnima šolama, predvsem v začetku šolskega leta Žal pa moramo pri tem dodati, da V letu 1988 smo zabeležili 13 požarov, ki so povzročili skupno za 46000.000 din materialne škode. Goreli so stanovanjski prostori, kmetijsko poslopje, hiša ... Med opravljanjem nalog so bili miličniki večkrat žaljeni; tako smo podali 9 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zaradi žalitev V enem primeru je bila podana pritožba na delo miličnikov, ki se je izkazala za neupravičeno, Kršitelj JRM se je pritožil na postopek miličnika, ko je ukrepal zaradi kršitve JRM na avtobusu. smo po daljšem obdobju obravna vali prometno nezgodo, katere žrtev je bil otrok. Stanje cest je prav gotovo eden večjih razlogov za slabo prometno varnost, kajti službe zadolžene za urejanje cestišča, posvečajo svojemu delu premalo pozornosti. Sicer pa se je v I. 1988 zgodilo skupaj 21 prometnih nesreč, 9 od teh zaradi alkohola, ostale pa zaradi neprimerne hitrosti, izsiljevanja, neprevidnega zavijanja .. Na ponoven preizkus znanja zara di ponovljenih kršitev smo napotili 7 voznikov, izvedenih pa je bilo 105 varnostnih ukrepov posameznih kategorij vozniškega dovoljenja. Skup no so ti ukrepi trajali 434 mesecev Zaradi kršenja varnosti v železniškem prometu smo podali kazenski ovadbi; v enem primeru je prišlo do prereza kretnic, vendar pri tem ni bilo materialne škode Lahko je opaziti rdečo nit, ki se vleče skozi poročilo postaje milice To je alkohol Zaradi tega nastajajo različne nezgode, nesreče, malomarnosti, pa naj bo to na cesti, v stanovanju, v družbenih prostorih in drugod. Za konec poročila pa naj dodam še razveseljivo novico, saj smo v letu 1988. končno rešili prostorske probleme postaje. Tako že nekaj časa poteka adaptacija stavbe v Novi vasi, ki bo zaključena konec maja. Neva Delovne akcije v KS Laze Krajevna skupnost Laze si je v letu 1989 zadala zelo ambiciozne načrte. Nadaljevanje izgradnje vodovoda v Lazah pa je največja in na-jobširnejša naloga za vse krajane. Zastavljen cilj, zgraditi nadaljnjih 830 m cevovoda se je uresničil. V začetku marca je izvajalec del, Gradnik. Logatec začel z deli, ki bodo predvidoma končana do konca aprila. Celotna investicija je finančno pokrita. Večji del sredstev sta prispevali Območna vodna skupnost Ljubljana in občinska komunalna skupnost, Krajevna skupnost Laze pa je zagotovila 9 milijard dinarjev in se obvezala, da bodo krajani sami zasuli glavni vod ter zemljišče poravnali. Tako bomo poleg dogovorjenih 830 m, zgradili še dodatnih 150 - 200 m vodovoda. V KS smo organizirali dve delovni akciji Krajani so se zelo resno lotili zadane naloge in se v velikem številu odzvali pozivu. Omenimo naj, da seje prve akcije udeležilo 47 in druge 46 krajanov Laz in Jakovice. S svojim delom so krajani pripomogli h gradnji novih 150 - 200 m vodovoda. Svet KS Laze se vsem, ki so pomagali pri delu zahvaljuje in jih vabi, da se naslednjih organiziranih akcij udeležijo v še večjem številu in s tem pripomorejo k razvoju svoje krajevne skupnosti. Vidimo se na naslednji delovni akciji! Vodstvo KS Laze Po poteh partizanske Jelovice Letos je bil že trinajstič zapored organiziran pohod v Dražgoše - kraj znamenite deražgoške bitke in začetka slovenskega upora na Gorenjskem. Logaško planinsko društvo in borčevska organizacija sta prek svojih članov redna udeleženca te prireditve. V zadnjih letih je udeležba z Logaškega precej skromna, vendar tradicija ostaja. Poleg obujanja tradicije NOB in tovarištva gre tudi za rekreativno in športno dejavnost V Dražgošah se namreč, vsako leto pomerijo smučarji tekači in strelci, zlasti iz vrst milice in teritorialne obrambe. Komur so ljubši pohodi, lahko izbira različne dolžine in težavnosti le-teh. Logatčani se prireditev udeležujemo v različnih disciplinah. Letos, bilo je na nedeljo, 8 januarja, smo imeli v Dražgošah tekmovalno ekipo, pohodnike na lažjih progah in pohodnike na najtežji smeri - s Pasje ravni nad Črnim vr hom nad Polhovim gradcem. Največ udeležencev je članov planinskega društva. Vsaka dražgoška prireditev je po svoje lepa. Letošnja bo ostala v spominu predvsem zaradi lepega in sončnega vremena in izrednega vzdušja med udeleženci. Pohodniki s Pasje ravni (pot pohoda Cankarjevega bataljona) smo se kot za šalo »sprehodili« na dvanajsturnem pohodu; vse drugače je bilo kot pred tremi leti, ko smo gazili pol metra visoko sneženo odejo in nas je bičala burja. Naša skupna želja je, da bi se na dražgoški prireditvi prvo nedeljo v januarju 1990 zbralo še več naših občanov. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo logaškemu gospodarstvu, ki je dalo svoj pomemben prispevek. Viktor ŠEN V spomin in opomin Smo žive priče in udeleženci kipe-čih političnih dogajanj in razplamte-vanja strasti iz najrazličnejših nagibov: nacionalizma, separatizma, maščevanja za poraze in neuveljavljene težnje, demokratizacije in demokratizacije za vsako ceno, boja za oblast in tako naprej. Politikantstvo vseh vrst in barv preplavlja in obvladuje ljudske množice podol-gem in počez v Jugoslaviji In v Sloveniji. Visoka politika hoče iztržiti čimveč zase. Kdo bo navsezadnje ponovno plačal sicer že zdavnaj plačane račune (krvni in gmotni davek NOB, odrekanje v povojnem obdo bju), ji ni mar Tudi ji ni mar neizmerne ljudske energije, ki se namesto v gospodarstvu, troši v neproduktivne druge namene. Sredstva za tako delovanje se ne izbirajo, lahko so mitingi, zborovanja, izkazovanje lažne solidarnosti, zbiranje podpisov, itd. Pravna država, civilna družba, zgledovanje po zahodu in poveličevanje le-tega se nekritično vsiljuje v ju goslovanski družbeni prostor, brez njegovih senčnih oznak Nastopi zoper pridobitve revolucije in povojne graditve so izredno strupeni, zlasti je trn v peti zveza komunistov Stran karstvo naj bi bilo prava rešitev za izhod iz krize? Prav nad strankar-stvom bi se morali Slovenci zamisli ti, saj jim je, prežeto s klerikalizmom in nacionalizmom, v preteklosti povzročilo veliko gorja. V Jugoslaviji vsa ta »prizadevanja« že rojevajo prve neposredne sadove, kot sta uvedba izrednih razmer in prelita kri na Kosovu. Pred to resnico in njenim udejanjanjem si ne kaže zatiskati oči Korak od tu do bratomorne vojne je izredno kratek. V tem času je nujen spomin in opomin na preteklost. Pri tem ni treba iskati daleč naokoli Marsikaj se sicer utaplja v morje pozabe, vseeno pa je takih spominov in opominov povsod po domovini in tudi v logaški občini dovolj Eden najbolj črnih je zločin pijanih logaških črnorokcev iz leta 1944. Za kaj gre? - Gre za zločin, storjen iz najbolj nizkotnih nagibov nad povsem nedolžnimi in nemočnimi ljudmi Štiri spominske plošče in besedila v okorni slovenščini pričajo kdaj, zakaj in kdo so bili umorjeni. Verjetno jih je malo, razen svojcev žrtev in še koga, ki se z dolžnim spoštovanjem spiominjajo nedolžnih žrtev. Vsi drugi brezbrižno, nečimer-no hitijo mimo, tistemu »lepšemu« jutri naproti Po vrsti, kot so žrtve padle, si sledijo spominska obeležja: - pri Vilarjevih na Stari cesti št. 9 za Terezijo in Danico Vilar, - pri Grasiju (po domače) na Tržaški cesti št 65 za Ludvika Jermana, - pri Aleševih (po domače) na Tržaški cesti št. 71 za Francko in Anico Meze in - pri Riharju (po domače) na Tržaški cesti št 77 za Fani Smole Ri-har Štiri obeležja za šest žrtev, za katere je bila noč s sobote na nedeljo - s 16. na 17. april 1944 usodna. Krvi željni in pijani črnorokci so s spiska petdesetih oseb, dosegli in pokončali šest. Delo je bilo opravljeno hladnokrvno in z blagoslovom, kajti trdni viri dokazujejo, kakšne in kje so bile priprave na morijo, kako je morija potekala in kako ter kje so se morilci odpočili in okrepčali po temeljito opravljenem »delu« (glede tega ni treba nikomur »nadlegovati« Levsteka ali koga drugega onstran meje in spraševati, ali je bilo res ali ne). Geslo črnorokvcev je bilo »smrt komunizmu«. Toda niso bili izbirčni. Kar je le dišalo po OF in narodnoosvobodilnem gibanju, je postalo njihov plen. Med žrtvami, tiste daljnje noči ni bil nihče organiziran komunist, vsi pa so bili zavedni Slovenci, ki so podpirali narodnoosvobodilno gibanje. Bili so ljudje kot smo danes mi, a bili so bogatejši za spoznanje: vedeli so, kaj pomeni narodova svoboda, kaj je socialno razlikovanje, vedeli so, kje je njihovo mesto. Ko se danes po tolikih letih zgri njajo črni oblaki nad našo družbo in pojavljajo sile, ki jim take žrtve ne pomenijo nič, ko se z malomarno kretnjo izničuje vse, kar je bilo z re- volucijo in v povojnem obdobju doseženo, ko se izpostavljajo le napake, ne vidi pa se tudi uspeha, naj bodo tragični dogodki kot je ta opomin - svarilo za temeljit premislek posameznikom in skupinam v naši sredini za vse nadaljnje početje. Te- Upokojenci delu režiji, Danici, Ludviku, Francki, Anici. Fani in vsem drugim, ki so izkrvaveli na širni slovenski in jugoslovanski bojni poljani, pa izrekamo zahvalo, čast in večno slavo, ki jim je ne more nihče odvzeti Viktor Šen o svojem Člani društva upokojencev so ocenjevali, kako uspešno je bilo nji hovo delo v preteklem letu Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto. Glavne aktivnosti v lanskem letu so bile: obiskovanje bolnikov in starejših občanov v domovih, prijatelj sko srečanje starejših občanov in jubilantov - zlatoporočencev, organiziranje izletov, organiziranje družabnega srečanja s srečolovom Vsem, ki so kakorkoli prispevali pri izvedbi srečolova, se DU ob tej priliki zahvaljuje Na področju športa so uspešni balinarji - zlasti ženska ekipa, ki je prejela že veliko priznanj Skupaj z invalidi deluje mešani pevski zbor, ki že zelo ubrano zapoje ob raznih prireditvah. DU skrbi tudi za gmotni položaj upokojencev in stanovanjske razmere le-teh Imajo tudi organizacijo pogrebnih storitev Na stavbi društva je bilo tudi v pretek- MATIČNA KNJIŽNICA IN ZKO LOGATEC vabita na POMLADNE GLASBENE KONCERTE Poslušali smo: 5. aprila 1989 duo kitar: JERKO NOVAK, IGOR SAJE PROGRAM: Corette, Scheidler, Sor, Burkhart, Srebotnjak Lauro, Lavves Ne zamudite! 10. maja 1989 ob 19. uri KVARTET FLAVT AG Ljubljana Masa Bertok, Alenka Goršič, Katarina Mali, Nataša Paklar, PROGRAM: Dittersdorf, Bach, Boismortier, Gianella, Kronke, Čerepnjin, Bozza, Kumar. LJUBLJANSKI PIHALNI TRIO Dušan JOVANOVIĆ - oboa Darko BRNEK - klarinet Zoran MITEV - fagot PROGRAM: Bach, Mozart, Ibert, Škerjanc Čas koncerta še ni znan. 31. maja 1989 ob 19.00 uri KVARTET VIOLONČELOV Matija LORENZ, Tanja BABNIK, Klemen HVALA, Ivan ŠOŠTA-RIČ PROGRAM: Franck, Klengel, Škerjanc, Benda, Villa-Lobos. KONCERTI BODO V MALI DVORANI MATIČNE KNJIŽNICE, O SPREMEMBAH VAS BOMO PRAVOČASNO OBVESTILI. lem letu opravljenih vrsto nujnih vzdrževalnih del, že v letošnjem letu pa so uspešno izvedli udarniško akcijo za ureditev okolice njihovega doma. Vsem udeležencem akcije se DU iskreno zahvaljuje. To je dokaz, da je starejša generacija še vedno (tudi brez plačila) pripravljena kaj narediti, kar je danes redek primer Tudi za letošnje leto načrtujejo enake aktivnosti kot so jih imeli v letu 1988. Še bolj bodo skrbeli za srečanja s starejšimi in onemoglimi člani, saj je to le majhen delček, le nekaj skromnih uric popestritve v vsakdanjem življenju ljudi, ki se morda počutijo preveč osamljene in pozabljene. Na področju športa želijo razviti večje veselje do kolesarstva in pohodov po bližnji okolici Logatca Tudi na področju kulture nameravajo zbuditi večje zanimanje za obiske zanimivih predavanj in kulturnih prireditev Tudi letos bodo opravili vrsto vzdrževalnih del na stavbi društva (pleskanje oken, ureditev stopnišča itd). Zelo pomemben cilj je povečanje števila članov društva. Ugotovljeno je, da veliko upokojencev ni včlanjenih v društvo Te tovariše bodo obiskali in jih povabili, da se jim pridružijo oz. jih vabijo, da potrkajo na njihova vrata, ki so odprta vsako sredo od 8. do 10. ure in se včlanijo Upajo, da bodo ta program z dobro voljo in sodelovanjem vseh članov, uspešno uresničili. Tatjana Instruiram matematiko, biologijo, kemijo in angleščino za srednje šole. Primož Tollazzl, telefon 741-407 Prejeli smo Spodkopavanje političnega sistema ali kdo se zavija v plašč demokracije Osrednje slovensko glasilo DELO je 24 marca 1989 objavilo pogovor njihovega novinarja s sekretarjem OK ZKS Logatec, Viktorjem Senom. Beseda je tekla seveda o dejavnostih logaških komunistov in njihovih načrtih, pa tudi o metodah dela, ki naj bi se jih v bodoče posluževali pri svojem delu. V pogovoru je Viktor Šen govoril v imenu logaških komunistov in pri tem omenil nekaj njihovih (naših?) stališč oziroma pogledov na aktualna dogajanja v občini, republiki in tudi Jugoslaviji, s katerimi (nekaterimi) želim na tem mestu tudi polemizirati Med drugim je povedal, da logaški komunisti »niso pripravljeni podpirati tistih, ki bodo delovali v nasprotju z obstoječim družbenim redom in sprejetimi cilji«. Tukaj se mi seveda takoj zastavlja vprašanje, kaj je mišljeno z obstoječim družbenim redom. Do sedaj je veljala za naš družbeni red oznaka socialistično samoupravljanje, nekateri uporabljajo tudi izraz samoupravni socializem. V zadnjem času pa je zaslediti vse več kritičnih misli o delovanju mehanizmov tega sistema, ki jih potrjujejo vse slabši ekonomski rezultati, razmah in nezmožnost odpravljanja družbene krize, vse slabši položaj državljanov, ki delajo v glavnem samo še zato, da preživijo, omajan ugled in nikakršna vloga naše države v mednarodnem prostoru itd. Da so se tega (končno) zavedli tudi nekateri najvišji predstavniki, potrjuje kar nekaj dejstev, bistvo vseh pa je, da so prej omenjeni predstavniki.... začeli remont pravzaprav (tudi) tam, kjer se te reči tudi sicer delajo, to je pri temeljih oziroma vzrokih. Tako smo se praktično že poslovili od zakona o združenem delu, ki je vseskozi veljal za sveto pismo samoupravljanja, uvajamo delničarstvo, to prislovično značilnost gnilega kapitalizma, celo za trg pripravljamo prve plenice; prvi komunist popularizira socializem po meri človeka, kar seveda pomeni, da je sedanji kroj po meri nekomu drugemu ali pa to sploh ni socialistični kroj; skozi stranska vrata vstopajo prve politične zveze z neprikiritimi željami (vsaj ena) po strankarski obleki; nekatere Kardeljeve ideje je praksa že povozila; slovenska ustava je na rešetu javnosti, katere del upravičeno in argumentirano zahteva in predlaga radikalne spremembe. Ali ni to spreminjanje družbenega sistema, celo delovanje v nasprotju z nekaterimi njegovimi, za sedaj še veljavnimi postulati? Javnomnenjske raziskave kažejo, da je nestrinjanja s sedanjim sistemom veliko! Ali torej pomeni gornji citat, da bodo logaški komunisti z vsemi silami ohranjali status QUO obstoječega družbene ga reda? V tem primeru jih bo novo-nastajajoči politični prostor imenovan lahko tudi civilna družba, potisnil na obrobje političnega in javnega delovanja in vpliva, čaka jih »ilega la« Citat se da razumeti tudi drugače, namreč, da bodo logaški komunisti proti tistim, ki kršijo sedaj veljavne zakone in načela našega sistema, odločno nastopili. To je sicer dobro in povsem v skladu z delovanjem vsake pravne države, ni pa dovolj! V demokratičnih in pravnih družbah, kjer poleg tega poznajo še trg, se vse sile takoj usmeri v spremembo zakonov in drugih predpisov, ki se v praksi izkažejo za neučinkovite. Pri nas si naštetih družbenih atributov seveda ne moremo lastiti, zato je zadeva postavljena na glavo. Vse sile, na čelu katerih je po definiciji in de facto že dolga leta zveza komunistov, se z velikimi žrtvami, seveda ne v lastnih vrstah, upirajo spremembam, največkrat ne z zdravorazum-skimi argumenti, temveč z orožarno ideološke navlake, proti kateri je vsak upor samomor. Viktor Šen je v pogovoru poudaril, »da komunisti odločno zavračajo vse tiste težnje in programe skupin v občini, republiki ali pa zvezi, katerih namen je pod plaščem demokracije spodkopavati obstoječi samoupravni sistem v naši državi«. Formulacija je sicer zelo splošna, vendar ne toliko, da se ne bi moglo ugotoviti, kam meri. S »skupinami v občini« seveda niso mišljene neke abstraktne ali morda celo še neustanovljene skupine, temveč tiste, ki so že tu in zdaj! Kaj hitro pa lahko ugotovimo, da v zadnjih nekaj letih (desetletjih?) razen podružnice slovenske kmečke zveze in pododbora za varstvo človekovih pravic ni nastala niti ena organizacija ali skupina, katere delovanje bi segalo v področje političnega, kar z drugimi besedami pomeni, da je petelin začutil na svojem dvorišču konkurenco, ki jo je treba čim hitreje pospraviti. Na tem mestu se ne želim zadrževati pri oguljeni sintaksi »pod plaščem demokracije«, ki lahko izzove kvečjemu še kakšen kisel nasmešek; rekel bi samo, da se pri nas demokracija ne more pohvaliti niti s srajco, kaj šele da bi bila toplo zavita v plašč, skupaj s »skupinami...«. Še najmanj pa velja zavijati v kakršenkoli plašč delovanje pododbora za varstvo človekovih pravic, ki je od njegovega nastanka dalje popolnoma javno, predvsem pa legitimno. Javen je bil ustanovni zbor, javna so vsa zasedanja izvršilnega odbora, ki se jih udeležujejo tudi nečlani, javne so bile in bodo vse prireditve, ki jih organiziramo (in dobro obiskane), javno so predstavljene vse naše po- bude in predlogi (tudi v republiških medijih) in tako bomo delali še naprej. Žal takega načina dela ne poznam v občinski zvezi komunistov, ki, kakor je povedal tudi Viktor Šen, deluje preveč forumsko (po mnenju bivših članov); ki organizira razpravo o svoji prenovi s Sonjo Lokarjevo ob 13. uri (ali gredo lahko iz delovnih organizacij takrat tudi nečlani?), želi pa hkrati okrepiti svoje vrste z novimi člani; ki se vsaj javno, ne želi odreči principu demokratičnega centralizma, ki z demokracijo nima nobene zveze; ki se zavzema proti referendumskemu načinu sprejemanja ustavnih sprememb, čeprav večina »potencialnih članov«, ostalih državljanov torej, hoče ravno tak način Pobuda javnim medijem Na svoji 5. javni seji, 31. marca 1989 je izvršilni odbor Pododbora za varstvo človekovih pravic v skladu s svojo programsko izjavo obravnaval tudi vprašanja v zvezi s sprejemanjem dopolnil k slovenski ustavi in sprejel naslednjo pobudo: Naše življenje dandanes z veliko močjo obvladujejo in usmerjajo sredstva javnega obveščanja. Državljani Slovenije smo v zadnjem letu večkrat, nazadnje ob neposrednem glasovanju za kandidata za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije dokazali, da se vse bolj zavedamo odgovornosti za skupno in neposredno sprejete državljanske odločitve. Pomemben dejavnik odgovornega odločanja so in morajo biti sredstva javnega obveščanja. V naslednjih mesecih je pred nami javna razprava o ustavnih dopolnilih in njihovo sprejemanje. V tej zvezi apeliramo na vse, ki oblikujete politiko javnih medijev, da razpravo, posamezna mnenja in alternative k uradnim predlogom predstavite tako, da bodo - drugače kot preobširna in prezapletena obstoječa ustava -razumljivi čimvečjemu številu državljanov. Od vas tudi pričakujemo, da boste zagotovili predstavljanje vseh posledic, ki bi (bodo) sledile sprejemu dopolnil v tej ali oni obliki. OK SZDL Logatec odločanja; ki ne daje nobenih predlogov za spremembo volilnih postopkov, temveč samo čaka, kaj bo prišlo iz višjih naslovov. Ker pa se v pododboru med drugim zavzemamo ravno za te stvari, je lažje razumeti tudi ogorčenje petelina nad vsiljivci. Pododbor in njegovo delovanje seveda posega tudi v »spodkopavanje obstoječega samoupravnega sistema« (in bo tudi še v bodoče) iz povsem enostavnega razloga: ker je veliko stvari v tem sistemu slabih, ker ne želimo čakati, da nam - državljanom - postrežejo z novim ideološkim menujem »izvirnih rešitev« in tudi zato, ker imamo ŠE voljo, da kaj spremenimo. Vrata so vsem na stežaj odprta! Marko Kek Spoštovani! Na svoji 5. redni in javni seji je IO pododbora ponovno razpravljal o predlogu za predstavitev Sveta za varstvo človekovih pravic, ki deluje pri RK SZDL Slovenije. Iz pogovora s tov. Turkom smo razbrali, da je OK SZDL pripravljena organizirati omenjeno predstavitev, žal pa se zadeva kljub temu ni premaknila v smeri realizacije, četudi je od našega predloga minilo dovolj časa. Izvršilni odbor vztraja pri predlogu in dodaja, da pričakujemo, da bo delo Sveta predstavil dr. Ljubo BAVCON skupaj s sodelavci, ki v svetu zastopajo različna stališča. Pričakujemo tudi, da bo predstavitev samostojen dogodek, ki se ne bo povezoval z eno ali dvema drugima temama (pogovor z Gezo Bači-čem). Izvršilni odbor tudi vztraja pri pobudi, da se delovanje in cilji pododbora predstavijo na eni od naslednjih sej predsedstva OK SZDL. Menimo, da je to potrebno, tudi zato, ker se o namenih pododbora dajejo, po našem mnenju neutemeljene in nepremišljene uradne izjave. Nenazadnje v pododboru prevladuje stališče, da je potrebno z DPO vzpostaviti najvišji možni nivo kulturnih političnih odnosov. Pričakujemo, da boste pri obravnavi naših predlogov to tudi upoštevali. Za pododbor: Marjan Geohelli PODODBOR za varstvo človekovih pravic, Matična knjižnica Logatec, Tržaška 44, tel. 741 722 Žiro račun: 50110-601-29289/2672 HKS - pododbor za varstvo človekovih pravic Sporočila pododbora za varstvo človekovih pravic Logatec Logaški modelarji znova v vrhu Tudi za nas modelarje je pred vrati nova tekmovalna sezona. Da je bila zima naklonjena tudi nam, gotovo ni potrebno posebej pojasnjevati. Člani kluba smo prizadevno delali in se pripravljali na tekmovanja, ki so pred nami, saj se zavedamo, da brez do- brih priprav ni dobrih rezultatov Povsem jasno nam je tudi, da ne moreo »spati na starih lovorikah« O teh lahko le govorimo. Na odlagi prizadevnega dela smo pred leti poželi precej uspehov. Člani MMK Logatec in ARK Komarov iz Ljubljane po uspešno zaključenem DP v raketnem modelarstvu v S. Mitrovici. Prevoz na prvenstvo nam je omogočil Valkarton OK SZDL LOGATEC, SO Logatec, JAVNIM MEDIJEM Na 4. in 5. seji izvršilnega odbora pododbora za varstvo človekovih pravic smo obravnavali nekatere okoliščine, v katerih poteka izbiranje novega predsednika Izvršnega sveta SO Logatec in sprejeli naslednja stališča: Od vseh zakonitih družbenih organov, ki sodelujejo in odločajo v postopku izbire novega predsednika IS SO Logatec ZAHTEVAMO: - dosledno javnost postopka, - vsestransko javno predstavitev kandidatov, ki so dolžni svoje programe predstaviti (tisk, zbori občanov ..) in javno zagovarjati, - da se med kriteriji za izbor na prvem mestu upošteva STROKOVNOST kandidatov in njihove dosedanje rezultate. V skladu z načelom o ločevanju politike in države pa pričakujemo, da bo novi mandatar tudi relativno neodvisen od dnevnopolitičnih interesov. Naše zahteve smo oblikovali v prepričanju, da predstavljajo pozitiven pritisk dela javnosti na oblastne organe, ki v imenu te javnosti vodijo kadrovske postopke. Zadnje volitve v Sloveniji po našem mnenju, dokazujejo upravičenost vseh naših zahtev. PODODBOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC LOGATEC Mladinci so na dveh republiških tekmovanjih, ki smo se jih udeležili, dosegli tri naslove republiških prva kov med posamezniki in štiri ekipne Najbolj so se izkazali naslednji tek movalci: Damjan Brus, Andrej Nov šak in Miha Grom. Člani so lani prvič nastopili na od prtem prvenstvu v raketnem mode larstvu v Švici, kjer smo dosegli sama prva mesta. To je bil dober znak za tekmovanja, ki so nas še čakala Na prvem zveznem tekmovanju z mednarodno udeležbo, ki je bilo v Zemunu, smo zasedli eno prvo in eno drugo mesto med posamezniki ter dvakrat drugo mesto med ekipa mi. Naši najpomembnejši tekmeci so bili tekmovalci iz Bolgarije. Na zveznem tekmovanju v Ljublja ni pa smo si priborili dve prvi mesti ter uvrstitve do petega mesta med posamezniki in prva mesta med eki parni v vseh kategorijah, v katerih smo sodelovali. Da doma nimamo prave konku renče se je izkazalo tudi na držav nem članskem prvenstvu v raket nem modelarstvu, v Sremski Mitrovi ci. Dobili smo dva naslova državnih prvakov ter eno drugo in eno tretje mesto med posamezniki, med ekipami pa smo zmagali v vseh discip linah. Na naštetih tekmovanjih je sodeloval klub le z manjšim številom tekmovalcev, saj nam denarne možnosti niso dopuščale številnejše udeležbe Tako smo se jih udeleževali le Bogdan Makuc, Bogo Štempi-har, Andrej in Miha Grom, ki se je kljub svoji mladosti tudi v članski konkurenci dobro odrezal Vrhunec med našimi rezultati pa predstavlja Evropsko prvenstvo v raketnem modelarstvu, ki je bilo v Subceavi v Romuniji. Tja smo šli brez velikih načrtov, saj je bila ekipa mlada in nepopolna. Vendar smo presegli vsa pričakovanja. Tako je Miha Grom zasedel tretje mesto (za eno sekundo je zgrešil drugo mesto) med posamezniki v kategoriji rake-toplanov, Bogo Štempihar pa se je uvrstil na četrto mesto. Srebrno kolajno je dobil Bogo Štempihar v kategoriji raket za doseganje višine Naša reprezentanca je prvič nastopila v kategoriji RC raketoplanov. Kljub neizkušenosti sta se Bogdan Makuc in Bogo Štempihar dobro uvrstila. Med reprezentancami smo zasedli v kategoriji raket s strimerjem, v kateri smo nastopili kot popolna ekipa, drugo mesto Eden od naših tekmovalcev je z doseženim četrtim mestom veliko prispeval k uspehu naše reprezentance. Vsekakor pa moramo poleg us pesnih raketarjev omeniti še make tarsko sekcijo Tudi oni so namreč dosegli lepe rezultate na tekmova njih Na državnem prvenstvu v letal skem maketarstvu v Zadru je Samo Štempihar zasedel drugo mesto. Mitja Maruško pa prvo mesto med posamezniki, priboril pa si je tudi absolutni naslov državnega prvaka ZAHVALA ob smrti našega ata, dedka in pradedka ANDREJA KOBALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala velja dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč v zadnjih dneh bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku za tolažilne besede slovesa in lepo opravljen obred. Iskrena hvala govorniku KS Laze in pevskemu društvu IUV Vrhnika za odpete žalostinke. Prisrčna zahvala vsemi Vsi njegovi Logaški MMK je organiziral tudi republiško prvenstvo v letalskem maketarstvu Na njem so se naši tekmovalci spet izkazali. Mitja Maruško je dosegel dve prvi mesti, Samo Štempihar dve drugi mesti, Dejan Krulj pa tretje mesto Letalska zveza nas je na podlagi doseženih rezultatov uvrstila na prvo mesto med 33 slovenskimi modelarskimi klubi Naslov športnika leta v kategoriji raketnih modelarjev si je prislužil Bogo Štempihar, drugi je bil Miha Grom, četrti pa Bogdan Makuc Naši uspehi pa niso samo naši, saj jih brez denarne pomoči in razumevanja delovnih organizacij, kolektivov in posameznikov ne bi mogli do seči. Vsem se iskreno zahvaljujemo, šer posebej pa DO KLI Logatec. VALKARTON-u Logatec in SOZZ Notranjka. Upamo, da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali. Bogo Štempihar DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE ZAHVALA Ob smrti KARLA KORENČA st Kramarjevega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izraze ustnega in pisnega sožalja. Hvala dr. Jožetu Skvarči za zdravljenje v času njegove bolezni. Za opravljen pogrebni obred in so-maševanje se zahvaljujemo g. župnikoma Janezu in Antonu Kompare, pevcem Logaškega okteta pa za zapete žalostinke. Žalujoči žena Marija in otroci Zofija, Štefka, Marija in Karol z družinami KULTURNA KRONIKA SONATNI VEČER VIOLONČELISTKE PATRIZIE PUNIS IN PIANISTA GIANNIJA DELLA LIBERE; - V soboto 11. marca smo se v mali dvorani matične knjižnice srečali z nadvse zanimivima in prijetnima glasbenikoma (že v naslovu omenjenima): violončelistko Punisovo in pianistom Giannijem del-la Libero Gosta iz italijanskega Repentabra sta poslušalcem predstavila tri dela romantičnega 19 stoletja: Brahmsovo Sonato za violončelo in klavir op. 99, Schumannovo Fantazijo op. 73 in Mendelssohnovo Sonato op. 58. V vseh treh skladbah je prišel bolj do izraza violončelo, klavir pa, ki sploh ni bil klavir, ampak pianino, katerega izrazne možnosti težko primerjamo s koncertnim klavirjem, je ves čas zastrto zvenel iz ozadja. Tega nikakor ne pripisati pianistovi izvedbi, ki je bila zelo natančna, sproščena, s pravšnjo mero ob-čutenosti za igranje, pač pa prostoru, ki ni najbolj akustičen in morda tudi premajhen. Kljub temu sta oba izvajalca pritegnila poslušalca. Patrizia Punis je presenetila z dovršeno izvedbo; prav zaradi te je v skladbe lahko vnesla precejšnjo mero temperamentnosti Bogato in natančno izvedena dinamika v vsakem delu skladbe je poslušalec sprejemal kot neprestano, povezano valovanje. Kontrasti v dinamiki so s svojo izrazitostjo vedno znova vabili k zavzetemu poslušanju. Violončelistka je iz instrumenta zunala izvabiti pravo barvo tona Vse to je dalo Sonatam in Fantaziji novo svežino, s katero izvajalca potrjujeta svojo popolnost, glasba preteklosti pa tako ostaja živa tudi v današnjem času. Koncert sem spremljala kot poslušalka. Taka je tudi moja ocena. Gabi Zagoričnik MED LITERATURO IN POLITIKO; - Kulturna skupnost občine Logatec je sredi februarja v sodelovanju s pododborom za varstvo človekovih pravic pripravila srečanje s pisateljema Brankom Hofmanom in Igorjem Torkarjem. Avtorja sta znana po romanih Noč do jutra in Umiranje na obroke s katerima sta v literaturi utirala pot zrušenju tabujev o Golem otoku in drugih političnih zločinih (Dachauski procesi). Pisatelja sta pred nabito polno dvorano matične knjižnice govorila predvsem o odnosu med literaturo in politiko, pri čemer je, v okoliščinah, v kakršnih danes živimo, povsem pričakovano prevladovala politika Številni obiskovalci so se aktivno vključili v razpravo in postavili vrsto, tudi pravokativnih vprašanj Nasprotovanje državnemu in političnemu nasilju nad ljudmi, a brez ustvarjanja novih »sovražnikov« in sovraštev pa je bilo osnovno sporočilo tega večera, ko smo se spominjali tudi »frei-geista« in slovenskega pesnika Franceta Prešerna. NA SVOJI STRANI Z JANŠO; - V ponedeljek, 27. februarja ob 19. uri je bil v Logatcu v veliki dvorani Narodnega doma kulturno-političen dogodek, ki ne potrebuje posebnega komentarja. V organizaciji logaškega pododbora za varstvo človekovih pravic je Janez Janša predstavil svojo knjigo Na svoji strani Prek 200 obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo avtorju »ki je napačno zastavil svoje intelektualne sposobnosti«. O intelektualni sposobnosti J J in nedvomni prepričljivosti njegovih političnih analiz smo se dodobra prepričali Pokazalo se je tudi, da lepo število Logatčanov še zdaleč ne misli, da so J. J. in drugi, »obsojeni« na vojaškem sodišču v Ljubljani, sovražniki in izdajalci. To pa je za kraj, kjer tisti, ki odkrito mislijo in delajo drugače ne uspevajo, vsaj spodbuda na poti v bolj svoboden čas. MG KADAR ROVTE POJEJO; - Bilo je v soboto, 18. marca. Dobra stara dvorana v Rovtah je bila nagneteno polna; zmanjkalo je sedežev in stojišč, skratka, koncertu moškega in ženskega zbora Kulturnega društva iz Rovt je veljala vsega spoštovanja vredna pozornost. In ta pozornost je bila največje in najtehtnejše plačilo za premnogo dela, za premnogo truda in lep uspeh koncertnega večera Koncert je začel in sklenil Moški zbor, ki ga od ustanovitve vse uspešneje vodi Janez TREVEN. Poslušalstvu se je predstavil z izborom narodnih in umetnih p esmi. Prijeten pevski zvok zbora so še posebej obogatili solisti, kjer velja posebne pozornosti tenorist Franc JURCA, ki je svoje solistične deleže izpeljal preprosto, enostavno, vendar pevsko lepo. Med začetnim in sklepnim moškim nastopom se je predstavil Ženski pevski zbor, ki je izšel iz nekdanjega noneta Aktiva kmečkih žena in ga dolga leta vodi Jakob KOKALJ Zbor je z izborom priredb narodnih pesmi učinkoval pevsko sveže; kako tudi ne, saj se je pevska vrsta opazno pomladila, kar gre nedvomno v prid nadaljnjemu delu za še boljšo odmevnost zbora. Tudi pri ženskem zboru velja poudariti pomembnost pevskega deleža solistk, zlasti tenkočutno pevsko prefinjene sopranistke Erike Marolt. In ob koncu. Če smo že zapisali, da sta se z bora pevsko dostojno predstavila, bi si človek želel ob prihodnji priložnosti slišati oba zbora v enem - vsaj za poskus ali za zanimivost nekega koncertnega večera. Kaj slabega bi se bržčas ne seš-lo. Kakorkoli že: veljajo čestitke in želje za najlepšo pevsko prihodnost pevcem in njunima zborovodjema. maš POMLADNI ODMEV V HOTEDRŠICI; — Prvo aprilsko nedeljsko popoldne se je v Hotedršici predstavila nova pevska skupina, kvintet »Pomladni odmev«. Pripravili so samostojni koncertni nastop, kar je za tako maloštevilčno skupino zahtevno delo. Program je obsegel narodne pesmi, ki so se tudi najbolj uravnoteženo oglasile, ter umetne pesmi, kjer se je tehnična zahtevnost izkazala za precej trd oreh. Pevsko podajanje je bilo dokaj tekoče, kar je dajalo prireditvi, ki sta jo povezovala Božena Rudolf in Janko Petrovčič, prijazen ton. Kvintetov vodja je Janez Nagode. Zaslužili so si več poslušalcev kot nas je bilo v dvorani. Pa srečno naprej! LEP PEVSKI JUBILEJ; - Naj zapišem nekaj vrstic ob 25-letnici vokalnega okteta Javor iz Pivke: zato, ker je to ansambel, s katerim je Logaški oktet najpogosteje skupno nastopal in ker se izteka 10 let, kar ga vodi Marcel Šte-fančič Za jubilej so odpeli celovečerni koncert pred prenapolnjeno dvorano doma JLA na Pivki. Oktet zori tako zvokovno kot interpretacijsko, čeprav mu mestoma slabši tenorski del zmanjšuje učinkovitost. Osemsto nastopov v teh letih, trdna podpora tovarne »Javor« v vseh pogledih, številna priznanja z vseh koncev domovine in iz zamejstva pričajo o resnem in uspešnem delu Pevcem in umetniškemu vodji želimo, da čvrsto in glasbeno zrelo hitijo po svoji poti naprej, saj je prava. jago Novo na knjižnih policah LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Jezeršek: Arhipelag Goli (roman), Hauer: Poletje kot porcelan (roman), Woodiwiss: Zimska vrtnica (roman), Steel: Zdaj in na vekomaj (roman), Ro-žanc: Topla greda (uprizarjanje še vedno pod prepovedjo), Šeligo. Volčji čas ljubezni (drama), Svetina: Biljard na Capriju. Šeherezada (drame), Adams (novi znanstvenofant. romani), Sterle: Človek z zamudo (roman), Hawthorne: Škrlatno znamenje (roman), Susan: Enkrat ni zadosti (roman), Conraad: Tajni agent (predhodnik sodobnega vohunskega romana), Rebula: Jutri čez Jordan (zgodovinski roman), Več knjig programa Mohorjeve družbe, Zidar: Pridi k tolmunu (roman), Sivec: Godec pred peklom (roman), Taufer, Zaje, Kleč, Dekleva (pesniške zbirke), Pavček: Pijanost (nova pesniška zbirka), Molloy: Črni škrat (kriminalka), Vogrič: Neptunov krst (roman) LEPOSLOVJE ZA OTROKE IN MLADINO Blyton: Novim dogodivščinam naproti (nadaljevanje zbirke 5 prijateljev), Manček: Brundo rjavček (cicibani), Habič: Babičina hiša (cicibani), Peroci: Moj dežnik je lahko balon (cicibani), Sanchez: Alfanhui (starejši pionirji), Do-skočilova: Diogenes v sodu (grški miti za najmlajše) STROKOVNA LITERATURA (izbor) Muster-Čenčur: Nemška slovnica po naše + Vaje, Komac: Angleška slovnica po naše + Vaje, Grad: Učbenik Španščine, Berce: Italijanska slovnica, Gabrijelčič; Predavajmo z miselnimi vzorci, Gričar: Ekonomika računalniške ga poslovanja, Južnič: Novejša zgodovina:, Hauser: Socialna zgodovina umetnosti in literature, Jugoslavija: Kazenski zakonik (vodič po življenju za vse, ki so »narobe usmerili svoje intelektualne sposobnosti«), Tacit: Historije (v srbohrvaščini), Roter: Katališka cerkev in država v Jugoslaviji, Kermavner: Ivan Cankar in slovenska politika 1918, Osredečki: Sodobni bonton, Spino-za: Etika, Nietzsche: Onstran dobrega in zla. H genealogiji morale, Pischel: Zgodovina umetnosti Mil, Studia Humanitatis (Davidson, Derrida, Fox, Mo-migliano, Ducrot, VVeber, Koyre),čPrva pomoč na cesti (učbenik za bodoče voznike), Več slikarskih katalogov in knjg o umetnosti in urbanizmu ter prostorskem planiranju, Več del s področja MITOLOGIJE in VERSTVA, Aristoteles: Metafizika, Politika, Nikomahova etika, Fizika (v shr), Stara kitajska modrost. Arah: Podjetništvo in obrt, Pogodba o franehisingu, Katalog rešitev in storitev opreme in sredstev za informacijske sisteme (18516.. KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO Vogelnik: Ročne lutke za deževne dni, Singer: Moč svetlobe (za mladino; zbirka Biseri), Zorman: Račka puhačka (velika slikanica; cicibani, mlajši pionirji), Pavček: Juri Muri v Afriki, Zgodovina ročk glasbe v stripu, Agrež: Čisto pravi gusar, Grimm: Snežica in rožica (velika slikanica), Kalaš: Drevesna to-varišija, Milanski To si ti, Nina (za pionirje), Tomšič: Super Frače, Pawson: Zmaji, Čarovnice, Velikani, Strnad: Prapok Prasnov požene v dir (astronomija, začetek sveta), Zorman: Deklica iz Mihovega mlina (cicibani, pionirji), Snoj:Škorček norček (za cicibane), Godec: Danes slikam (vse za male slikarje), Parker: Kako so živeli dinozavri, Gris: Čudoviti svet glasbil, Ferrari: Čudoviti svet not, Golob: Jezikovni vozli (pionirji), Zidar: Cirkus Madra Čaj (pionirji), Fajdiga: Ježek na parketu (pionirji), Batič: Dramski prizori, Blvton: Na otoku zakladov (piorniji). Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678 87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.