NOVI TEDNIK
Številka 41 • leto KLIll • cena 12.000 din
Celje, 12. oktobra 1909
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Konjiška občina je odeta v praznik. Slavili ga bodo v soboto v najmlajšem slovenskem mestu,
v Zrečah, skupaj s 70-letnico Unioija. Napredek in skokovit razvoj pa je viden domala na vsakem
koraku. Veliko po zaslugi uspešnega združenega dela, ki namenja razvoju mest in krajev veliko
sredstev. Takšna je podoba Slovenskih Konjic v prazničnih dneh. Foto: EDI MASNEC
Iz Žalca gremo samo mrtvi
v Žalcu se je naselila 8-članska albanska družina, ki od odgovornih zahteva stanovanje in službo.
Čeprav so jim odgovorili, da njihovih zahtev ne morejo izpolniti, so Albanci dejali, da raje zmrznejo,
kot da se vrnejo na Kosovo. V družini so tudi trije otroci. Albanci so začeli groziti županu. Več o tem
[ lahko preberete na strani 12.
Nova podjetja
io v zamudi
^0 konca leta naj bi se nekaj sto organizacij združe-
iiega dela na širšem celjskem območju prelevilo
v podjetja. To preoblačenje zaenkrat poteka počasi,
saj je bilo doslej registriranih le šest družbenih in
štirinajst zasebnih podjetij. A to je le en, formalno
pravni vidik tega vprašanja. Kakšen je ob tem še
^^sebinski in organizacijski vidik preobrazbe v podjet-
fiiško družbo pišemo na 4. strani.
Iščemo
odlično
hišo
Nova nagradna igra za vse bralce Novega tednika in
poslušalce Radia Celje. Podrobnosti na 12. strani
Slovenec
v Beogradu
Ali je Beograd za Slovence sploh še
varno mesto? Nekateri zadnjii do-
godki pričajo, da ne najbolj. O tem
smo se skušali prepričati tudi sami in
obiskali smo glavno jugoslovansko
mesto. Reportažo o Slovencu v Beo-
gradu lahko preberete na 13. strani.
V zgodnjih urah današ-
njega dne, 13. oktobra je
po dveh letih ponovno
zapeljal vlak bratstva in
enotnosti, ki vozi že vse
od leta 1961. Tokrat
v različne srbske kraje,
kamor je odpotovalo ne-
kaj manj kot tisoč potni-
kov, med njimi več kot
700 k različnim srbskim
družinam, ostalo pa so
delegacije pobratenih
srbskih in slovenskih
mest. Gre za srečanje, ki
je bilo stkano med dru-
go svetovno vojno, ko
so Srbi v svoje domove
sprejeli slovenske iz-
gnance. Mnogih starej-
ših ni več, vendar mladi
nadaljujejo pot prijatelj-
stva. Vodja slovenske
delegacije je predsed-
nik socialistične zveze
Slovenije Jože Smole,
celjske, ki potuje v Ču-
prijo, pa predsednik ob-
činske konference soci-
alistične zveze Slavko
Pezdir. Vlak s potniki se
bo vrnil v ponedeljek
v zgodnjih jutranjih
urah.
Z zmagovalnim pokalom doma
Kegljavke EMO Celje so se zmagoslavno vrnile z zadnjega najpo-
m embnejšega tekmovanja na svetu - svetovnega pokala (prej evrop-
skega), ki je bil tokrat na Dunaju. Po težkih dnevih tekmovanj so med
prvaki posameznih držav osvojile 1. mesto ter so tako trenutno najboljše
na svetu. Na posnetku je del ekipe s trenerjem Vladom Gobcem po
prihodu v Celje. Več na 14. strani. ^oio: TONE TAVČAR
2. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER l9ao
»Izlitle
žveplove
kisline«
Pripadniki enot civil-
ne zaščite so se pred leti
usposabljali predvsem
za delovanje v vojni,
zadnja leta pa vse bolj
izpopolnjujejo svoje zna-
nje za ukrepanje ob na-
ravnih nesrečah in eko-
loških katastrofah. V so-
boto bo tako v celjski
Cinkarni izveden prikaz,
kako bi ob izlitju žveplo-
ve kisline ravnala civil-
na zaščita in ostali za-
dolženi za podobne pri-
mere.
Šlo naj bi za ukrepanje
ob izlitju 900 ton te neveir-
ne snovi, kar sicer proti
210 tisoč tonam, ki jih
Cinkarna letno proizve-
de, ni slišati veliko, lahkp
pa povsem kontaminira
vso celjsko podtalnico in
vodne tokove. Z vajo, ki
jo bodo sicer izvedli pri-
padniki CZ Cinkarne in
druge občinske enote in
službe, Republiški štab
za CZ nadaljuje serijo vaj
za ukrepanje proti nevar-
nim snovem. Ob uspo-
sobljenosti udeležencev
vaje bodo preverili tudi
dognane strokovne reši-
tve. Vajo bodo sicer tudi
posneli na video trak in
bo kasneje služila kot uči-
lo pripadnikom civilne
zaščite po vsej Jugosla-
viji.
BP
Zlato v deželah Alpe^adran
oa petka naprej 22. mednarotlna zlatarska razstava
v lapidariju celjskega Po-
krajinskega muzeja bodo
jutri (v petek) odprli 22.
mednarodno zlatarsko raz-
stavo. Sicer že uveljavljena
prireditev bo letos zastav-
ljena nekoliko drugače kot
doslej: namesto tradici-
onalne predstavitve jugo-
slovanskega zlatarstva bo-
do tokrat prikazali ustvar-
jalnost dežel Alpe Jadran.
Zato so letos njeni pokrovi-
telji Gospodarska zbornica
Slovenije in deželne vlade
Alpe Jadran.
Delež celjskih zlatarn bo
skušal izraziti predvsem
ohranjanje izvirnega stila
v obhkovanju in izdelavi na-
ki^   ter   iskanje   novosti
v uporabi materialov. Raz-
stavljene izdelke bo tudi na
22. mednarodni zlatarski raz-
stavi ocenila mednarodna ži-
rija. Nagradili bodo najboljši
umetniško oblikovan nakit,
komplet, zlatega, srebrnega
in platinastega nakita, sten-
ske in ročne ure ter najbolj-
šega mladega zlatarja.
Poleg nakita bodo v lapi-
dariju razstavljene tudi sten-
ske ure, filatelistična zbirka
poštnih znamk na temo
»Zlatarstvo«, predstavljena
bo zlatarska ustvarjalnost
skozi stoletja, podobo pa bo-
sta zaokrožili še razstavi
ustvarjalnosti celjskega zla-
tarja Franca Vrana in izdel-
kov, ki so bih podarjeni Zla-
tarni Celje.
od 13. do 20. oktobra se bo
zvrstilo še nekaj spremlj^o-
čih prireditev: mednarodna
delavnica o vkovanju dragih
kamnov, urarska delavnica
in mladinska zlatarska de-
lavnica, teniški turnir za Zla-
ti lopar, športno srečanje zla-
tarjev iz skupnosti Alpe Ja-
dran in mednarodni hitropo-
tezni šahovski turnir.
V okviru razstave je pred-
viden tudi simpozij o stanju
in perspektivi surovinske
baze zlata v Jugoslaviji in
ustanovna skupščina poslo-
vodnih delavcev savinjske-
ga, šaleškega in celjskega
območja
NADA KUMER
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGEl
Slovenci gredo k Srbom
Nocoj bo iz Slovenije odpeljal vlak bratstva in enotnosti,
na katerem bo tudi marsikateri bralec Novega tednika!
Gostitelji v Srbiji že nestrpno pričakujejo nekdanje slo-
venske izgnance, s katerimi so delili več goija kot dobrega
med drugo vojno.
Čeprav so uradni odnosi med Slovenijo in Srbijo zelo
napeti, kar se izraža predvsem v uradnih izjavah, še bolj pa
v delu srbskega tiska, potniki na vlaku bratstva ne bodo
imeli nikakršnih težav. Spomini, ki jih je vtisnila skupna
stiska, človeške vezi, stkane v medvojnih in tudi v povoj-
nih letih, od kar vozi vlak na relaciji Slovenija-Srbija-Sr-
bija-Slovenija, so porok, da za hude besede ne bo časa.
Precej teže bo uradni delegaciji RK SZDL Slovenije, ki
jo bo vodil Jože Smole. V zadnjem tednu so začeli po
beograjskem tisku pravo gorijo zoper predsednika sloven-
ske frontne organizacije - v okviru protislovenskega pisa-
rja - vendar Jože Smole, na srečo, ohranja mirne živce in
pokončno držo. Verjetno sije v spomin vtisnil tisto o kara-
vani, ki gre naprej, čeprav nanjo še tako lajajo...
Herol Tempo pričakal kralla
Medtem ko bo vozil vlak bratstva in enotnosti v Srbijo,
se v obubožani Črni gori (tukaj so prvi odprli ljudske
kuhinje, v katerih dobivago reveži brezplačno hrano, za
Črnogorci so jih odprli v Sar^evu, kjer dnevno izdajo več
kot 400 obrokov) še vedno pogovarj^o o zgodovinskem
dejanju - posmrtne ostanke »prvega in edinega črnogor-
skega kralja« Nikole I. Petroviča so iz Sanrema prepeljali
na Cetinje in pokopali.
»Dogodek stoletja« v Črni gori bi moral biti že lani,
vendar ga je spodrinila uspešna »protibirokratska revolu-
cija«; zlobneži pravijo, da takrat Črna gora ni imela 2000
miUjard dinarjev, kolikor naj bi stala vsa ceremonija. Kralj
je pač kralj, zanj se splača žrtvovati marsik^, so si verjetno
mislili v republiki, kjer so že pred enim mesecem imeli
v Nikšiču velikanski »miting lačnih«, kot so ga imenovali,
pred dnevi pa v Titogradu demonstracijo proti slovenskim
ustavnim dopolnilom, na katerem so hoteli imeti orožja,
da bi se zapodili do Ljubljane in naredili red. Sicer pa
danes v Jugoslaviji ni nič nemogočega. Recimo, posmrtne
ostanke izgnanega črnogorskega kralja je pričakal v Baru
- poleg jugoslovanske vojne mornarice - Svetozar Vukma-
novič-Tempo, eden tistih, ki se je od mladih nog boril za
komunistične ideje, pa proti kraljem in drugim plemenita-
šem; Tempo je bil tudi eden tistih, ki ima nemalo zaslug za
to, da se kralj Peter Karadjordjevič ni smel vrniti v domo-
vino, potem ko je strahopetno zbežal iz nje po vojaškem
polomu svoje kraljevine.
Žal s Cetinja tudi ni bilo poročil, ali so bili v povorki za
Nikolo I. med desettisočglavo množico tudi delavci
tovarne Radivoje Dakič, največji črnogorski novorevoluci-
onarji in hkrati največji izgubarji v tej republiki.
»indeks revščine« bo še višji
Dencir, ki so ga dali, da so spet dobili svojega kralja
nazaj, bi Črnogorci lahko izkoristili tudi tako, da bi za kak
drobec ublažili svojo splošno revščino. Strokovnjaki orga-
nizacije OECD spremljajo ekonomska dogajanja v posa-
meznih državah in jih razvrščajo na lestvico »indeksa revš-
čine«, pri čemer upoštevajo kombinacijo odstotkov rasti
inflacije in nezaposlenosti v posameznih okoljih.
Najmanj revni na svetu niso Američani, kot bi kdo misli,
ampak Švicarji. Pri njih je indeks revščine le 3,8, na
Japonskem 5,1, šele potem pridejo ZDA z 10,6, pa ZRN
11,4, Kanada 12,8. Te številke moramo primerjati z jugo-
slovanskim indeksom revščine, ki je septembra prvič pre-
segel 1000 odstotkov (avgusta še 900), tako da smo ob
latinskoameriških državah med neslavnimi vodilnimi rev-
nimi državami na svetu.
Položaj se bo do konca leta verjetno še poslabšal, saj ni
možnosti, da bi se inflacija kmalu umirila, razen tega pa
lahko pričakujemo še večjo stopnjo nezposlenosti. Jugo-
slovanom, ki so na delu v ZRN Nemčiji, trda prede. Ze
zdaj jib na borzah dela čaka več kot 30.000, še več jih bo
ostalo brez dela, ker bodo Zahodni Nemci pri zaposlitvi
prav gotovo dajali prednost vzhodnonemškim rojakom, ki
so prebežali čez mejo, na račun odpuščanja tujih delavcev
pa bodo zaposlovali predvsem Vzhodne Nemce.
Nlakedonci že v Evropi!
Razveseljive novice prihajajo z drugega konca Jugosla-
vije. Če bo šlo vse po načrtih, bodo delavci v nekaterih
makedonskih mestih od 1. novembra prihajali na delo od
8.30 do 10. ure, opoldne bodo imeli enourni odmor za
kosilo, potem pa bodo še delali do 16.30 ali do 17. ure.
Gre za to, da se Makedonci prvi dejansko poskušajo
vključiti v tako imenovan evropski delovni čas. Poskusov
je bilo že več, med njimi se občasno podobni predlogi
pojavljajo tudi v Sloveniji, nihče pa še ni šel tako daleč kot
Makedonci (z igemo kranjske Iskre).
Prednost evropskega delovnega časa je tudi v tem, da
odpadejo možnosti za postranske zaslužke oziroma se ne
more več dogajati, da mnogi delavci hodijo v službo poči-
vat, popoldne pa si s šušmarjergem zagotavljajo nekoliko
znosnejši standard. Zdaj naj bi zgolj z delom na delovnem
mestu zaslužiU dostojno plačo.
Seveda je drugo vprašanje, kako se bo Makedonija prila-
godila vsem spremljajočim neugodnostim, ki jih prinaša
tako usodna sprememba v načinu življenja in dela. Ali
bodo vrtci odprti do poznega večera; kdaj bodo otroci
hodili v šolo; katere trgovine bodo odprte pozno v noč; kaJ
bo s toplimi obroki v tovarnah; kako bo prilagojen mestni
promet; kaj bo z zdravstvenimi ustanovami; kako bodo
zaposlene ženske prenesle te spremembe; in kako bo, če
vsega tega ne bodo uredili to vplivalo na produktivnost
dela.
Starejši bralci se bodo še spomnili, kako hitro smo se
odločiU, da bomo skrajšali delovni teden (trajal je 48 ur,
tudi šolarji so imeli pouk ob sobotah). Takrat so nas stro-
kovnjciki »prepričali«, kako se bo s tem povečala produk-
tivnost. Podatki so jih demantirali. Bo tudi tokrat tako?
Za strpnost in razumevanje
Na poti le vlak bratstva In enotnosti
Pred dvemi leti smo v Slo-
veniji gostih ljudi, ki so med
vojno ponudili topel dom
slovenskim izgnancem. Zdaj
je vlak bratstva in enotnosti
odpeljal v Srbijo. Mnogi sta-
rejši potniki so žal že pomrli
ali ostajajo doma zaradi te-
žav, ki bi jih doživeli med
dolgotrajno vožnjo. V tem
času se je veliko spremenilo
in marsikdo je mislil, da vlak
- tokrat iz Slovenije v Srbijo
- ne bo odpeljal. Pa je! Kljub
vsem težavam se imajo lju-
dje, ki so se spoznali med
vojno ali kasneje, še vedno
radi. In prav je tako. Vlak, ki
je edini takšne vrste na sve-
tu, je začel po vojni voziti le-
ta 1961 in to izmenično vsaki
dve leti v smeri Slovenija
- Srbija in obratno.
Letošnji vlak ima dve
kompoziciji. Prva je odpelja-
la iz Maribora, druga iz Jese-
nic. V obeh kompozicijah je
nekaj manj kot tisoč potni-
kov, med njimi več kot 700
takšnih, ki bodo dneve do
ponedeljkovega povratka
preživeli v srbskih domovih.
Ostalo so predstavniki ob-
činskih delegacij, ki bodo ob
tej priložnosti poskušali iz-
boljšati medsebojno sodelo-
vanje. V vlaku je tudi več
otrok, ki potujejo k svojim
novim prijateljem za nagra-
do, ker so napisali najboljši
spis o pomenu bratstva in
enotnosti.
Pri letošnjem vlaku je ne-
kaj drobnih sprememb. Pr-
vič ne bo večjega postanka
v Zagrebu, drugič pa so se
v Beogradu odločili, da ne
bo postanek na novi železni-
ški postaji v Rakovici, kar je
bilo najprej predvideno, am-
pak ponovno na Topčideru.
Tudi tam mitinga ne bo, sa-
mo republiška delegacija, ki
jo vodi predsednik SZDL
Jože Smole, bo položila ve-
nec na Titov grob. Vlak brat-
stva in enotnosti se bo zatem
ustavljal v različnih srbskih
krajih, končni postaji pa sta
Kraljevo in Titovo Užice. Že-
lja vseh potnikov je, da bi
letošnji vlak pomenil utrdi-
tev prijateljskih vezi.
Glavna pokrovitelja letoš-
njega vlaka BIE sta zavaro-
valni skupnosti Triglav in
Dunav. Naslednji vlak bo
pripeljal iz Srbije v Slovenijo
leta 1991 ob 50 letnici vstaje
in 30 letnici prvega vlaka, ki
vozi v svobodi.
TONE VRABL
Korak bliže kupcu
v Slovenskih Konjicah so
v petek, v sklopu prireditev
za občinski praznik, odprli
novo prodajalno Merx-Avto
Celje in tako ponudbo pri-
bližali kupcu, ki je moral
zdaj po avto ali rezervne de-
le v Celje, Slovensko Bistri-
co ali v Maribor.
Prodajalna na Partizanski
cesti, v prenovljenem objek-
tu v starem mestnem jedru,
je velika nek^ več kot 130
kvadratnih metrov, naložba
je veljala 600 milijonov di-
narjev, oprema je vredna 500
milijonov dinarjev.
Na slovesnosti je direktor
Avto Celje Ivan Požlep dejal,
da z otvoritvijo te prod^alne
Avto Celje zaokrožuje in iz-
popolnjuje svoj investicijsko
razvojni program za leto
1990, nemenjen širjenju ma-
loprodajne mreže ter pove-
čevanju tržnega deleža pri
oskrbi tržišča. Kupci bodo
lahko v Slovenskih Konjicah
kupovali tudi rabljene avto-
mobile, za kar je bilo že veli-
ko zanimanja.
Prodajalno Avto Celje na
Partizanski cesti 27 je odprla
Zofija Voler, ki bo v njej skr-
bela tudi za popolno ponud-
bo. Mesečni promet so pred-
videli na milijardo dinarjev.
M. PODJED
Skupaj do volitev
v četrtek so se predstavniki
celjske skupščine sestali z ob-
činsko alternativo, da bi se
tudi z njimi pogovorili o spre-
membah statuta skupščine
občine.
Skupaj so se odločili, da
ustanovijo posebno komisijo
za dopolnila, ki se bo posvetila
predvsem prihodnji vlogi obči-
ne, komunale in družbenih de-
javnosti. Sicer pa se bo komisi-
ja spet sestala šele, ko bo izdan
predlog zakona o volitvah,
smo izvedeli. BP
Žaičanl
o ekologiji
Predstavniki občinske or-
ganizacije mladih in občinske
konference zveze komuni-
stov, v Žalcu pripravljajo za
jutri popoldne posvetovanje
o ekologiji.
Na razgovor, ki se bo pričel
ob šestnajstih v dvorani gasil-
skega doma v Žalcu, so pova-
bili predstavnike delovnih or-
ganizacij, društev in gibanj,
političnih organizacij ter vse
krajane, ki jih zanimajo vpra-
šanja Veirovanja našega okolja.
IB
Skozi gosto sito
Pri Skupnosti za zaposlova-
nje Celje že četrto leto s po-
sebno obliko štipendije za iz-
razito nadpovprečne in na-
darjene učence in študente
skrbijo za njihovo moralno in
gmotno pomoč.
V ponedeljek popoldne se je
zbralo 41 nadarjenih učencev,
ki so skupaj s starši in vodjo
poklicnega usposabljanja Moj-
co Ceglar govorili o lastnih na-
črtih in usmeritvah in seveda
pogojih, ki jim jih nudi takšna
obhka štipendiranja. Možnosti
je veliko, le uvideti jih je treba,
tako znotraj potenciala mlade-
ga znanja, kot šolskega siste-
ma in v združenem delu. Nako-
pičene intelektualne sposob-
nosti je treba namreč voditi
v pravo smer, jim nuditi še
večje možnosti dopolnilnega
izobraževanja tako doma kot
v tujini. Šolstvo in gospodar-
stvo, skratka, naj gresta po
istem tiru, šele potem bo rezul-
tat podeljevanja štipendij na-
darjenim lahko učinkovit. In
konec koncev: nismo tako bo-
gata družba, da bi lahko znanje
metali kar v zmajevo brezno,
čeprav je tudi res, da bo v mar-
sikaterih delovnih organizaci-
jah potrebno prežagati staro
miselnost in bojazen pred mla-
dimi, ambicioznimi strokov-
njaki. Ti so morali že zelo mla-
di skozi gosto sito selekcije!
M. PODJED
KOMENTIRAMO
Rondo ob močniku
v manj kot mesecu dni po
drugoseptembrskem festivalu
v Celju, kjer so bile prvič javno
izražene zahteve slovenske
opozicije po skupnem posve-
tovalnem telesu z vladajočimi,
je prišlo do ti. okrogle mize.
V manj kot pol meseca so se na
njej skregali. Če povzamemo
na kratko. Po začasnem po-
slovnikjj naj bi na okrogli mizi
alternativne zveze (med njimi
tudi ZSMS) in ZKS ter SZDL
oblikovali skupne predloge ob
amandmajih k slovenski usta-
vi (že storjeno), k volilni zako-
nodaji in zakonu o političnem
združevanju. Po zasedanju slo-
venske skupščine so nato al-
ternativci partiji in fronti očita-
li, da se nista držali dogovora
z okrogle mize v zvezi z voli-
tvami v družbenopolitični zbor
skupščine in so od mize vstali.
Čeprav, so priznali, so s kom-
promisno odločitvijo v skupš-
čini (volitve v družbenopolitič-
ni zbor bo določal zakon) zado-
voljni. Partija in fronta pa sta
jim ponovno vrgla čez mizo, da
jima ves čas le nekaj očitajo in
jih črnijo v javnosti.  ,
Nad splošno slovensko poli-
tično modrostjo se torej velja
ponovno zamisliti. Vs^ tisto,
ki se kaže javnosti. Vladajoča
politika se namreč prav nič ne
bi smela čuditi, da ji skuš^o
politični nasprotniki zmanjšati
ponovno pridobljeni ugled (ki
seveda ne more biti trajen brez
novih uspehov), alternativa pa
bi si že enkrat lahko izbila iz
glave, da jih je partija dolžna
spraviti na oblast. Tudi sklice-
vanje na v preteklosti dokaza-
no gospodarsko prenovitveno
nesposobnost partije ni kaj
prida argument. Z enako moč-
jo bi namreč lahko cenili dose-
daj še neizrečen očitek nasled-
nikom socialdemokratskega
gibanja na Slovenskem, da
pred desetletji niso znali ustva-
riti nam ustreznega razpolože-
nja in smo s plebiscitom izgu-
bili Koroško. Takšna politična
taktika torej ne pelje nikamor.
Obojim se morajo namreč
»vremena zjasniti". Partija bo
politične oblasti prepustila
drugim le kolikor je sama ne
bo zmogla, opozicija je bo do-
bila le kolikor je bo znala mo-
dro izv£{jati. Dokler bodo eni
ali drugi le užaljeno vstajali od
mize ali po njej celo tolkli
s pestmi, se bo močnik hladil
in bodo žlice padale na tla.
Zašpilimo temo še lokalno.
Vsem dobrim namenom celj-
ske oblasti in fronte navkljub,
ki k vse več temam vabita na
posvet tudi lokalne alternativ-
ce, seje v Celju bati še nečesa
drugega. Da se bo namreč ve-
čina članstva lokalnih odborov
novih zvez prehitro poženila
z oblastjo na teh lokalnih omiz-
jih in občanom ponudila le no-
ve in dobre sisteme, ki potem
ne bodo zafunkcioniraU. Nc{j
ilustriramo zadevo le na pri-
meru pomladanskih volitev:
poleg »družbenopolitično ne-
oporečnih « kandidatov se nam
bodo predstavili tudi alterna-
tivni kandidati, ki bodo iz vrst
ljudi z neizživetimi oblastnimi
željami. Kolikor bo med njimi
mladih in žensk, skoraj vsi bo-
do pogoreli. Saj se menda stri-
njate, da se bo ljudstvo na svo-
bodnih in tajnih volitvah pra-
viloma odločalo za »starost,
modrost in izkušenost« raje
kot za »mladost, zaletavost in
negotovost«. Kakor torej sve-
tujemo republikancem naj bo-
do malce bolj strpni, svetuje-
mo občinarjem, naj se vsaj ma-
lo sprejo. V imenu ljudstva.
BRANE PIANO
2. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ndoči in volje Je dovolj
lir yelenlskem prazniku o sotitlu
Dan pred velenjskim občinskim
iraznikom, osmim oktobrom, se je
r velenjskem Domu kulture sestala
relenjska skupščina s predstavniki
»bčinskih družbenopolitičnih orga-
lizacij. Podelili so letošnja občinska
»riznanja in nagrade, slavnostni go-
vornik pa je bil župan Drago Šulek.
Ob nekaterih povsem občinskih te-
nah se je Šulek dotaknil tudi zastojev
I družbenoekonomskem in politič-
lem življenju v domovini in poudaril,
ia je lahko občina Velenje dober zgled
Jugoslaviji, kako se da tudi v nacional-
10 tako pisanih okoljih živeti v slogi in
jstvarjalnosti. V imenu predstavnikov
i Velenjem pobratenih občin - tokrat
50 bili v Velenju le iz Splita, Pucareva,
Subotice in Djakovice - pa je vodja
ene izmed gostujočih delegacij pouda-
ril, da je očitno za reševanje vseh do-
mačih in posebej medsebojnih težav
očitno še dovolj volje in moči.
Sicer pa je bilo minuli konec tedna
v občini Velenje veliko prireditev in
proslav ter športnih prireditev v poča-
stitev letošnjega občinskega praznika.
Zlati grb občine Velenje je ob 70
letnici delovanja za izjemne uspehe
prejela Rudarska godba Velenje. Sre-
brni grb so dobili Elfrida Ambrožič za
svoj prispevek k razvoju družbenega
varstva in vzgoji otrok, Franjo Arlič za
prispevek k razvoju šolstva v občini in
Milan Štimac za delo v Zvezi rezervnih
vojaških starešin. Bronasti grb občine
Velenje so dobili Karel Stropnik za
delo na področju SLO in DS ter delo-
vanje v krajevni samoupravi ter ženski
rokometni klub za dvajsetletno uspeš-
no delovanje. Občinsko nagrado 8. ok-
tober sta prejela Muharem Bolič za
uspešno delo v GIP Vegrad in Ivan
Zagožen za razvoj veterinarske dejav-
nosti v občini. Nagrado Karel Destov-
nik K^uh so dobili Stane Jeršič za
delo z mladimi in uspehe v umetnostni
fotografiji, Planinsko društvo ob 40
letnici delovanja in Mladinska brigada
Karel Destovnik Kajuh. Na svečanem
zasedanju so izročili tudi medaljo za-
slug za narod Predsedstva SFRJ Sadi-
fu Omerčiču, komandantu mladinske
delovne brigade. B. P.
REKLI SO:
Drago Šulek, predsednik skupščine
občine Velenje, na zasedanju ob ob-
činskem prazniku:
»Živeti v Jugoslaviji, svobodni in
spoštovani, pripravljeni spoštovati
druge in imeti pravico do odločanja
o rezultatih svojega in skupnega dela,
to je med vsemi teoretičnimi in prak-
tičnimi možnostmi še vedno naša prva
in zaenkrat tudi edina opcija. Da to
niso fraze, temveč praktična resnica,
dokazuje prav vzorno sožitje med pri-
padniki različnih jugoslovanskih naro-
dov v nacionalno tako mešani sredini,
kakršna je prav občina Velenje.«
SDZ tudi
v Šentjurju?
Blagodejne sapice slo-
venske pomladi je čutiti
tudi v Šentjurju.
Prejšnji mesec je bila
s precejšnjo odmevnostjo
ustanovljena podružnica
Slovenske kmečke zveze,
zd^ pa se želijo organizirati
tudi somišljeniki Sloven-
ske demokratske zveze.
Skupina pobudnikov, ki
vabi na pripravljalni sesta-
nek tudi somišljenike, se
bo sestala v torek ob 18. uri
v Ipavčevi sobi Bohorčeve
gostilne v Šentjurju.
FK
Novi, drugačni pogoji dela
v programski usmeritvi za
obdobje 1989-1991, ki jo pri-
pravljajo šentjurski komuni-
sti za obravnavo na program-
sko volilni konferenci, posve-
čajo poudarek ustanavljanju
projektne skupine pri občin-
skem komiteju, ki naj bi bila
osnova »strokovnega gibanja
za napredek Šentjurja«.
Projektna skupina bi d^ala
predloge v skupščini. Veliko
pozornosti namenj^o komuni-
sti tudi prihodnji davčni politi-
ki, ki naj bi ugodno vplivala na
ustanavljanje novih produkcij-
skih enot.
Zavzemati se nameravajo tu-
di za uvajanje delavskih del-
nic, podjetja pa naj bi imela
čim manjše obremenitve in sa-
mostojno odgovornost za po-
slovanje ter razvoj. V ospredju
pozornosti je tudi reševanje
odprtih vprašanj komunalne
infrastrukture in varstvo oko-
lja. Komunisti menijo, da je
potreben celoviti odlok o var-
stvu in učinkovita inšpekcija.
Nekateri člani občinskega ko-
miteja menijo, da je program-
ska usmeritev preveč splošna
in želijo natančnejši program,
takšen, ki se je uresničeval
v prehodnem obdobju, kjer so
bile operativno določene kon-
kretne dejavnosti. Predlag^o
tudi, da mora biti v program-
skih usmeritvah te kmetijske
občine tudi področje kmetij-
stva in opredelitev kadrovske
politike. Nekateri menijo, da
morajo pripraviti že program
volilnega nastopa zveze komu-
nistov. Predlog dokončnega
programa bo predsedstvo še
pripravilo, delovni osnutek pa
za razpravo v osnovnih organi-
zacijah zadostuje, menijo.
B.J.
Namigovanja brez dolcazov
Tako pravilo v veleniski stanovaniski skupnosti
Trditve, da so v Titovem Velenju
nenamensko trosili sredstva solidar-
nosti v stanovanjskem gospodarstvu,
o čemer smo pisali v Novem tedniku
21, septembra, še niso dobile svojega
uradnega epiloga. To bo verjetno sto-
rila skupščina stanovanjske skupno-
sti, ki jo nameravajo sklicati v pri-
hodnjih dneh, pa tudi predsedstvo
skupščine, ki bo razpravljalo na os-
novi poročila in ugotovitev samou-
pravne delavske kontrole. Medtem
pa so se odločili za neformalne se-
stanke in dokazovanja, da nekateri
člani odbora za solidarnost pri stano-
vanjski skupnosti širijo napačne in-
formacije.
Predsednik skupščine stanovanjske
skupnosti v Titovem Velenju Jože Ko-
žar in Tone Hladin, bivši v.d. v času
ukrepa družbenega varstva v DSSS
SIS gospodarskih dejavnosti, sta me-
nila, da gre pri vsej zadevi za trditve in
namigovanja, ki niso resnična. Tone
Hladin je predvsem poudaril, da gre za
osebne spore, ki se vlečejo od uvedbe
ukrepa družbenega varstva v skupnih
službah SIS gospodarskih dejavnosti,
pri čemer so bivšega vodjo razrešili
dolžnosti. V času ukrepa so se razmere
uredile, pravi Hladin, zato je občinska
skupščina predlagala podaljšanje za-
časnega vodstva. Sam je nato po petih
mesecih ocenil, da so očitki o neu-
streznosti izobrazbe (srednja šola)
upravičeni in seje vrnil na staro delov-
no mesto. Od takrat, pravi, se na nje-
gov račun širijo laži.
Kožar in Hladin sta tako pojasnila,
da je res, da je komisija, ki je odločala
o kreditih iz sredstev vzajemnosti, te-
ga dodelila le banki in ta gaje koristila
še pred formalno potrditvijo odbora.
Zato pa po besedah Kožarja in Hladina
ne držijo druge trditve, ki jih zagovar-
jajo nekateri člani odbora. Na skladu
solidarnosti naj bi se zbralo precej
manj denarja, kot so nekateri dokazo-
vali, pa še ta ni v celoti namenjen grad-
njam in nakupom stanovanj. Sicer pa
so v zadnjem letu in pol pridobili 17
novih stanovanj, 11 pa so jih obnovili.
K temu štejejo še skoraj 90 kvadratnih
metrov površin, ki so jih zakupili s fi-
nanciranjem dokumentacije za zazi-
dalni načrt Sele in v okviru tega za
sporni garažni objekt. Tudi v drugih
primerih po njihovem ne gre za nena-
mensko trošenje sredstev, saj pravil-
nik omogoča gradnjo, prenovo in na-
kup stanovanj, politika v občini pa je
usmerjena predvsem v vzdrževanje
obstoječega stanovanjskejga sklada in
njegove kakovostne izboljšave.
Podobno velja tudi za sporni objekt
v Šoštanju, ki je v celoti last solidar-
nostnega fonda in, kot pravi Kožar,
stavbo je bilo treba začeti graditi pri
temeljih, čeprav nekateri očitajo, da je
bil denar za spodnje prostore uporab-
ljen nepravilno. Kakorkoli, Kožar in
Hladin sta prepričana, da ne gre za nič
spornega in da so vse odločitve pod-
krepljene s sklepi skupščine.
TC
Nadoknaditi
zamujeno
Med štirimi manj razvitimi,
slovenskimi občinami so v šent-
jurski doslej najmanj izkoristili
sredstva za hitrejši razvoj te go-
spodarsko manj razvite sloven-
ske občine.
Po sprejetju spodbujevalnih
ukrepov za hitrejši razvoj je bilo
v občini veliko dvomov in odpo-
rov, kar je povzročilo enoletni za-
mik pri uresničevanju projektov.
V delu gospodarstva so bili nato
uspešni, ponekod pa jih sredstva
za hitrejši razvoj doslej niso zani-
mala. Delovne organizacije, ki
imajo v šentjurski občini obrate,
niso izkoristile možnosti posodo-
bitve iz teh sredstev. Vzrok pre-
majhnega zanimanja za ta razvoj-
na sredstva je v šentjurski občini
tako v delu gospodarstva kot tudi
v manj učinkovitem spodbujanju
gospodarstva z novimi razvojnimi
programi s strani pristojnih ob-
činskih organov in služb kot
v drugih manj razvitih občinah.
BJ
Stara kozjanska kmetija
naj bo lastniku v ponos
v občini Šmarje pri Jelšah bo kma-
lu v javni razpravi Odlok o razglasi-
tvi naravnih znamenitosti ter kultur-
nih in zgodovinskih spomenikov, so-
časno pa še Predlog ukrepov za spod-
bujanje prenov etnoloških spomeni-
kov, ki so večinoma v zasebni lasti.
Slednjih je po omenjenem odloku kar
sedeminsedemdeset, večinoma v
Kozjanskem delu občine.
Izvršni svet Skupščine občine Šmar-
je pri Jelšah se je ob pripravi Odloka
soočil z bojaznijo, da bo ta dokunient
na občane deloval zaviralno, zlasti na
obnovo etnoloških spomenikov. Ker
pa je cilj ravno obraten, je bilo treba
Odloku še nekaj dodati.
Eden takšnih »dodatkov« je Predlog
ukrepov za spodbujanje prenove etno-
loških spomenikov, ki pomeni vrsto
prednosti in olajšav pri občanovi odlo-
čitvi za obnovo te vrste objektov, pre-
težno stanovanjskih in gospodarskih.
Gre za razne davčne oprostitve in olaj-
šave, za prednost pri dodeljevanju po-
sojil za stanovanjsko izgradnjo, za
brezplačno pridobitev lokacijskega
dovoljenja, za vrsto subvencij, za brez-
plačno strokovno svetovanje pred pre-
novo objekta, za sofinanciranje preno-
vitvenih del in podobno.
Za občino Šmarje pri Jelšah, ki je
izredno bogata z dediščino naše prete-
klosti, so take vrste »posegi« pomemb-
ni in spodbudni tako z nacionalno-kul-
turnega, kot z gospodarskega vidika.
Zato so morali priti do spoznanja, da le
ni dovolj zgolj trkanje na zavest obča-
na, kije doslej te vrste zakonodajo (na
primer Zakon o Spominskem parku
Trebče) občutil predvsem kot šibo
božjo in oviro pri lastnih snovanjih in
v okolju, kjer živi. Z golim zakonskim
določilom, da je neko območje pod
posebnim družbenim varstvom in zaš-
čito, občan res nima kaj početi. Prebu-
jajoči se zavesti je treba dodati še kan-
ček bolj konkretnega.
MARJELA AGREŽ
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vulanovič
»Goriri, pomagal namh
»Gorbi, pomagaj nam« in »Svoboda, svoboda« so vzkli-
kali tisoči demonstrantov na ulicah Berlina in drugih
vzhodnonemških mest in tako »skaziU« svečano proslavo
40. obletnice NDR. Osrednji del le-teje bila velika vojaška
parada, n^več pozornosti pa je bilo namenjeno sovjet-
skemu voditelju Mihailu Gorbačovu, ki se je sešel z vzhod-
nonemškim partijskim in državnim poglavarjem Erichom
Honeckerjem. Ni znano, kaj sta se pogovarjala med štirimi
očmi, a to zd^ niti ni več tako pomembno (Gorbačov se
kljub uradni podpori vzhodnonemški partiji najbrž ni
odrekel zavzemanju za perestrojko).
Po eksodusu deset tisočev beguncev v zadnjih mesecih
in tednih je val demonstracij z zahtevami po reformah, ki
je ^el Vzhodno Nemčijo, gotovo šokiral dogmatično par-
tijsko vodstvo, eno tistih v Vzhodni Evropi, ki si na vse
kriplje prizadevajo, da perestrojka ne bi segla čez njihove
okope. Policija je sicer brutalno, z vodnimi topovi in pali-
cami, nastopila proti demonstrantom in jih baje pozaprla
kakšnih tisoč, vendar to demonstracij ni zajezilo. Brez-
dvoma gre za najhujše demonstracije v NDR po letu 1953,
ko so jih zadušili s pomočjo sovjetske vojske.
Zaradi nasilja policije nad neoboroženimi demonstranti,
ki so vzklikali »nočemo nasilja«, so se na obeh straneh
mednemške meje dvignili ostri protesti. V Dresdnu so
priredili »sedečo demonstracijo« s pribUžno 10.000 udele-
ženci, v berlinski cerkvi Gethsemane so se demonstranti
zatekli v cerkev.
Vprašanje, ki si ga nekateri že zastavlj^o, je, ali lahko
pride do vzhodnonemške različice tragičnih dogodkov na
Kit^skem, oziroma zločinskega prelivanja krvi, do kakrš-
nega je prišlo na pekinškem Trgu nebeškega miru. Seveda
NDR le težko primerjamo s Kitajsko, vendar ni moč zani-
kati represije obeh partij proti kakršnimkoli zametkom
demokracije in političnega pluralizma. In gotovo je
skrajno cinično sprenevedanje partijskega vodstva ZRN,
češ da gre pri najnovejših demonstracijah le za »izgredni-
štvo«, podpihovano iz tujine. Ni pa tudi naključje, da sta te
dni Berlin in Peking izrazila vzajemno podporo potem, po
katerih naj bi obe državi »gradili socializem«.
Zgodovinskost z zadržkom
Kongres Madžarske socialistične delavske partije, ki se
je med samim potekom spremenil v kongres madžarske
socialistične stranke, je bil nedvomno »zgodovinski«
dogodek, če gledamo zgolj tisto, kar se je na kongresu
najbolj očitno »zgodilo«: prvič v zgodovini komunizma na
oblasti je namreč vladajoča boljševiška partija sama sebe
ukinila in se preimenovala v socialistično stranko evrop-
skih barv, zato - kar je še poseben paradoks - da bi še
lahko obstala na oblasti po svobodnih volitvah, ki bodo na
sporedu marca drugo leto.
Dogodek torej ima zgodovinske razsežnosti, čeprav je
potrebno v isti sapi dodati, da je zgodovinskost tokrat.
nekoliko omejena zaradi vseh mogočih kompromisov, ki
jih je reformno krilo znotraj stare MSDP sklenilo s konser-
vativci. Kompromisov je bilo polno tako pri sprejemanju
statuta, kot tudi programa partije, seveda pa jih je bilo še
največ pri kadrovskih vprašanjih. Pred kongresom se je
zdelo, da so se reformisti pripravljeni tudi odcepiti, usta-
noviti novo stranko, konservativce pa pustiti v MSDP. Kot
kažejo dnevi po kongresu, bi bilo zanje tudi v mnogočem
bolje, če bi tako tudi storili. Tako pa so šli znotraj nove,
preimenovane in nekolikanj ideološko očiščene partije
v kompromis. Kje je bila tista točka, ko so reformisti
odločili, da sprejmejo »pogodbo« in NE ustanovijo lastne
stranke, je težko reči. Vsekakor pa so s tem storili napako,
ki se bo verjetno že k^j kmalu pokazala v praksi, pri
volitvah.
Od Baltika do Kavkaza...
v sovjetskih pribaltskih republikah še naprej vre.
Latvija, Litva in Estonija povsem odkrito zahtevajo
popolno osamosvojitev oziroma odcepitev od sovjetske
federacije. Latvijska ljudska fronta je na svojem kongresu
sklenila, da se bo po volitvah v vrhovnem sovjetu repu-
blike bojevala za obnovitev neodvisnosti Latvije. V Esto-
niji spet poudarjajo, da je bila priključitev te neodvisne
države k Sovjetski zvezi leta 1940 (na podlagi razvpitega
tajnega pakta Ribeniropp-Molotov) nezakonita. V Litvi pa
partijski voditelj Algirdas Brazauskaz pred volitvami
zagovarja osamosvojitev KP Litve.
Vse to pa je le del krize nacionalnega vprašanja, ki je
zajela praktično že vso Sovjetsko zvezo. Separatistične in
nacionalistične težnje so se razvnele v Belorusiji, Ukrajini,
Gruziji, Abhaziji, Armeniji, Azerbajdžanu in še bi lahko
naštevali. Povsem očitno je že, da bo prav od razreševanja
teh žgočih vprašanj odvisna usoda Mihaila Gorbačova in
T\}egove perestrojke.
Ganjeni conducator
Velikemu romunskemu »conducatorju« Ceaucescuju se
je očitno »inako storilo«, potem ko je v jutranjih urah
nenapovedano obiskal tržnice v Bukarešti. Na lastne oči
seje lahko prepričal, da so založenost, higiena in siceršnje
razmere na tržnicah zelo slabe. Torej se ni po nedavni
obljubi politbiroja romunske komunistične partije, da se
bo preskrba z živili močno izboljšala, prav nič spremenilo.
Povod za to obljubo so bila vse pogostejša »predrzna«
vprašanja državljanov, češ ali ni zdaj, ko je Romunija
končno s tolikšnimi žrtvami odplačala ves zunanji dolg,
tudi čas, da se jim večletna odrekanja obrestujejo vsaj
z večjo založenostjo s hrano. Ceaucescuje moral ugotoviti,
da so na tržnicah prodajali nezrel paradižnik, smrdeč
krompir, napol posušeno papriko in da nasploh zelenjave
in sadja močno primanjkuje. Ves pretresen je tako ljudem
sporočil, da naj bi Romuni do konca leta vsak dan jedli
svež kruh in toplo govejo juho. Toda Romuni najbrž bolj
verjamejo, da bodo od vsega še najbolj siti - partijske
propagande.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER Ifite
Nova pollietia na Celjskem zamujajo
Ka/ bo res novega, kaj staro v novi obleki
štirinajst proti šest, takšen
je trenutni izid zasebnih na-
pram družbenim podjetjem,
na novo ustanovljenih ali
zgolj prilagojenih novemu za-
konu o podjetjih, vpisanih
v register Temeljnega sodišča
v Celju v letošnjem letu. Dej-
stvo, da je med nekaj sto orga-
nizacijami združenega dela
na širšem celjskem območju
le šestim uspelo sleči staro in
obleči novo, podjetniško ko-
žo, ni spodbudno. Z zakonom
o podjetjih naj bi se uskladili
do konca tega leta, zato se
mnogi bojijo, da se utegnejo
zaradi pomanjkanja časa
»pripetiti« le formalne spre-
membe, namesto da bi nove-
mu dali tudi drugačno vsebi-
no. Vendar tudi ni malo takš-
nih, ki menijo, da je tudi za
vsebino še čas...
Toper, Ljubečna, Unior,
Aurea, Alpos in Finomehanika
so prva nova družbena podjet-
ja na našem območju, medtem
ko je izbor (vsaj kar imen tiče,
predvsem tudi zato, ker jih ve-
čina še ne pozna) mnogo bolj
pester pri zasebnih podjetjih.
Kamin, Info team, Finesa, For-
ma, Objekt, Breza, Domino,
Boteh, Yu Stip itn. so nekatera
nova zasebna podjetja. Letos
sta bili ustanovljeni tudi meša-
ni podjetji Felis in Mandi, ter
skupno podjetje Li Savinja.
V postopku registracije je
v tem času še osem družbenih,
šestnajst zasebnih ter dve me-
šani podjetji. To pa je tudi vse.
Veliko in malo, bi rekli. Veliko
predvsem pri zasebnih podjet-
jih, kjer pa vseeno še ne gre za
tisto, česar si ob napovedanih
dolgih vrstah pred uradi za za-
poslovanje obetamo: produk-
cijskih enot namreč. A o tem
kasneje.
Vroč prehod jeseni v zimo si
lahko obetata predvsem regi-
sterski sodnici Irena Sagadin
in Rozika Križnik v registru
celjskega sodišča. December
se hitro bliža, pet minut pred
dvancOsto pa se bo število ti-
stih, ki bodo hoteli v novem
letu poslovati kot podjetje,
verjetno podeseterilo. Vse sku-
paj malce spominja na evforijo
tozdiranja, katere posledice je
čutiti še danes (pa tudi nekate-
ri premoženjski spori izvirajo
iz tistih časov in ni izključeno,
da bodo nastali tudi sedaj)-
Vendar pa je Irena Sagadin za-
gotovila, da sodišče ne bo ovi-
ra preoblikovanju v podjetni-
ško družbo, saj se bodo prila-
godili povečanemu številu
zahtevkov. Po formalni plati
tako menda ne bo ovir, odprto
pa ostaja vprašanje, kaj bo res
novega, kaj pa le staro v novi
preobleki.
Vsak po svoje
»Bistvo preobrazbe v podjet-
ja je po mojem predvsem v no-
vi vsebini lastnine, v tem, da iz
,nikogaršnje' lastnine nastane
lastnina podjetja, kar je vseka-
kor zelo pozitivno,« je svoje vi-
denje preobrazbe opisal Ro-
man Matek, predsednik laške-
ga izvršnega sveta. Kako se
preoblikovati v podjetje pa je
seveda vprašanje, ki ima svoj
pravni, organizacijski in tudi
vsebinski vidik. Drago Mežnar
iz Gospodarske zbornice Slo-
venije je nedavno tega na po-
svetu o podjetništvu, ki je bil
v Celju, takole strnil trenutno
največje probleme pri preobli-
kovanju organizacij v podjetja:
»Glavni problemi so vezani
predvsem na rok za ustanavlja-
nje podjetij, kije sedaj prekra-
tek v primerjavi s prejšnjim.
V zvezi s tem se pojavljajo
predvsem problemi, kako
v tem kratkem času izvesti po-
stopke in s tem zajeti tudi vse-
binsko, ne le formalno spre-
membo.
Opažamo tudi, da si temeljne
organizacije združenega dela
niso enotne kakšno novo obli-
ko organiziranosti si želijo.
Vsak si pač predstavlja takšno
obliko organiziranosti, ki je
njemu najbližja, pri čemer pre-
malo upoštevajo skupni inte-
res novega podjetja, v katerega
naj bi prešli.«
Gre seveda za velike gospo-
darske sisteme, ki se bodo ver-
jetno reorganizirali nazadnje.
Pri teh je čakanje še najbolj
razumljivo, saj gre za organiza-
cijske oblike, ki so bile podjet-
ništvu najbolj oddaljene in se
zato v čakanju na novo zako-
nodajo še najbolj obotavljajo.
A tudi tu, vsaj po formalni
plati menda ne bo problemov.
Kot je dejal Miloš Pešec, pred-
sednik celjskega izvršnega
sveta, so v vseh teh organizaci-
jah v fazi javne obravnave ali
pa že sprejemanja predlogov
organiziranosti po novem. Ve-
čina se jih bo verjetno v seda-
njem času prilagajala formal-
no, vsebinska preobrazba pa
bo trajala dlje. Tako meni tudi
Zvone Hudej, direktor Aera,
kjer so sicer pripravili nekaj
predlogov nove organizirano-
sti. Ti predvidevajo ustanovi-
tev dveh podjetij, v Celju in
Medvodah, kar pa ni bilo spre-
jeto v vseh delih delovne orga-
nizacije. V dopolnjenem zako-
nu o podjetjih je sicer oprede-
ljeno, da nobena temeljna or-
ganizacija ne more blokirati re-
organizacije, saj se preostali
tozdi organizirajo kot podjetja
tudi tedaj, če posamezni tozdi
ne sprejmejo pobude delav-
skega sveta. Tozd, ki ostane
zunaj podjetja, bo moral izve-
sti samostojni postopek in se
kot podjetje organizirati vsaj
do konca leta 1989, ali pa se
pridružiti drugemu, že obstoje-
čemu podjetju. V Aeru so se
kljub temu odločili, da ne bo-
do šli v opredeljevanje, temveč
da bodo predlog o reorganiza-
ciji dodelali.
Vsekakor previdnost zaradi
že omenjenih razlogov ni od-
več. Povečani preudarnosti
botruje tudi dejstvo, da vsakrš-
no združevanje ali razdruževa-
nje pač temelji na gospodar-
skih interesih. Samo to lahko
pripelje do oblike, ki bo n^-
bolj učinkovita.
Kriza vodenja
Kaj pa srednje velika in
manjša podjetja? Predvsem
slednja bi morala biti, vsaj kar
se podjetniškega duha in po-
guma tiče, v spodbudo osta-
lim. Praksa dokazuje nasprot-
no. Lep primer so organizacije,
združene v poslovno skupnost
Formator v Celju. Le Aurea in
Finomehanika sta že registri-
rani kot podjetji, ostalih dva-
indvajset pa z vlogo še čaka.
Priporočilo pravne službe For-
matorja z obljubljeno pomočjo
so dobih julija, vendar pravega
odziva ni bilo. Zaradi dopu-
stov, čakanja na nove zakone
in tega, ker praksa ni naplavila
dovolj primerov, po katerih bi
se bilo mogoče ravnati, so tudi
v teh organizacijah trenutno
v fazi »javnih obravnav« pred-
logov uskladitve z novo zako-
nodajo. Ali bodo te razprave
res pokazale, kaj je treba v do-
ločeni organizaciji spremeniti,
kje je morda preveč zaposle-
nih, kje so tehnološko zaostah,
lahko podvomimo. Če kje, po-
tem namreč ravno v teh orga-
nizacijah ne bi bilo treba čaka-
ti na prvi januar 1990. Res, da
družbena kriza teh firm ni ob-
šla, a bolj kot ostale so (bi) lah-
ko ob pametni in bolj smeli
poslovno razvojni politiki klju-
bovali težavam.
Prej bi lahko rekli, da gre za
krizo vodenja, kar dokazujejo
tudi nekateri novejši uspehi,
če tako poimenujemo tisto, kar
se je v naložbenem področju
dogcgalo v Steklarju, Finome-
haniki, Fotoliku. Vendar pa,
direktorji bi morali imeti še
več pooblastil, pravi direktor
Finomehanike Tone Janič, ki
je k temu dodal še to, da je
preobrazba na tem področju
prinesla le nekaj drobtinic.
O pravem podjetništvu bo po
njegovem mogoče govoriti še-
le takrat, ko bodo direktorji tu-
di materialno odgovarjali za
svoje poslovne poteze. Res je
nekaj več pooblastil glede pre-
meščanja delavcev in pri odre-
janju stimulacije, še vedno pa
se lahko direktorji skrijejo za
nekatere odločitve zbora de-
lavcev.
Drago Čuček, direktor Re-
monta, firme, ki je (po njego-
vem) že organizirana v smislu
nove zakonodaje, pa je pouda-
ril, da je glavni problem velika
preobremenjenost organizacij
z dajatvami, predvsem pa tudi
neenakomerna obremenitev
družbenega in zasebnega sek-
torja. Če bodo zasebni podjet-
niki enako obremenjeni kot
družbena podjetja, za kar po
njegovem še ni dokazov, po-
tem se konkurence ne boji, si-
cer pa lahko pričakujemo po-
stopni propad družbenih firm.
Velenje In Šentjur:
bolj odprta vrata
še največ tistih, ki so že pod-
legli izzivu samostojnega po-
djetništva, je zaenkrat med za-
sebniki. Prednosti, biti podjet-
nik, so vsekakor očitne, saj
lahko podjetnik v zasebnem
podjetju resnično postane sam
svoj gospod. Na voljo ima na-
mreč precej širše možnosti za
poslovanje, postane pravna
oseba, kar je zelo pomembno
za poslovne stike, ne plačuje
prometnih davkov, za vratom
mu ne visi občinska uprava za
družbene prihodke, več pa je
tudi časa za trženje itn.
»Temeljito se pripravljamr^
na ustanovitev zasebnega
djetja, kajti v pozdu, te organj^
zacijske oblike pa po novi
konodaji ni več, sem ,iztrošij
vso municijo'. V podjetju vi,
dim tudi izvozno uvozne moj!
nosti ter možnosti ustanovitve
kakšne nove družbe v tujini«
je povedal Albert Leskovšek
ki meni, da se obrtniki ne odlo.
čajo za ustanovitev podjetja
ker niso navajeni reda, ki gjj
takšen korak terja.
A vsaj še en vzrok je, da se
tisti, ki bi lahko ustanovili
manjša proizvodna podjetja in
morda zaposlili delavce večjih
ali pa propadlih organizacij, ne.
odločajo za to. Nezaupljivost
namreč, ki staji poleg stalno se
spreminjajoče zakonodaje ter
davkov in prispevkov marsik.
daj botrovali tudi občinski bi.
rokrati. Vemo pa, da zaupanje
hitro izgubiš, zelo težko pa ga
ponovno pridobiš. Zato še ma-
lo počakaj mo in se zadovolji,
mo s podjetji, ki nastajajo in kj
so v večini svetovalnega znača-
ja. Tudi to nekaj pomeni, kar
dokazuje velenjski primer. Ve-
lenjski Instor, podjetje za
opravljanje intelektualnih sto-
ritev je namreč največ prispe-
valo k temu, da Velenje trenut-
no prednjači po številu novou-
stanovljenih zasebnih podjetij.
Za analitike trenutnih mikro-
ekonomskih dogajanj pa bo
dobrodošla kost za glodanje
tudi dejstvo, da za Velenjem
prav nič ne zaostaja Šentjur.
Ali samo zato, ker bi morda
tam bolj na široko odpirali vra-
ta novim podjetnikom? Na to
vprašanje bo treba še odgovo-
RADO PANTELIČ
Gorenje - mednarodna korporacija
Poslovni sistem Gorenja
se bo do sredine decembra
preoblikoval v holdniško
korporacijo, sestavljeno iz
proizvodnih in skupnih po-
djetij, na vrhu poslovne pi-
ramide pa bo matično krov-
no podjetje ki se bo ukvar-
jalo s flnanciranjem, inve-
stiranjem in strokovnimi
storitvami.
Preobrazbo Gorenja po
vzoru zahodnih družb je
opravila danska svetovalna
organizacija Lisberg, ki ima
na referenčni listi strank tu-
di firme kakršne so Volvo,
Alfa Laval, Danfoss. Model
nove organiziranosti so
predstavili v torek, ko so tu-
di poudarih, da naj bi bila
gorenjeva podjetja v začetku
kapitalsko organizirana kot
družba z omejenim jam-
stvom, čez kako leto ali dve
pa naj bi se preoblikovala
v delniške družbe. Predsta-
vitve nove organiziranosti so
se udeležili tudi predsednik
republiškega predsedstva
Janez Stanovnik, predsed-
nik republiškega izvršnega
sveta Dušan Šinigoj ter dan-
ski veleposlanik v Jugoslavi-
ji Hans Jespersen.
Preoblikovanje v delničarstvo
Beogradska banka Iz Žalca pomaga prizadetim po neurju
v pomoč prizadetim po
katastrofalnem neurju v la-
ški in šentjurski občini se je
vključila tudi organizacij-
ska enota Beogradske ban-
ke iz Žalca. Izvršilni odbor
te banke je namreč sprejel
sklep, da prizadetim prisko-
čijo na pomoč v obliki pla-
čila dve sto strojnih ur
v vrednosti okrog 250 mili-
jonov dinarjev.
Naročilnico za delo, ki ga
bodo opravili na prizadetih
območjih, so v teh dneh že
oddali celjskemu Cestnemu
podjetju. Nivoju iz Celja in
tozdu Grames Hmezadove
delovne organizacije Strojna
iz Žalca. Kolektiv Beograd-
ske banke si za to humani-
tarno potezo prav gotovo za-
služi priznanje.
Sicer pa se bo Beogradska
banka v skladu z novim za-
konom v kratkem reorgani-
zirala v samostojno finančno
organizacijo. Tako bo delni-
ca veljala deset, glas pa pet
sto milijonov dinarjev. V Be-
ogradski banki v Žalcu raču-
najo, da bodo imeli samo na
celjskem območju petdeset
glasov. Z novo reorganizira-
nostjo bodo konec decembra
prenehali delovati tudi seda-
nji organi upravljanja, zbor
delničarjev pa bo predvido-
ma že decembra. Gre seveda
za to, da nov zakon tudi na
področju bančništva uve-
ljavlja normalna načela go-
spodarskega     sodelovanja.
Delniški značaj banke pome-
ni predvsem spodbudo in
neposredni gospodarski in-
teres vseh ustanoviteljev ozi-
roma delničarjev. Z uveljav-
ljanjem novih oblik poslova-
nja bodo skušaU sami in
v sodelovanju z drugimi tuji
mi bankami opravljati vse fi
nančne in druge transakcij^'
kar bo seveda prispevalo
k nadaljnjemu razvoju po-
djetij, zasebnikov in seveda
vse družbe.
JANEZ VEDENIK
Dane Senič, direktor Beo
gradske banke Žalec: »V na-
šo banko je vključenih
okrog 20 tisoč lastnikov di-
narskih hranilnih vlog, štiri
tisoč lastnikov tekočih ra-
čunov in nekaj tisoč lastni-
kov dinarsko deviznih vlog.
Svojo dejavnost je naša po-
slovna enota razširila še na
mozirsko občino ter koro-
ško, podravsko in pomur-
sko regijo. Banka posluje
z organizacijami združene-
ga dela na območju štirinaj-
stih občin.«
Kažemo Inovatorje
v Celju bodo danes pripravili sprejem ob
dnevu inovatorjev Jugoslavije, na katerem
bodo podelili tudi letošnja priznanja in na-
grade Inovator Celja.
Pripravljajo ga celjska raziskovalna skup-
nost, občinska socialistična zveza in predsed-
nik skupščine občine. V torek pa bo Medob-
činski svet Zveze sindikatov Slovenije celj-
skega območja v štorskem Domu železarjev
odprl prvo regijsko razstavo inovacij pod na-
slovom Razvoj, znanje, podjetništvo. Razsta-
va bo odprta do 20. oktobra, ob njej pa naj bi
pripravili tudi nekaj predavanj in posvetov
o tem kako znanje prelivati v inovacije.
BP
SIpak z novo halo
v okviru prireditev ob velenjskem
občinskem prazniku so v soboto na
Koroški cesti med Titovim Velenjem
in Pesjim odprli vehko proizvodno
dvorano Rekove delovne organizacije
Sipak. Naložba je veljala kar 40 mili-
jard dinarjev, z njo pa so delavci Sipa-
ka pridobili okoli tri tisoč kvadratnih
metrov delovnih prostorov. V njej bo-
do montirah stroje in mline za pakira-
nje in paletizacijo, kar so dosedaj v Si-
paku opravljali kar na prostem.
BP
I OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
If vrh za kakovost življenja
Konjiška občina se je že
red nekaj leti povzpela
vrh razvitih v naši deželi
I čeprav bitka za obstoj in
, mesto ni vselej lahka, ji
)do sedaj uspeva. Razcvet,
[vodi v hiter razvoj krajev
i krajevnih skupnosti, pa
,rja seveda dodatne napo-
. gospodarstva, po čigar
islugi v krajih pod Konji-
10 goro in Pohorjem raste-
, novi objekti.
Veliko k temu pripomore-
, tudi občani sami. S tem,
o se odločajo za samopri-
pevke, zdajšnji je že peti po
rsti, gradijo sebi in svojim
trokom lepši jutri. Da bi šel
izvoj še hitrejšo pot, ga ni
raja v občini, kjer ne bi zna-
poprijeti tudi za krampe in
)pate ko gre za kakšno akci-
) v kraju. Takšna je osebna
ikaznica konjiške občine, ki"
svojim gospodarstvom
staja nad republiškim pov-
rečjem. Tudi ob devetme-
ečju je ta ocena enako
godna, čeprav se v občini
avedajo likvidnostnih te-
av, s katerimi se tudi sooča-
). Kljub vsemu je prodaja
rdelkov še vedno ugodna,
"udi ob koncu leta se ne bo-
; rdečih številk v poslova-
ju tako gospodarskih kot
egospodarskih organizacij.
>nra skrb je človek
Optimistično naravnan je
adi predsednik skupščine
bčine Avgust Špoljar, ki
na vse niti poslovanja
občini v rokah, a nikogar
a vajetih.
Bolj pozorno spremlja ti-
ia okolja, kjer imajo težave,
11 kjer bi se v njih mogli
lajti, in če lahko družbeno-
olitična skupnost prej
krepa in pomaga, je to naj-
oljši recept za uspešno go-
[)odarjenje.
»Na srečo v naši občini
rave krize, v kateri sicer Ju-
oslavija je, še nismo čutili,«
rvi konjiški župan. »V ne-
aterih delovnih organizaci-
ih v občini imajo res težave,
ot na primer v gradbeni-
Ivu, saj se obseg del vse bolj
rči. Nanje želimo biti pozor-
i. Tudi lesni industriji se že
ekaj časa bolj slabo piše.
'odjetja se bodo morala
prihodnje še bolj kot do-
lej, prilagajati trgu. Kovin-
io industrijo, vem, muči
revisoka nabavna cena
ikla.
In vendar smo letos veliko
aredili za dobrobit nas
seh. Na tem mestu se mi zdi
omembno omeniti podpis
imoupravnega sporazuma
združevanju sredstev za
|2voj malih delovnih orga-
izacij in odpiranje novih
elovnih mest. Vidite, prav
•mu področju dajemo pod-
oro in prednost, da ne bi
iladi ostali na cesti, da bi
obili delo v domači občini,
'odpiramo vsak program za
spiranje kakršnekoli dejav-
osti, samo da je ekološko
'st in perspektiven. Pred-
sem pa želimo, da je na do-
lac^ih, občinskih tleh.«
To je samo ena, vzročna
"ler razvoja konjiške obči-
^- Nič manj pomemben za
■^^ino pa ni samoupravni
l^razum o združevanju
^dstev za razvoj turizma,
^di ta je v dobršni meri po-
*2an z odpiranjem novih
^lovnih mest in predvsem
* je potrebno označiti kot
"•instven primer v Sloveni-
< Ker gre za mlado panogo
•^spodarstva, za turizem, ki
* ima možnost zaposliti
■■Inolaške viške, je toliko
^^j pomemben, se zavedajo
•konjiški občini. Isti spora-
^ pa združuje tudi sred-
f ^ za komunalno urejanje.
KSlovenskih Konjicah gra-
^0 čistilno napravo, da bo-
do rešili problem odpadnih
voda za mesto. »Ta dva sa-
moupravna sporazuma sta
v praksi dobro zaživela,« do-
daja Avgust Špoljar in izpol-
njujeta dobršen del srednje-
ročnega načrta občine.
Razvoj in razcvet ne pride-
ta sama od sebe. To je mogo-
če dokazati, če še enkrat od-
stremo vidna dejstva. Tudi
čez noč ni bilo mogoče nič
narediti. Dokaz: samouprav-
ni sporazum, da se znotraj
stopnje samoupravne stano-
vanjske skupnosti razporedi
še 0,5 odstotkov sredstev za
revitalizacijo starih objek-
tov. Mnoge stavbe sredi Slo-
venskih Konjic se zato danes
že bleščijo v nekdanji podo-
bi. Uspelo jim jih je prenovi-
ti in dati mestu lepšo podo-
bo. Nekateri pridejo na vrsto
v prihodnjih letih.
V konjiški občini združu-
jejo tudi sredstva v zdrav-
stvu za speciallizacijo zdrav-
nikov, kar je tudi svojevr-
sten uspeh in zato spet novo
dejstvo, da je zdravstvo v ko-
njiški občini na boljši stopnji
kot drugod. Posebej združu-
jejo tudi denar za moderniza-
cijo cest in cestni križ majgi-
stralne z regionalo cesto v in-
dustrijski coni v Slovenskih
Konjicah (sporazum med de-
lovnimi organizacijami indu-
strijske cone). Veliko cest
gradi tudi referendumski di-
nar v navezi z delovnimi or-
ganizacijami. Samo letos so
v občini za ceste namenili
100 milijard dinarjev.
»Veliko obveznosti za iz-
gradnjo boljšega standarda
ljudi nam še ostaja. Naša pr-
va skrb ostajajo preskrba
z zdravo pitno vodo, dokon-
čanje šole v Vitanju, vrtca
v Slovenskih Konjicah, raz-
širitev pokopališča v Sloven-
skih Konjicah in drugih ko-
munalnih objektov in tele-
fonskega omrežja,« preudar-
ja Avgust Špoljar. Tudi pro-
blem odlagališča za komu-
nalne odpadke v občini bo
treba nekako rešiti. Aktivno-
sti se odvijajo tudi na tem
področju. Ysa ta naprezanja,
lahko zaključimo, neizpod-
bitno vodijo konjiško občino
v vrh razvitih.
Avgust Špoljar: »Zato se
želim na tem mestu vsem, ki
so kakorkoli pripomogli
k hitrejšemu razvoju občine
zahvaliti, občanom pa česti-
tam za praznik občine, 12.
oktober«.
Skupščina občine
in družbenopolitične
organizacije čestitajo
občanom za praznik
Praznične prireditve
Praznik občine Slovenske Konjice bo letos dosegel
vrhunec v Zrečah. Tako bodo občani hkrati prazno-
vali tudi z Uniorjem, ki slavi 70-letnico.
Prireditve za praznik se nadaljujejo. Jutri, v petek
13. oktobra točno opoldne pripravlja Konus ogled pro-
izvodnje tankih plošč in naprav za predčiščenje odpad-
nih voda v delovni orhanizaciji. Sledil bo ogled zvezne
in industrijske ceste.
Praznovanje v Zrečah bo v soboto, 14. oktobra ob
pol devetih zjutraj napovedala godba na pihala pred
hotelom Dobrova. Pol ure zatem se bo pričela slav-
nostna seja delavskega sveta Uniorja, v avli večnamen-
ske dvorane bodo odprli razstavo likovnih del slikar-
ske kolonije. Slavnostna seja skupščine občine bo ob
11. uri, sledil ji bo ogled izgradnje term in vrtca.
Popoldne bo v znamenju zabave in rajanja ob glasbi.
V nedeljo, 15. oktobra se bodo prireditve za praznik
nadaljevale s srečanjem inovatorjem in podelitvijo
nagrad in priznanj Inovator 89. Srečanje bo ob 10. uri
v Cometu. Ob 13. uri pa je napovedano rejDubliško
prvenstvo v motokrosu za člane in pionirje v Spitaliču.
Dobitniici priznan], nagrad
in pialcete
Za letošnji praznik občine bodo priznanja prejeli:
Jure Zdovc, Majda Vida, Ida Kvas, Katarina Cernec,
Filip Filipov in Alojz Kračun. Nagradi »12. oktober«:
Martin Hudales in Ana Vidaček. Plaketo, najvišje priz-
nanje občine pa Korpus V. P. 3868 Maribor.
Poveljstvo mariborskega korpusa ima izredno
veliko zaslug pri gradnji vodovoda Suhadol-Kloko-
čovnik nad Ločami, vojaki so pomagali graditi tudi
cesto Tepanje-Tepanjski vrh, in še se bodo odzvali
klicu na pomoč, so se dogovorili, ko so se s krajani
pletle prijateljske vezi na deloviščih. Uniorju so tako
že obljubili pomoč pri napeljavi energetskega kabla na
Roglo. Z roko v roki bodo obojestranske vezi še kre-
pili.
Praznični križem - kraž
Kaj pa pravijo o razvoju
občine na referemdumskih
območjih? O tem vsi štirje
predsedniki svetov krajev-
nih skupnosti s teh območij.
Loče: nič več kapnic
Praznik občine je bil lani
v Ločah in hkrati tudi pri-
ložnost za ureditev kraja, ki
tudi hoče naprej. Alojz Kra-
čun pravi: »Iz letošnjega
programa želimo predvsem
dokončati vodovod Kloko-
čovnik-Suha dol. Pitno vo-
do bomo ,poslali' tudi v so-
sednjo, šentjursko občino,
na Ponikvo. Seveda bo šent-
jurska občina prispevala tu-
di svoj finančni delež, o če-
mer se sicer še ni izjasnila,
medtem ko bo Ponikva de-
lež v višini 300 milijard di-
narjev zagotovila.
Na loškem koncu ostaja
7,2 kilometra vodovoda, spe-
ljanega po težko dostopnem
terenu, ki so mu bili lani
v prostovoljni delovni akciji
komaj kos celo izkušeni vo-
jaki, ki so priskočili na po-
moč krajanom. Vodovod se
namreč konča na nadmorski
višini 516 metrov.«
S cestami tudi na loškem
koncu niso najbolj zadovolj-
ni. Letos jih je precej uničilo
še neurje, pa tudi sicer jih
precej še čaka na asfaltno
preobleko. Tudi na bencin-
sko črpalko čakajo v Ločah,
saj so zemljišče zanjo že do-
ločili. Računajo, da jo bodo
prihodnje leto le postavili.
Tudi s telefonijo bo potreb-
no stopiti korak naprej, pra-
vijo v Ločah. »Nalog je še
veliko. Želimo pa predvsem
urejati drobno gospodarstvo
in spodbujati njegov razvoj,«
pravi Alojz Kračun. »Trenut-
no iščemo dobrega peka!«
V Ločah bi mu dali na voljo
cel objekt sredi trga, doda-
jajo.
SI. Konjice:
v domovih kabelska
TV
Bitko 2a zdravo pitno vo-
do nadaljujejo tudi na ob-
močju Slovenskih Konjic.
Za razvoj kraja z okolico si
močno prizadevajo. Rezul-
tati so vidni, kljub vsemu
v programu razvoja ostaja-
jo še bele lise. O tem Štefan
Vida: »Čaka nas ureditev ce-
ste v naselje Blato, pa uredi-
tev odvoda površinskih voda
ob nalivih na Mizarski cesti.
Prav tako kličejo posegi pod
Škalce, na Vinogradno in Ki-
dričevo, cesto, hotel Dravi-
nja... Če govorim o kanali-
zacijskih vodah, potem tudi
prestavitev Polenščice, ko
bomo rešili problem lastnin-
skih odnosov. Do konca je
potrebno zgraditi in urediti
takoimenovano vezno cesto,
ki bo temeljito spremenila
prometni režim in življenjski
ritem v Slovenskih Konji-
cah. Promet postavlja iz me-
sta na obrobje Slovenskih
Konjic. Tudi za telefonijo si
močno prizadevamo in se za-
vedamo, da so krajani že ne-
jevoljni, a žal telefonskih šte-
vilk ni dovolj na voljo, pa tu-
di denarja ne. Telefonska
centrala bo zgrajena šele leta
1991. O elektrifikaciji na na-
šem območju toliko, da do-
bro sodelujemo z Elektro
Mariborom in skrbimo za
povečevanje trafo postaj.
Akcija razširitve pokopališ-
ča je v polnem teku, izgrad-
nja ceste, ureditev grobov in
rekonstrukcija mrliške veži-
ce tudi. Vse to so za mesto in
ljudi, ki živijo tukaj, po-
membne naložbe.«
Med njimi je standardu
primerna tudi naložba v iz-
gradnjo kabelsko distribu-
cijskega sistema, pri čemer
ima prav predsednik _ sveta
krajevne skupnosti Štefan
Vida veliko zaslug. Od 957
pogodb za priključitev so jih
doslej 417 že uresničili, ven-
dar le v stanovanjskih hišah,
medtem ko je z napeljavo ka-
belske televizije v bloke več
težav, vendar se je bodo
v prihodnjih tednih tudi lo-
tili.
Zreče: rast in razvoj
z uniorjem
Pod kapo Rogle in okri-
ljem Uniorja se razvija in
raste najmlajše mesto
v Sloveniji, ki je bilo 3. ok-
tobra staro 3 leta. Čestitka
za praznik! Mirko Klemen:«
Mesto v resnici raste s fabri-
ko, prav tako se razvija turi-
zem na Rogli, ki ga želimo
z gradnjo term v Zrečah še
bolj povezati v enotno po-
nudbo. Na našem referen-
dumskem območju so kra-
jevne skupnosti Zreče, Sko-
marje, Resnik in Gorenje.
Skupaj si prizadevamo zlasti
za razcvet turizma. Možnosti
so    neomejene.    Gradnja
zdravstvene postaje in pokri-
tih ter nepokritih bazenov
z zdravilno vodo je dokaz
več za to. Mesto se hitro raz-
vija, na kar kaže pospešena
blokovna zgradnja. Okoli
blokov smo zdaj asfaltirali
tudi ceste. Tudi na zreškem
koncu si želimo zagotoviti
zadostne količine pitne vo-
de, zato bomo pri obstoječih
rezervoarjih zgradili še ene-
ga in novo črpalnico. Tudi
s telefonskim omrežjem ni-
smo povsem zadovoljni. Na-
črtujemo razširitev pošte in
telefonske centrale za 400
številk, kar pa ne bomo do-
čakali prej kot čez 4 leta ozi-
roma, ko bo zmontirana ko-
njiška centrala. Tu, v Zrečah,
imamo še veliko načrtov.
Predvsem želimo bolj pove-
zati stari del Zreč z novim,
mesto še bolj oživiti in ga na-
praviti turistično atraktiv-
nejšega in privlačnejšega. Te
dni v starem delu Zreč ureja-
mo del kompozicije starega
vlaka, ki je prej stal v Slo-
venskih Konjicah. Tudi ta je
lahko del ponudbe v mestu.
Mislimo tudi na razširitev
Bazarja saj je za prostor med
zasebniki vse večje zanima-
nje za prostor. Tudi šolo bo
treba dozidati in pripraviti
načrte za gradnjo individual-
nih hiš. Mesto se širi in
raste.«
Vitanje: Šola in
ceste
Na vitanjskem območju,
pravi Jože Jakob, je ves raz-
voj podrejen petletnemu re-
ferendumskemu obdobju.
Vanj v prvi vrsti sodi šola,
ki je za mladež s tega konca
ostala premajhna in ne-
funkcionalna. Lotili so se iz-
gradnje prizidka in delo za-
stavili v dveh fazah: »V
končni fazi bi šola pridobila
8 učilnic, zdaj gradijo 4 in
večnamenski prostor.« De-
narja nenehno zmanjkuje in
se izgublja v žrelu inflacije,
zato si v kraju še z dodatnimi
akcijami, kot je bila napri-
mer nedeljska Vse za šolo,
prizadevajo zbrati denar za
čimprejšnje dokončanje šo-
le. Z mladim rodom, se zave-
dajo, bodo kraj ohranili živ.
»Eden največjih proble-
mov v tej največji krajevni
skupnosti v konjiški občini,
na katere zemljevidu je tudi
Rogla, so ceste, ceste in spet
ceste. Vseh, različnih kate-
gorij, je preko 100 kilome-
trov. Smo samostojno refe-
rendumsko območje z 2600
prebivalci. Mnogi živijo na
hribovitem in težko dostop-
nem območju. A je že tako,
da vsega ni mogoče narediti
hkratii. Dali smo prednost
šoli, torej jo čimprej dogradi-
mo! Za ceste nam je ostalo
nekaj dinarjev iz sporazuma
za razvoj turizma in komu-
nalnega urejanja. Dve ulici
smo uspeli asfaltirati, za gra-
moziranje cest smo namenili
200 milijonov dinarjev pre-
cej jih je odneslo neurje. Te
dni bodo zastavili z delom
cestarji v smeri poldrugega
kilometrskega poteza ceste
Dolič. Gre za republiško ce-
sto Vitanje-Stranice-Dolič in
najbližjo povezavo z Avstri-
jo. »Dela na pretek torej in
v Vitanju upajo, da bodo tu-
di z nadaljnjim razumeva-
njem delovnih organizacij
v kraju vse to tudi zmogli.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER I9aa
Edina možnost za vključitev v Evropo 92
Vendar le takšna kakovost, ki bo stalna In ne bo odvisna od nlbanj, na kakršna sedaj vplivata slabo delo In zastarela
70-letni jubilej razvoja iz
malega podjetja, ki ga je
v letu 1919 ustanovila
v Zrečah štajerska železno-
industrijska družba, slavi
2600-članski kolektiv Uni-
orja sicef skromno in brez
velikih ceremonialov,
a vendar z veliko mero opti-
mizma, ki jo opravičujejo
tako mnogi dosežki, kot iz
njih izhajajoč pogled vna-
prej.
Vsem, ki tovarno poznajo
(najbolj zato njenim delav-
cem) je namreč jasno, da so
visoka produktivnost, izrazi-
ta izvozna usmerjenost, na-
ložbena preudarnost in
z znanjem podkovani ljudje
tiste prednosti, ki bodo de-
lavcem, kot Zrečam in širši
skupnosti tudi v bodoče za-
gotavljale vsaj nadpovprečni
standard, če že ne blaginjo.
Gre ključ isjcati
v trdih Pohorcih?
Kdo ve, če bi Unior postal
to, kar danes je, ko bi zrasel
v kakšnem drugem kraju, ne
ravno pod Pohorjem? Raz-
mislek nikakor ne gre razu-
meti kot dvom o pridnosti
vseh drugih ljudi na zemelj-
ski obli, temveč zgolj kot ob-
čudovanje Pohorcev, ki so se
v relativno kratkem času na-
vadili dveh nadvse pomemb-
nih reči: industrijskega raz-
mišljanja in (po evropskih
merilih) produktivnega dela.
Od tod vprašanje, če le ne
gre ključ razvoja Uniorja
iskati v trdih Pohorcih, ki so
zmogli tudi v ne tako dolgo
nazaj izjemno težkih pogojih
kovačnice delati bolje kot
drugje in ustvariti temelj, na
katerem gradijo še danes.
Naključje je hotelo, da je kr-
milo skrahirane tovarne
pred dvajsetimi leti prevzel
v roke človek, ki si je za me-
rila vseskozi postavljal
evropske vatle, hkrati pa je
znal in zmogel učiti svoje de-
lavce reda, discipline, dela.
Marjan Osole je danes pono-
sen na kolektiv, ki ga zavoljo
pridnosti, vztrajnosti in ne-
nazadnje reda v tovarni spo-
štujejo tudi partnerji zunaj
naših meja. Če bodo ljudje še
vnaprej negovali trdo pri-
dobljene delovne lastnosti,
trdi direktor Marjan Osole,
potem je ni krize, ki bi Unior
spravila na kolena.
Korak v Evropo 02 je
lasen
Konjunktura, ki raste
v svetu, vpliva tudi na rasto-
če povpraševanje po praktič-
no vseh Uniorjevih izdelkih.
Tujci namreč poznajo pred-
nosti te zreške tovarne. Ve-
do, da so delavci pridni, da
znajo kakovostno narediti
vse, česar se lotijo, in da so
v primerjavi z ostalimi proiz-
vajalci nekaj malega cenejši.
Zato se Evropa Uniorju še
bolj odpira, pa čeravno že se-
daj vanjo proda 60 odstotkov
fizičnega obsega svoje proiz-
vodnje. Kar nekaj tujih part-
nerjev se zanima tudi za so-
vlaganja v proizvodnjo, kar
je za bodoči razvoj Uniorja
veUkega pomena.
Seveda pa je pot, ki naj bi
trdno zasidrala pozicijo Uni-
orja v združeni Evropi leta
1992, še zelo dolga. In to
navkljub dejstvu, da beleži
tovarna že zdaj nadpovpreč-
no kakovost izdelkov in vi-
soko produktivnost. Kajti
merila, ki bodo omogočala
enakopraven boj za tržišče
združene Evrope, so visoka
in neizprosna. Na prvem me-
stu pa je kakovost izdelkov,
ki mora biti stalna in neod-
visna od vpliva človeškega
faktorja ali zastarele tehnolo-
gije. Za uresničitev tega ci-
lja, povezanega z visoko rav-
nijo stalne kakovosti, pa bo-
do morali v Uniorju še mar-
sikaj postoriti.
Ker je njegova proizvodnja
odvisna od razhčnih dobavi-
teljev surovin in reproduk-
cijskih materialov, bo moral
odbrati take, ki mu bodo za-
gotavljali le najbolj kakovost
- ne surovine in materiale.
V proizvodnjo bo moral
vgraditi vse mehanizme, ki
bodo omogočali enakomer-
nost kvalitete vseh izdelkov,
saj je cilj takšne proizvodnje
v tem, da izdelkov sploh ni
treba več kontrolirati. Vr-
hunska in enakomerna ka-
kovost mora biti torej zago-
tovljena že s tehnologijo in
organizacijo proizvodnje sa-
me. In seveda s strokovnost-
jo ljudi, ki bodo v takšni pro-
izvodnji delali. Ob tem pa se
tudi pred Unior postavlja za-
jetna naloga, povezana z izo-
braževanjem delavcev. Teh-
nološke spremembe v proiz-
vodnji, uvajanje informatike
in težnja po večji kakovosti
in produktivnosti - vsi ti
procesi so neizbežno poveza-
ni z izobraževanjem delav-
cev tako pri nas, kot v svetu.
V Uniorju se tega zavedajo,
zato se na strokovno izpopol-
njevanje zaposlenih resno
pripravljajo. Vedo, da bodo
le na ta način ohranili polo-
žaj, ki so si ga v dolgih letih
trdega dela zagotovili
v Evropi in svetu.
Posodobitve in
vlaganja za razvoj
Zato, da bi dosegh najvišji
cilj - enakomerno kakovost
izdelkov - bo Unior nadalje-
val s posodobitvijo praktič-
no vseh delov svoje proiz-
vodnje. V kovačnici se bodo
že prihodnje leto lotili mo-
dernizacije strojne opreme,
hkrati pa bodo proizvodnjo
v njej povečali za 10 do 15
odstotkov. Predvsem pa bo-
do proizvodnjo povečali v ti-
stem delu kovačnice, kjer iz
praškastega sintra in s hlad-
nim kovanjem delajo mnoge
izdelke in polizdelke. Kar
štirikratnega povečanja naj
bi bila deležna ta proizvodna
enota kovačnice, hkrati pa
v Uniorju razmišljajo tudi
v tej smeri, da bi sinter in
hladno kovanje v novem
obratu zaokrožili v samostoj-
no podjetje, v katerega bi se-
veda večinski delež kapitala
vložil Unior. Z vsemi temi
organizacijskimi in proiz-
vodnimi posegi pa naj bi do-
segh najpomembnejše: še
kvalitetnejše in zahtevnejše
odkovke, ki so kot polproiz-
vodi osnova tudi ostalim
proizvodnim delom Uniorja.
Navkljub večjemu povpra-
ševanju po ročnem orodju
v svetu, zreški Unior ne kani
v bodoče bistveno večati ta
del svoje proizvodnje. Os-
novni artikli dosegajo že se-
daj visoko kakovost, z neka-
terimi posegi pa naj bi jo le
še utrdili. Izredno pomemb-
no je v zvezi z ročnim oro-
djem dejstvo, da je Unior
v zadnjih dveh letih postal
lastnik dveh firm v tujini, ki
delata ročno orodje. Unior
Avstria v Borovljah na av-
strijskem Koroškem izdeluje
izvijače, firma Orbis iz Aha-
usa v ZR Nemčiji pa klešče.
Obe sta že sedaj pomembni
proizvajalki ročnega orodja
v Evropi, skozi njuna vrata
pa bo Unior povečal prodajo
tudi ostalih izdelkov iz asor-
timana ročnega orodja na za-
hodnoevropskem tržišču.
V Uniorjevi obdelovalnici nastajajo orodja za vsakega mojstra.
In še o nečem razmišljajo
v Uniorju: če bodo enoti sin-
tra in hladnega kovanja v ko-
vačnici izločili in ju povezali
v novoustanovljenem po-
djetju ob novozgrajeni proiz-
vodni haU, se bodo v tovarni
sprostile prostorske možno-
sti za širitev zdajšnjega vzdr-
ževanja. Mnoge velike tovar-
ne po Jugoslaviji že zdaj ka-
žejo zanimanje za to, da bi
jim vzdrževalci Uniorja ser-
visirali strojno opremo, ven-
dar za zdaj še nimajo možno-
sti za to. Teh del se bodo to-
rej lotili hkrati z razširitvijo
vzdrževanja v delno izpraz-
njenih prostorih kovačnice.
Od zgiba do gredi
Z zagonom proizvodnje
homokinetičnih zgibov pred
letom dni je Unior trasiral
novo pot svojega razvoja. Iz
odkovkov, ki jih je poprej iz-,
deloval in prodajal pretežno
kot polproizvode, je pričel iz-
delovati homokinetične zgi-
be, torej finalne izdelke, s ka-
terimi je deloma že nadome-
stil uvoz za potrebe jugoslo-
vanske avtomobilske indu-
strije. Naložba v to proizvod-
njo je veljala okoli 30 milijo-
nov zahodnonemških mark,
10 odstotkov naložbenega
denarja pa je v proizvodnjo
vložila firma Unicardan iz
ZR Nemčije.
Kot zapisano pomeni pro-
izvodnja homokinetičnih
zgibov za Unior pomembno
prelomnico, saj ji odpira ve-
like razvojne možnosti. Zgib,
ki ga delajo v zreški tovarni,
je namrče le zunanji del po-
gonske gredi, ki jo kot celoto
vgrajujejo v avtomobile na
prednji pogon, pomeni pa
pot k izdelavi celotnih kar-
danskih prenosov. Že ^edaj
so v Uniorju ob homokine-
tičnih zgibih pričeli delati še
tripode, ki jih vgrajujejo na
notranjo stran zgibne gredi,
kanijo pa iti še dlje. Z vlaga-
nji hočejo priti do proizvod-
nje, ki bo omogočala izdela-
vo celotne pogonske gredi za
avtomobile. Zaradi izredno
hitre osvojitve nove proiz-
vodnje homokinetičnih zgi-
bov in tripod ter visoke ka-
kovosti teh zahtevnih delov,
kar Uniorju laskavo prizna-
vajo tudi tuji partnerji, se ve-
ča tudi zanimanje tujih firm
za sovlaganja v to proizvod-
njo. Da gre za izrazito kapi-
talno intenzivno proizvodnjo
pa pove že podatek, vezan
samo na homokinetične zgi-
be. Kot rečeno, je naložba
veljala 30 milijonov zahod-
nonemških mark, na tehno-
loško izredno zahtevnih stro-
jih, krmiljenih z računalniki,
pa dela le 130 delavcev.
Stroji - druga veja
končnih izdelkov
Iz zametkov malega obrata
(ki je pred leti, ko so se
v Uniorju lotili temeljite pre-
nove proizvodnje, sam izde-
lal nekaj novih strojev za po-
trebe tovarne) postopoma ra-
ste nova tovarna strojev. Le-
tos so v njej že montirali vr-
sto uvoženih avtomatov in
drugih najsodobnejših stro-
jev, prihodnjo spomlad pa
nameravajo že zagnati proiz-
vodnjo v novi strojegradnji.
Unior bo v njej izdeloval
vrsto sestavljenih strojev za
obdelavo polproizvodov
v končne zdelke, kijih potre-
bujeta kovinsko predeloval-
na, predvsem pa avtomobil-
ska industrija. Že v času, ko
strojegradnjo šele postavlja-
jo, je Unior sklenil več po-
godb o dobavi novih strojev
v vrednosti petnajstih milijo-
nov dolarjev, roki izdelave
pa se nanašajo na prihodnje
leto in leto 1991. Stroje, kijih
bodo izdelali z najsodobnej-
šo zahodno tehnologijo (v
Zreče bodo namreč pripelja-
li računalniško krmiljene na-
prave z vgrajenimi kontrol-
nimi funkcijami) bodo v 80
odstotkih izvozili, od tega
večji del v Sovjetsko zvezo.
Zreški Unior je predvsem
sam zagotovil denar za na-
ložbo v tovarno strojev, 8 mi-
lijard dinarjev pa je zanjo do-
bil tudi slovenskega razvoj-
nega dinarja. Že sedaj, ko
strojegradnjo še postavljajo,
je v njej zaposlenih 110 de-
lavcev, ob polnem zagonu
proizvodnje pa bodo ob njih
zaposlili še 70 visoko kvalifi-
ciranih delavcev.
Nova delovna mesta
v turizmu
Hkrati z velikimi vlagan
v vse proizvodne dele tova;
ne, nalaga Unior ogromne
denarje tudi v turistične ii^
infrastrukturne objekte
Rogli in v Zrečah. Ze kakih
petnajst let je namreč tega;
kar so v Uniorju opredelil'
turizem kot tisto dejavnost-
ki bo ob vse bolj razviti indu-
striji z manjšim številom z^'
poslenih dajala kruh obpo-
horskemu življu. Ob stari ko-
vaški koči na Rogli so v teh
letih pričeli rasti novi in nov'
objekti. Najprej hotel Planja;
pa bungalovi, zatem mnog'
V novi Uniorjevi industrijski coni bodo razvijali predvsem perspektivno proizvodnjo, pri kateri ima poseben delež
proizvodnja končnih izdelkov.
12. OKTOBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 7
je visoka kakovost izdelkov
tehnologija__
rekreacijski objekti vključno
2 bazenom, zelenim stadi-
onom, igrišči. Zaokroženo
turistično m rekreacijsko po-
nudbo Rogle sta omogočila
.g prizidek k hotelu in
\. zemljo vkopana rekreacij-
jlja dvorana, zagotovo
\. Evropi edinstvena po svoji
jggi in namembnosti. Ob
^nogih manjših, a za ponud-
ijo še kako pomembnih ob-
jektih in dejavnostih, ki ima-
jo prostor v rekreacijsko tu-
rističnem centru na Rogli
(od trgovinic, do otroškega
vrtca, vadbenega kabineta,
savne) so za zimski turizem
jzjemnega pomena razprede-
fie smučarske naprave, ki po
yrejenih smučiščih dajejo
0iožnost ugodne smuke tako-
zahtevnim, kot manj zahtev-
nim smučarjem. Čeprav že
nekaj časa zgrajen, pa bo
pravo veljavo dobil šele se-
daj tudi mediko center na
Rogli, ki je zametek razvija-
joče se zdraviliške ponudbe
zreškega Pohorja.
V Zrečah raste
zdravilišče
Pravzaprav je vsega »kri-
va« termalna voda, ki je
s pretežnimi lastnostmi one
iz zdravilišča na Dobrni pri-
tekla iz vrtin nedaleč od
Zreč. Ko so v Uniorju uvide-
li, s kakšnimi dotlej neznani-
mi naravnimi možnostmi
razpolagajo, so nemudoma
pripravili projekte za grad-
njo termalnega zdravilišča
v Zrečah. Odločitev je bila
več kot upravičena. Dejstvo
je namreč, da so naša narav-
na zdravilišča skozi vse leto
domala razprodana, kar za-
deva nastajajoče v Zrečah,
pa njegovo gradnjo dodatno
opravičuje tudi bližina že
zgrajenega turističnega cen-
tra na Rogli. Kajti obe po-
nudbi - zdravilišča in objek-
tov na Rogli - mislijo v Uni-
orju zaokroženo ponujati bo-
dočim gostom in ju eno
2 drugo tudi dopolnjevati.
Bistvo ponudbe pa naj bi bil
zdraviliški tretma gostov
^širjen z aktivnim od-
dihom.
Tako v Zrečah letos vidno
faste ob hotelu Dobrava nov
zdraviliški objekt za potrebe
terapije, ki bo predvidoma^
končan do spomladi prihod-
njega leta. Prej, že do letoš-
nje zime, pa bodo v okviru
tega novega terapevtskega
objekta zgrajeni trije bazeni
s termalno vodo (velik tera-
pevtski in otroški bazen), ki
bodo odprti za obiskovalce.
Unior celo že prodaja kombi-
nirane karte za letošnjo zim-
sko sezono, ki vključujejo ta-
ko smučanje na smučiščih
Rogle, kot kopanje v termal-
nih bazenih.
Prvi gostje naj bi torej pri-
šli v novo zreško zdravilišče
spomladi prihodnje leto, na-
stanjeni pa naj bi bili v hote-
lu Dobrava. Sčasoma se bo-
do v Uniorju lotili tudi nje-
gove prenove, saj bodo po-
trebe (tako kažejo predvide-
vanja) prerasle njegove
zdajšnje   zmogljivosti.   Za
gradnjo novega zdravilišča
v Zrečah združujejo denar
po posebnem sporazumu tu-
di vse ostale konjiške delov-
ne organizacije (saj je predvi-
deno, da bo v njem našlo za-
poslitev 35 novih delavcev,
vzporedno pa v ostalih de-
javnostih v mestu še^av to-
liko), Unior je za nalc^o do-
bil tudi nekaj slovenskega
razvojnega denarja, sam pa
bo vložil okoli polovico za
naložbo potrebnega denarja.
Izračuni kažejo, da bo grad-
nja zdravilišča v tej fazi ve-
ljala skupaj okoli 7 milijonov
zahodnonemških mark.
Pogled v prihodnost
v Uniorju imajo jasno vizi-
jo bodočega razvoja. Kar za-
deva proizvodnjo, bodo bi-
stveno razširjali predvsem ti-
ste njene dele, v katerih bo-
do izdelovali visoko kako-
vostne, zahtevne in tudi na
tujih trgih dobro plačane
proizvode. Hkrati s tem pa
bodo podjetje skušali orga-
nizirati tako, da se bo bolj
kot sedaj sposobno prilaga-
jati potrebam zahodnih tr-
žišč. S tem v zvezi ničesar ne
omejujejo inničesar ne pred-
postavljajo. Če se bo izkazalo
(tako kot je že razbrati v zve-
zi s proizvodnjo izdelkov iz
sintra in s pomočjo hladnega
kovanja), da bodo deli proiz-
vodnje lažje in bolje živeli
kot samostojna podjetja, jih
bodo pač ustanavljali. Vse
bo podrejeno trgu združene
Evrope in njegovim po-
trebam.
Turizem pa bo Unior še na-
prej razvijal kot dejavnost, ki
bo sposobna zaposlovati ve-
liko delavcev za razliko od
industrije, ki bo avtomatizi-
rana in tehnološko posodob-
ljena v bodoče omejevala za-
poslovanje. Z že zgrajenimi
objekti na Rogli so postavlje-
ne izjemne možnosti razvoja,
tudi če jih gledamo neodvis-
no od bodočega zreškega
zdravilišča. Dodatna izgrad-
nja smučišč, golf igrišče, po-
horska vas vključno s cerk-
vijo in gostilnami, dodatni
infrastrukturni objekti - vse
to so načrti, ki bodo ponud-
bo Rogle le še krepili. Hkrati
pa dajejo možnosti tudi za
vlaganje tujega kapitala, ki
bi lahko bil pomembna raz-
vojna injekcija.
Seveda pa terja turistični
razvoj tudi precejšnja vlaga-
nja v samem mestu Zreče.
Gostje hočejo pestro gostin-
sko ponudbo, pisano izbiro
v trgovinah, možnosti zaba-
ve in rekreacije in še mnogo-
kaj. Nenazadnje - lepo ureje-
ne pešpoti, zelenice, čisto in
za oko lepo mesto. Mnogokaj
s tem v zvezi so v Zrečah že
zastavili, ravnokar olepšuje-
jo nekatere stare dele indu-
strijskega kraja, obnavljajo
hiše in urejajo zelenice in pe-
špoti. Mnogo pa imajo načr-
tov, ki jih kanijo izpeljati že
v naslednjih letih. Tako, de-
nimo, razširiti ponudbo lo-
kalov v Bazarju, zgraditi ma-
lo akumulacijsko jezero ob
Koprivnici in se, nenazad-
nje, lotiti urejanja zemljišča
za dve individualni stano-
vanjski naselji hiš za delav-
ce, ki se bodo od tako zastav-
ljenem razvoju zaposlovali
in naselili v Zrečah.
Rogla je že pojem razvitega in po evropskih merilih zasnovanega zimsko-športnega
središča. V dolini pa nastaja še zdravilišče, ki bo turistično ponudbo Uniorja še dopol-
nilo.
Homokinetični zglob - proizvod, s katerim Unior trasira
novo pot svojega razvoja - proizvodnjo končnih izdelkov
za avtomobilsko industrijo.
^Senj in železo - vsakdanji prizor iz Uniorjeve kovačnice.
užitek nedotaknjene narave
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER 198^
Androkles in
lev v SLG
Celjsko poklicno gleda-
lišče je pohitelo s premi-
ero mladinskega dela, ki
bo že jutri, 13. oktobra po-
poldne. In prav je tako.
Tako si bo lahko zgodbo
o Androklu in levu ogle-
dalo kar največ otrok od
blizu in daleč. Z njo bo
celjski ansambel razvese-
ljeval mladež vse tja v no-
vo leto in še čez. Skrb za
mladega gledalca so
v gledahšču kljub ka-
drovsko šibki postavi an-
sambla postavili
v ospredje.
Androkles in lev, angle-
škega dramatika Auran-
da Herrisa, je vesela zgod-
ba o nagrajeni dobroti in
kaznovani hudobiji, ki je
nastala že v prastarem Ri-
mu, ohranila pa se je za-
voljo nevsiljive poučnosti
in vedrine vse do današ--
njih dni. Mlade bodo raz-
veseljevali igralci: Bojan
Umek, Bruno Baranovič,
Ljerka Belak, Drago Ka-
stelic. Iztok Valič in Mar-
jan. Hintereger kot gost.
Delo je v prevodu Vena
Tauferja zrežirala Helena
i Zaje, dramaturg je bil Ja-
j nez Žmavc, scenografka
\ Simona Perne, kostumo-
I grafka Cveta Mirnik, ko-
j reografka Lojzka Žerdin.
Glasbo je napisal Gregor
Strniša.
Sekcijsko delo rojeva sadove
Te dni se na Polzeli vrsti-
jo številne prireditve ob 90
letnici krajevnega kultur-
nega društva. Osrednja je
bila v nedeljo popoldne, ko
so se številnim obiskoval-
cem predstavili moški in
mešani pevski zbor, vokalni
kvintet Lastovka, oktet
Adoramus, tamburaši, gle-
dališka skupina in ansam-
bel Slovenija, ki so sekcije
KD Svoboda na Polzeli, kot
gostja pa Anica Kumrova,
igralka SLG Celje.
Govoril je Marko Slokar,
predsednik DPD Svoboda
Polzela, ki je povedal, da je
bilo društvo ustanovljeno
1899 leta, imenovalo pa seje
KatoUško   bralno  društvo.
Z nabavo prvih knjig se je
začela razvijati knjižničarska
dejavnost, kasneje pa je zaži-
velo tudi gledališče. Igralo se
je veliko, tako je bila v pov-
prečju vsaj ena predstava na
leto. Leta 1931 je bil zgrajen
dom za prireditve, kije osem
let kasneje postal društvena
last. Leta 1953 je bil ustanov-
ljen moški in tri leta kasneje
še ženski pevski zbor in zbo-
rovsko petje se je začelo vse
bolj uveljavljati. Kino sekci-
ja je pričela delovati leta
1952 in prvi predvajani film
je bil slovenski Na svoji zem-
lji. Po letu 1960 so kulturna
dogajanja popestrili narodno
zabavni ansambli, nato je bi-
la ustanovljena likovna sek-
cija in razstavni salon Ko-
menda. Danes v društvu
DPD Svoboda deluje devet
sekcij ter šolsko kulturno
društvo, iz katerega izhajajo
mlade moči, ki nadaljujejo
društveno delo.
Na prireditvi so podelili
tudi priznanja Zveze kultur-
nih organizacij, ki so jih pre-
jeli Mija Novak, Marko Slo-
kar in Franci Ogris. Prizna-
nja DPD Svobode pa so pre-
jeli Slava Zoffel, Franc Palir,
Marija Slokar, Ivo Pader, Ju-
lij Palir, Jožica Škorjanc, Av-
gust Likeb, Hilda Pfeifer,
Helena Kronovšek, Avgust
Palir, Jani Pukmajster in Pe-
ter Pungartnik, ki je bil tudi
povezovalec zares lepe prire-
ditve ob 90 letnici KD Polze-
la. Za 26 letno predsedništvo
v DPD Svoboda Polzela so
Stanku Novaku podeliU zlati
lipov list.
Danes ob 17. uri bodo
v mali dvorani doma Svobo-
de odprli hkovno razstavo
amaterjev sekcije DPD Pol-
zela, v soboto, 14. oktobra,
ob 14. uri bo prireditev pod
naslovom Slovenska beseda
- moja beseda, v nedeljo 15.
oktobra ob 16. uri bo blago-
slov novih orgel v novi cerk-
vi na Polzeli, obred bo opra-
vil mariborski škof dr. Franc
Kramberger. Prireditve ob
90 letnici KD Polzela pa bo-
do zaključili v ponedeljek 16.
oktobra s koncertom pod na-
slovom Orgle - kraljica med
instrumenti v cerkvi na Pol-
zeli. Izvajalca bosta prof To-
ne Potočnik iz Maribora in
skladatelj Ivan Florjane.
T.TAVČAR
Naši kraji - Titovi kraji
v okrnjeni pobratimski druščini
Bistrica ob Sotli je bila minuli petek in v soboto spet
Jugoslavija v malem. Tradicionalne, tokrat že devete po
vrsti, pionirske likovne kolonije z naslovom Naši kraji
- Titovi kraji, se je udeležilo 48 pionirjev in njihovih
mentorjev, ki so ustvarjali na temo Dolina Titove mla-
dosti.
Povabilu organizatorja, osnovne šole Bistrica ob Sotli,
so se odzvali gostje iz pobratenih osnovnih šol Krste Misir-
kov iz Gevgelije, Branko Milkovič iz Niša, Zdravko Čelar
iz Dervente, Maršal Tito iz Kumrovca, slovenska predstav-
nica pa je bila osnovna šola Edvard Kardelj iz Bizeljskega.
Kot vsa leta so v Ukovni koloniji sodelovali tudi učenci iz
centralnih osnovnih šol v občini Šmarje pri Jelšah. Žal se
letošr^ega srečanja niso udeležili pionirji iz Bijele (Črna
gora), Uroševca (Kosovo) in Pačiija (Vojvodina), ki so
v opravičilu navedli objektivne razloge za izostanek.
Gostje so v petek dopoldne slikali, popoldne so si ogle-
dali Kumrovec in obiskali tamkajšnjo osnovno šolo,
v soboto dopoldne pa je bil na sporedu izlet v kraje Spo-
minskega parka Trebče. V soboto zvečer so na bistriški
osnovni šoli odprU razstavo del, nastalih v letošnji pionir-
ski hkovni koloniji Naši kraji - Titovi kraji.
M.A.
Kdo je tebe praslovan... kulture učil
Prejšnji četrtek zvečer je
dekadenčna postojanka
MKC Kljub-a znova živela
zahvaljujoč marginalni oseb-
nosti slovenskega ročka
- zgolj in samo Zoranu Pre-
dinu. Koncert, ki sta ga orga-
nizirala SLG Celje in Kljub,
in katerega čisti dobiček je
bil namenjen prizadetim
v minulem neurju, je še en-
krat dokazal in potrdil rek:
in vino veritas.
Resnica ima vedno več
plati, vprašanje je le, s kate-
rega zornega kota jo posilju-
jemo. In če četrtkovo kljub-
sko sceno gledamo skozi
nevtralno lupo, ne moremo
mimo dejstva, da je dobra
ura Predinovih prizadevanj
in iskanj kontakta z (v glav-
nem) opito množico, izzve-
nela skozi polodprta okna
v naročje motoriziranih mi-
mobežnic. Kdo je krivec za
očitno zgrešen projekt? Zo-
ranova mama verjetno ne.
Umetniški vodja SLG Blaž
Lukan, ki ga je pripeljal, za-
nesljivo ne. Uprava Kljuba?
Marko Mraz... si je prizade-
val in opozarjal. Brez efekta.
Tako ostaneta le še dva fak-
torja: Predin in ostali svet.
Komentarji po nastopu so se
pretakali s smeri nezadovolj-
stva nad akterjevim učin-
kom, češ, ni hotel, sposoben
je več... Predin je pravtako
kazal znake razočaranja, če-
prav je bil takšnega odziva,
vs^j na začetku kariere, va-
jen. In v čem je pravzaprav
bil problem? In vino... (ali
pivu), ki je samozvane sub-
kulturno naravnane alterna-
tivce že pred koncertom (da
ne  govorim   o   dogajanju
vmes) tako prevzel, da so
pred sabo videli le svojo po-
dobo na dnu steklenice in
sotrpina, ki je omedleval
v cvetu svoje neumnosti.
A Predin je igral in pel, zba-
dal z izvirnimi štosi in bii
všeč tistim, ki so mu sledili.
»Kdo je tebe praslovan...»
je donelo med čvekanjem in
razbijanjem. ... Kulture
učil...
BOJAN KRAJNC
12. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Slikarska platna v zavetju Logarske doline
prugi Celjski mednaroanl slikarski tedni tiružljo šest umetnikov v organizaciji Kovinotehne In drugih sodelavcev
Letos je v Sloveniji precej likovnih ko-
lonij in mednarodnih likovnih simpozi-
jev. Med najmlajšimi, a tudi najbolj resno
organiziranimi so Celjski mednarodni sli-
liarski tedni, ki jih je lani prvič organizi-
rala Kovinotehna v soorganizaciji Aera in
2avoda za kulturne prireditve Celje - Li-
kovnega salona.
Lani so slikarji delali na otoku Cresu, letos
so se odpravili v Logarsko dolino. Celotna
organizacija temelji na nesposrednem po-
slovnem sodelovanju med umetnostjo in
gospodarstvom. Slikarji vložijo svoja dela
v določeno vrednost, s katero razpolaga
Kovinotehna v ustreznem skladu. Na tak
način dobivajo likovna dela konkretno ma-
terialno vrednost, posamezne institucije, ki
sodelujejo v organizaciji tudi (recimo Aero
za nadomestilo barv, ki jih daje. Likovni
salon pa za razstavni prostor in organizacijo
razstave) - na ta način pa se povečuje tudi
celjska stalna zbirka. Slikarji stanujejo
v počitniških kapacitetah Kovinotehne. Ce-
loten program projekta je na računalniku,
ki ga v Kovinotehni vodi in je sploh zadol-
žen za kolonijo Mako Jezernik, umetniški
vodja kolonije pa je Matjaž Gruden, sam
slikar in tudi lanski udeleženec kolonije.
Celjski mednarodni slikarski tedni imajo
ambicijo postati tradicionalno vrhunsko
kakovostno podjetje, ki bi pritegovalo naj-
zanimivejše mlade likovnike iz Jugoslavije
in drugih držav. Zato so razvili selektorsko
mrežo. Iz Slovenije je dr. Jure Mikuž, rav-
natelj Moderne galerije v Ljubljani, iz Hrva-
ške Branka Stipančič iz Galerije savremene
umjetnosti Zagreb, iz Avstrije dr.Werner
Fenz iz Neue Galerie Gradec (Graz), iz
Škotske Narine Andrew iz Third Eye Cen-
tre Glasgovv, iz Zvezne republike Nemčije
Ulrich Krempel iz Kunstsammlung Nordr-
hein-Westfalen Diisseldorf. Vse to so zelo
ugledne umetniške ustanove s svojimi vo-
dilnimi strokovnjaki.
Za letošnje delo v Logarski dolini so iz-
brali naslednje slikarje: iz Slovenije Črto-
mira Freliha, 1960, kije končal Akademijo
za likovno umetnost v Ljubljani, imel je že
več samostojnih razstav, ukvarja pa se tudi
s scenografijo, prejel je tudi več nagrad.
Igor Fistrič, 1957 je tudi končal ljubljansko
ALU in imel več samostojnih in skupinskih
razstav, bil tudi večkrat nagrajen, v samo-
založbi pa je izdal videokaseto. Iz Zagreba
Igor Fistrič
Dušan Jurič
Črtomir Frelih
Jan Kolata
Robert Mac Laurin
Martin Kaltner
je Dušan Jurič, ki je tudi končal zagrebško
ALU in ob samostojnih in skupinskih raz-
stavah prejel tudi več nagrad, delal tako-
imenovane ambiente in je avtor dveh akcij
v Zagrebu in v Subotici. Iz Avstrije je Mar-
tin Kaltner, ki je končal študij slikarstva na
umetniški akademiji na Dunaju, doslej tudi
samostojno in skupinsko razstavljal. Iz
Škotske prihaja Robert Mac Laurin, 1961,
ki je končal umetniško akademijo v Edin-
burghu in imel doslej veliko razstav, prejel
tudi nagrade in potovalno štipendijo za
New York. Iz ZRN je prišel v naše kraje
prvič Jan Kolata, 1949, kije končal umetni-
ško akademijo v Diisseldorfu, imel doslej
zelo veliko razstav doma in na tujem, prejel
nagrade in študijsko štipendijo za Pariz in
na Norveško.
Življenje z okoljem ali brez
njega?
Slikarji se med seboj razlikujejo. Medtem
ko Frelih, Fistrič in Jurič pravijo, da niso
prišli v Logarsko dolino zaradi okolja, nje-
gove lepote - torej ne bodo slikali krajine,
sta Mac Laurin in Kolata izrazita krajinarja,
Kaltner pa se tudi bolj nagiba k ateljejske-
mu načinu dela. To pomeni, da bodo štirje
slikarji nadaljevali tisto delo, ki so ga neka-
ko z odhodom v Logarsko dolino zapustili.
Niso pa izključili možnosti, da ne bo med
delovnim procesom prišlo do kakšne spre-
membe. Kolata in Mac Laurin slikata nara-
vo. Mac Laurin je tudi gornik in alpinist,
vehko potuje v Turčijo, kjer slika v njenem
pogorju, v pejsaže posebnega izraza pa
vključuje tudi človeka. Ker smo se z umet-
niki pogovarjali na začetku dela, še niso
povsem vedeli, kako se bo delo odvijalo, le
Kolata je dejal, da ima pred sabo načrt, ki
pa bo verjetno moral doživeti tudi kakšno
kompromisno odločitev.
Zanimivo je to, je dejal Matjaž Gruden,
da so tudi slikarji, ki so slikali lani na Cre-
su, delali po svoje dalje, kot da so v ateljeju,
pa je čez leto dni prišla za njimi spremem-
ba. Ali so menjali svojo barvno lestvico, ali
kaj podobnega. Niso mogli povsem pobeg-
niti okolju in njegovemu vplivu.
Slikarji ne prihajajo v kolonijo za to, da
bodo slikali naravo in jih tudi organizatorji
ne vabijo zaradi tega. Drugo je, če je med
njimi tudi tak, ki ga to posebej zanima.
Celjski mednarodni slikarski tedni hočejo
združevati mlade in kakovostne slikarje iz
različnih okolij zaradi svežih likovnih infor-
macij, zaradi pretoka idej in sporočil. Se pa
na tak način tudi uveljavlja neke posebne
vrste krajinarstva, nekakšno posredno vi-
denje okolja, kjer živijo in delajo.
V Logarski dolini spijo v Kompas-Kovi-
^otehninem hotelu, hranijo se pri kmetih
na turističnih kmetijah in postali so pravi
prijatelji. Logarska dolina, ta evropski bi-
ser, bo tudi na tak način pridobila na ugle-
du. Kovinotehna je skupaj s Turističnim
društvom Solčava pripravila spoznavni ve-
čer pred uradnim začetkom kolonije. Ude-
leženci so vsi po vrsti izjavili, da je organi-
zacija skrajno profesionalna in odlična in
da se zavedajo tega, da Kovinotehna priča-
kuje od njih maksimalno kakovost, za to
jim tudi nudi takšne delovne razmere.
Z delom bodo končali sredi oktobra, nato
pa bodo sledile posamezne razstave od celj-
skega Likovnega salona naprej po Sloveni-
ji. V tisku je tudi že katalog, ki bo razstavo
spremljal, posneti bosta dve video kaseti za
nadaljnje delo projekta in za podkrepitev
zgodovinskega spomina, pa tudi za turistič-
no afirmacijo Logarske doline. V Sloveniji
in Jugoslaviji je to nov projekt, ki tudi v tu-
jini nima mnogo sorodnikov. Šele čez čas
bo pokazal svojo pravo vrednost. Namreč
v tem, da bodo tudi umetniška dela dobila
svojo konkretno in ne le kurtoazno vred-
DRAGO MEDVED
Everest kaže zobe
PIŠ8'
Aco PEPmik
Tu pod Everestom smo
pravi puščavniki. Večkrat
nam misli uidejo domov.
Prvega septembra je zako-
račil v šolo sin Jernej. Kako
rad bi mu stisnil roko, raz-
posajencu, in mu zaželel
sreče, a sva tisoče kilome-
trov narazen. S Slavcem,
s katerim sva skupaj v šoto-
ru, večkrat sanjariva o po-
vratku v normalno življe-
nje in načrtujeva stvari po
odpravi; skoraj vsak načrt
pa se pričenja z - laškim
pivom.
Jutri (6. septembra) bodo
žli možje v Xegar po hrano in
Upamo, da bodo prinesli s sa-
bo kaj alkoholnega. Pa če-
prav bo to kitajsko pivo, da
Se le malo poveselimo in raz-
tresemo. Sploh smo postali
precej bolj občutljivi za »ci-
^'ilizacijske vdore«; zadnjič
^e prišla v bazo novinarka in
^ premaknjeni bazi (ABC)
Srno bili pošteno vznemir-
jeni.
Boginja vetra
v pomoč
^erpe so poskrbeli tudi za
f^^Jsvetitev baze. Na skalah
['^d šotori so razprostrli mo-
''me zastavice v treh barvah.
^3 vsakega člana ekspedici-
Po eno. Sam sem dobil be-
'° od Nima Doreja. Na njej je
Ij^slikana boginja vetra. Pra-
' da mi bo pomagala in me
^^fovala pri poletu s pA-
"alom.
»Pazi, da zastavico ne po-
hodiš, kajti gorje tebi,« mi je
zabičal Dorej. Zastavico sem
spravil v nahrbtnik in od ta-
krat ga prav previdno pola-
gam na tla, da se ne bi zame-
ril tukajšnjim bogovom.
Vsak človek je nekoliko vra-
ževeren; tudi jaz.
»Skupaj bova poskusila
prenesti tvoje padalo na
vrh,« je po tihem dodal Do-
rej. »Vedi le, da je skok na
tibetansko stran bolj neva-
ren kot na nepalsko. Do viši-
ne 7500 metrov je vse O.K.,
potem pa se boš spustil
v amfiteater in kakšnih 1300
metrov te bo zibalo in ti zapi-
ralo padalo. Takrat se spom-
ni molilne zastavice.«
Dober in sposoben fant je
tale Dorej; 34 let ima in je bil
že petkrat pod Everestom,
od tega trikrat na tibetanski
strani. Z Japonci je prišel na
Južni vrh 8500 metrov viso-
ko, bil je na vrhu Lhotseja,
na vrh Co-Ojua    je nekemu
Japoncu nesel padalo na
vrh.
Sploh inriamo kar dobre in
izkušene Šerpe. Naš sirdar
Ang Phurba je bil že petkrat
pod Everestom in vselej je
prišel čez 8000 metrov. Bil je
še na vrhu Makaluja, Dhala-
ugirija in Čo-Ojua. Tudi dru-
gi imajo za sabo že precej od-
prav na osemtisočake. Tudi
naš kuhar Nema Rinzing je
že bil nosač na Everest, a ga
je odneslo v lednem slapu in
je komaj preživel. Odtlej se
drži kuhinje. Drugi kuhar,
Kami Tenzing je bil šestkrat
na različnih ekspedicijah,
najbolj pa se spomni naše
odprave na Dhalaugiri. V le-
pem spominu je ohranil Jo-
žeka Zupana in »Rimih To-
pic« in po meni mu pošilja
lepe pozdrave.
Slovenci dajejo levji
delež
v soseščino naše ABC ba-
ze so v začetku septembra
prišli še Japonci. Sedaj smo
na tibetanski strani Everesta
že kar pisana druščina alpi-
nistov - Jugoslovani, Ameri-
čani, Grki, Francozi, Španci,
Čilenci, Švicarji in Japonci.
Mi smo najdlje napredovali
na gori in druge odprave nas
gledajo kar nekako z zavida-
njem. Res pa je, da je levji
delež na gori opravil sloven-
ski del odprave. Nekateri
drugi člani odprave še od bli-
zu niso povohali stene, neka-
teri pa so poskusili v steni,
a ni bilo nobenega učinka, le
zaloge hrane so nam izpraz-
nili.
Zaradi tega je na nas od-
padlo precej več dela, kot bi
ga moralo v tako močni od-
pravi in moja skupina je bila
3. septembra spet na vrsti.
Startali smo že ponoči in pri-
žimarili do višine 6600 me-
trov, ko so v spodnjih tabo-
rih še spali. Sam sem ta dan
gazil do riti sneg nad tabo-
rom II. Kakšnih 600 višin-
skih metrov sem naredil, kar
mi je pobralo vse moči. Osta-
li člani naveze so kopali pla-
to za tabor II. Naslednji dan
se je vreme poslabšalo, zato
smo se umaknili v dolino.
Tretjič smo vstopili v ste-
no 11. septembra. Bili smo
precej otovorjeni, ker smo
nesli opremo za tabor III,
sam pa sem nesel še padalo
- 5 kilogramov tehta. Na viši-
ni 6600 metrov sem si privoš-
čil daljši počitek in opazoval
Bekovičevo skupino, ki je
pod steno iskala smuči, da bi
se odpeljali v bazo. Takrat se
je nad nami na White Linbu
utrgal plaz in drvel narav-
nost proti skupini, ki je iska-
. la smuči. Niso ga opazili,
sam pa sem lahko vse skupaj
le nemočno opazoval. Ga bo-
do pravi čas opazili? Konč-
no. Začeli so se umikati proti
zavetju. Plaz jih je le oplazil
in čez 15 minut, ko seje snež-
na megla razkadila, sem spo-
daj zagledal človeške pikice
- štiri. Hvala bogu, imeli so
veliko srečo. Takoj so začeli
bežati stran in čez nekaj mi-
nut, ko se je utrgal še večji
plaz, so že bili na varnem.
Beg z VVhite Linba
Dvanajstega septembra
sva z Milanom odrinila že
pred svitom. Vzela sva vsak
sto metrov vrvi in gazila
sneg; bila sva res prava
črnca.
White Linbo je kakšnih
1000 metrov dolgo in 800 me-
trov široko snežišče z naklo-
nino 40 stopinj. Takšna na-
klonina je najbolj nevarna za
plazove in tudi Avstralci
pred nami so ugotovili, da je
to snežišče ključ do vrha
Everesta.
Z Milanom sva napela že
200 metrov vrvi in šele proti
koncu sva se zavedla, da se
lahko v delčku sekunde od-
peljeva v dolino s tisoči tona-
mi snega. White Limbo je bil
tokrat prenevaren, zato sva
dala drugemu delu naveze,
ki nama je sledil, znak, naj se
umaknejo.
Nekaj sto metrov stran na
severnem sedlu so Francozi
in Američani opazovali, če se
nam bo posrečil umik z Whi-
te Limba, ali pa se bo prej
sprožil plaz. Sreča je bila na
naši strani - v tabor II smo se
vrnili čili in zdravi. Žal smo
morali za nekaj časa prekini-
ti z napredovanjem, da se
razmere na gori zboljšajo, to-
da vseeno smo prišli 7300
metrov visoko in le 300 me-
trov nas je ločilo do prostora,
predvidenega za tabor III.
Naslednje dni je potem za-
čelo snežiti. Morali smo se
umakniti v doUno, sneg pa
nam je naredil precej škode,
tako kot tudi ostalim odpra-
vam na Everest. Gora je za-
čela kazati zobe.
Sosednja, čilenska odpra-
va ima preko satelita di-
rektno telefonsko linijo
s svetom in kaj lahko se zgo-
di, da se bom kaj oglasil po
telefonu, piše Aco Pepevnik
v pismu iz Himalaje. Seve-
da le za nekaj minut, zakaj
takšni pogovori so izredno
dragi in še v dolarjih je po-
trebno plačati.
Španci, ki plezajo na Eve-
rest po severnem grebenu,
so na višini približno 7000
metrov našli enega prvih
samohodcev - Mauricea
wilsona, ki naj bi na vrh po-
skušal priti nekje okrog le-
ta 1928.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER 198)|
Takšna zadruga le predraga
Pogovor z Marjanom Ribičem, predsetinikom savinjske
podružnice kmečke zveze
Marjan Ribič je človek, ki
zna stvari povedati brez dla-
ke na jeziku. Nič čudnega, če
je zaradi tega marsikomu trn
v peti. Spet drugim se je pri-
ljubil ravno zato, ker zna bo-
bu reči bob. O sebi ne govori
rad, a po njegovih besedah bi
človek sklepal, da je umen go-
spodar, ki času ne da, da bi ga
užugal.
V času, ko znaša poprečna
molznost krav v Sloveniji
okrog 2 tisoč litrov, imajp Ribi-
čevi na domačiji v Latkovi vasi
molznice, ki namolzejo po 9 ti-
soč litrov mleka. Korak s ča-
som pa lovi Marjan tudi z uva-
janjem računalnika v svojem
novem hlevu.
Pred nekaj meseci so kmetje
Marjana Ribiča izvolili za pred-
sednika podružnice kmečke
zveze v Savinjski dolini. Ena
prvih stvari, ki so se je lotih
v podružnici, je reorganizacija
zadruge. O tem, kaj bi bilo tre-
ba storiti, da bo zadruga posta-
la kmetova, Marjan takole raz-
mišlja:
»Najprej smo hoteli izvedeti,
kaj kmetje pravzaprav sploh
hočejo, zato smo organizirali
posvetovanja po posameznih
temeljnih organizacijah. Po
vsem (kar smo slišali, bi dejal,
da ljudje hočejo zadrugo, ki bo
resnično njihova, zadrugo, ki
ne bo sama sebi namen. Tudi
s sozdom ludje niso zadovolj-
ni, kajti glede na vložena sred-
stva dobimo premalo. Ljudje
po zadružnih in sozdovskih
službah razpolagajo z našim
denarjem in za denar hočemo
usluge, hočemo, da nam stojijo
ob strani. Za primer naj nave-
dem samo hmeljarsko pogod-
bo. Podpisati smo morali takš-
no, v kateri so navedene samo
dolžnosti, pravic skorajda ni
več. Zadruga prispeva le še vr-
vico, črtali so akontacije, so-
vlaganje, umetna gnojila, vse
breme nosi proizvajalec.
Dejstvo je, daje zadruga po-
stala predraga in da hmeljar-
ska proizvodnja ne prenese
stroškov, ki nam jih zaračuna-
vajo. Export Import, Inštitut
za hmeljarstvo in pivovarstvo,
zavarovalnica - vsi ti členi v re-
proverigi si vzamejo svoj delež
in tako ostane kmetu petdeset
odstotkov od prodajne cene.
Ves ta aparat si naj vzame to-
likšen delež, kot ga hmeljarska
proizvodnja lahko prenese. Bo
pač treba delati z manjšim šte-
vilom ljudi. In ko smo že ravno
pri ljudeh - moti nas tudi to, da
kmetje nismo člani nobene ka-
drovske komisije, zato v zadru-
gi zaposlujejo ljudi po svoje.
Vse to bo treba spremeniti, si-
cer zadruge ne potrebujemo.«
Ko govorite o hmeljarski
proizvodnji-pred nekaj dnevi
se je sestal hmeljarski odbor,
kjer ste zahtevali izplačilo
hmelja že meseca oktobra. Bo
ta vaša zahteva uresničena?«
»Normalno smo vsako leto
dobili hmelj plačan decembra.
Letos so hmeljarji obubožali.
da so lahko izplačali delavce,
ki pomagajo pri obiranju, stro-
ški za elektriko in vsi drugi iz-
datki pa so tudi tako veliki, da
jih ne zmoremo več. Zato smo
zahtevali, da dobimo predpla-
čilo. Sklep hmeljarskega odbo-
ra je, da bi predplačilo dobili
23. oktobra, pri tem izplačilu
pa bodo v zadrugi obračunali
tudi stroške zaščite hmelja.«
Člani kmečke zveze v Sa-
vinjski dolini ste ostro zahte-
vali tudi dvakratno izplačilo
mleka, vendar ta zahteva še
vedno ni uresničena. Kje se je
zataknilo?«
»Tam, kjer po navadi, pri de-
narju. Mlekarna trdi, da trgovi-
ne mleka ne plačajo pred dese-
tim v mesecu, lastnega denarja
nimajo in tako spet vse breme
nosimo kmetje.«
Govorili ste o vlogi zadruge
in sozda pri razvoju hmeljar-
stva, kaj menite, kakšna je
njuna vloga pri razvoju živi-
noreje?
»Tudi na tem področju zah-
tevamo drugačne odnose. Celj-
ske mesnine so bile zgrajene
pretežno iz kmečkega denarja.
Danes smo priča temu, da mo-
derne klavne linije v tej klavni-
ci stojijo, koljejo le uslužnost-
no za evropsko tržišče, kmeto-
ve živine, za kar je bila klavni-
ca namenjena, pa ne. V tem
primeru bi sozd Hmezad moral
biti koordinator proizvodnje
med rejci in klavnico. V času,
ko je bilo po Savinjski dolini
tisoč praznih stojišč, ker Celj-
ske mesnine niso hotele vlaga-
ti v proizvodnjo pitancev, je bi-
la zadruga prisiljena iskati dru-
ge kupce in klavnice, ki so bile
pripravljene sodelovati z nami.
Tako danes pitajo rejci po doh-
ni za Pomurko, šentjursko
klavnico in Grudo, Celjske
mesnine, ki so bile zgrajene
z našim denarjem, pa nimajo
do nas nobenega odnosa. Mi-
slim, daje bila odločitev zadru-
ge, da se poveže z drugimi
partnerji, ena njenih boljših
potez v zadnjem času.«
Če se povrneva h kmečki
zvezi, poglejte, dobro leto in
pol je od takrat, ko se je zveza
pojavila na političnem odru.
Se vam zdi, da je to resnično
stanovska organizacija ali po-
staja zveza organizacija, ki
zastopa le interese posamez-
nikov?
»S tem, da zastopa interese
posameznikov, se ne strinjam.
Naš cilj je povezati čimveč lju-
di, ki se ukvarjajo s kmetij-
stvom. Če bomo povezani, bo-
mo lahko tudi nekaj dosegli.
Ljudje mislijo, da je kmečka
zveza nekakšen bav-bav. Pa to
še zdaleč ni, le prisluhniti nam
bo treba.«
Je ta strah pred kmečko
zvezo prisoten le v kmetijski
zadrugi Savinjska dolina ali
velja to za vso Slovenijo?
»Ne bi rekel, da se kmečke
zveze otepajo povsod. Znani so
primeri dobrega sodelovanja
med vodstvi zadrug in kmečko
zvezo v Mozirju. Pomurki in na
Dolenjskem. Naš vodstveni
kader bo z nami moral sodelo-
vati, potem bomo lahko vo-
zili.«
Vam je ob vsakdanjem delu
ostalo še kaj časa za spremlja-
nje dogodkov v zadnjem času,
predvsem ustavnih spre-
memb in pa ukrepov nove
vlade, ki naj bi kmetijski voz
vendarle pomaknili naprej?
»Kot vsak zaveden Slovenec
tudi sam nisem mogel mimo
dogajanj. Celo noč sem sprem-
ljal beograjsko burlesko, kot
sam pravim temu. Tudi ukrepe
vlade spremljam, mishm pa,
da je bistvo vsega v drugač-
nem odnosu do kmetijstva.
Danes smo priča temu, da se
ustavljajo tovarne kmetijske
mehanizacije, šepa predeloval-
na industrija, vse zaradi tega,
ker nimamo pravega odnosa
do kmetijstva.«
Vsa povojna leta je v naši
družbi prevladoval strah
pred bogatim kmetom. So
kmetje res tako bogati, da so
lahko strah in trepet nekemu
sistemu?
»Če se imamo česa bati, po-
tem se lahko bojimo le revnega
kmeta. Že star pregovor pravi,
če je bogat kmet, potem je bo-
gata tudi država. Mi pa imamo
revnega kmeta in zato tudi rev-
no državo.« ,
IRENA JELEN-BAŠA
Marjan Ribič je doslej obre-
del kar nekaj sveta, izkušnje
od drugod pa zna še kako do-
bro upoštevati tudi na svoji
kmetiji. Letos se je Marjan lo-
til gradnje novega hleva. »Od-
ločil sem se za gradnjo hleva
odprtega tipa, za prosto rejo.
Pri visoki proizvodnji je na-
mreč gibanje živali omejitve-
ni faktor, zato so klasična sto-
jišča ali tako imenovana
Grabnarjeva naveza prežive-
la. V hlevu bo prostora za 25
molznic in mlado živino, ki jo
bomo vzgajali doma, poleg
hleva pa gradimo še mlekar-
no, izmolzišče in ker je treba
s časom naprej, razmišljamo
o tem, da bi hlev vodil in ob-
deloval s pomočjo računalni-
ka. Samo s pomočjo točnih
podatkov je moč zmanjšati
stroške, v svetu pa je računal-
nik to, kar so pri nas v vsa-
kem hlevu navadne kidovne
vile.* ... _.....-
<2. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK-STRAN 11
pozabljena
greskova
2a ta prispevek sem se že
jolgo pripravljal, pa sem mi-
da se bo stanje izboljša-
a se ni. Gre namreč za
jopolno zainteresiranost
j^ajevne skupnosti Strmec
j3 komunalne ureditve (kon-
y.etno za vzdrževanje cest)
J vasi Čreskova, pa tudi
! drugih obrobnih vaseh,
fakšno oceno utemeljujem
. tem, da se krajevna skup-
nost ne zanima za ureditev
,este od mostu v Socki proti
[frbovi. Ta cesta je namreč
Jo pred štirimi leti bila dokcU
^ejena, sedaj pa je postala
/eliki potok-greben. Vzdrže-
•alec je sicer Cestno podjetje
;;;elje, vendar bi krajevna
jlcupnost preko svojih dele-
gatov morala intervenirati in
'esta bi morala biti prevoz-
na. Sprašujem se, kako pa je
jilo do pred štirimi leti vse
/redu, sedaj pa cesta ni upo-
rabna ne za pešce, ne za kole-
jarje, ne za avtomobile. De-
egati krajevne skupnosti pa
•e zmeraj spijo.
Omeniti moram še, da je
bila cesta že večkrat predvi-
iena za asfaltiranje. Pa kaj,
:e morajo v Strmcu dobiti
jsfalt do hišnih pragov. Me-
lim, da krajevna skupnost
jkrbi samo za naselje Str-i
Tiec. To se je pokazalo tudiJ
jred dvema letoma, ko smoj
/aščani sami zbrali nekaj de-:
larja za asfaltiranje dveh;
:estnih odcepov v vasi. Kra-i
evna skupnost ni pokazala^
lobene zainteresiranosti za
jstrezno pomoč; pri enem
)dcepu je sicer nekaj prispe-
rala, pri drugem pa takore-
icoč ničesar (samo 200.000 di-
[iJOev). Prišli smo do zaključ-
ila, da Čreskova vas ža kra-
levno skupnost ne obstoja.
Fo smo utemeljili tudi s tem.
da vas nima nobenega telefo-
na in je takorekoč brez pove-
zave s svetom.
Naj ob tej priložnosti opo-
zorim še na nestrokovno ure-
jene vodne prepuste ob cesti
na Veliko Raven. Ob večjih
nalivih imajo kmetje na
spodnji strani ceste velike
težave in škodo zaradi vode.
Za to krajevna skupnost si-
cer ni odgovorna, a bi morala
ustrezna delegacija interve-
nirati pri odgovornih za ta
dela.
Na koncu naj še omenim,
da opažam občutne razlike
med vasmi glede na oddalje-
nost, pa čeprav je krajevna
skupnost vsa na podeželju.
Še večja razlika pa je, če se
primerjamo z mestnimi kra-
jevnimi skupnostmi. Na po-
deželju smo v glavnem pre-
puščeni svoji iznajdljivosti
in po stanju, kakršno je se-
daj, menim; da se ustrezni
organi v občinah sploh ne za-
nimajo za nas. Pa čeprav tu-
di iz naše krajevne skupnosti
hodijo ljudje v službo v me-
sto in prispevajo denar v ob-
činsk blagajno.
MILE CVETANOVIČ
Čreskova 32/a
Strmec
Šmartinskl borci
na Babnem
Predsedstvo krajevnih or-
ganizacij ZZB NOV, vabljeni
pa so bili tudi življenjski
partnerji. Kulturno zabavno
srečanje je bilo v dvorani
Opreme na Babnem.
Po pozdravnih besedah
predsednikov KS Šmartno
(Rudi Govejšek), KS Medlog
(Ivan Grobelnik) so medlo-
ški mladinci nastopili s kul-
turno zabavnim programom,
borci pa so zapeli nekaj par-
tizanskih in naših domačih
pesmi. Navzoče je pozdravi-
la tudi Tov. Joštova in med
drugim omenila spominske
plošče na našem območju, ki
so mrtvim v spomin, živim
ljudem pa v opomin, da se
grozote, ki so jih izvajali na-
cisti z pomočjo domačih huj-
skačev ne bi nikoli več pono-
vile in bile pozabljene.
Borčevsko srečanje pa da
priložnost oziroma je prilož-
nost, da se srečamo s sode-
lavci in borci, prijatelji se po-
govarjamo in vprašamo, ali
smo znali in dovolj povedali
mlajšim o narodnoosvobo-
dilni borbi. Tako smo se
spraševali in prišli do prepri-
čanja, da bi bilo prav, da se
vojnih grozot, ki so se pri nas
dogajale v tistih časih, po-
novno lotimo in o njih ne-
nehno govorimo, čeprav ne-
kateri ljudje pravijo, da so
o tistih časih že dovolj slišali.
F.JAGER
Babno
Živahna
gradbena
delavnost v Ceilu
v Celju se letos precej gra-
di. Tako so obnovili del pro-
čelja Narodnega doma, kjer
je sedež celjske občine, za
Narodnim domom pa se dvi-
guje vehka reprezentančna
zgradba SDK Celje. Dela se
nepretrgano in je zaposlenih
veliko gradbenih delavcev,
kar veliko pomeni v teh ča-
sih, ko je gradbeništvo v kri-
zi. Kaj bo z zgradbo na Trgu
V. kongresa, ki jo je dolga
leta zasedal SDK, še ni odlo-
čeno.
Na nasprotni strani Ljub-
ljanske ceste pa motijo
ostanki starega mestnega
obzidja na parkirišču »Pri
Turški mački«, ki jih Zavod
za spomeniško varstvo še ni
obdelal, kakor je bilo obljub-
ljeno že pred leti.
V Zidanškovi ulici pri hiši
številka 20, o čemer je naš
lokalni časopis že večkrat pi-
sal in grajal ruševine, ki so
bile tam, se je končno tudi
začelo graditi. Govori se, da
naj bi bil v novem poslopju
nočni lokal, ki je po mnenju
nekaterih ljudi v Celju potre-
ben, ne bo pa v veselje stano-
valcev Zidanškove, ki že ta-
ko morajo vsak dan prenaša-
ti hrup in smrad številnih av-
tomobilov, ki drvijo po tej
uhci.
V Gubčevi ulici nasproti
veleblagovnice, kjer je bila
včasih Kreuhova gostilna, se
namerava postaviti manjša
poslovna zgradba. Pri kopa-
nju so trčiU na rimski vod-
njak, vmes je posegel Zavod
za spomeniško varstvo in de-
la so za krajši čas ustavljena.
Z občinskim vodstvom so
lahko Celjani zadovoljni, saj
brez številnih sestankov skr-
bi za modernizacijo, lepoto
in urejenost Celja kljub se-
danjim težkim časom. Zim-
škova mandatna doba bo
svetla točka v zgodovini me-
sta Celja.
Dr. ERVIM MEJAK,
Celje
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes in
jutri na dveh predstavah uprizorili delo Auranda Harrisa
Androkles in lev. Prva današnja predstava bo ob 10. uri za
abonma Čebelica za osnovno šolo Laško, druga pa ob 15.30 uri
za abonma 1. šolski, v Zagorju pa bo ceUski gledališki ansam-
bel gostoval danes z delom Ornifle ah sapica.
Jutri ob 10. uri bo predstava Androkles in lev na celjskem
odru zaključena za osnovno šolo Petrovče, ob 17. uri pa bo
premiera tega dela za abonma 3. šolski in izven.
V soboto, 14. oktobra ob 15. uri bodo uprizorili Androklesa
in leva za izven.
• V Domu kulture v Titovem Velenju bo danes gostoval
ansambel Teater u gostima iz Zagreba. Uprizorili bodo delo
Milana Grgiča Juhica, ob 10.30 uri za I. mladinski abonma, ob
19.30 uri pa za gledahški abonma.
V mali dvorani Doma kulture pa bosta v soboto, 14. oktobra
dve abonmajski lutkovni predstavi. Lutkovno gledališče iz
Maribora bo uprizorilo Trdoglavčka, gost na predstavah, ki
bosta ob 10.30 in ob 15.30 uri pa bo lutkar Razbojnik Cesarin iz
Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
V večnamenski dvorani v Zrečah bo jutri gostovala gledali-
ška skupina kulturno umetniškega društva Zarja Trnovlje. Ob
20. uri bodo uprizorili komedijo Ervina Fritza Kralj Malhus.
V soboto, 14. oktobra pa bo v večnamenski dvorani in
v hotelu Dobrava ob 14. uri zabavni koncert s pevcema Ivico
Šerfezijem in Ljupko Dimitrovsko ter ansambloma Dobri
znanci in Veriga.
Prihodnji teden bo na Celjskem gostoval Učiteljski moški
pevski zbor iz Martina na Slovaškem. V ponedeljek, 16. bodo
nastopili v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina,
v torek, 17. v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju,
v sredo, 18. oktobra pa v dvorani Zdraviliškega doma na
Dobrni. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 19.30 uri.
V sredo, 18. in v četrtek, 19. oktobra pa bodo gostje iz
Slovaške imeh tudi dva dopoldanska koncerta in sicer v sredo
v Tovarni nogavic Polzela, v četrtek pa v Aeru Grafiki, oba-
krat bosta koncerta ob 11. uri.
V Paviljonu v Rogaški Slatini bo v soboto, 14. oktobra ob
15.30 uri promenadni koncert, na katerem bo nastopil TSV
Marburg-Ockerhausen.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri Večer
jugoslovanske folklore. Nastopila bo folklorna skupina France
Prešeren iz Celja, njihov nastop pa se bo pričel ob 20. uri.
V avli hotela Dobrna so na ogled slike Alice in Ivana Raz-
gorška.
V Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju bo jutri
ob 18. uri predavanje dr. Zdenka Orožima. Govoril bo o Poko-
panih mestih, predavanje pa bo popestril z diapozitivi.
V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bodo jutri ob 19.30
uri odprli razstavo likovnih del petih slikarjev, ki so od 6. do
13. oktobra ustvarjali svoja dela na temo Rogaška Slatina
z bližnjo okolico. V kulturnem programu ob otvoritvi bodo
nastopili glasbeniki družine Mrazcek iz Maribora. Razstava bo
na ogled do 3. novembra.
V Zdravilišču v Laškem razstavlja akvarele akademska sli-
karka Darinka Pavletič Lorenček. Razstava je prodajnega zna-
čaja, odprta pa bo do 30. oktobra.
SAVINJSKI MAGAZIN
ŽALIEC
Novo V
Savinjskem
magazinu
"MOPOSTREŽBA
TRGOVINA LOČICA
Prenovljena samopostrežna trgovina v Ločici nudi potroš-
nikom delikatesne izdelke, mleko, kruh, pijače, zelenjavo,
tekstil, kozmetiko, čistila... Odprta je med 8. in 15. uro, ob
sobotah pa med 8. in 12. uro.
MESNICA PETROVČE
V novi mesnici v Petrovčah so krajani s ponudbo in postrežbo
zelo zadovoljni. Bogata je seveda izbira mesa in mesnih
izdelkov, mlečnih izdelkov, kruha, kakovostnih vin, kot tudi
ostalih živil. V četrtek in petek vas vabijo na degustacijo vin
ERE iz Šmartnega, salame bo predstavila mesarija Strašek, sir
pa Ljubljanske mlekarne. Mesnica Petrovče je odprta od 7.30
do 18. ure ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Iščemo Odlično hišo
Novi tednik in Radio Ce-
lje sta pripravila nagradno
igro, ki bo zaživela skozi ak-
cijo Iščemo odlično hišo.
V tej akciji bomo prikazali
ponudbo, posebnosti, zani-
mivosti in ugodnosti trgov-
skih hiš na celjskem območ-
ju, ob koncu pa želimo poi-
skati hišo, v kateri najraje
kupujete. Izbirali jo bodo po-
slušalci Radia Celje, bralci
Novega tednika in posebna
komisija, ki bo pri izbiri upo-
števala   pestrost  ponudbe.
kakovost postrežbe, ureje-
nost hiše in konkurenčnost
cen.
Že prihodnji teden bomo
v Novem tedniku objavili
poseben kupon. Če ga boste
izpolnili in poslali, boste so-
delovali v akciji, seveda pa
tudi pri žrebanju, ki bo med
bralce in poslušalce razdelilo
sto nagrad v vrednosti preko
50 milijonov dinarjev.
Izberimo skupaj Odlično
hišo, zato ne zamudite po-
drobnih navodil v prihodnji
številki Novega tednika.
Smet! za kulturnim domom?
Občani so vse bolj zaskrbljeni za varstvo okolja,
vendar se v občinah in krajevnih skupnostih vseeno ne
morejo znebiti črnih odlagališč. Nekaj jih je tudi v kra-
jevni skupnosti Šentjur-Center, med njimi »najzloglas-
nejše« za šentjurskim Kulturnim domom in za Petro-
lom. V krajevni skupnosti Šentjur-Center nimajo
dovolj sredstev, zato od julija ne odvažajo več kontej-
nerjev, ki so jih oddali šentjurski komunali. V krajevni
skupnosti Center sb se že pred letom odločili, da bodo
prenehali z odvažanjem. Po odloku o obveznem
odvozu odpadkov, ki ga opravlja celjska Komunala, bi
morale za gospodinjske odpadke zadostovati obvezne
kante za smeti, menijo v krajevni skupnosti Center, za
večje kose odpadkov pa morajo krajani sami poskrbeti
za odvoz v odlagališče Bukovžlak. Proti kršiteljem, ki
odlagajo na črnih odlagališčih, bodo nadzor in kazno-
vanje poostrili. gj
»Iz Žalca gremo si
Tako pravi »gazila« S-članske albanska
Zadnje dni je sivino je-
senskih dni v Žalcu »pope-
strila« albanska družina, ki
se je na vrat na nos naselila
na dvorišču stare osnovne
šole. Njihov dom sestavlja
plastična stena, nekaj sta-
rih odej, naprava, ki naj bi
bila podobna peči in štedil-
niku, ducat starih oblačil
ter nekaj obuval. Cel teden
že prebivajo v Žalcu. Otroci
so prve dni prespali pri do-
brih ljudeh, zadnje noči pa
zunaj. Celo noč so drgetali
od mraza.
Otroci niso nič krivi. Kaj
pa starši? Kaj hočejo
v Žalcu?
Po besedah »gazde«, nika-
kor ni hotel pristati, da bi
objavili njegovo ime, hočejo
kakršnokoli sobico in delo
za dva odrasla sinova. V Ža-
lec so prišli, ker jim je mesto
všeč, ker so bili na Kosovu
vsi iDrez službe in ker so se
odločili živeti v Sloveniji.
Povsem jasno je, da je pri-
šlo do zapletenega položaja.-
Oče in sinova neprestano ho-
dijo po občini in od odgovor-
nih zahtevajo stanovanje.
Poslali so tudi telegram Od-
boru za zaščito človekovih
pravic v Ljubljano. Sedaj ča-
kajo na odgovor. Neprestano
zahtevajo pogovor z župa-
nom, napisali so prošnjo za
sprejem otrok, ki govorijo le
albansko, v šolo, po hišah so
že začeli prositi za različ^
stvari.
Dosti več nam pove ozadj
zgodbe, do katerega smo
šli iz različnih virov. Bistv
problema je očitno v diferei
ciaciji na Kosovu in osebni
razlogih članov družine.
Kosovu so se bojda zavzeni;
li za politiko Morine, zato 5
postali nepriljubljeni me
Albanci, ki so jih izgnali j
Djakovice. Naselili so 5
v Prištini, kjer so stanov^
v starem kombiju. Srbi
bancev tako in tako ne mar;
jo. Možnost so videli le j
v pobegu drugam. Sluč^n
so prišli v Žalec.
Kaj bodo storili odgovoh
v Žalcu? '
Dali so jim nekaj bonov j
malico in nekaj denarja t«
kupili vozovnice za povrate
na Kosovo. Povsem jasno p
so jim povedali, da v Žale
ne morejo dobiti stanovanj
in službe. Bojijo se namrel
da bi v primeru, če bi jji
ugodili, že naslednji ted«
v Žalec prišlo še nekaj tak
nih družin. Poleg tega mno
Žalčani čakajo na stanovan
že nekaj let, pa jih ne dobiji
Razširili bodo cesto Ljuhno-Luče
Računalo na denar republiške skupnosti za ceste
Cesta Ljubno-Luče je do-
trajana in neprimerna za
sodoben promet. Gre skrat-
ka za problem, ki je eden
izmed največjih v mozirski
občini, nekateri pa menijo,
da je prav ozka in dotrajana
cesta eden izmed vzrokov
za turistično zaostajanje
prelepe Logarske doline.
Kot vse kaže, bodo pro-
blem vendarle rešili. O tem
so govorili na seji izvršnega
sveta mozirske občinske
skupščine. Republiška cest-
na skupnost je že izdelala
idejne projekte za ta devet
kilometrov dolg cestni od-
sek, pripravljajo pa še idejne
rešitve za obvoznici na Ljub-
nem in v Lučah. Gre skupaj
za dva in pol kilometra cest.
Po sedanjih cenah bi kilome-
ter te ceste veljal okrog deset
milijard dinarjev, k čemur so
prištete tudi zahtevne pro-
jektne rešitve. Trasa je na-
mreč izredno težka, saj bodo
cesto gradili v ozki osteski,
slaba pa je tudi geološka se-
stava tal. Letos naj bi prido-
bili vsa potrebna soglasja za
že izdelane idejne rešitve,
kmalu pa naj bi izdelali tudi
lokacijsko dokumentacijo
ter potrebne projekte za pri-
bližno tri kilometre tega
cestnega odseka. Kot vse ka-
že bi lahko z deli pričeli že
prihodnje leto, pri čemer
v Mozirju računajo, da bo ob-
nova te ceste prišla tudi v re-
publiški plan za ceste za pri-
hodnje leto in naslednja ob-
dobja.
Ob tem pa je jasno, da bo
treba nekaj storiti tudi za
ureditev cestnega omrežja
v industrijskih Nazarjah. Pri
tem pa je največji problem
ta, da so te ceste, vključno
s tisto, ki vodi proti Gornjem
gradu, občinske, kar seveda
pomeni, da bodo morali de-
nar za obnovo zbrati v občini
sami. Že doslej so sicer v Na-
zarjah za spremembo pro-
metnega režima in za obno-
vitev nekaterih cest nameni-
li kar precej sredstev, vsa de-
la pa bi bila vredna okrog
sedem milijard dinarjev. Pri
tem računajo tudi dela, ki bi
bila potrebna za dograditev
nove avtobusne postaje
v Nazarjah.
Računajo na denar organi-
zacij združenega dela, skup-
nosti cestnega in komunal-
nega gospodarstva ter refe-
rendumska sredstva nazar-
ske krajevne skupnosti. Dela
naj bi opravili v treh letih.
Ostaja pa prav tako še nekaj
nerešenih problemov, med
katerimi velja omeniti obno-
vo zadrečke ceste, ceste Pod-
volovljek-Kranjski rak, po-
seben problem pa je seveda
Pavličevo sedlo, kjer različni
pogovori o ureditvi maloob-
mejnega prometa trajajo že
vsaj trideset let.
JANEZ VEDENIK
Ena črna točka manj
Minuli teden so začeli obnavljati cesto med Žalcem in
Grižami, ki je bila zaradi svojega obupnega stanja ena
najbolj perečih črnih točk v tej občini.
Cesto bodo razširili na šest metrov in jo povezali z obvo-
zom, ki so ga v Žalcu zgradili lani. Vse do mostu preko
Savinje bodo cesto preplastili, obenem pa ob njej uredili
tudi pot za pešce in kolesarje. Obnova ceste bo stala pet
milijard dinarjev, svoj delež denarja pa bosta poleg samou-
pravne interesne skupnosti za komunalo in ceste prispevali
tudi krajevni skupnosti Žalec in Griže. Po sedanjih ocenah
bodo obnovo ceste končali do konca novembra.
IB
V Slivnici ceste In cerkev
V Gorici pri Slivnici, ki jo
je pred kratkim znova pri-
zadela poplava in močno
deževje, gramozirajo ceste,
sanirajo številne plazove in
urejajo komunalne zadeve
po vsej krajevni skupnosti.
V vaških skupnostih po-
magajo krajani z delom, kra-
jevna skupnost pa je zagoto-
vila potrebni gramoz, ki so
ga dobile vse krajevne skup-
nosti šentjurske občine po
ugodnejši ceni. Z asfaltira-
njem dveh cest zaključujejo
letošnji A program letnega
plana krajevne skupnosti.
Konec tedna so tako najprej
asfaltirali 700-metrski odcep
lokalne ceste Stopa-Paridol.
Lani so asfaltirali 1800 me-
trov te ceste, letos pa so jo
dokončali. Isti dan, ko so
končali z asfaltiranjem med
Stopo in Paridolom, so še as-
faltirali polkilometrski od-
cep vaške ceste v Bukovju,
za katero so pripravili osno-
vo z lastnim denarjem in de-
lom Bukovčani, krajevna
skupnost pa je prispevala as-
faltno prevleko. V B progra-
mu, ki bo prihodnje leto
prednosten, ostajajo avto-
busno postajališče v Gorici,
dva kilometra vaških cest ter
komunalno urejanje vasi i
zaselkov, ki imajo pomen ti
di za pričakovani turističt
razvoj krajevne skupnoS
pri Slivniškem jezeru. V pc
družnični cerkvi sv. Janez
na Slivnici pa te dni zakljii
čujejo z obnovo pročelja, z
kar so prispevali denar vei
niki in mariborska škofiji
Spomeniškovarstvena izhc
dišča je pripravil celjski a
vod za varstvo kulturne d«
diščine. Zgodnjebaročn
cerkev iz 18. stoletja je si«
govno enovita in je tako n
območju umetniško zgod«
vinska redkost. fl
Prava slovenska gostilna v Cl
Ob Savinji Je raj za ljubitelje slovenskih dobrot ^
Pred kratkim so v Celju v Savinjski ulici obno-
vili in odprli eno najstarejših celjskih gostišč, ki
ga poznamo tudi po imenu Gostilna ob Savinji. Po
doslej znanih podatkih je bila ta gostilna v mestu
ob Savinji odprta že leta 1858. Danes je v okviru
Merxovega gostinskega podjetja tozda Majolka.
Za obnovo tega gostišča, ki ga že na veliko propa-
gira tudi Center za turistično in ekonomsko propa-
gando pri gospodarski zbornici Slovenije, so name-
nili dobro milijardo dinarjev. Vsekakor pa gre za
gostinski obrat, na katerega so lahko Celjani še
kako ponosni.
To je tipična slovenska gostilna, opremljena
v kmečkem slogu in z izvirnimi narodnimi motivi.
Posebej velja omeniti kulinarične specialitete,
predvsem kračo, domače pečenice, pehtranovo po-
tico in še bi lahko naštevali. Ker pa velja tradicija
z časov, ko je bila to še stara furmanska gostilna, so
gostom na voljo tudi kisla juha, vampi in golaž.
Skratka - to je prava slovenska gostilna v Celju,
v kateri ponujajo seveda tudi tople malice. Pohvale
vredno je, da je gostilna odprta vsak dan, tudi ob
nedeljah, vse tja do 22. ure. Za notranjo opremo je
poskrbel Tami iz Celja v sodelovanju za arhitektom
Aleksejem Janežičem, fasada pa je nastala po zami-
slih arhitekta Janka Hartmana.
Vodja delovne enote Gostilna ob Savinji je znani
celjski gostinski delavec Janko Zupane, ki nam je
povedal, da so cene pravzaprav nizke. Za obloženo
govedino je treba na primer odšteti sto tisočakov,
za vampe po tržaško le sedemdeset in za liter belega
Virštanjčana sto tisoč dinarjev. Natančno se na-
mreč zavedajo, da je eden izmed pogojev za uspeš-
no poslovanje tudi cenovna konkurenčnost. Če je
veliko prometa, pač mora biti tudi nekaj ostanka
dohodka. Zaenkrat jim v tej gos^
tudi zato je možno v njej dobiti
od 120 tisoč dinarjev naprej.
Foto: P
OBRAZI
Serafima Andersin
Prvega septembra je de-
vetdeseti rojstni dan pro-
slavljala upokojena šo-
štanjska zdravnica Serafi-
ma Andersin. Poleg števil-
nih prijateljev in znancev
sta jo obiskali tudi delega-
ciji zveze borcev4n rdečega
križa iz Šoštanja.
Serafima Andersin se je
rodila davnega leta 1899
v poljski družini Lipskaja
v Kursku v Srednji Rusiji.
V Harkowu je opravila dva
semestra medicine, po prvi
vojni pa je iz Jalte preko Ca-
rigrada prišla v Jugoslavijo.
V Beogradu je leta 1932 di-
plomirala na medicinski fa-
kulteti, zatem pa dve leti
specializirala stomatologijo
in postala tudi zobozdravni-
ca. Za žensko, ki niti jezika
ni dobro obvladala, sta bih
dve diplomi seveda velik
uspeh.
Kot zobozdravnica je naj-
prej odprla ordinacijo v zdra-
vilišču Lipik, nato pa jo je
pot vodila še v Ulcinj in Pri-
štino, dokler ni pred drugo
vojno prispela v Maribor.
Danes takole razloži, kako je
potem prišla v Topolšico:
»Poznala sem dr. Boleslava
Okolokulaka, ki je bil prima-
rij v ruskem sanatoriju
v Vurberku pri Ptuju. Ko so
prišli Nemci, so sanatorij
ukinili, dr. Okolokulaka pa
premestili v Topolšico.
Z njim sem leta 1942 tudi pri-
šla v ta kraj.« Po končani
vojni je pričela doktorica
Andersin delati v Šoštanju.
Dopoldan je izmenično ordi-
nirala v splošni, nato pa še
v zobni ordinaciji. Popoldan
so jo z rudniško -kočijo nato
vozili še v Velenje, kjer je
imela v Rudarskem domu
skromno zobno ambulanto.
Drugega takrat, prva leta po
vojni, v Velenju tako še ni
bilo. Tako je doktorica Sera-
fima Andersin dočakala svo-
jo upokojitev leta 1963.
Danes rada prebira ženske
revije, plete in kvačka. In se
spominja svojega zanimive-
ga življenja, ki ga je več kot
pol stoletja preživela v Šo-
štanju.
VIKTOR KOJC
Parcel bo več
Glede na to, da je oko-
lica Laškega precej hri-
bovita, se Laščani vse
bolj srečujejo s pomanj-
kanjem zazidljivih po-
vršin. Zato so na izvrš-
nem svetu sprejeli osnu-
tek sprememb in dopol-
nitev odloka o prostor-
skih ureditvenih pogojih
na območju občine.
Z dopolnjenim in spre-
menjenim odlokom naj bi
sprostili gradnjo na nekate-
rih zemljiščih, kjer je bilo
do sedaj nemogoče dobiti
zazidalno pravico. Tu gre
predvsem za posege na
kmetijske površine druge
kategorije, izjemoma tudi
tiste, ki spadajo v prvo ka-
tegorijo, na območjih La-
škega, Radeč in Rimskih
Toplic. Na ta način naj bi
kolikor toliko uravnovesili
ponudbo in povpraševanje
po stavbnih zemljiščih, kaj-
ti v tem trenutku je prosil-
cev precej več, kot je na
razpolago zemlje.
Sicer pa je sprememba -
odloka le začasna, ker bodo /j
že naslednje leto izdelali
načrt novih zazidljivih po-
vršin za petletno obdobje,
v katerem bodo natančno
določili tudi možnost grad-
nje počitniških hišic na ob-
močjih Šmohorja in Mogol-
nika. Osnutek sprememb
in dopolnil k prostorski in
ureditveni politiki bodo
v Laškem sprejeli brez jav-
ne razprave, ker gre le za
dodatke k že sprejetemu
načrtu. Sicer pa so v laški
občini v zadnjem letu izdali
128 lokacijskih dovoljenj,
od tega 20 za zidanice.
VZ
,1989
NOVI TEDNIK - STRAN 13
„ska družina tu-
J^eti v eni sobi,
otep- .    ^
j^ega izvršnega
informacijo,
zadolžena obči-
llj nazadnje pri-
[jiilice v Žalcu
jjo, kako se bo-
'odvijali. Ce ne
ife, bodo uvedli
pstopek zaradi
prosjačenja. Mi-
Q družine tole-
,nenavadni žal-
jci« odločili, da
jo zapustili zle-
,e bo druge reši-
li bodo odpeljali
je tukaj za sku-
jlco tragedijo, še
gre tudi za otro-
jrž jasno vsem.
)JK0 ZUPANC
a nedoslednosti
laplelom ob nek! razstavi
kapleti z likovno
Irene Polanec
Razstave medna-
irske delavnice
halonu v Celju
L so nesporazum
[pod streho soci-
|(ze in podenj po-
I v smislu, da bi
|ogodek čimprej
pozabili in da ne
ta dobre odnose
rnami in Zavo-
turne prireditve.
ev spomina čisto
programski svet
liona in vodstvo
e namreč distan-
[stave slik Irene
publikacije. Ta
ila v rednem pro-
Tiosti Likovnega
pa velja za tradi-
itarsko razstavo,
dela te slikarke
'■poštev, za redni
Btav Likovnega
avi ravnateljica
iDomjan.
i seji pa so pred-
■stavniki ugotovili, da je
v pripravi razstave v Likov-
nem salonu res prišlo do vr-
ste nedoslednosti. Ena od
ugotovitev seje je bila, da re-
akcija programskega sveta
Likovnega salona ni bila
sprejemljiva ne za Zlatarne
in ne za slikarko in da bo
moral Likovni salon v bodo-
če pravočasno onemogočiti,
da bi naključja in neinformi-
ranost lahko izrabljal kdo za
razstavljanje mimo program-
skih načel delovanja Likov-
nega salona. Nihče od prisot-
nih ni oporekal programske-
mu svetu Likovnega salona,
ki strokovno oblikuje in bra-
ni programsko pohtiko,
skladno s pravilnikom. Izra-
ženi pa so bili pomisleki, ali
lahko enaki kriteriji obvelja-
jo tudi v primerih, kadar
ZKP daje prostore Likovne-
ga salona v najem drugemu
organizatorju z njegovo lan-
sko programsko pohtiko.
V vsakem primeru je dogo-
vor pomemben.
MATEJA PODJED
Pomoč teritorialcev
Na pobudo pripadnikov Teritorialne
obrambe v Pokrajinskem štabu za za-
hodno Štajersko je 30 pripadnikov,
med njimi tudi dekleta in tudi_delavci
Teritorialne obrambe iz Celja, Šentjur-
ja, Šmarja, Slovenskih Konjic in iz Po-
krajinskega štaba zahodne Štajerske
pomagalo pri senaciji plazu pri stano-
vanjskem objektu Ludvika Goloba iz
Šentjurja. V Pokrajinskem štabu so
opravili to akcijo namesto predvidene-
ga rednega usposabljanja v obliki kon-
dicijskega pohoda. Za organizacijo, iz-
vedbo in tudi prehrano je poskrbel Po-
krajinski štab.
DS
Delovne akciie planincev
Planinsko društvo Celje vse vikende
v tem mesecu organizira prostovoljne de-
lovne akcije na Okrešlju pri Frishaufovem
domu. Vse ljubitelje gora vabijo, da poma-
gajo urejati okolico planinske postojanke
in pripravljati drva. Udarniki bodo na
Okrešlju dobili hrano in pijačo zastonj, za
prevoz do Logarske doline pa morajo po-
skrbeti sami.
S.Š.
Alpinistična šola
Planinsko društvo Celje, Alpinistični od-
sek tudi letos pripravlja alpinistično šolo.
Vse, ki bi se radi ukvarjali z alpinizmom
Vabijo, da se v šolo vpišejo danes, v četrtek
12. oktobra, ob 18. uri v prostorih Planin-
skega društva v Stanetovi 1 v Celju.
Pesem za šolo
Nedeljska akcija v Vita-
nju »vse za šolo«, ki ji vre-
me sicer ni bilo naklonje-
no, zato je morala biti
v dvorani kulturnega do-
ma namesto na prostem, je
kljub vsemu uspela.
Za nastop osmih prizna-
nih narodnozabavnih an-
samblov in domačega mo-
škega pevskega zbora so že
v predprodaji prodali več
kot 350 vstopnic, ali sto več
kot je sedežev v dvorani.
Z izkupičkom 60 milijonov
dinarjev bodo tako krajani
pomagali graditi prizidek
k osnovni šoU v Vitanju,
katerega finančno 'kon-
strukcijo združenega dela
v občini in samoprispevka
občanov prehitro spodjeda
inflacija.
Svoj delež sta prispevala
tudi slikarja Veronika in
Jože Svetina, ki sta šoli po-
klonila nekaj svojih likov-
nih del z motivi Vitanja.
Razstava del Veronike Sve-
tine je odprta v prostorih
krajevne skupnosti.
MP
Slovenec v Beogradu
Slobodan MIloševIč le Izginil Iz Beograda
o glavnem mestu dr-
žavljanov Jugoslavije je
bilo zadnje čase slišati
zares veliko pohval, pa
seveda tudi graj. Pohva-
le so deževale na račun
zadnjega srečanja ne-
uvrščenih, ko je ime Beo-
grada odmevalo po vsem
svetu. Graje si je mesto
zaslužilo zato, ker neka-
teri iz zahodnega dela
preljube domovine že
nakaj časa trdijo, da me-
sto ni več varno.
Piko na i je seveda do-
dal član predsedstva CK
ZKJ, Boris Muževič.
Pred tem se seveda
spomnimo tudi dogodka,
ko si v glavno mesto ni
upal na sejo Zvezne kon-
ference SZDL Jože
Smole.
Kako se lahko v Beo-
gradu počuti Slovenec, ki
ga nihče ne pozna? Na to
smo skušali odgovoriti,
ko smo prejšnji teden
obiskali našo prestolnico.
Zaradi takšnih in drugač-
nih govorjenj in zgodbic,
zaradi katerih se normal-
nemu državljanu jezijo
lasje, smo se v glavno me-
sto odpeljali z vlakom.
Kdo le bo tja potoval z av-
tomobilom, ki ima slo-
vensko registracijo... Da
ima strah velike oči in
ušesa, okrog tega pa ni
nič, smo se skušah pre-
pričati, prepričali pa smo
se lahko o tem, daje poli-
tika naredila svoje in spr-
la ljudi in narode. V pri-
čujočem zapisu gre seve-
da zgolj za vtise. O dej-
stvih ni da bi govorili,
kajti za »dejstva« so bolj
specializirani stanovski
kolegi iz Politikine hiše.
V Beogradu ne
poslušajo
slovenskega radia
Pred kakšnim letom
dni je v Slovenijo prišel
delat reportažo o Sloven-
cih novinar Politikine
Duge. Med drugim je
v svoji reportaži zapisal,
da Slovenci nimamo ni-
kakršnega smisla za jugo-
slovanstvo. Svoje zapise
je podkrepil s podatki, da
se je ves dan vozil po
Ljubljani in da so v vseh
avtobusih imeh radijske
sprejemnike naravnane
le na radio Ljubljana. Vo-
zil sem se po trolejbusih
in avtobusih po Beogra-
du in zapisati moram, da
je Beograd v tem primeru
čisto drugačen. Niti
v enem nisem slišal oddaj
ljubljanskega radia. Če
sem popolnoma odkrit,
nisem slišal niti kakšnega
sporeda srbske radijske
postaje. Očitno jih seve-
rozahodni del Jugoslavije
tako izkorišča, da nimajo
niti toliko denarja, da bi
v javna prevozna sredstva
glavnega mesta Jugosla-
vije vgradili radijske
sprejemnike. Prisegam
pa tudi na to, da se v beo-
grajskem javnem prevo-
zu večina potnikov vozi
brezplačno. Treba je sto-
piti le v trolejbus in vide-
ti, koliko potnikov plaču-
je vožnjo. Če bi jo vsaj po-
lovica, sem prepričan, da
bi imeh beograjski po-
klicni vozniki veliko bolj-
še plače kot naši pri Izlet-
niku.
Ko sem pri železniški
postaji vprašal eno izmed
potnic, kje lahko kupim
karto za trolejbus, me je
vprašala do kam se pe-
ljem. Povedal sem ji, da
do sejmišča. Pogledala
me je, kot da sem padel
z lune in mi takoj pojasni-
la, da so do sejmišča le tri
postaje, torej je povsem
neumno, da^ bi kupoval
vozovnico. Če pa me že
ulovi kontrola, naj povem
le to, da nisem iz Beogra-
da. Pa še to: vozovnica za
vožnjo po Beogradu sta-
ne 7000 dinarjev.
Slovence je treba
disciplinirati!
v teh časih pride Slove-
nec, če hočete ali ne, ne-
koliko obremenjen
v Beograd. Tudi sam ni-
sem bil izjema. Nasproti
železniške in avtobusne
postaje je tudi JIK banka,
ki sicer sodi v sistem Beo-
gradske banke. Medtem
ko so uslužbenci te banke
Središče Terazij. O predsedniku srbske države ni ne
^uha in ne sluha. Svetleči napisi pa opozarjajo tudi
na to, da je zagrebška revija Danas korak naprej
pred drugimi.
spili svoje kavice, pokadi-
li cigarete in poklepetali
o svojih vsakdanjih teža-
vah, se je pred okenci
zbralo že kar precej prebi-
valcev in obiskovalcev.
Beograda, ki so hoteli bo-
disi dvigniti ali vložiti
svoj denar. Ko so končali,
so na vrsto prišle stranke.
Po skoraj tričetrturnem
čakanju sem bil med nji-
mi tudi jaz. Napisal sem
dva čeka, ju oddal skupaj
z osebno in čekovno iz-
kaznico. Tovarišica pri
likvidaturi je vse skupaj
preverila, vrgla v računal-
nik, tovariš pri nasled-
njem okencu je na hrbtno
stran čekov udaril žig in
pečat, tovarišica pri bla-
g^ni pa mi je nonšalant-
no povedala, da mi denar-
ja ne da. Nikakršno pre-
pričevanje ni pomagalo.
Zahteval sem vodjo ban-
ke, pa mi je odgovorila,
da pride čez štiri ure.
Zahteval sem seveda tudi
pojasnilo, zakaj mi denar-
ja ne da, pa mi je končno
le povedala, da zato, ker
čekovna kartica ni zalep-
ljena na vseh štirih stra-
neh in da se bomo morali
tudi Slovenci končno na-
vaditi na red. Ko sem ji
skušal dopovedati, da
imam takšno čekovno
kartico že najmanj deset
let, poleg tega pa še pri
Beogradski banki in da
z njo še nikjer nisem imel
problemov, mi je zabrusi-
la, naj se »gonim«, saj ve-
ste kam. O tem, kako se
obnašajo v bankah v Beo-
gradu, ni da bi posebej iz-
gubljali besede. Vem sa-
mo to, da si naše delavke
na bankah v primerjavi
z beograjskimi zaslužij^
vso pohvalo. Sicer pa sen^
v naslednji banki, na Te-
rezijah, lahko denar
vnovčil brez težav. Res pa
je tudi, da meje nališpana
blagajničarka kljub vse-
mu za nekaj časa spravila
v slabo voljo.
Kam soje skril
Miloševič
Popoldanski sprehod
po Terazijah. Moram reči,
da seni bil nekoliko zme-
den. Še pred slabima dve-
ma mesecema sem bil
v bratski republiki Črni
gori. V Igalu, Hercegno-
vemu, v Budvi, na Ceti-
nju in še kje, so me na
vsakem koraku pozdrav-
ljale slike in knjige, po-
sterji in bedži ter značke
Slobodana Miloševiča.
Avgusta je bilo treba za
knjigo slavnega vožda od-
šteti le 70 tisočakov. Ene-
ga izmed prodajalcev sem
vprašal, zakaj je vožd ta-
ko cenen, pa mi je pove-
dal, da zato, ker se je od-
povedal avtorskim hono-
rarjem, kar pomeni, da je
zares dober človek. V De-
lu so se ob vrhu neuvršče-
nih spraševali, zakaj je
ves Beograd prelepljen
z Miloševičevimi sUkami
namesto s Titovimi, ki je
bil eden izmed ustanovi-
teljev neuvrščenih. Nekaj
tednov kasneje, vsaj na
zunaj, ni videti Miloševi-
ča. Njegovih knjig ni
v knjigarnah, njegovih
slik ni v trafikah, ni jih
niti na avtomobilih...
V teh dneh je Miloševič
skratka izginil iz Beogra-
da. V podhodu pri Terazi-
jah sem videl obledel pla-
kat s sliko vožda, pod ka-
tero je pisalo Smrt fašiz-
mu, Slobodana narodu!
Čisto obledela je bila. To
je bilo tudi vse. Razen če
ne omenim prizora pri iz-
hodu oziroma vhodu na
železniško postajo, kjer je
nek Rom prodajal jabol-
ka, v vsakem jabolku pa
je bila zapiknjena pripon-
ka s Slobodanovim
likom.
Cene kot pri nas
Na avtobusni postaji,
kjer je seveda tudi gostiš-
če, sem bral Mladino.~~Za
malo pivo sem odštel 35
tisočakov. Čez tri ure, ko
sem se vrnil, so pivo po-
čenih za star milijonček.
Res pa je, da so vse govo-
rice pri nas o tem, koliko
je vse ceneje v južnih
bratskih republikah, iz-
mišljene. Ni še tako dol-
go, kar sem se potepal po
Bosni, Hercegovini, v Čr-
ni gori in sedaj v Beogra-
du in ugotovil sem, da so
cene osnovnih izdelkov
v trgovinah, konfekcije,
bele tehnike, usnjenih iz-
delkov in podobnega
prav takšne kot v Slove-
niji. Cenejše so le pijača
in hrana (z izjemo Beo-
grada). Po zagotovilih ne-
katerih udeležencev beo-
grajskega mednarodnega
sejma mode, pa v južnih
predelih plače že kar lepo
dohitevajo plače sloven-
skih delavcev. To ne velja
zaijratsko Črno goro, pa
se ni čuditi, da ljudje raje
gredo na ulice (med de-
lovnim časom seveda)
kot da bi delali.
Prizadevanja za
evropsko podobo
Kakšen je Beograd po
vrhu neuvrščenih? Krče-
vito si prizadeva, da bi
postal sodobno evropsko
rrtesto. Ta prizadevanja se
vsaj v strogem središču
zares potrjujejo. Terazije
dajejo videz, na katerega
bi bila ponosna vsaka
evropska prestolnica.
Preurejene in obnovljene
zgradbe in ne nazadnje
tudi čistoča in odnos Beo-
grajčanov do centra me-
sta, dajejo slutiti spre-
membe in željo po na-
predku, pa četudi je le-ta
navidezen. Čisto drugač-
no sliko seveda dajejo že
bližnje ulice Terazij in nji-
hove smeti na njih, da
o novih, sodobnih nase-
ljih okrog Beograda niti
ne govorimo.
V vsakem primeru pa je
Beograd mesto, v katere-
ga se lahko marsikdo za-
ljubi. Predvsem pa je tre-
ba predsodke pustiti do-
ma. Če se le dam, pa seve-
da tudi podatke, od kod
je kdo doma. Saj pozna-
mo pregovor, da je en be-
dak lahko bolj nevaren
kot tisoče pametnih ljudi.
Nehote sem spet pomislil
na tovarišico v banki.
JANEZ VEDENIK
Le nekaj metrov iz središča mesta oziroma Terazij se vidi, da se umika novemu,
k balkanskim znamenitostim pa seveda sodi tudi umazanija.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER 1989
Zlato v temi
Odlične celjske kegljavke
EMO Celje so dosegle svoj do-
slej največji uspeh, naslov
svetovnih in evropskih prva-
kinj. Na Dunaju so namreč na-
stopile kot predstavnice Ju-
goslavije (državne prvakinje)
in v izredno močni konkuren-
ci osvojile 1. mesto. Prvič so
postale prvakinje! S tem so
najboljša ekipa Evrope in
sveta.
Končni vrstni red je na tež-
kem dunajskem kegljišču bil
malce presenetljiv v tem smi-
slu, da so razočarale kegljavke
Madžarske, ki so za EMO Celje
in predstavnicami ČSSR pri-
stale komaj na 3. mestu. V eki-
Kdo bi verjel, da bo »povrat-
nica« v celjsko kegljaška eki-
po Mira Grobelnik na Dunaju
najboljša predstavnica v naj-
boljši ekipi sveta! V vseh na-
stopih je podrla 852 kegljev,
bila med posameznicami peta
in najboljša Jugoslovankal
Po povratku je skromno rekla
da skoraj ne more verjeti, da
so res zmagale in da so naj-
boljše na svetu.
Foto: TONE TAVČAR
pi Madžarske je nastopilo med
šestimi tekmovalkami kar pet
državnih reprezentantk na če-
lu s svetovno prvakinjo Eriko
Vecseri.
Celjanke so podrle 5063 keg-
ljev, Čehoslovakinje 4996 in
Madžarske 4987. Za EMO so
kegljale: (končna uvrstitev) 5.
Mira Grobelnik (odlično prese-
nečenje) 852, 6. Marika Nagy
Kardinar 850, 7. Sonja Mikac
849, 8. Tanja Gobec 844, 12. Bi-
serka Petak 832 in 13. Jožica
Šeško 831. Imele so izjemno
poprečje 422 kegljev!
Po zmagi je predsednik TKS
Celje Pavle Bukovac povedal:
»To je pravo zlato vsiceršnji
celjski športni temi. Vsem
igralkam za napor in delo ter
uspeh iskreno čestitam.«
Vse tekmovalke in trener
Vlado Gobec so po tem uspe-
hu srečni. Petkrat so nastopili
v finalu takšnega tekmovanja,
enkrat so bili šesti, pa četrti in
zdaj prvi! To je doslej uspelo
samo ekipi Rijeke, vendar na
podobnem tekmovanju v Za-
grebu, torej doma. Uspeh celj-
skih kegljavk pa so dopolnili
tudi kegljači Medveščaka iz
Zagreba, ki so na podobnem
tekmovanju tudi zmagali. Če-
prav vse tekmovalke in tekmo-
valce čakajo v naslednjih dneh
nove preizkušnje pa bo tudi
nekaj časa ne samo za počitek,
ampak sprejeme pri tistih, ki
so tega uspeha izredno veseli.
Vlado Gobec, trener ženske
ekipe KK EMO Celje:
»Dva meseca smo trdo delali
za nastop na Dunaju, kjer so se
srečale najboljše ekipe, ki
v kegljanju kaj pomenijo. Pred
odhodom nismo upali napove-
dovati, kaj bo. Zdaj smo uspeli
in tega velikega uspeha še
sploh prav ne razumemo. Sicer
pa hvala za pomoč TKS in
ZTKO Celje ter seveda naše-
mu pokrovitelju delovni orga-
nizaciji EMO. V kratkem bomo
pripravili tovariško srečanje,
kjer bomo podrobneje ocenili,
kaj smo dosegli in kaj pomeni-
mo v ženskem kegljanju na
svetu. Naj povem še to, da je
doslej to tekmovanje imelo
uradni naslov »evropski pokal
državnih prvakov«, letos pa so
ga preimenovali v svetovni po-
kal pa čeprav nastopajo iz-
ključno evropske ekipe, saj
drugje kegljanje ni razvito.«
TONE VRABL
V SPOMIN
Viki Vanovšek
Takšna je usoda. Eden od
največjih organizatorjev
celjskega kegljanja, Viki
Vanovšek, bi moral v sobo-
to dopoldne soditi še eno
mednarodno tekmovanje
na Dunaju, kjer so njegove
klubske kolegice osvojile
naslov evropskih keglja-
ških prvakinj. Toda ni mu
bilo usojeno, kajti v istem
času so se na celjskem
Mestnem pokopališču od
njega poslavljali športni
prijatelji v mestu ob Sa-
vinji.
Viki Vanovšek, ki je do-
polnil 66 let, je nenadoma
podlegel neozdravljivi bo-
lezni in preminul v krat-
kem času. Marsikateri
športni in posebno keglja-
ški prijatelj ne more verjeti,
da ne bo več na celjskih
stezah resnega in pedant-
nega sodnika in organiza-
torja Vikija Vanovška.
S kegljanjem in športom se
je seznanil že leta 1939^
v Salzburgu. Takoj po voj-
ni, leta 1948, je bil organiza-
tor prvega športnega keg-
Ijaškega kluba Kladivar
v Celju. Pozneje je sodelo-
val pri organiziranju novih
športnih kegljaških klubov
kot je bil Beton, Celje. Pri
vsem tem pa je še tekmoval
in se večkrat uvrstil v sam
vrh jugoslovanskih keglja-
čev. S svojo ekipo je osvojil
štirikrat naslov državnega
prvaka v narodnem slogu.
Razen pri kegljanju je so-
deloval tudi pri strelcih in
pomagal pri športnem dru-
štvu EMO, kjer je bil zapo-
slen in se je tudi kot vesteri
delavec upokojil. V zadnjih
letih je skrbel za podmla-
dek pri kegljaškem klubu
EMO in se uveljavil kot od-
ličen mednarodni kegljaški
sodnik. Skratka, bilje vse-
stransko aktiven športni
delavec, za katerim bo na-
stala v celjskem kegljanju,
kije v stalnem vzponu, ve-
lika vrzel. Vsekakor pa sije
v mozaiku celjskega špor-
ta, ki prihodnje leto praz-
nuje sto letnico, našel svoj
prostor. Kegljači Celja se
mu za vse storjeno zahva-
ljujejo.       JOŽE KUZMA
Na krosu 2543 nastopajočih
Minuli konec tedna je bil v Preboldu finale jesenskega krosa
občine Žalec, kjer je v šestih kategorijah nastopilo 186 pionirjev
in pionirk, vseh skupaj v predtekmovanjih pa kar 2543. V posa-
meznih kategorijah so zmagali Drago Falnoga, Brigita Petek,
Tomaž Vaš, Anita Poteko, Renata Grešak in Špela Šolar. Na tem
občinskem krosu so sestavili tudi reprezentanco občine, ki bo
nastopila na krosu Dela v Portorožu. Na sliki: Med nastopom
pionirjev letnik 1975. T. TAVČAR
Pionirll prispeli
zastonj
Mlajši , pionirji Partizana
Hmezad Žalec bi morali v Mozir-
ju odigrati zadnjo prvenstveno
tekmo. Ker pa so prispeli pre-
pozno, tekme ni bilo.
Vzrok je bil v tem, da niso do-
bili pošte Medobčinske nogo-
metne zveze Celje, da je tekma
ob 13. uri. Kakorkoli že, v zdajš-
njih časih bi do tekme z malce
razumevanje z obeh strani vse-
eno lahko prišlo.
Srečanje pa so odigrali starejši
pionirji Partizana Hmezad Žalec,
ki so z golom Hodžarja v gosteh
premagali Elkroj. Tako so še ved-
no neporaženi in prvi na lestvici.
Uspešni so bili tudi mladinci
Partizana Hmezad Žalec, ki so
z 1:0 premagali Elkroj Mozirje.
Strelec je bU Glušič. Kadeti Žal-
ca so bili ta športni vikend prosti.
JOŽE GROBELNIK
Zanimanje za mali
nogomet
Rezultati 1. hge 18. kolo: vodi
Penal Zvezdaš A pred Umetniki
in Grafiko Gracer (V ligi nastopa
12 ekip), 2. liga tudi 18. kolo vodi
ekipa Cakani Metalna pred Peli-
kani in IGM, v 3. ligi (19. kolo)
vodi Aero AC pred Prijatelji in
Železničarjem, v 4. Ugi (19. kolo)
vodi STC pred TIO 2 in Gaberje
62, v 5. ligi (19. kolo) vodi Veflon
pred ZD DOC in Lokrovcem, v 6.
ligi (19. kolo) vodijo nogometaši
Lopate pred Občino in Metalno
ter v ligi veteranov, kjer so odi-
grali 18. kolo, vodi ekipa Penala
pred Trim Aškerčevo, Obrtniki
itd. V vseh ligah nastopa 79 ekip!
Nastopi judoistov
v Mariboru je bil Iršičev me-
morial v judu, kjer so nastopili
tudi štirje predstavniki judo
kluba Ivo Reya iz Celja.
Najboljšo uvrstitev je dosegel
Mile Sadžak, kije bil v svoji kate-
goriji v močni konkurenci tretji.
Od ponedeljka dalje pa so na pri-
pravah v Slovenski Bistrici za
nastop na državnem prvenstvu
Mile Sadžak, Dušan Kačičnik in
Urška Drstvenek.
REKLI SO:
Gustl Mastnak, predstav-
nik občinske strelske zveze
Žalec:
»S tekmovanjem so uspešno
začeli tudi strelci SD S. Šlan-
der iz Šempetra, ki so v 1. kolu
2. republiške lige v gosteh pre-
magali v Kamniku SD Titan
s 1459:1426. Najbpljši strelec je
bil Šempeterčan Alojz Zago-
ričnik z odličnimi 375 krogi.
Šempeterski strelci upajo, da
bodo tako uspešno streljali tu-
di v naslednjih kolih.«       TV
Nova zmaga Aera
Niso lih ustavili ne sotinikl, ne gleHalcI
In ne grobi gostIteUI
Iz Bugojna so se rokometaši
Aera vrnili z novima točka-
ma. Srečanje z Iskro so na-
mreč dobili z 21:20 (9:9).
Pri tem se je najbolj odliko-
val vratar Burkič, ki je jeziček
na tehtnici v korist Aera nagnil
z nekaj odličnimi obrambami
v drugem polčasu. Dela pa
sam ne bi zmogel brez zadovo-
ljive igre celotne celjske roko-
metne vrste, kjer sta še pose-
bej izstopala Razgor in Jašare-
vič. Po besedah Rada Petruja,
tehničnega vodje Aera, so se
morali Celjani v gosteh podre-
diti izredno grobi igri gostite-
ljev, nenavadnim odločitvam
zagrebških sodnikov Horvata
in Mladiniča ter izpadom gU
dalcev, ki bi bolj sodili v gladi
atorske arene kot na rokomet-
ne tribune.
Po dveh kolih so Celjani na
lestvici tretji s štirimi točkami.
Z enakim številom točk, ven-
dar z boljšo razliko v zadetkih,
sta pred njimi ekipi Splita in
Istraturista.
Celjani, ki so si za cilj zasta-
vili osvojiti vse točke jesenske-
ga dela prvenstva, bodo novi
dve najverjetneje nanizali v so-
boto, ko se bodo v dvorani Go-
lovec ob 18. uri pomerili s Čeli-
kom iz Zenice, ki letos prvič
nastopa v II. zvezni ligi.
N.G.
POD KOSI
V 1. B ZKL so košarkarice
Korsa Rogaške v 2. kolu zabe-
ležile drugo zmago.
V Rogaški Slatini so porazile
ekipo Bečeja s 66:61 (38:30).
Gostje so v 2. polčasu celo
uspele priti v vodstvo po zao-
stanku desetih točk. Kazalo je,
da bo prišlo do presenečenja.
Trener Lukič je v igro poslal
mlado in visoko Germovo, si-
cer Celjanko, ki je zavladala
pod košema s skoki in odločil-
no pripomogla k rezultatske-
mu preobratu. Med strelke so
se vpisale: Ciglar 21, Pešič 5,
Virant 7, Germ 4, Polutnik 7,
Cveta Jezovšek 5, Kokolj 6 in
Jurše 11. Slednja je pri rezulta-
tu 63:61 ob osebni napaki zade-
la iz igre in tudi dodatni prosti
met ter odločila srečanje. Sla-
tinčanke v letošnji sezoni viso-
ko ciljajo. Po dveh zmagah si
trenutno z Bosno in Topolčan-
ko delijo prvo mesto, v nasled-
njem kolu pa bodo gostovale
v Novem Sadu pri Partizanu,
ki še nima zmage. Po srečanju
z Bečejem je trener Korsa Sta-
nislav Lukič povedal: »Tekma
je bila razburljiva in živčna.
Bal sem se te tekme, kajti gost-
je so se letos kvalitetno okrepi-
le. Igralkam sem naroČil, naj
igrajo agresivno vseh 40 mi-
nut, saj se bo to obrestovalo.
Šele v drugem delu je v igro
vstopila Barbara Germ, ki še ni
sposobna zdržati napora cele-
ga srečanja. Čeprav poznavalci
menijo, da ekipi novosadskega
Partizana in Novega Zagreba
sodita med najslabše v ligi,
gremo na dve gostovanji zapo-
redoma močno motivirani, saj
sodimo, da v naši ligi ni slabih
ekip. Naši tekmovalci v boju
za vrh bodo Bosna, Rijeka,
Marles in Bečej.
Ples med koši se je začel tu-
di v republiških ligah.
Celjski košarkarji, ki sedaj
nastopajo pod imenom Celje,
so v Medvodah gladko prema-
gali ekipo Colorja Medvode
s 113:84 (59:39). Že na začetku
tekme so Celjani prešli v viso-
ko vodstvo (33:9) in praktično
odločili zmagovalca. Najučin-
kovitejša pri Celju sta bila, kot
je to že leta običaj, Gole s 34 in
Pipan s 26 koši. Centra Med-
ved in Buntič sta jih dodala 16
in 14, krilo Urbanija 10 ter bra-
nilci Cerar 7, Aničič 4 in Pucko
2. Celjani so točki prinesli z go-
stovanja, Rogaška in Comet pa
sta izgubila na domačem par-
ketu. V Rogaški Slatini so do-
mačini imeli priložnost za zma-
go, vendar so bili gostje iz Kra-
nja, moštvo Triglava, ki sodi
med naj resnejše tekmece Ce-
lju v boju za prvo mesto, pre-
trd oreh. Srečanje se je konča-
lo z rezultatom 69:76 (32:34).
, Trener Rogaške Srečko
Žgajner: »Odločila je boljša
igra Triglava v obrambi. Lah-
ko bi zmagali, vendar smo, naj-
brž tudi zaradi treme, odpove-
dali v napadu. Razočarali so
me branilci, saj smo se pri-
pravljali na hilrejšo igro, ki pa
je ni bilo. Nepredvideno izgub-
ljene točke bomo skušali vrniti
na enem od gostovanj, najbrž
pa še ne na naslednjem v Dom-
žalah:«
Bolj kot poraz Rogaške do-
ma pa je prinesel razočaranje
polom Cometa v »vroči« telo-
vadnici v Slovenskih Konji-
cah. Perkič 21^ Šmid in Želez-
nikar 20 ter Šešerko, Šrot in
Pokom po 4 točke so zbrali
skupaj 73, ljubljanski Slovan
pa 104 točke. V naslednjem ko-
lu se bo ekipa Celja prvič v le-
tošnji sezoni predstavila celj-
skemu občinstvu v tekmi z no-
vincem v ligi Koprom, med-
tem ko se bosta Rogaška in Co-
met skušala čim bolj upirati
Helliosu v Domžalah in Novo-
lesu v Novem mestu.
V SKL za ženske so Konji-
čanke visoko, 76:36, premagale
ekipo Šentvida, ki je novinec
v ligi. Največ košev za Comet
so dosegle Kranjc 23, Baraga
12 in Hren 10. V soboto bo Co-
met gostoval v Ljubljani pri
Slovanu.
DEAN ŠUSTER
Vse naj služi zdravju
Tokrat smo dobiU 34 dopisnic s 26 pravilnimi odgovori. Misel
»vse naj služi zdravju« je bila pravilni odgovor. Nagrade tokrat
prejmejo: 1. Ivan Strmole, Goriška 4, Celje, 2. Zorko Kotnik,
Okrogarjeva 3, Celje in 3. Karmen Praznik, Ulica V. Prekomor-
ske brigade 11, Celje. Vsi dobijo nagrado Rudolfa Kerša, plasti-
čarja in izdelovalca refleksoconskih masažnih plošč. Nagrado
Videoteke Panda, Mariborska 42, pa prejme Norbert Drugovič,
Na otoku 13, Celje. METOD TREBIČNIK
Presenečenje je Steklar
V republiški nogometni ligi
so odigrali že 7. kolo.
Z našimi ekipami ne more-
mo biti zadovoljni, čeprav nas
je tokrat prijetno presenetil
povratnik v ligo Steklar iz Ro-
gaške Slatine, ki je doma pre-
magal solidno Muro s kar 3:0,
strelca pa sta bila Kidrič in Va-
lek 2. Zmagal je tudi velenjski
Rudar, ki je doma premagal
Medvode 3:1, strelci pa so bili
Cvikl, Boškovič in Brdjanovič.
Razočarali sta dve ekipi - El-
kroj, ki je povsem nepričako-
vano doma izgubil z Domžala-
mi 0:1 in še posebej Partizan
Hmezad Žalec, kije tudi doma
izgubil z Vozili 2:3 pa čeprav je
dvakrat vodil. Partizan Hme-
zad Žalec je prvič igral brez
trenerja Ivana Baumana, ki je
ekipo zapustil. Kje so vzroki za
razprtije v klubu bodo morali
raziskati redki člani uprave in
predstavniki telesne kulture
v občini. Zdaj je že čas za opo-
zorilni alarm, saj žalski nogo-
metaši izgubljajo tekme s slab-
šimi nasprotniki in vprašanje
je, kaj bo šele, ko se bodo sre-
čali z močnejšimi. Igraje slaba,
ljudje ne prihajo več na stadi-
on. Naše mnenje je, da je treba
vztrajati pri domačih igralcih
in rešiti problem trenerja za
daljši čas.
Lestvica: 4. Rudar (TV), 8.
Steklar, 10. Elkroj jn zadnji, 14.
Partizan Hmezad Žalec. 8. kolo
bo v nedeljo, 15. oktobra: Teol
Slovan - Rudar (TV), Domžale
- Steklar, Izola - Elkroj in Par-
tizan Hmezad - Stol Virtus.
Vzhodna območna nogo-
metna  liga  6.  kolo:   ERA
Šmartno je gostovala pri Nafti
v Lendavi in izgubila 2:0, med-
tem pa sta Dravinja in Ingrad
Kladivar zmagala (oba z 0:1).
Konjičani so z golom Grudna
premagali ptujsko Dravo, Ce-
ljani pa z golom Zukiča Pekre.
Lestvica: 2. Ingrad Kladivar
8 točk (za vodilno Nafto zaosta-
ja za 3 točke), 3. Dravinja 8 in
predzadnja 11. ERA Šmartno
3 točke. 7. kolo bo na sporedu
15. oktobra: Dravinja - Beltin-
ka, ERA Šmartno - Proletarec
in I. Kladivar - Kovinar.
TV
Malec bolje od
rekorda
Na raznih streliščih po Slove-
niji so se začela tekmovanja
v streljanju z zračno puško v no-
vi prvenstveni sezoni.
Zaradi manjših stroškov je le-
tos liga razdeljena na vzhodni in
zahodni del. Že na začetku tek-
movanja so prijetno presenetili
strelci Kovinarja iz Štor, ki so
v Slovenj Gradcu premagali fa-
vorizirano ekipo NTU. Streljali
so Franc Hočevar, Vili Ravnikar,
Ivan Kočevar in Branko Malec,
ki je nastreljal 385 krogov, kar je
nov občinski rekord ter bolje od
slovenskega in jugoslovanskega
rekorda. Oslabljena ekipa Celja
je doma izgubila s Steklarjem iz
Hrastnika, nastopila pa je v po-
stavi Matej Dobovičnik, Robi
Hostnik, Tone Jager in Jože Je-
ram. V 2. ligi je kipa D. Poženel iz
Rečice pri Laškem nekoliko ne-
pričakovano izgubila z Bošta-
njem. Streljali so Damjan Pader,
Roman Matek, Janez Sašek in
Boris Gorišek.
TJ
Prehodni pokal SD
Šempeter
Ob krajevnem prazniku KS
Polzela je SD Polzela pripravila
tradicionalno tekmovanje de-
setčlanskih ekip z MK puško za
prehodni pokal SD Polzela. Po-
kal je osvojila ekipa SD Šempe-
ter, kije dosegla 1590 krogov, sle-
di SD Juteks Žalec 1985, SD Li-
boje 1515 krogov itd. Med posa-
mezniki je bil najboljši Ošep (SD
Šempeter) 170 krogov, sledijo
Zagoričnik (SD Šempeter),
Smerkolj, Melanšek, Klovar (vsi
SD Juteks) s 169 krogi itd.
T. TAVČAR
Nagradna igra Partizan 13
Pri pravi rekreaciji se vedno
malo zasopemo in oznojimo.
Kaj je bolj priporočljivo in
z(Jravo:
Znojenje v savni
Znojenje pri telesnem
naporu
Pravilni odgovor obkrožite in pošljite
na naše uredništvo do 20. oktobra,
nagrajujejo pa Zlatarne Celje.
Preberite:
Partizan »19. september« na
Lopati ima redno zimsko vadbo
v prostorih osnovne šole
V. Vlahovič in sicer:
ponedeljek: 17,-18,30 mlajše
pionirke in cicibani, 18,30-20,00
starejše pionirke,
torek: 18,00-19,00 mladinci in
od 19,00-20,00 starejši člani,
sreda: od 18,00-19,00
gimnastika mešano in od
19,00-20,00 mlajše članice ter
četrtek: 18,00-19,00 mlajši
pionirji in od 19,00-20,00
starejši pionirji in članice.
12. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Teden po prvem je bil
nabit z veseljačenjem pa
tudi z bolj razburljivimi ak-
cijami. Tepli so se v bifeju
vSmartnem v Rožni dolini,
pred Mladinskim klubom
v Celju, v restavraciji Kla-
divar in na Titovem trgu.
Vročekrvneže so popisali
niiličniki in dobili bodo,
kar jim gre.
• Nežnejši spol še ni po-
vsem enakopravno zasto-
pan v tej rubriki. Vtis skuša
popraviti Ana P., ki se gaje
v četrtek prav nemarno na-
cedila in potem tečnarila
v gostilni Amerika. Milični-
ki so ji odžebrali lekcijo le-
pega vedenja, nakar se je
Ana do nadaljnjega pomi-
rila.
• V Zvodnem so padali
udarci po Stanku J. in nje-
govi ženi. Zaušnice je delil
Franc P. O vzrokih za tako
nevzgojeno ukrepanje se
bo pozanimal sodnik za
prekrške.
• Ob biljardni mizi v Ce-
lei sta trčila skupaj dva Ro-
berta. Sprva sta se menda
kar lepo ujela, a bolj ko se
je igra razvijala, bolj je bilo
vzdušje napeto. Končalo se
je tako, da je Robert A.
s kroglo udaril Roberta T.
po glavi. Slednji se je okr-
vavljen opotekel v noč, a so
ga našli miličniki, ki so poi-
skali tudi razgretega soime-
njaka.
NK,
Kakšna pregrada bo dovolj?
v soboto zvečer so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico
hudo ranjeno 29-letno Lilja-
no Djordjevič-Kolarov. Ra-
nila se je pri prometni ne-
sreči na celjski zahodni ob-
voznici pri celjskih Zlatar-
nah, ko je na mestu, kjer ne
bi smela, prečakala cesto.
Ta prometna nesreča je
lahko ponovno resno opozo-
rilo vsem (pešcem in tudi ko-
lesarjem), ki se odločajo
prečkati to cesto, čeprav je
to prepovedano. Prav v bliži-
ni Zlatarn je urejen podhod,
ki omogoča pešcem prehod
pod obvozno magistralo.
Vendar pa vehko pešcev no-
če preko njega, ampak se še
vedno odločajo za prečkanje
obvoznice. To pa je še poseb-
no nevarno, saj vozniki tu
v glavnem ne upoštevajo za
mestno naselje dovoljene hi-
trosti, ampak menijo, da je
na taki ravni in vendarle so-
dobno urejeni cesti mogoče
voziti tudi hitreje. Pri tem pa
seveda bolj malo računajo,
da se bo kdo kljub tudi na-
ravnim preprekam odločil za
prečkanje štiripasovnice.
Toda dog^a se prav to.
Prav na mestu, kjer se
priključi Vrunčeva ulica, so
morali menjati že veliko
mrež, s katerimi so želeli tu-
di fizično onemogočiti preč-
kanje ceste. Mnogim je mre-
ža napoti, saj jim preprečuje
najkrajšo pot. Mnogi pešci
prečkajo to cesto tudi na
drugih mestih, ko se napoti-
jo proti Avtu Celje, Elektru
ali Aeru, ali pa v drugi smeri
proti mestu oziroma proti
Srednji tehniški šoli. Zadnji
čas pa lahko na tem mestu
opazimo tudi vehko mladih
šolarjev, ki prav tako ne upo-
štev^o podhoda, ampak po-
samič ali kar v manjših sku-
pinah skačejo preko široke
ceste. Predvsem te bodo mo-
rah na bližnjih šolah (pa tudi
drugod) opozoriti na tako ne-
varno prečkanje ceste. Vse
namreč kaže, da se za tako
prečkanje odločajo tudi mla-
di, ki z dela Hudinje obisku-
jejo osnovno šolo ob Vrunče-
vi ulici, pa se kljub urejene-
mu prevozu odločajo za to,
da se domov vračajo peš.
Za Vinkom se Je
Izgubila sled
že 2. oktobra je odšel od
doma 40-letni Vinko Flis iz
Globokega 13 pri Laškem.
Odpeljal se je z motornim
kolesom - od tedaj pa je za
njim izginila vsaka sled.
Dan kasneje so v Savinji
našli njegov moped in ne-
kateri so pomislih, da se je
morda ponesrečil in padel
v Savinjo. Zato so gasilci
pregledali reko vse do Rim-
skih Toplic, toda trupla ni-
so našli. Tako še zdaj ni po-
trjeno, ali je utonil, ali pa je
odpotoval neznano kam.
Na UNZ Celje prosijo ob-
čane, ki bi morda kaj vedeli
o njem, naj jim javijo, ali pa
sporočijo na laško postno
milice.
Stroj ga Je usmrtil
Za zdaj še niso raziskali vseh
okoliščin in odgovornosti za de-
lovno nezgodo, ki se je zgodila
v petek v obratu opeka Ingrado-
ve industrije gradbenega mate-
riala v Medlogu. Pri tem je umrl
42-letni Mile Djakovič iz Kraig-
herjeve ulice 30 v Celju, viličarist
v tem obratu. Med petkovim ju-
tranjim delom seje pokvaril stroj
za izdelovanje opeke in Mile Dja-
kovič, ki je z viličarjem dovažal
beton, je šel k stroju in odprl
mrežasti pokrov stroja ter gledal
v notranjost. Tedaj pa Je Jovo
Djakovič, upravljalec stroja, stroj
ponovno pognal. Ker je bil na
komandnem mestu, sodelavca ni
videl. Stroj je Miletu stisnil glavo
in ga tako hudo ranil, daje bil na
kraju mrtev.
Ukvara v termoelektrarni
Na mlinu za drobljenje premoga bloka V šoštanjske
termoelektrarne je prišlo v ponedeljek okoli 19. ure do
Večje okvare.
Med premog je namreč zašel tudi nek tujek, zaradi česar
se je mbn pokvaril in je nastala zelo velika gmotna škoda.
Do sklepa redakcije še nismo zvedeli, kaj je vzrok okvare
in kako velika je škoda. Vzroke je v torek preučevala
posebna komisija. Ena od možnosti je, da je tujek ostal
v mlinu po popravilih, ki so jih na njem pred časom
opravili.
Stanovanja v ognju
Zadnji teden je ogenj na-
pravil veliko škode kar v treh
stanovanjskih hišah. Vzroki
za požare so različni, k sreči
pa pri nobenem ni bil nihče
ranjen.
V četrtek je zagorelo na pod-
strešju stanovanjske hiše Ane
Bevc na Starem trgu v Tito-
vem Velenju. Stanovalka je
v dnevni sobi pustila vključen
grelec in odšla od doma. Ko se
je okoli desete ure vrnila, je
opazila, da se je vnela preproga
in že zgorela, ogenj pa je zajel
že nekatere druge stvari. Ogenj
je mislila pogasiti sama, pa ji ni
uspelo - na pomoč so morah
gasilci. Ogenj je uničil pohi-
štvo, barvni televizor,^ radio ter
še druge predmete. Škodo so
ocenili za okoli 150 milijonov
dinarjev.
Kar dva požara sta bila v pe-
tek. OkoU sedme ure je zagore-
lo v stanovanju Janeza B.
v Mozirju. Tuje namreč njegov
dveletni sin vzel vžigalice iz
kuhinje ter se z njimi igral
v spalnici. Ko se je vnela po-
ste^nina, je odšel k očetu v ga-
ražo, ni mu pa povedal, kaj se
je zgodilo. Ogenj je opazil kas-
neje šele sam. Hitro je šel k so-
sedu po gasilni aparat in ogenj
pogasil sam. Nastalo je za okoli
50 milijonov dinarjev škode.
Največ škode pa je nastalo
pri požaru, ki je v petek nekaj
po 14. uri zajel stanovanjsko
hišo Antonije Hrastovec
v Stopniku pri Vranskem. Hi-
ša je povsem zgorela, škodo pa
so ocenili na okoli 500 milijo-
nov dinarjev. Pri tem požaru je
utemeljen sum, da je hišo zaž-
gal oškodovankih sin, ki je
z njo prebival, vendar sta bila
sprta. Vinjen naj bi bil vzel vži-
gahce ter odšel na podstrešje,
kjer je zanetil ogenj. Miličniki
so ga še isti dan prijeh ter od-
vedli v vojniško bolnišnico.
Utonil v potoku
v četrtek zjutraj so našli v po-
toku Mozimica v Mozirju mr-
tvega 67-letnega Adolfa Tum-
ška s Trate pri Mozirju. Kot so
kasneje ugotovili, se je prejšnji
večer vračal domov ter pri beton-
skem mostu padel v potok. Pri
tem je najprej z glavo udaril ob
kamenje in je v vodo padel že
v nezavesti. Zaradi tega se verjet-
no tudi ni mogel rešiti in je v po-
toku utonil.
Povozil ga Je vlak
Prejšnji torek popoldne je na
železniški progi Celje-Maribor
v Prožinski vasi vlak povozil 77-
letnega Jožefa Jagodica iz Kom-
poi. S kolesom je na pešpoti
prečkal progo in očitno tudi ni
slišal zvočnih znakov, ki mu jih
je z lokomotive dajal strojevodja
Anton Slatenšek iz Šentjurja.
Vlak je kolesarja zadel in na me-
stu usmrtil.
Ce še vedno velja pravilo, da
se učimo na napakah, potem
so gasilci gotovo najbolj vse-
stransko usposobljeni ljudje.
Stalno urjenje v neštetih vešči-
nah jim redno omogočajo ob-
čani. Še dobro da imamo gasil-
ce! Pokličeš 93 in že so tu.
Tu so, če se vžgejo smeti, kot
se je to zgodilo pred osmimi
dnevi v Opekarniški ulici v Ce-
lju. Pridejo, ko si nekdo pri-
vošči neslano šalo in sporoči,
da gori stolpnica v Novi vasi.
Lesninino alarmno napravo
v Levcu pa sploh ni treba je-
mati resno. V tem tednu se je
spet zlagala in prav čudno je,
da za te grehe do zdaj še ni bila
kaznovana. V Rdeči hiši v Ce-
lju so imeli minuli teden izred-
no stanje. Klet je bila polna
uniformiranih mož, ki pa so
prišli samo z dobrimi nameni:
opravili so gasilsko stražo. Če
vidiš gasilca na strehi, ni to nič
posebnega. Če pa ga zagledaš
visoko na drevesu, se vprašaš,
kaj tam počne. Da, tudi vešči-
na žaganja visokega drevja so-
di v delokrog celjske gasilske
poklicne enote. Nazadnje so
žagali pri trnoveljski Pekarni.
Neukemu občanu tudi ni jas-
no, kaj gasilci počno na lestvi,
kadar na stavbi odpada omet.
Da je šlo v tem primeru za
uslugo ŽTO-ju, so zapisah
v poročilu. To pa še zdaleč ni
vse. V zadnjem tednu so bili
gasilci kar enajstkrat reševalci
na cestah in kar trikrat so, iz
nam nepoznanih vzrokov, čr-
pali vodo (Nova vas, Lekarna,
Žična). Odpiranje vrat je za ga-
silce pravi mačji kašelj, za vra-
ta, ki se nočejo odpreti po mi-
roljubni poti pa pravo olajša-
nje. Troje takšnih vrat so od-
krili v minulem tednu: ena
v Žalcu, ena na Otoku in ena
na Hudinji v Celju. Bih so tudi
na mestu prave klavstrofobič-
ne agonije, ki se je v bloku
v Škapinovi uhci nenadoma
pokvarilo dvigalo, v katerem
so bili »potniki«. Če srečate ga-
silski avto na Vodnikovi ah
Cankarjevi ulici v Celju, to še
ne pomeni da tam nekje gori.
Je pa nerodno, če ste tam par-
kirali svoj avto. Tam se zdaj
namreč parkirati ne sme. Kar
pet lastnikov avtomobilov je
v minulem tednu buljilo \ pro-
stor, kjer bi naj bila njihova
vozila. Čudež se zagotovo ni
zgodil. Je pa skrivnostno izgi-
nila oseba, ki menda še vedno
velja za pogrešano. Tudi v tem
primeru so priskočih na po-
moč celjski gasilci. Kapo dol
pred njimi!
PROMETNE NESREČE
Trčil v otroški
voziček
Trije lažje ranjeni - to so po-
sledice prometne nesreče, ki se
je pripetila prejšnjo sredo v Za-
dobrovi. Okoli 19. ure je šla 34-
letna Milena Pečnik iz Dobrove
peš po levi strani ceste, pred sa-
bo pa je potiskala voziček s hčer-
ko. V temi ji je pripeljal nasproti
s kolesom z motorjem 42-letni
Bogomil Podpečan z Vrha pri
Teharjih. Otroškega vozička in
peške ni opazil in zadel je otroški
voziček, pri tem pa je otroka vr-
glo na cesto. Padla sta tudi peška
in kolesar.
S parkirišča na
cesto
Zaradi izsiljevanja prednosti
oziroma nepravilnega vključe-
vanja v promet se je zgodila
prometna nesreča v Mestinju.
63-letni Ljubljančan Jože Kri-
stan je zapeljal s pakirnega pro-
stora trgovine na cesto in zaprl
pot vozniku osebnega avtomobi-
la Dragutinu Tepešu, 38 let. iz
Druškovca. Pri trčenju se je hu-
do ranila potnica v Kristanovem
avtomobilu - voznikova žena
Stanka Kristan.
Neprevidno in
Drehitro
Zaradi neprevidnega prečka-
(»ja ceste ter vožnje z neprimer-
no hitrostjo se je v četrtek okoli
21. ure zgodila prometna nesre-
ča v Braslovčah. 46-letni Viktor
Kus iz Braslovč je ustavil traktor
f^a levi strani ceste, ko pa je hotel
Prečkati cesto, ga je z osebnim
*vtom zbil 28-letni Marjan Ku-
"ler iz Topolj. Hudo ranjenega
Pešca so prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
Prek ceste
Pri zdravilišču v Laškem je
^ Soboto zgodaj zjutraj hotel zu-
prehoda za pešce prečkati
?«sto 25-letni Marjan Jazbinšek
Šentjurja. Pri tem ga je zbil
?^osebnim avtom 34-letni Matjaž
^^.e^me iz Trbovelj. Pešca so s hu-
'^ifni poškodbami prepeljali
^ celjsko bolnišnico.
Prikolico Je zanašalo
Zaradi nepravilno naloženega
'ovora na prikolici, ki jo je imel
J^ipeto k osebnemu avtomobilu
''■letni Franc Feldin iz Laške-
ga, je pri osnovni šoli na Ljubeč-
ni začelo zanašati njegov avto.
Zapeljal je levo in trčil v tovor-
njak, ki ga je nasproti pripeljal
45-letni Franc Zalar iz Cerknice.
Ranjen ni bil nihče, gmotne ško-
de pa je nastalo za okoh 250 mili-
jonov dinarjev.
Neosvetljen voz
v sredo zvečer je peljal trak-
tor s priključenim kmečkim vo-
zom 31-letni Ignac Koželj iz
ŠkoQe vasi. Ker voza ni imel
osvetljenega, gaje prepozno opa-
zil 41-letni voznik osebnega avto-
mobila Jože Kočevar iz Strmca
pri Vojniku, ki je pripeljal za
njim. Ko je voznik opazil voz, je
hitro krenil levo, ker pa mu je
pripeljal nasproti drug avto, je
zapeljal na levo bankino ter nato
trčil v vrtno ograjo in drevo. Ško-
de je nastalo za nad 200 mUijonov
dinarjev.
Tovornjak na strehi
Težja prometna nesreča se je
zgodila prejšnjo sredo na Ulici
14. divizije v Celju. Ker je vozni-
ca osebnega avtomobila Marjana
Planinšek pripeljala s Savinjske-
ga nabrežja in za kak meter zape-
Oala na prednostno cesto, se je
voznik tovornjaka 40-letni Mar-
jan Gril iz Celja umikal levo, pri
tem pa zapeljal na robnik in to-
vornjak seje prevrnil na bok - ta-
ko je drsel in zbil peško 54-letno
Marijo Križan iz Celja. Tovornjak
se je nato prevrnil na streho. Hu-
do ranjeno peško in voznika so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Pri nesreči je nastala še velika
gmotna škoda.
Zbila Je kolesarja
v ponedeljek popoldne je na
Grevenbrojški ulici v Novi vasi
32-letna voznica osebnega avto-
mobila Mihaela Fermolšek iz Ce-
lja izsilila prednost 16. letnemu
vozniku kolesa z motorjem Petru
M. iz Kompol. Kolesarje padel in
se kljub zaščitni čeladi hudo
ranil.
IMIada voznika
Zaradi neprevidne vožnje mi-
mo ustavljenega tovornjaka se
je zgodila prometna nesreča
v ponedeljek nekaj po 20. uri na
Ulici frankolovskih žrtev v Ce-
lju. 16-letni Tomaž L. je peljal na
kolesu z motorjem še leto mlajše-
ga Jerneja K. (oba sta iz Celja) in
ko je peljal mimo ustavljenega
tovornjaka je zapejal levo pred
osebni avto, ki ga je nasproti pri-
peljal 26-letni Srečko Mahnič.
Pri trčenju sta fanta padla: voz-
nik, ki je imel zaščitno čelado, se
ni ranil, sopotnik, ki je bil brez
nje, pa je bil hudo ranjen.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER ?   t
Dosledno za Jutri
Konus naaallule začrtano razvojno pot
z doktrino »dosledno za jutri« v de-
lovni organizaciji Konus v Slovenskih
Konjicah nadaljujejo svojo strateško
pot.
Ta, 1900 članski delovni kolektiv je
v sedemdesetih letih uspešno izpeljal
prestrukturiranje proizvodnje. Strategija
razvoja je namreč temeljila na postop-
nem ukinjanju proizvodnje usnja in pre-
usmeritvi na nove proizvodne programe
kemijsko predelovalne industrije, zato
Konus tudi danes nenehno povečuje
proizvodnjo na realnih ekonomskih os-
novah z vlaganjem v kapitalno intenziv-
ne programe. Z modernizacijo in speci-
alizacijo le-teh Konus dosega tržno in
dohodkovno uspešnost, ki jo omogočajo
proizvodi na osnovi najsodobnejše teh-
nologije, z nizkim deležem surovin, ener-
gije in fizičnega dela. Zato pa s toliko
večjim deležem znanja.
Strategijo pospešenega tehnološkega
razvoja načrtujejo v Konusu na lastnem
znanstvenem delu in povezavah s prizna-
nimi znanstvenimi institucijami, na ino-
vacijskih pridobitvah, marketingu in na
lastnem finančnem potencialu, kar zago-
tavlja tudi vse uspešnejše in enakoprav-
nejše sodelovanje Konusa v mednarodni
menjavi.
Proces programske preusmeritve je
kontinuiteta in nanjo se v tem desetletju,
od leta 1985, veže vrsta naložb v moder-
nizacijo in širitev proizvodnih zmogljivo-
sti in v infrastrukturne objekte. Tako vse
širši prodor uporabnih vrednosti umet-
nih mas in inženirske plastike v svetu
pogojuje tudi krepitev Koterm progra-
ma, a katerega združujejo tako predelavo
kot finalizacijo končnih izdelkov. Tržna
naravnanost, potrebe in razvoj tehnolo-
gije, so najel^vate nak^ za
sintranje polietilenskih in polipropilen-
skih plošč večjih dimenzij, zaradi pro-
gramske izpopolnitve pa so postavili tu-
di novo ekstruzijsko linijo za tanke
plošče.
Svetovni trendi kažejo vzpon tudi za
program netkanih materialov, na kar se
vežejo rekonstrukcija, avtomatizacija in
reorganizacija tehnološkega procesa
v zadnjem obdobju.
Investicijski poseg v avtomatizacijo
proizvodnje extremultus jermen pomeni
nadaljnjo konkurenčnost tega visoko
rentabilnega programa. Prav tako so
v Konusu nabavili vrsto sodobne strojne
opreme, ki omogoča večjo produktiv-
nost dela, računalniško podporo proiz-
vodnih procesov in prehod v avtomatiza-
cijo za programe konfekcioniranja last-
nih repromaterialov.
Vse te naložbe tvorijo investicijski pre-
rez čez celotno programsko strukturo de-
lovne organizacije Konus, ki prispeva
k ustvarjanju novih vrednosti, s tem pa
se odpirajo tudi nove razsežnosti za raz-
vojni ciklus na višji ravni - po letu 1990.
V sedanjem obdobju zaokružujejo in-
vesticijsko dejavnost z infrastrukturnimi
naložbami, brez česar nadaljnja pro-
gramska rešitev in rast ne bi bili mogoči.
Poleg že izvedene modernizacije ener-
getskega in komunikacijskega sistema
so tako pridobili nadomestno poslovno
zgradbo z računalniškom centrom, ki
omogoča celovitejšo obvladovanje ved-
no bolj zapletenih in obsežnih poslovnih
procesov, nov objekt za center kakovosti
z laboratoriji, pripravo proizvodnje in
CAD-CAM operativo, v zaključni fazi je
projekt postavitve čistilne naprave za
prečiščevanje odpadnih voda.
V ta sklop pa se veže tudi vrsta naložb
v objekte družbenega standarda kolekti-
va, kot so razširitev počitniških kapaci-
tet, nova zdravstvena ambulanta, itd.
Prav tako je opazno sodelovanje Konusa
pri izgradnji Titovega trga v mestnem
jedru in pomoč pri komunalnem ureja-
nju krajevnih skupnosti, iz katerih izha-
jajo Konusovi delavci.
Poslednje infrastrukturno vlaganje
pričakujejo s postavitvijo lastnega raz-
vojnega inštituta s pilotskimi linijami za
nosilne programe delovne organizacije,
s čimer bodo zagotovljeni tudi pogoji za
prodajo lastnega znanja. V tem sklopu pa
bodo osnovali tudi izobraževalni center
in lokacijsko spremenili ter posodobili
dejavnost vzdrževanja.
V Konusovi doktrini »dosledno za ju-
tri« je upoštevano tudi dejstvo, da v no-
benem poslovnem sistemu niso možni
takšni ali drugačni preskoki. Slogan, ki
pomeni razvojno pot v dolgoročnem pro-
cesu, predstavlja čvrsto poslovno vizijo,
osnovano na koncentraciji znanja in dela
za socialno pravičen družbeni položaj
kolektiva. S takšno usmeritvijo nenehno
krepijo materialno in socialno varnost
ter razvojne možnosti delavcev, huma-
nost, kulturo in kakovost življenja v ko-
lektivu, pa tudi zunaj njega.
Vse večje možnosti plasmaja proizvo-
dov in lastnih tehnologij omogočata tu-
di lastna firma Konus v avstrijskem
Pliberku in letos maja ustanovljeno
mešano podjetje v Sovjetski zvezi Kon-
skor, s sedežem v Leningradu.
Nadomestna poslovna zgradba z računalniškim centrom...
Konus raste in živi z mestom pod Konjiško goro.
Uresničitev načrtov
Ustanovitev mešanega
podjetja z leningrajsko
firmo Skorohod je del raz-
vojnih usmeritev Konusa
in srednjeročnega načrta
za to obdobje, hkrati pa
tudi priprava na širše
vključevanje Konusa v zu-
nanji trg.
Skorohod je eden naj-
večjih proizvajalcev obu-
tve, letno naredi 35 milijo-
nov parov obutve, sodeluje
pa tudi s priznanimi itali-
janskimi in nemškimi part-
nerji. Pogodbo o ustanovi-
tvi mešanega podjetja je
Konus podpisal maja letos
in je rezultat dosedanjega
uspešnega medsebojnega
sodelovanja. Konskor, no-
voustanovljeno mešano
pbdjetje s sedežem v Le-
ningradu, bo opravljalo
proizvodno in trgovinsko
dejavnost. Sprva bodo pro-
izvajali čistilne krpe in pa-
kirni trak, kasneje pa se bo
njihova dejavnost širila tu-
di na druga področja Ko-
nusovega poslovnega si-
stema.
Osnovni interes Konusa
je predvsem plasma Konu-
sovih proizvodov v Sovjet-
ski zvezi, pretežno materi-
alov za Tip-Top program,
sčasoma pa tudi ostalih,
kot so: extremultus, filtri
in maske, repromaterial za
čevljarsko industrijo, itd.
In kar je tudi pomemb-
no: prijateljske vezi in iz-
menjave letovanj med de-
lavci Konskora in Konusa
so se letos poleti že zasveti-
le v pravi luči.
12. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Pogled v svetovni vrh
Kosiroj ponuja ludl »tovarne pod klluč-'
Kostroj iz Slovenskih Konjic,
jnan na vseh kontinentih sveta,
ge v sliki in besedi želi predstavi-
ti tudi na pričujočem prostoru,
javedajoč se, da ima zasluge za
njegov pogled v svetovni vrh sla-
sti 495 delavcev, zaposlenih
v dveh temeljnih organizacijah.
Prva temeljna organizacija zdru-
ženega dela proizvaja stroje za ob-
delavo usnja, krzna in stroje za ob-
delavo kamna in ostale namenske
stroje. Ta vam iz svojega proizvod-
nega programa ponuja:
, proizvodnjo opreme in strojev
za potrebe usnjarske in krznarske
industrije
- montažo, servisiranje in izdela-
vo rezervnih delov
- izdelavo projektne in tehnolo-
ške dokumentacije in rekonstruk-
cije ali nove objekte v usnjarski in
krznarski industriji
- proizvodnjo strojev po naročilu
in prejeti dokumentaciji za usnjar-
sko in krznarsko industrijo.
Morda niste vedeli? Kostroj iz
Slovenskih Konjic v sodelovanju
z raznimi proizvajalci opreme
nudi »tovarne na ključ«!
Kostroj vsako leto svoje progra-
me ponudi na ogled na številnih
specializiranih razstavah. Zato ga
v svetu poznajo od Zagreba, Pari-
za in še dlje.
In še podatek, pred katerim si
tudi širni svet ne zakriva oči: asor-
timan proizvodnje Kostroja iz Slo-
venskih Konjic pokriva 90 odstot-
kov potreb tehnološke opreme za
usnjarsko in krznarsko industrijo.
Tak je pogled v svetovni vrh in
zato slogan, da se Kostrojevi stroji
vrtijo na vseh kontinentih sveta.
Nič manj uspešni pa niso v dru-
gem Kostrojevem tozdu Plastič-
nih izdelkov, saj se prav tako
uspešno uveljavljajo doma in
v svetu. Prav gotovo ste že kdaj
občudovali hotel na Dobrni. So
vam padla v oči okna. Kostrojeva
so. Pa šola Edvarda Kardelja
v Slovenskih Konjicah, bolnišnica
v Murski Soboti, hotel Argentina
v Dubrovniku, Zdravstveni dom
v Hercegnovem, otroška bolnišni-
ca v Slovenj Gradcu, Zavarovalna
skupnost Triglav v Celju. Zazrh
ste se v prava okna. Vsi ti repre-
zentančni objekti imajo okna izde-
lana iz trdega PVC materiala. Iz-
delali so jih, kje drugje, kot v Ko-
stroju v Slovenskih Konjicah.
Iz proizvodnega programa lah-
ko izbirate:
Ekstruzija:
- PVC profil za okna
- PVC profil za vrata
- PVC profil za belo tehniko
- PVC profil za obcestne smer-
nike
- in razne druge PVC profile
Konfekcija:
- PVC okna
- PVC balkonska vrata
- PVC okna nepravilnih oblik
- PVC pregradne stene
Okna torej, ki jim ne moreta do
živega ne mraz in ne vročina.
Okna, ki so trdna in ne potrebuje-
jo vzdrževanja, in ki dobro tesni-
jo. To so okna KOSTROJ.
V delovni organizaciji Kostroj iz
Slovenskih Konjic vam prepušča-
jo popoln izbor in puščajo tudi po-
poln naslov:
Kostroj iz Slovenskih Konjic
čestita vsem občanom In poslovnim
partnerjem za praznik občine
PVC okna vgrajena v šoli Edvard Kardelj v Slovenskih Konjicah.
Kostrojevi usnjarski stroji.
Toplina v Lipovem naročju
Snujejo in olilikuieio izdeike iz masivnega lesa
V konjiškem LIP, v znamenju konja
iz grba občine, ta delovna organizaci-
ja pod Konjiško goro galopira s svoji-
mi izdelki iz lesa po domačem in tu-
jem trgu. LIP kot nosilec lesne proiz-
vodnje v konjiški in sosednji, bistri-
ški občini, si na svoji poti razvoja
utira vse več uspešnih poti, ki kljub
težavam, ki ta čas tarejo lesno indu-
strijo, ne skriva svojih osnovnih
usmeritev.
Njihova pot teži k delu, znanju in
celostni ponudbi. Kleni pohorski le-
sarji se dodobra zavedajo položaja,
v katerem se že nekaj časa vrti lesna
industrija pri nas, zato s svojih drč ne
odstopajo. Biti uspešen in prisoten na
tujem in domačem trguje naloga, ki so
se je oprijeli že pred leti in ki jo želijo
izpolniti do poslednje zadolžitve. Brez
potnih kapelj, veliko znanja in volje do
dela ne gre, vedo delavci LIP iz Slo-
venskih Konjic, ki nemirnega duha
nenehno snujejo in oblikujejo nove in
nove izdelke iz masivnega lesa. Morda
ta hip prav vi sedite na stolu in za mizo
iz LIP, medtem ko vaš malček mirno
in varno počiva v posteljici iz te delov-
ne organizacije.
Proizvodni program LIP pa je seve-
da mnogo obsežnejši. Preko medna-
rodnih sejmov in drugačnih prizade-
vanj Lipovih delavcev ga poznajo in
cenijo že mnogi kupci po svetu in do-
ma. LIP iz Slovenskih Konjic se pred-
stavlja s temeljnimi organizacijami:
ŽAGA - Slovenske Konjice
POHIŠTVO - Slovenske Konjice
STAVBNO POHIŠTVO - Slovenske
Konjice
EMBALAŽA - Slovenska Bistrica
STAVBNO POHIŠTVO - Oplotnica
OTROŠKO POHIŠTVO - Poljčane
KOSOVNO POHIŠTVO - Vitanje
STAVBNO POHIŠTVO - Sp. Pol-
skava
V LIP Slovenske Konjice skrbijo za
prijetno počutje v vašem domu, a ve-
do, da je potrebno dom varno in varč-
no zgraditi. Iz njihovega programa
stavbnega pohištva vam zato ponujajo
na ogled in v razmislek nekaj detajlov,
prav tako iz programa pohištva, ki bo
napolnilo vaš dom s toplino.
stroška posteljica Miki.
Kotna klop tip 168.
Prerez termo okna.
LIP Slovenske
Konjice
se priporoča
za nakup
in čestita za praznik \
vsem občanom in
poslovnim partnerjem
18. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER 1989
Uspeh s predstavitvijo na Malti
Comet s svojim malteškim Coflexom zbuja pozornost poslovnežev
Zreški Comet je lani
v znamenju nove podobe
slavil tridesetletnico ob-
stoja. Iz ambicioznega
mladeniča raste v zrelega
moža na osnovi lastnega
znanja in izkušenj iz mi-
nulih let, ki so se v praksi
izkazale za uspešne in
v bitki za tržišče podprte
z zastavljenimi programi.
Comet iz Zreč je največji
jugoslovanski proizvajalec
brusov, ima okoli 900 zapo-
slenih delavcev in dovolj
moči, da uspeva brez naku-
pa tujih licenc in tujega
znanja in tudi brez tujega
kapitala. Kolektiv, ki je bil
vselej inventivno narav-
nan, je znal ob pravem ča-
su ugašati preživelo proiz-
vodnjo in programe in pri-
žigati nove. Zato lahko za-
pišemo, da predstavlj^o
Cometova tri desetletja in
z letom čez začrtana pot
v četrto desetletje eno sa-
mo inventivno snovanje.
Cometov motto je: tehno-
logija za jutri.
Tako uglašen in tako na-
ravnan se zreški Comet
uspešno predstavlja in pla-
sira tako doma kot v svetu.
In prav letos slavi desetlet-
nico ustanovitve mešanega
podjetja ma Malti, ki prina-
ša uspehe in zadovoljstvo
in potrjuje pogumno pot
prve lastovke.
Na letošnjem 32. medna-
rodnem gospodarskem sej-
mu na Malti je zato Comet
vzbujal veliko pozornosti
tako med tisoči obiskoval-
cev kot tudi med številni-
mi poslovneži. Tako je bila
pobuda Coflexa, jugoslo-
vansko-malteško mešane-
ga podjetja, vsaj po rezulta-
tih sodeč, več kot upravi-
čena.
Na tem mestu in prosto-
ru naj bo priložnost za
osvethtev takšnega pro-
slavljanja desetletnice Co-
flexa na Malti.
Zbujanje pozornosti
Značilnost malteškega
sejma je, da je izrazito na-
menjen potrošniku. To pa
ne pomeni, da sejemski do-
godki niso tudi priložnost
za poslovne stike in pogo-
vore o višjih oblikah go-
spodarskega sodelovanja.
Kot so pokazale izkušnje
izpred let in veliki sejem na
Malti, je mogoče z Malto
dobro poslovati. Coflex je
namreč s svojimi proizvo-
di, to je abrazivnimi umet-
nimi brusi in rezkalkami za
metalno industrijo skor^
povsem zasedel malteški
trg. A ker lahko na Malti
proda le 2 odstotka celotne
proizvodnje, mora veliko
izvažati. Toda tak izvoz me-
šanega podjetja v tretje dr-
žave je olajšan z bilateralni-
mi mednarodnimi trgovin-
skimi pogodbami, ki jih
ima domicilno država me-
šanega podjetja.
Na malteškem medna-
rodnem sejmu je kristal iz
Rogaške Slatine vzbujal
veliko pozornost. Delavec
iz Steklarske šole iz Roga-
ške Slatine Drago Korbar
je obiskovalcem vsak dan
prikazoval vso umetnost
brušenja stekla in gravira-
nja. Prodaja kristala na
Malti in rezultat uspešne
kooperacij ske pogodbe sta
na Malti še vedno aktualen
načrt. Rocco ima še bodoč-
nost.
Predstavitev Cometa ozi-
roma Coflexa na Malti je
v celoti uspela, pravijo
v zreškem Cometu. Jugo-
slavija je prvič po letu 1979
sodelovala z 31 razstavljal-
ci. Cometovci pa so imeh
dva cilja. S kratkoročnim
so si zastavili prodajo spo-
minkov, razstavljenega
blaga in kristalnih izdelkov
Steklarske šole iz Rogaške
Slatine, s tem pa kritje
stroškov za razstavo. To
jim je v celoti uspelo. Pro-
dali so za okoli 10 tisoč do-
laijev izdelkov. Dolgoročni
cilj pa je bil povečati mož-
nosti za jugoslovanski iz-
voz na malteški trg.
Spomenik padiim partizanom
Za dan borca, 4. julija so na vojaškem pokopališču odkrili
obnovljen spomenik 14 umrlim partizanom. Spomenik je
s pomočjo Cometa iz Zreč in Coflexa na Malti ustvaril kipar
Tobias s Ptuja. Na proslavi pri odkritju spomenika so bili
poleg jugoslovanske delegacije prisotni tudi številni Jugo-
slovani, ki živijo in delajo na Malti. Spomenik je odkrila
Vera Koludrovič, partizanka, ki je ostala na Malti.
Ob 10-letnici mešane firme na Malti pa so spomenik
v obliki ptice odkrili tudi pred malteško tovarno.
Coflex omogoča Iconicurenčen nastop
v vseh letih poslovanja je Coflex na Malti omogočal matični firmi konkurenčen nastop ne
samo na malteškem trgu, temveč tudi v deželah bližnjega vzhoda, severne Afrike, Avstralije
in cele Evrope.
Pridobljene izkušnje, dobra infrastruktura in ambiciozno vodstvo je narekovalo idejo
o širitvi poslovnih aktivnosti na Malti in deželah okoli Malte. Eden izmed rezultatov je tudi
kooperacijsko sodelovanje s Steklarsko šolo iz Rogaške Slatine s kristalom Rocco, letos pa
tudi širši nastop na mednarodnem sejmu na Malti.
Prehojena pot in doseženi uspehi Coflexa, Oziroma Cometa pa so lahko izziv za druge
organizacije iz Jugoslavije za usmeritev na takšno pot.
Predstavitev na maltešliem mednarodnem sejmu je v celoti uspela. Prodali so za okoli 10
tisoč dolarjev izdelkov
t2. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK-STRAN 19
Kupec ima vselej prav
y Emoni Zreče ponuaba presega pričakovanla
v zreški Emoni nenehno razmi-
šljajo o kupcu, ki zdaj v tej trgo-
vini z bogato ponudbo v samopo-
strežnem delu, galanterijo s koz-
metiko, tekstilom in tehnično
športnim oddelkom, skorajda ni
več naključni gost ali obisko-
valec.
Emonino trgovino v Zrečah so
si že dobro vtisnili v spomin tako
Zrečani kot domači in tuji kupci,
Ici hitijo iz Zreč pod belo ali zeleno
kapo Rogle. Sloves, ki si ga je
^stvarila Emonina blagovnica
Zreče, je pripet na prijazno besedo
in ponudbo, ki presega običajno.
Zato ni naključje, da je na 1800
kvadratnih metrih prodajnih po-
vršin Emonine blagovnice v Zre-
čah slišati številne tuje jezike in
domača narečja od blizu in daleč.
Zvesti domači kupci prihajajo
v Zreče s Ptuja in iz Celja, iz Slo-
venske Bistrice, Konjic in števil-
nih drugih krajev v Sloveniji. Tuj-
ci so predvsem turisti, gostje RTC
Unior, podjetja, ki je že pred leti
vedelo, da bo danes mlado mesto
potrebovalo evropsko raven po-
nudbe na vseh prodajnih mestih.
Zato danes v Emoni v Zrečah ku-
pca vedno čakajo prijetna prese-
nečenja, pa naj bodo to dnevi
Emonine ponudbe ali posebni ko-
tički,' ki bodo pritegnili tako do-
mačega kot tujega kupca. Da ima
kupec vselej prav, vedo in so se
skozi izkušnje Emonini delavci že
zdavnaj naučili. Konec koncev je
trgovina namenjena prav njim in
domači kupec je še posebej vesel
akcijskih Emoninih prodaj, ki mu
pomagajo kakovostno blago kupi-
ti ceneje in s pomočjo nasvetov
izkušenih trogvcev. Ti nenehno
bdijo nad zalogami, ponudbo in
povpraševanjem. Zlepa se ne zgo-
di, da bi v zreški Emoni česa
zmanjkalo. Skratka: kopica argu-
mentov v prid Emonini ponudbi
v Zrečah govori, da se velja ustavi-
ti v okroglem znaku Emone prav
sleherni dan, tudi ob sobotah.
Detalj z dobro založenega samopostrežnega dela trgovine Emona v Zrečah, lijer liupcu
znajo ponuditi najboljše od najboljšega.
Ni dovolj blago postaviti na police in čakati na kupce, treba ga je ponuditi v takšni
podobi, da zbudi pozornost.
Za zdravo, estetsko
in humano okolle
ingradu v Slovenskih Konjicah ne
imenika dela
Ingrad-gradbena operati-
Slovenske Konjice gradi
•odslej v znamenju novega
^naka v tridesetletni tradi-
ciji, a z enako in še večjo
(kakovostjo in zanesljivost-
jo do investitorjev.
Po zaslugi dokaj trdnega
^onjiškega gospodarstva je
|>ilo zlasti v minulih letih de-
za gradbince dovolj, danes
Se vse bolj uveljavlja kako-
vost in v tej bitki na tržišču
[ngrad uspešno nastopa. De-
lavci gradbene operative iz
Slovenskih Konjic se lahko
Pohvalijo z izdelavo števil-
nih objektov, od Rogle do
2reč, Slovenskih Konjic,
drugih krajev v občini in iz-
ven nje. Zdaj grade Konusov
razvojni inštitut v Sloven-
skih Koipijicah, v Zrečah pa
terme.
Oba zahtevna projekta bo-
do pravočasno končali, zave-
dajoč se, da je točnost in ka-
kovost najboljša izkaznica za
prodiranje na tržišče. Ingrad
ostaja zvest cilju, nastopati
na trgu s celovito ponudbo,
ki mora zadovoljiti tudi naj-
bolj zahtevne poslovne part-
nerje in tako prispevati k iz-
gradnji zdravega, estetskega
in humanega okolja.
To je Ingrad. V sklopu nje-
ga pa Ingrad-gradbena ope-
rativa Slovenske Konjice.
Napetost llViP je v kakovosti
Konstruiralo, projektirajo in Izvajajo elektro naprave
IMP - ISO industrija sti-
kalne opreme Slovenske
Konjice je delovna organi-
zacija, vpeta v svetovne po-
ti napredka.
Stikalna oprema z neneh-
nim stikom s tržiščem je edi-
no pravo zagotovilo za pla-
sma do ciljev, ki si jih IMP iz
Slovenskih Konjic predstav-
lja in zastavlja kot zadovolje-
vanje potreb kupcev na trgu
investicijskih dobrin in tako
posredno do vseh občanov.
Kakovost in kratke dobavne
roke so si v IMP prav tako
vgradili v svoj sistem dela in
razmišljanja. Ena od strate-
gij IMP je tudi racionalizaci-
ja porabe vse bolj drage elek-
trične energije pa dokazova-
nje in potrjevanje renomira-
nega poslovnega partnerja.
Pravijo, da zato, ker mla-
dost, delovnost, ambicioz-
nost, tržna usmerjenost in
poslovnost vodijo k zadanim
ciljem.
IMP iz Slovenskih Konjic
izdeluje naprave za distribu-
cijo in porabo električne
energije in racionalizacijo
njene porabe, prav tako ko-
mandno signalne in posluže-
valne naprave upravljanja
avtomatike in regulacije pro-
cesov. V IMP konstruirajo,
projektirajo in izvajajo indi-
vidualne in distribucijske
elektro^aprave do napetosti
IIOKV.
Skratka: v IMP vedo za
jutri!
IMP-IPSO, elektroindukcijska peč.
Člani kolektiva iskreno čestitajo za praznik občine
vsem občanom in poslovnim partnerjem
24. STRAN - NOVI TEDNIK
12. OKTOBER 198a
Celje v siju naoljenih mišic
MIster Slovenije 89 le Savo KIčanovIč
Zadnje čase postaja Celje
vse bolj prizorišče medij-
skih zanimivosti in privlač-
nosti. Spomnimo se septem-
bra, ko se je tu za teden dni
mudila vsa jugoslovanska
gospodarsko-obrtniška
smetana, sestal se je nato
slovenski politični oziroma
strankarski vrh, potem pa
se je v Celju zbrala še vsa
slovenska moška lepota,
krepost, moška moč in sa-
mozavest. Celje je doletela
čast izbrati Mistra 89, naj-
bolj postavnega in mišiča-
stega Slovenca.
In smo ga tudi izbraU. To
se je zgodilo minulo soboto
v dvorani Golovca, pred veli-
ko množico občinstva, ki pa
je bilo takoj na začetku mal-
ce razočarano. Napovedanih
slovenskih deklet, ki naj bi
se potegovale za prestol slo-
venskega ženskega bodibil-
derstva namreč ni bilo. Boj-
da so še preveč sramežljive
za takšne vrste nastopov in
tekmovanj.
Parada slovenskih Tarza-
nov je bila kilogramsko raz-
deljena: na sestrico mladin-
cev, starih do 21 let in temu
primerne kilaže, na peterico
do 70-kilogramskih, peterico
do 80-kilogramskih mlad-
cev, v kategoriji do 90 kilo-
gramov se je za najvišji na-
slov potegovala šesterica,
najmočnejša pa je bila »tež-
ka kategorija«, sedmerica
bodibilderjev, težkih čez 90
kilogramov. Prišli so z vseh
slovenskih vetrov, saj so fit-
ness klubi pri nas že kar lepo
razvejani. Celjski klub Cele-
ia, ki je bil tudi organizator
te prireditve, je bil prav lepo
zastopan. Le kje se skrivajo
ti postavni fantje! Sicer pa,
če res vsak dan trenirajo po
nekaj ur in si negujejo svoje
bicepse in tricepse, jih na
uhcah res ni mogoče srečati.
Eno samo glasbeno minut-
ko je imel vsak nastopajoči
na razpolago da pokaže svoje
obline. Te so morale priti kar
najbolj do izraza pred strogi-
mi očmi štirih sodnikov in,
seveda, tudi zelo kritičnega
občinstva. Samo eden v vsa-
ki kategoriji si je namreč iz-
boril mesto v velikem finalu,
pravi poslastici na koncu te
mišične revije. In kdo je po-
stal Mister Slovenije 89? Ta
zveneči naziv si je priboril
Savo Kičanovič, član mari-
borskega kluba bodibilder-
jev. Občinstvo s to sodniško
odločitvijo sicer ni bilo zado-
voljno. Dvorano je najbolj
prevzela lepota in, zlasti,
simpatični   nastop   Duška
Madžareviča iz Kopra, ki je
zasedel drugo mesto.
»Special guest star« večera
je bil Mauro Sassi, zagoreli
italijanski težkokategorni
prvak, ki je bil zadovoljen,
da je lahko nastopil v Celju
in občinstvu še izdal skriv-
nostni recept: »Morate treni-
rati, morate se bildati svaki
dan.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Še zadnja poza, namenjena občinstvu, kajti sodniška odlo-
čitev je že padla. Drugouvrščeni Duška Madžarevič (levo)
in Mister Savo Kičanovič.
Tudi celjski klub Celeia je
imel svojega finalista, Mat-
ka Verhovnika, zmagovalca
v kategoriji do 90-kilogram-
skih misterskih kandi-
datov.
LISTAMO
STRANI
Zbir«:l
Miloi Ukor I
Slovenec, 9. oktober 1940
Zopet dva prijatelja tujih koles v rokah
policije
Neka učiteljica iz Savinjske doline je že lansko leto
posodila nekemu moškemu svoje žensko kolo. Moški pa
se z izposojenim kolesom ni več vrnil. Ko je dotična učite-
ljica te dni šla po dr. Gregorja Žerjava ulici v Celju, je
srečala moškega, v katerem je takoj spoznala dotičnega,
kateremu je pred letom zaupala svoje kolo. Prijavila gaje
policiji, kije moškega aretirala. Je to 38-letni brezposelni
delavec Ivan P. iz Slovenskih Konjic. Policija storilca
zaslišuje in ga bo morda spomnila še kakih drugih grehov.
V ponedeljek zvečer je neki narednik opazil v veži hotela
»Pošta* mladega fanta, ki je skušal izmakniti iz veže
moško kolo, last domačega sina. Narednik je fanta prijel in
poklical policijskega agenta, da je fanta prijel in zaslišal
Je to 16-letni brezposelni delavec Franc A. iz okolice Šo-
štar[ja.
Celjska statistika V septembru je v Celju umrlo 44 ljudi
(13 doma in 31 v bolnišnici). Celje je obiskalo 1428 tujcev,
od teh 1358 Jugoslovanov. Inozemcev je bilo 70. Po evi-
denci Javne borze dela je v Celju 290 brezposelnih.

Najbolj glasno po-
udarjajo besedo »kon-
trarevolucija« tisti, ki
so bili za čas revoluci-
je še v plenicah.
Tisti, ki se radi obra-
čajo po vetru, ponava-
di spremenijo veter
- v politični tornado
Življenje nam ne more
biti z rožicami postla-
no- imamo preveč bi-
rokratskega trnja in
plevela.
Tudi če birokratu am-
putirajo obe roki, bo
lahko še vedno upo-
rabljal komolce.
Blagor kostanjarjem!
Oni morajo samo en
mesec v letu - po ko-
stanj v žerjavico.
ME KRAŠO¥EC mK 1
na iellskem
Kdo in kaj so bili najpogosteje osumljenci
K prejšnjemu je treba do-
dati še tole. Coprnicam, ki so
se zapisale hudiču, ni bilo
onemogočeno hoditi v cer-
kev in jemati zakramentov,
že zaradi prikrivanja. Pri
obredih so mrmrale opolzke
in bogokletne besede, preje-
to hostijo niso pogoltnile.
Skrivaj sojo prihranile in da-
le hudiču za oskrunjanje. Co-
prnica naj bi križ pohodila,
se postila ob nedeljah in pre-
obilno mastila ob petkih in
ob postu. Coprnice, kot tudi
coprniki naj bi se spreminja-
li v živali; mačke, pse, svinje,
žabe, vrane, itd.
Za okvir protičarovniške-
mu blodnjaku naj služi tudi
vpogled v družbene in zgo-
dovinske razmere. Bil je to
čas velikih, rekli bi apokahp-
tičnih nesreč in nadlog. Tri-
desetletna vojna, turški vpa-
di, množice vojnih begun-
cev, tlačanstvo, gmotna in
duhovna beda so predstav-
ljali eno plat te časovne sli-
ke. Kuga. kolera, kužne mr-
zlice, spolne bolezni pa so
pritiskale po drugi plati.
Na podeželju v takoime-
novani vaški skupnosti soci-
alna, predvsem premoženj-
ska razlika še ni bila velika.
Kmetje, četudi lastnina zem-
ljiškega gospoda, so bili vse-
eno na boljšem kot kočarji,
služinčad. Vasi so bile polne
potujočih skupin; beguncev,
ciganov, tavajočih odsluže-
nih vojakov, beračev, potu-
jočih rokodelcev, prekupče-
valcev, torbarskih trgovči-
čev. padarjev, prodajalcev
maž, zdravilnih tinktur, obli-
žev. strupov in eleksirjev.
SUko te čudne podeželske
idile so dopolnjevali potujo-
či menihi, fratri beraških re-
dov najrazUčnejših imen, ki
so prodajali podobice, od-
pustke, relikvije od trščic
Kristusovega križa, do koš-
čic, las. zobov in osebnih
predmetov raznih svetnikov,
svetnic, blaženih, polblaže-
nih ali kar sproti izmišljenih
nebeških prisednikov. Mesta
. in gradovi so se pred njimi
bolje zavarovali z mestnimi
in grajskimi vrati, zastraženi-
mi in nadzorovanimi. V vsej
tej množici idočih, plazečkih
oholih, pritajenih in begavih
kreatur pa je bilo veliko pre-
varantov, roparjev, tatov,
zmikavtov, lažnikov in po-
tuhnjencev. Vojaško trden
fevdalni red seje razkrajal in
plavil po deželi vso to pisano
druščino, mnogovladje pa je
prispevalo svoje k tej zmedi.
Kot smo že v trgu. kakršno je
bilo takrat Laško, spoznali,
je bilo več različnih gosposk,
vsaka s svojo jurisdikcijo:
deželno krvno sodišče, po-
drejeno notranje-avstrijski
deželni vladi; fevdalno-zem-
Ijolastniška gosposka ali
graščinski; cerkvena ali pra-
župnijska gosposka in konč-
no še trška ali mestna oblast
s svojim »rihtarjem«. Zani-
mivost, dobrodošla ali usod-
na za storilce, begunce in po-
dobne je bila hišna, oziroma
strešna pravica. Na prostoru,
ki ga je sled kapnice obeleži-
la, je veljal nekakšen azil. To-
da ne samo za ostrešnico gra-
du, graščine, marveč tudi za
ostrešnico vsakega temu go-
spostvu pripadajočega pod-
ložništva. Približno takšnih
pristojnosti je bilo deležno
tudi mestno ali trško ozemlje
(Burgfreid). ki jih je podelil
deželni knez. Vendar v treh
dneh je moral biti osumljeni
izročen deželnim sodnim
oblastem. Trije dnevi so mu
bili lahko v korist, ah pa
v škodo. V škodo tedaj, če so
ga že kar tam »zaslišali« in
s priznanji vred predali de-
želnim v obsodbo ter kazno-
vanje.
Vsi posamezniki v tej pisa-
ni mavrici »potujočih« so bi-
h v nevarnosti, da postanejo
žrtve, hkrati pa so lahko po-
stali ovaduhi, ali pa resnični
storilci dejanj, za katere je
plačal ceho kakšen nedolžen
osumljenec.
Vemo tudi da so bile v prvi
vrsti ženske žrtve, predvsem
starejše, zvečine iz najnižjih
slojev, ali pa imovitejše brez
vplivnih zvez kot žrtve zavi-
sti in pohlepa.
Med vsemi, torej tudi mo-
škimi, so bih sumljivi poseb-
neži, nadarjeni ljudje z nad-
povprečnim poznavanjem
prirode in njenih zakonito-
sti, zlasti še izkušeni v zdra-
vilstvu, zeliščnem apotekar-
stvu ter podobnih veščinah.
Preprostemu človeku brez
zvenečega naslova ali vzdev-
ka je bila pismenost dosti-
krat v pogubo. Nevarno je
bilo, če si bil sodedič pogolt-
nega, če si bil v ljubezen-
skem trikotniku z bolestno
ljubosumnim - no takih či-
sto človeških »vrlin« bi se
nabralo za knjige.
Ena najimenitnejših žrtev, junakinja upora Francije prott
angleškim zavojevalcem. Jeanne d'Arcje v letu 1431 pop^
Ijala svoje sonarodnjake, vodena od skrivnostnega božan-
skega ukaza, v zmagovito bitko. Angleži sojo ujeli, obso-
dili za čarovnico in jo živo pokončali na grmadi. Takšna
bila smrt večine obsojenih v Evropi, le če so čarovnišk'
zločin priznale, so jih naprej zadavili ali obesili, nato
zažgali.
Prihodnjič:
OBTOŽBA, ARETACIJA.
DOKAZOVANJE
NEDOLŽNOSTI