Dopisi. Iz Ljutoraera. (Slavaost.) Pozao pride to poročilo. Mislil aem, da bo prijela bolj apretaa roka za pero, da poroca o alavnosti, ki ae je vršila pri aaa v soboto 18. avguata. Toti dea uporabili ao Sloveaci liutomerskega okraja, da bi slavili štirideaetletaico vladaaja premilega nara vladarja Fraaca Jožefa I. V petek večer že ao prišli vrli godci Furlaai ter so ozaaajevali, da imamo drugi dea veliko alavaoat. Pa tudi v aoboto aa vae zaraao so aaa zbudili z veselo godbo. Predpoldaem je bila ob desetih aloveaaa sv. meša; služili so jo aaš priljubljeai visokočastiti gospod dekaa. Potem se je položil temeljai kamea aovemu aolakemu poalopju. Tam je bila zbraaa vsa aolska mladiaa ia na sto ia sto prebivalcev iz trga ia iz okolice. Mili aaš vl&dar so poslali prelepo darilo 4000 gld. terso dovolili, da ae ame imeaovati Fraac Jožefovaaola. Dae 15. avgusta 1.1. je tukajšaja sloveaaka okrajaa poaojilaica v proalavo atiridesetletaice darovala 1000 gld. za aovo aolo v Ljutomeru, 200 gld. Ijadaki aoli pri Mali aedelji, 100 gld. za šolo v Cezaajevcib ia po 100 gld. za šolska vrta v Vržeji ia aa Cveau. Dae 18. avguata imel je aarodai zastop Ljutomeraki ob osmih zaraao aejo ia je tudi v proslavo štirdesetletaice daroval 3500 gld. za aovo šolo v Ljutomeru, 500 gld. pa za aolo pri av. Križi. — Velečastiti gospod dekaa so aajpred blagoslovili temeljai kamea ter ao v svojem govoru rekli, da je vsake krščaaake aole aajinieaitaejša aalogavzgojevati otroke v krščaaakem duhu. Lepe so bile ajihove beaede ia vsem atarišem prav iz srca govorjeae. — Potem je govorilo še več goapodov. Omeajam g. okr. glavarja, Ljutomerakega župaaa ia profesorja doktorja Križaaa iz Varaždiaa. Toti goapod je, aaglaševal da je sloveaske šole dolžuost vzgojevati takše otroke, ki Ijubijo svoj aarod, svoj aiateriaaki jezik ia zemljo, ki jih redi. To 80 krepke beaede, zlata vredae. — Za ajim 80 govorili deželai poslaaec gospod lvaa Kukovec. Ni ga človeka v aašem okraji, ki jib ae hi pozaal ia ai ga pošteaega Slovenca, ki jih ae bi spoštoval. Goapod Kukovec ao aaš aeastrašeai vodja; oai so aaš aeutrudljivi oča, v katerega ima ves sloveaski okraj Ljatoraerski popolao ia aeomahljivo zaapaaje. Naj ae sovražniki zagaajajo v ajih, kakor bočejo, mi ae bomo zmiraj zbirali okoli ajia. Njibove velike zasluge je apozaal tudi aaš presvitli cesar ter jim je že pred leti v zaameaje svo.jega visokega spoštovaaja podaril zlati križec Fraac-Jožefovega reda. Ko ao gospod Kukovec atopili aa oder, da bi izpregovorili, aastala je tihota. Govorili so aam o živIjeaji aašega milega ceaarja ter aam kazali, koliko stori za avoje aarode, za lepo Avstrijo. Povedali pa ao aam tudi, da je ceaar Fraac Jožef I. astvaril poatavo. ki zapoveduje, da so v Avstriji vsi aarodi jedaako pravi ia da ima vaak aarod aedotakljivo pravico čuvati ia gojiti svojo aarodaoat ia avoj jezik! Kazali so aašim slepiai aovražaikom, kako zveat je aarod sloveaaki premilema vladarju. Grd lažljivec ia obrekovalec je tiati, ki si upa dvomiti nad zveatobo aaroda aaaega! Cvrato ao doaele zlate besede izvrstaega govoraika. Zapišimo si jih globoko v srce. Oataaimo za vselej zvesti siaovi mile aaše aloveaske domoviae ia prelepe Avstrije. — Potem je še govoril g. aadučitelj Jože Horvat očetom ia materam ter jib aavduševal, da bi vai z združeairai močmi pomagali dogotoviti začeto delo. S tem je bila alavaost predpoldaem koaeaaa. Nekdo. Iz Ljubnega. (Domoljubaa izjava.) Ker o proalavljeaji 401etaice vladaaja Njib veličaaatva cesarja Fraaca Jožefa I. dae 19. avg. kojo je obeiaa Ljubao priredila, do sedaj aisem čital še v Vašem listu poročila, usojam si jaz ovo alavaost aekoliko opisati. Prizaati morara, da je bil 18. ia 19. daa meseca avguata v vso čast vrlim Ljubeačaaom. Vže v soboto vraeče se priprave, maogobrojae sloveaake ia cesarake zaatave, lepi mlaji ia mičao okia6aae biše pričale so jasao o vsesplošajem aavdušeaji ljudatva za kolikor mogoče dostojao prazaovaaje redke ia velike slavaosti. Zvečer pa ob ^/^- uri, ko je že temna aoč svoje krilo razpela, nazaaai goati atrel topičev zacetek slavaoati, railo trijaačeaje zvoaov ae oglaši, hiše po trgu ae krasao razsvetlijo ia aa trgu pred župaijsko cerkvijo zbraai domači pevaki zbor zapoje v aavzočaoati uredjeae prostovoljae požarae brambe ia maogobrojaega ljudstva zbraao ceaarsko himao, kateri so aledili zrak pretresajoci ,,živio!" Potem zasvira Lucka godba ia ae začae mirozov po trgu. Drugo jutro, v nedeljo, zbralo se je na ,,forštu" obilao število v občiai bivajočih rezervaikov ia doraobraacev, od koder so se ob VglO. uri združeai a proat. pož. brambo pred občiasko pisarao pridražečim se občiaskim odborom, krajaim šolskim svetom ia aolsko mladiao, korakali v župaijako cerkev, kjer je bilo blagoslovljeaje kraaae šolake zaatave, šolski mladiai v apomia 40letaice Njih veličaastva podarjeae. Od tod bila je procesija aa Rosul.je ia tam slovesao sv. opravilo z zahvalao pesmijo. Po službi božji podali smo ae aa ,,foršt", kjer je bilo za veaelico vse priredjeao. Na kraaao okiačaai oder stop! preč. g. župaik ter maogobrojaemu od daleč ia blizo došlemu ljudstvu pomea slavaoati razloži, ia k sklepu zaklče Njih veličaastvu trikrat nživio", katerega je ljudstvo aavdušeao, gromovito poaovilo ia pevski zbor je ceaarsko bimao zaoril. Zatem sledilo je defiliraaje vojakov in prostov. pož. brambe pred podobo Njih veličaastva, pogostovaaje šolarjev s tonibolo, petje, godba ia sploh proata zabava. Le prekmalu aas je razgaala temaa aoč aa naša doaiovja. Preč. g. župaiku pa, ki ao 100 komadov kajižice ,,Naš ceaar Fraac Jožef I. za razdelitev iz svojega kupiti doizvolili, dalje vrlemu g. župaau, kakor tudi alav. obeiaskemu odboru, krajaemu aolakemu sveta, ter drugim aodelovateljem pri slavaoati ia aplob aarodaim Ljubeačaaom kličem: slava! Z Remšnika. (Uesarska401etaica.) ,,Bog obraai, Bog obvaruj nam Ceaarja Avstrijo" ališi se povaod peti ae samo v trgih ia mestih, temveč tudi aa visokih hribib; kjer preavitlemu cesarju vdaao aloveasko ljudatvo prebiva, ki svojega deželaega očeta prisrčao ljubi ia apoatuje kot obče zaaaega dobrotaika. Ker slišimo, kako si narodi sploh prizadevajo 401etaico presvitlega cesarja Fraa Josipa I. dostojao ia slavao obhajati, nam ai bilo mogoče prezirati tega, stopili smo tudi mi v kolo drugih krajev in sel, in storili, kar je bilo le mogoče. Ze aa večer pri prvem mraku, dae 11. septembra je gromovito pokaaje možaarjev ozaaBJevalo svečaaost za pribodaji den. Nad ato kreaov je gorelo po Remšaiških bribib. ia rakete ali metalai ogeaj, katerib je aad 30 zrak razsvitljevalo ia kazalo : kakor plamen ia ogenj biti proti aebu, eaako se vzdigujejo priarčae prošaje vernega sloveaskega ljudstva polae vdanosti do presvitlega nam vladarja v aebeške višave, da bi še mili Bog, oča ia vladar vseb narodov, po široki zemlji maogo let obraail ia obvaroval aašega preavitlega cesarja vsake aesreče ia aezgode! Dae 12. septembra bila je skušnja iz veroaauka, pred katero so velečastiti g. dekaa Aatoa Jazbec, slovesao sv. mešo brali ia Te deum ali zahvalno pesem h koacu sv. meše zapeli. Navzoči so bili učeaci ia drngo ljudstvo v zabvalo, da je ljubi Bog dal preav. cesarju 40. leto avojega vladaaja dočakati. Na sledaje zapela se je tudi cesarska peaem, pri kateri ao zopet možaarji navdušeaje povzdigovali. Po skušnji se je šolska mladiaa peljala v učilaico, pred katero je bil alavolok ovenčaa z zaatavami trobojaicami ia z napiaom: ,,Slava Fraau Josipu I.!" V šoli je aačelaik kr. šol. sveta aagovoril šolsko mladino ia razjasBJeval, kako milega ia dobrotljivega očeta imamo v Avstriji, ki hoče vse aarode osrečiti ia povsod pomaga, kjer je le kaka potreba. Tudi naši šoli je podaril 200 gld. v dozidaaje II. razreda. Učeaci so zapeli nekatere pesmice prav živahao, kakor: nPo jezeru" itd. ia predaašali nCesar ia ribičev sia", ,,Človek brez domoljubja", ,,Domovina", ,,Špartanka" živo ia s poaosom. Dobili so viaa ia kruha, da so k sklepu aavdušeao klicali presv. vladarju ,,živio!" Marljiveji ao bili podarjeai z molitvenimi ia drugimi kajižicami ia darili. Za spomiu aa 40-letaico se je letos že v spomladi napravil šolski vrt za drevesaico, da se bo mogla mladiaa v aadjereji podučevati ia se tako ležje spomiajati avečaaoati. Tudi stojita že dve zeleai lipici pri štepihu v spomladi vaajeai zraveu drugih sadaih dreves, kar bo nam v vedea spomin aa 401etao vladaaje aašega presv. cesaja Fraa Josipa I. Bog ga živi ia ohraai še mnogo let! Iz Središča. (Smrtaa koaa.) Dae 27. p. m. je tukaj umrl za aušico g. Fraac Sanjkovič, pravaik tretjega leta na c. kr. vseučiliači v Gradci. To' je v tem okraji že tretji vseučiliščuik, ki je tega deaetletja umrl za aušico. Dae 21. julija 1881 je umrl aa Krčeviaah pri sv. Miklavži Fraa Trateajak, ki se je baš pripravljal za profeaorako akušajo aa Duaaji; mladeaič bistre glave ia blagega srca; dae 22. julija 1883 je izdabail v Središei dušo avojo Viako Dečko, bogoslovec I. tečaja v Zagrebu, ki bi bil s časom dober govoraik, a letoa aam je aemila smrt vzela Fraaa Saajkoviča. Pokojaik ae je porodil dne 5. avguata 1865, izvršil je osaovne šole doma v Središdi, dva gimaazijska razreda na Ptuji, a ostale v Mariboru. Bil je zel6 pridea, marljiv dijak; v četrtem razredu je dobil celo darilo iz Stajarske zgodoviae, tako dobro se je ta predmet učil. Po končani osmi šoli je izvolil pravoslovje za svoj bodoči poklic; bil je vedno zdrav, čil ia krepek, da ga je bilo veaelje pogledati, toda me^eca avguata laaskega leta je začel kri bljuvati. Brž ko ne se je kje na lovu prehladil, ker je bil straatea lovec, ao veadar je v kratkem ozdravel ter se čutil tako krepkega, da je mogel v Gradec. Letos se je po leti ta bolezen poaovila, ia ko je pokojaik prišel 16. julija domov, bil je videti zelo slab, ajegov poprcj krepek ia zveaeč glaa je bil tih ia brapav, a časom ae je nioral vleči in ni več vstal. Pokojnik je bil čedaega vedeaja, mirea ia tih, samo ako je trebalo peti, zavril je ajegov krepki glas, da ga je bilo miliaa poslušati. Ljubili so ga povsod, kamor je prišel. Videl sem na ajegovem domu štiri brzojave, katere je dobil daa pred amrtjo od svojih sošolcev ia prijateljev, med katerimi me je aajbolj zaaimal brzojav iz Ljubljaae. ker aem aa ajem čital ime mladega nadepolaega pesaika Greatrina. Pol ure po ajegovi smrti je prišlo pismo iz Gradca, v katerem aem čital, kako željao ga pričakujejo v Gradec njegovi sodrugi ,,Triglavni" kot svojega podpredaedaika. Sprevod je bil jako lep. Doma ao mu zapeli: ,,Blagor aiu, ki se 8počije"; a na pokopališči pa: ,,Nad zvezdami." Sedem gospodov duhovaikov ia štirje bogoslovci so spremljali milega pokojaika. Sprevod je vodil ajegov atric, velečaatai goapod Fr. Saajkovič, dubovaik v pokoji. Na pokopališči je kraaao govoril njegov prijatelj g. Ivaa G-laser, pravaik, ki mu je prišel od sv. Marije Device iz Puščave na sprevod. Na ajegovem grobu žalujejo pošteai roditelji, brat ia dve aestrici, a mi ajegovi prijatelji ia zaaaci mu kličemo tožaega srca: Počivaj v miru, blaga duša, vredaa, da ae ti postavijo aa spomeaik besede: Pola sladkib ia veselib. nad, V mladosti, ab, v aajlepši dobi, Ko bi ae živel, delal rad, Počivaš že v preraaem grobi. Zemeljskib rešea si aadlog, Nebeško radost daj Ti Bog! B. FI—g—č.