Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2014 ^0(497 12 Ilirska Bistrica) 2002339,280 MH g I mesečnik / leto XXII / št.: 280 PRIMORSKI ČASOPIS E BANKA KOPER AdriaticSlovenica | u * Zavarovalna družba dd. • Članica Skupine KD Group MMMHH Snežnik OGLAŠEVANJE IN REKLAMNA SPOROČILA TELEFON: 041/550-107 E-POŠTA: OGLASI@E-SNEZNIK.NET OGLAŠEVANJE ZA PODROČJE SLOVENSKE IN HRVAŠKE ISTRE: TELEFON: 040/600-700 Ej Malibujevci bodo nastopili na novem slovenskem otoku Čeprav je do pravega poletja še kar nekaj mesecev, se bo 13. aprila ob 19.00 uri v Ilirski Bistrici zgodil dogodek, ki nas bo vse tako ogrel, da bomo prepričani, da je poletje pred vrati. Še več kot to, dobili bomo svojo privatno plažo na otoku Malibu. Malibujevci bodo nastopili na prvem slovenskem otoku, ki bo v dvorani Osnovne šole Antona Žnideršiča pričakal obiskovalce koncerta. »To ne bo običajen koncert, ampak prav posebno druženje. Na odru se nam bodo pridružili naši prijatelji, ki bodo poleg svojih pesmi z nami prepevali tudi naše uspešnice. Obiskovalce čaka zabava, ples, dobra hrana, koktajli, morje. No, ravno morja vam ne moremo obljubiti drugače, kot na kakšni lepi fotografiji v ozadju. Vse ostalo pa drži,« je zgovoren Marjan. išIRTHffl Innu wm Podarili 15.500 evrov družinam iz Planine stran 10 Predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, župan občine Koper Boris Popovič, delavski direktor Luke Koper Matjaž Stare ter direktor za operativo in prodajo v Luki Koper Daniel Tomljanovič so 20. marca svoje mesečne plače darovali pomoči potrebnim družinam in posameznikom, prizadetim ob nedavnem žledolomu in poplavah v Planini pri Postojni. Dobrodelna akcija se nadaljuje pod vodstvom Radia 1. Obnova obalnega dela mesta Koper V marcu so se tudi uradno začela napovedana dela v okviru celovite prenove javnih površin obalnega dela starega mestnega jedra - naložba bo namenu predana že letos poleti. Gradbeni stroji so najprej zabrneli na Kopališkem nabrežju, po katerem se lahko poslej vozite le v eno smer, in sicer proti potniškem terminalu. Bistriška občina ne spoštuje zakona o varčevanju st,ans IZ SRCA ZA SRCE Šesti dobrodelni koncert »Iz srca za srce« v bistriškem Domu na Vidmu je nosil podnaslov »veterani in gostje«. Zato ne preseneča, da so tokrat prišle na račun nekoliko starejše glasbene zasedbe, med katerimi je potrebno omeniti stare dobre Fenikse. Za razliko od prejšnjih let, je bil tokratni koncert obarvan pretežno z zabavno in manj narodno-zabavno glasbo. S humorističnimi vložki je prireditev dodatno obogatil in publiko nasmejal voditeljski par Jride Mršnik Poljšak in Igor Štemberger. Gradnja avtoceste se bržkone ne bo začela v Jelšanah Glede fazne gradnje, o kateri se največ govori, in sicer, da naj bi se prioritetno začela gradnja prvega dela AC od Jelšan do Ribnice, ki prostorsko ni sporna za tamkajšnje prebivalce, so na ministrstvu opozorili, da so po njihovi oceni prometne obremenitve večje na severnem delu trase. Zato je zanje ustreznejši pričetek gradnje od severnejših odsekov proti jugu, torej od sedanje primorske avtoceste Ljubljana-Koper v smeri proti hrvaški meji. "Strokovno je ustreznejše, da se avtocesta najprej gradi tam, kjer je prometno bolj potrebna in upravičena," so stran 8 til Hair< PREJ Glinic S L O V E N I A 9 Cesta Leona Dobrotinška 22b, 3230 Šentjur Q +386(0)30 333 393 Zagotavljamo Binfo@hairclinic.si 100 % uspešnost ŽENSKE ®3-: • brki in brada • obrvi 0® Dežela masaž • Fitnes center • Svet savn • Kozmetični salon • VIR prostor • Skupinske vadbe si/ **K W i; l. L N E ' S S A.SJPARA 9 VVellness Aspara Cesta Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur, Slovenija 0 +386 (0)40 494 444 +386 (0)590 87 600 o info@wellness-aspara.com ® www.wellness-aspara.com (3 simobil Povej nekaj lepega Supernova Koper Ankaranska cesta 3a, 6000 Koper Telefon 040 410 745 Pon - sob: 8h - 21 h Nedelja: 9h-15h Izdelujemo vso potrebno projektno dokumentacijo in pridobimo projektne pogoje in soglasja za gradnjo in obnovo: ■E« stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov, :,*■*• zunanje ureditve, komunalno infrastrukturo in priključke. t TPC Lucija Obala 114, 6320 Portorož Telefon 040 410 742 Pon - pet: 8h - 20h Sobota: 9h-13h ProVITA* Inženiring d.o.o. Vilharjeva 27 • 6250 Ilirska Bistrica Tel: 05 71 41 820 • Fax: 05 71 01 111 e-pošta: info@provita.si www.provita.si Sončno nabrežje 2 6310 Izola Telefon 040 410 743 Pon - pet: 8:30-19:30 Sobota: 9h- 13h o Snežnik Ne prezrite... Oglasi LESNI CENTER KRI N PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA: • PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO • MDF ACRYL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO • VODOODPORNE VEZANE PLOŠČE • MDF PLOŠČE-ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE • LETVICE - PROFILIRANE TER NAVADNE • PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR • NOTRANJA VRATA. IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? • KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI • KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE, KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM • KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI ‘s NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! ^ naftoljsi/ Marina Del far iz Strunjana lastnica Kavarne Karamela Portorož vsako jutro za svoje goste pripravi preko 30 vrst domačega sladoleda. LjO> & it mufiUml Marina De/far da Strugnano titolare de/ Caffe Karamela Portorosse ogni mattina per i suoi ospiti prepara piu di }0 gusti di gelatoartigianale. vabljeni na odprtje nove trgovine s konfekcijo za otroke W m ■ ni Y MODI L Četrtek 10. april 2014 ob 12. uri Mercator center Koper, Dolinska la 20% otvoritveni popust Na dan otvoritve ob nakupu prejmete darilo in sodelujete v nagradnem žrebanju: 1. nagrada: leseni poganjalec (kolo) 2. nagrada: 30 x škatla za malico 3. nagrada: 30 x plastenka za napitke *- !"■ - mi is Sl I M O D I A N A Popust velja na dan otvoritve, 10. aprila 2014. Pbpust se obračuna pri blagajni, druge akcije in popusti se med seboj izključujejo. Mercator, d. d.. Dunajska 107, Ljubljana, Izvršno področje divizija Mediana www.modiana.si Velikonočne priložnosti v Manufakturi I KUPON zaupa nam že več kot 20% Popust, 3 nakup enega Izdelka oblačilne konfekcije j po vaši Izbiri * Kupon lahko uveljavite v vseh prodajalnah Manufakture Leto XXII, št. 280 Iz Mestne občine Koper... SnežnikQ Spremembe statuta Luke Koper MOK ne bo vložila izpodbojne tožbe Mestna občina Koper se je odločila odstopiti od napovedane namere, da vloži izpodbojno tožbo na spremembe statuta Luke Koper, sprejete na zadnji skupščini delničarjev družbe. Takoj po skupščini nas je namreč kontaktiral predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič in dejal, da je sam prepričan, da so polletni rezultati njegovega uspešnega dela zadosten razlog, da ostane na čelu Luke Koper, in da bi bilo zelo narobe, če bi nekdo mislil, da ostaja na tem položaju samo zaradi tega, ker ga ščiti takšno ali drugačno ozadje. Sam si tega, kot je povedal, nikakor ne želi, ker si tega Luka Koper ter njeni zaposleni ne zaslužijo in izrazil željo, da se Mestna občina Koper odpove napovedani izpodbojni tožbi. Pojasnil je, da je Luki Koper od septembra, torej v času hude finančne in gospodarske krize, ko velika večina podjetij posluje slabo oziroma katastrofalno, uspelo ne samo povečati njeno kapitalsko vrednost za 80 milijonov evrov, ampak hkrati povrniti zaupanje delničarjev in naložbenikov vanjo in v njene uspehe. Poleg tega je v zadnjem času moč čutiti sinergične učinke sodelovanja podjetja z lokalno skupnostjo in zaposlenimi, kar je bila velika težava vsaj zadnjih nekaj let. Posledica teh dobrih medsebojnih odnosov so številni razvojni projekti, ki so dolga leta čakali po predalih in se sedaj končno pospešeno uresničujejo. Po besedah Mišiča so tako prav odlični poslovni rezultati, dobri finančni in poslovni izidi, nenehna rast vrednosti delnice družbe pa tudi številni drugi uspehi podjetja, doseženi v času njegovega vodenja, več kot dobra garancija za samo družbo Luko Koper in za suvereno odločanje njenih nadzornikov. MOK za spremembo statuta, a brez tožbe Ob tem pa naj pojasnimo, daje bila Mestna občina Koper pripravljena napovedano izpodbojno tožbo vložiti neposredno po seji skupščine delničarjev Luke Koper in s tem preprečiti vpis sprememb statuta, vendar smo se nato z argumenti predsednika uprave Luke Koper v celoti strinjali in smo njegovi želji ugodili, zato napovedane tožbe nismo in tudi ne bomo vložili. Še vedno pa ostane osnovna težava, in sicer da že navadna večina nadzornikov, lahko zamenja upravo po lastni želji, kadar- koli, kot spodnje gate. Upamo, da bo ta za gospodarstvo naše države škodljiva vlada, še posebej pa predsednica, čim prej šla domov in tako odprla pot novim, predčasnim parlamentarnim volitvam, na katerih bodo vodstvo naše obubožane države, ki se je znašla v taki nezavidljivi situaciji tudi in predvsem zaradi nje, končno prevzeli sposobni ljudje. In takrat bomo spet spremenili statut Luke Koper in ga zopet vrnili v normalne, demokratične okvire. Svoboda narodu. KŽ Obnova Hitra cesta nared do poletja V teh dneh so na hitri cesti v Kopru, med izvozoma po enem pasu hitre ceste, In sicer, ves čas obnove center in Semedela, zabrneli gradbeni stroji. Obnova bo in sicer na nasprotni strani bosta za promet povsem končana do začetka poletne sezone, manjše preglavice vozišča, obnovo pa bodo žal zaprta izvoza iz hitre ceste pa bodo lahko voznikom predstavljale začasne zapore spremljate tudi določene za- v smeri Koper-center in Pula izvozov in priključkov na koprsko hitro cesto. pore. (proti Šmarski cesti), obrato- Dela, katerih naročnik je Dars d .d., izvaja pa jih Cestno Podjetje Nova Gorica, bodo Poleg preplastitve štiripasovnice in izgradnje kabelske kanalizacije, zajemala tudi obnovo javne razsvetljave, njihova vrednost pa je ocenjena na slabih 1,5 milijona evrov. Obnova bo tudi tokrat izpeljana v dveh fazah - prva Poteka med 28. marcem in aprilom in predvideva obnovo desnega dela cestišča, torej voznih pasov v smeri Žusterne. Vožnja je v tem času mogoča samo val ne bo niti bencinski servis OMV na Bonifiki, medtem ko bosta izvoz za Semedelo in priključek proti Žusterni normalno odprta. Da bi vsem voznikom olajšali premikanje v in iz Kopra oziroma proti Dragonji bo za časa zapor urejen tudi obvoz, in sicer prek izvoza Bertoki po ber-toški in ankaranski vpadnici. Druga faza se bo začela po prvomajskih praznikih, med 5. majem in 24. majem, ko bodo delavci obnavljali tudi levi del cestišča hitre ceste, v smeri proti Ljubljani. Tudi tokrat bo promet možen samo po enem pasu hitre ceste, na nasprotni strani vozišča, povsem zaprta pa bosta izvoza Pula (Šmarska cesta) in Koper-center (pri Slavčku). Izvoz za Semedelo bo ves čas obnove odprt za promet, prek njega bo po Tomšičevi ulici usmerjen tudi ves promet iz Žusterne proti Dragonji, medtem ko priključitev na hitro cesto v Semedeli ne bo več mogoč. Poleg obvoza prek Tomšičeve bo v tej fazi urejen in označen tudi obvoz prek ankaranske in bertoške vpadnice, za vse tiste, ki bodo želeli iz mesta proti Ljubljani oziroma Trstu. Zaradi del, ki ne bodo omogočala dostopanja do bencinskega servisa OMV, v smeri Ljubljane, bo ta v maju zaprt. MJ NEPREMIČNINE Obalo 1 2 Q 632 0 Porto rož Obrv dka 2,6240 Kozina T: 05 68C 30 05, F: 05 630 30 07 E: fibamica.cerkvenikssioi.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZ \A . -S*1 A BISTPICA POSTOJNA 'zas.i cesta : 'a 62SS ■ POTUJOČA RIBAR’« V 04š 669640-A!/jša NA KOZINI VAS S SVOJO PONUDBO PRIČAKUJEJO V RIBARNICI CERKVENIK, DRUŽINSKIM PODJETJEM S 24-LETNO TRADICIJO IN DESETIM^foPOSLENIMI. RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI, ORADE*. J BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOUKE, VSE,IZ JADRANSKEGA MORJA. DNEVNO SVEŽE RjBPl^^^P HRVAŠKEGA MORJA - OTOK KRK -. PO UGOSnIHCENAH. NUDIJO PA TUDI POSTRVI. \ , /'•<*&' V| inftii i mn PONUDBO DOPOLNJUJETA POSLO^ALNICldti^ V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI SR; POLEG IZVRSTNE PONUDBE SVEŽIHEIB JE"RIBArNIČaP* CERKVENIK NAJBOLJ POZNANA P0WŠTNI PROiŽVoBNJI RIBJEGA NAMAZA - BAKALA, KATEREGOTZAHKO KUPITE; V VEČJIH TRGOVINAH - SPAR, MERCATOR, .-T'’ Gnus -M ENERSUE Ugodne cene in hitra dostava energentov 6*nSfWt*e preverite (((080 2802))) mto&mie nudi m www.gatis.si Leto XXII, št. 280 Iz občine Divača • e • Snežnik 0 Na barko po suhem POD BALKANOM VAS BARKA STOJI Skupina Spoznavajmo svet in domovino, pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, je v marcu obiskala Barko v divaški občini. Pripeljali smo se po suhem, saj leži vas na obronkih Brkinov. Čeprav je le pol ure oddaljena od Ilirske Bistrice, številni člani skupine nikoli niso bili tam, zato j e bilo zanimanje za obisk veliko. Zbrali smo se pri spomeniku NOB in z minuto molka počastili padle in umrle v 2. svetovni vojni. Nato smo šli v prostore nekdanje šole, kjer imajo vaščani prostor za svoje aktivnosti. Pričakal nas je gostitelj Primož Polh, mladenič, ki je zaljubljen v svoj kraj, raziskuje njegovo preteklost in spremlja sedanjost. Iz njegove sproščene pripovedi smo izvedeli veliko zanimivosti o vasi Barka. Pravijo, da je ena najstarejših v tem delu Brkinov. Pisna omemba kraja sega v leto 1460. O imenu vasi, ki je edino v Sloveniji, kroži več legend: prva pravi, naj bi vaščani zgradili nekakšen splav, ko so hodili h graščaku čez reko in posledično so dobili ime Barčani in kraj Barka. Po drugi pa: naj bi hodili k maši čez reko Reko v Vreme in so si v ta namen zgradili barko, in ko so jih na nasprotni strani Vremci zagledali, so vpili: »Barčani, Barčani gredo!« V srednjem veku so spadali pod grad Švarcenek (Sch-vvarzenegg). Pod Švarcenek je spadal tudi gradič Strane, katerega podložniki so bili Barčani. Barčani so sodelovali v puntu, ki je odmeval s Tolminskega, in z ostalimi uporniki zavzeli grad Švarcenek in pregnali gospodarja Petača (Petazzi) v poletno rezidenco v Sežano. Uprli so se tudi, ko je graščak postavil nemogočo zahtevo po 6000 akacijevih drevesih za vinograd. Preživljali so se s kmetijstvom, v starejšem obdobju zlasti z ovčarstvom. Še po drugi svetovni vojni je bilo v vasi nekaj 100 glav različnih domačih živali. Danes so žal bivši hlevi prazni. V vasi so delovali različni obrtniki: kovači, ki so skovali številna velika orodja, ki sojih potrebovali pri gradnji predorov na Južni železnici; kolarji, čevljarji, krojači; mizarji, ki so bili znani od Divače do Ribnice. Predli so volno. Od tod tudi številni priimki Prelec. Med obema vojnama je veliko deklet služilo v Trstu. Med obema vojnama je v vasi živelo med 350 in 360 prebivalce, danes 60-70 avtohtonih in 20 priseljencev. Veliko prebivalcev se je preselilo na Obalo. Iz ekonomskih in drugih vzrokov pa so tudi emigrirali v Avstralijo, Kanado, precej jih je tudi v Trstu. V Kanadi se je rodil in živel Brian Pockar, umetnostni drsalec, kanadski prvak, udeleženec olimpijskih iger, bronast na svetovnem prvenstvu (1982), barškega porekla. V Braziliji živi H. Margon Vaz, dolgoletni župan mesta Ca-talao (Goias) in zvezni državni poslanec, ravno tako barskih korenin. Šolanje otrok sega v 60. leta 19.stol. Pouk je potekal v privatnih hišah in celo v nekem skednju. Med leti 1900 - 1902 so zgradili šolsko poslopje, ki stoji še danes. Žal pouka v njem ni že od 1962. V času narodne prebo- je pred 1. svetovno vojno je bilo 1912. leta ustanovljeno bralno in pevsko društvo Novi Balkan, ki je imelo razen pevske sekcije še dramsko in godbo. Njegov prvi predsednik je bil učitelj Josip Toroš. Tudi pod Italijo je društvo, vse do uradne prepovedi, delovalo. Uprizarjali so igre v slovenskem jeziku. Po vojni so društveno dejavnost obnovili. Gostovali so tudi po sosednjih krajih. Najpogosteje so igrali Miklovo Zalo. Z izseljevanjem prebivalstva je tudi društveno življenje zamrlo. Vas ima celo svojo himno. Be- sedilo je napisal Mohor Prelec - Krlin, Ivan Ropotec pa ga je uglasbil. Neva Lipolt, članica naše univerze, rojena na Barki, je dodala Primoževi pripovedi še življenjsko zgodbo svoje nonce (babice), ki je bila prva po poklicu šolana babica v tem delu Primorske. Prebrala nam je tudi nekaj Magajnovih humorističnih utrinkov o kraju in njegovih ljudeh. Po predstavitvi vasi smo bili prijetno presenečeni, saj sta nas vaščan, gospod Marijan Počkar in sestrična, gospa Neva, pogostila z lokalnimi mesnimi dobrotami, sveže pečenim kruhom in brkinskimi jabolki. Potem smo si ogledali lično urejeno vas. Obiskali cerkev sv. Kacijana, ki nosi letnico 1685. Strokovnjaki menijo, da je porton v cerkvenem obzidju, s svojim cvetličnim okrasom, obraščen z lišajji, iz rodiškega kamna in torej delo znanega kamnoseka Anžeta Felicijana, mlajšega ali njegove kamnoseške delavnice. Ob cerkvi sta še mrliška vežica in pokopališče. Na nagrobnikih smo prebirali naj pogostejše vaške priimke, ki so: Prelec, Počkar, Polh, Trebeč... Zanimivost kraja je tudi hrib , ki se dviga nad delom vasi. Učitelja Toroša so obiskali ruski učitelji in v tedanjem duhu vseslovanskega gibanja slovesno hrib preimenovali v Balkan. Ime seje udomačilo in je v rabi že več kot 100 let. Obisk smo zaključili na razgledni točki Nadguč, od koder je prekrasen razgled na Vremščico, Vremsko dolino, Brkine in celo na naš Snežnik. Od Primoža smo se poslovili. Povabil nas je, naj Barko spet obiščemo zadnjo nedeljo v avgustu, ko imajo vaški praznik »opaši lo«. Ustno izročilo razlaga izraz s tem, ker naj bi na ta dan opasali (okrasili) cerkev oz. obzidje z zelenjem. Do takrat bo pripravil razstavo.... Marica Gaberšnik, UTŽO Regijska koordinacija POZITIVNA SLOVENIJA V DIVAČI m r* 4 Četrti sestanek regijske koordinacije Pozitivne Slovenije za Južno Primorsko je tokrat potekal v Divači. Poleg generalnega sekretarja stranke Vasje Butine in predsednika južno-primorskega regijskega °dbora stranke Gašparja Ga-šparja Mišiča sta se sestanka udeležila tudi poslanca Državnega zbora Tina Komel in Aljoša Jerič ter predstavniki devetih občinskih odborov Pozitivne Slovenije, ki delujejo v toj regiji. Na divaškem sestanku so navzoči sprejeli odločitev, da se formalno začne postopek za oblikovanje regijskega odbora Pozitivne Slovenije za Južno Primorsko. Tako bo to, kot kaže, za Posavjem drugi strankin regijski odbor. S tem bodo formalizirali delovanje stranke na vmesnem nivoju med občinskimi odbori in centralo stranke. Sklep je z zadovoljstvom podprl tudi generalni sekretar stranke Vasja Butina, saj je to dokaz, da je stranka v tej regiji živa in dejavna. Na sestanku v Divači so obravnavali tudi nekatere aktualne politične zadeve, več prostora pa so namenili prihajajočim evropskim in zlasti jesenskim lokalnim volitvam. Prav lokalne volitve so vzrok, da se je regijska koordinacija sploh oblikovala. V stranki so mnenja, da lahko s skupnimi močmi ter izmenjavi mnenj in izkušenj različnih občinskih odborov, ki so nekateri bolj drugi manj med seboj povezani, dosežejo znatno boljši rezultat. Po nekajurni razpravi so sestanek, ki ga je odlično organiziral divaški odbor Pozitivne Slovenije, katerega vodi Biserka Grabar, sklenili z odločitvijo, da naslednjo južno-primorsko regijsko koordinacijo Pozitivne Slovenije gosti odbor iz Izole v mesecu maju. tekst Igor Štemberger, foto Domen Petan Oglasi _pjjjjji J d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica RAČUNOVODSKI SERVIS 031/ 641311, e-mail: prins@siol.net Velikonočni zvonovi naj zazvonijo najlepšo praznično pesem in prinesejo radost v srca. Vesele praznike! TERMO, Aluminijasta okna, vrata, polkna... 'l»iH I l 1RP Kontakt Slavko Smrdelj s p. Partizanski hrib 12 6250 Ilirska Bistrica www.aluslav.si aluslav@gmail.com Tel.: 041 / 544-687 Fax.: 05 / 90-52-741 PRODAJNI PROGRAM: • Vhodna vrata, okna, polkna, predelne stene, vetrolovi... • Dodatna ponudba: rolete, komarniki, žaluzije • Proizvodi so iz profilov priznane blagovne znamke Newteck in Sapa — PREDNOST ALUMINIJA SKOZI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE JE, ■ * DA SE NE SPREMINJA KOT LES IN PLASTIKA. Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Iz grozdja pride vino... Prihaja pomlad, dela v vinogradu so že v polnem zagonu, upanje pa ostaja na lepem vremenu. Vreme vpliva na kakovost grozdja. Kot že vemo, ima vino precej dobrih učinkovin za zdravje. Seveda. Saj izhaja iz grozdja. Toda, kaj vse še lahko dobimo v grozdju in posledično v vinu. Ena izmed razsežnih bolezni v sodobnem svetu je tudi debelost, saj le ta povzroča razna obolenja. Kako se lahko borimo z grozdjem. V zadnjem času se nabira vedno več znanstvenih dokazov, ki razkrivajo, kako pomembna so naravna živila in njihovi mikroelementi pri boju proti debelosti in stalnemu spreminjanju telesne teže. Praktično vsi strokovnjaki alternativne medicine se strinjajo, da so trenutna krizna stanja (npr. epidemija debelosti) v sodobnem svetu, predvsem Zahoda, posledica prekomernega uživanja rafinirane hrane in preskromnega uživanja zelenjave, sadja, semen in oreškov. Tri neodvisne študije povzemajo, da borovnice, resveratrol iz rdečega grozdja in kakavovi flavanoli opazno vplivajo na razporejanje maščobnih celic in lahko pomagajo pri izgubi telesne teže in zdravem načinu življenja. Znanstveniki so ugotovili, da izvlečki substanc, ki sestavljajo borovnice, preprečujejo nastajanje novih maščobnih celic. Polifenoli, ki sestavljajo kakav, nedvoumno pripomorejo srčno-žilnemu sistemu ter zdravju kože in možganov. Raziskave, objavljene v dnevniku Journal of Agricultural and Food Chemistry, dokazujejo, da izvlečki kakavovega zrna preprečujejo telesnim encimom, da pri prebavi razgradijo ogljikove hidrate. Raziskovalci so ugotovili, da je učinek odvisen od doze, kar pomeni, da več izvlečkov kot zaužijemo, večji učinek občutimo. Pomembno je seveda opozoriti tudi, da sta kakav in čokolada dve različni stvari, saj je kakav (oziroma kakavova masa) nemastni del kakavovega zrna. Učinek, ki ga ima kakav na encime, ne velja tudi za čokolado, ki je iz njega sestavljena v zelo nizkih koncentracijah. Resveratrol, bioaktivna substanca, ki je del lupine rdečega grozdja, pa zmanjšuje nastajanje telesne maščobe na malo drugačen način. Študija, objavljena v dnevniku Nutrition and Me-tabolism, razkriva, da ta substanca pozitivno podaljšuje naravno življenjsko dobo. Že 6-tedensko uživanje resve-ratrola v obliki prehranskega dopolnila je opazneje zmanjšalo aktivnost encimov, ki so povezani z nastankom maščobe v telesu. Učinkovito izgubljanje teže in njeno vzdrževanje sta vedno posledici kombinacije sprememb življenjskega stila in prehranskega režima. Živila, kot so borovnice, kakav in rdeče grozdje so zgolj ena izmed mnogih, ki pri dobro načrtovanem režimu uživanja znatno pomagajo pri spremembah telesne teže. Raziskovalci so naredili zvarek iz lupin in pešk rde- čega grozdja, ki so najbolj bogate z vlakninami. Test na prostovoljcih je pokazal, da je takšen izvleček zelo bogat z vlakninami in antioksidanti, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni, ki predstavljajo naj pogostejši vzrok smrti v svetu. Prostovoljci so 16 tednov pili sok z izvlečkom grozdnih pešk in lupin. Rezultati so pokazali, da je dieta občutno zmanjšala njihove lipide oziroma tveganje za razvoj bolezni srca. Grozdje izjemno dobro deluje proti utrujenosti in nas krepi tudi duševno, saj v sebi skriva skoraj vse vitamine iz skupine B. Ti so ključni za dobro presnovo ogljikovih hidratov, s tem pa posredno vplivajo na prehranjenost živcev, možganov, zobovja in kosti. Ker je grozdje bogato s folno kislino, vitaminom C in minerali, predvsem manganom in magnezijem, si ga moramo privoščiti, da bomo imeli dobro kri in močan imunski sistem. Zelo pa po- spešuje tudi delovanje ledvic in odplavlja bakterije. Grozdje učinkovito čisti organizem in tako blagodejno vpliva na telo. Grozdje vsebuje močne antioksidante in polifenole, ki uničujejo proste radikale in pozitivno vplivajo na srce in ožilje. Pomaga tudi ohranjati gibljive sklepe in preprečevati razvijanje kariesa. Največ vitaminov grozdje skriva v svoji lupini, zato je nikar ne izpljunimo. Grozdje znižuje holesterol, preprečuje razvoj rakavih celic in izboljšuje umske in fizične sposobnosti možganov in telesa. Najbolje je, da si ga privoščimo za zajtrk ali pa si celo privoščimo očiščevalni dan z grozdjem. Kak dan jejmo le grozdje in se napolnimo z novo energijo. Ker se hitro pokvari, ga moramo čim prej pojesti in poskrbeti za to, da ga dobro očistimo in hranimo na primerni temperaturi. Tokrat pa namesto recepta ki gre ob vinu, recept za zdravje. Grozdna solata s sojo, ki jo v knjigi Alternativna kuhinja priporoča Polona Kovič. Peter Boršič Grozdna solata s sojo Za solato potrebujete: Pol kilograma grozdja 300 gramov kuhanih sojinih zrn Žlico sojine omake 2 žlici sladke smetane Grozdne jagode operemo in osušimo. Kuhana sojina zrna stresemo v skledo in dobro premešamo z žlico sojine omake in dvema žlicama sladke smetane. Tik preden ponudimo, dodamo še grozdne jagode. II Oglasi VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,!: 05/710 07 30 Delovni čas: pon. - pet: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! park »ssvvj 0B NAROČILU PIC PRI RAZVOZU 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) T j", ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) > MALA PICA GRAT1S ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) J DODATNA PONUDBA ^ ^ . OCVRTI SIR 3,SOC • PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,00€ • OCVRTI KALAMARI 6,40€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC (mala porcija 4,50€) . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ ♦ POMFRIT 1,50€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozUsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15li) fax: +386 (5) 71 10 243, e-tnail: infoč« umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net smile dentalne klinike Največje tveganje je, da bomo sčasoma postali prijatelji. Pokličite nas na modro številko 080 500 ali obiščite www.smile.hr Najučinkovitejše varovanje stanovanjskih hiš je kombinacija MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA vcimo^t Sistem breziičnega/žičnega varovanja doma Vključuje opremo v vrednosti do 750£, ■ povezava na varnostno nadzorni center, • M urna pripravljenost intervencijskih skupin, - takojšnja intervencija v primeru alarma. - certificiran in zanesljiv sistem, hitra in enostavna montaža. preprosta uporaba in možnost nadgradenj,; • več na www.varnostsi Vrednost opreme: do75Q EUR SUBVENCIONIRAMO samo 30,50e na mesec 9 E S 40 dB - certificirana protihrupna zaščita protivlomnost J in kompaktnost Odlična toplotna izolativnost Kakovost potrjena k, j s certifikati Profesionalna vgradnja na mero ■ Slovenski prolzvod-i lasten razvoj Obiščite nas na predstavitvah in se potegujte za lepe nagrade Na predstavitvah boste lahko videli in preizkusili opremo za mehansko in tehnično varovanje, Obiščite nas in se potegujte za privlačne nagrade! Obiščete nas lahko na predstavitvah v: -Europark Maribor med 17. in 23. marcem - plandia Ptuj med 31, marcem in 6. aprilom -City Center Celje med 9. in 15. junijem Bež* Cilindrični vložek EWA EPS z varnostnim okovjem cena z montažo |e pd 79,00, Prečna zapora vhodnih vrat s cilindričnim vložkom cena z montažo že od 1 QQ flfl. redna cena; 231.00 € XuO*UU t Varnost Maribor d.d. Kraljeviča Marka ul. 5 2000 Maribor PE Maribor 02 230 30 40 PE Ljubljana PE Celje PE M. Sobota PE Koper PE SL. Gradec PE N. Gorica www.varnost.si 01436 60 66 031 704 455 02 532 16 07 05 674 67 77 051 371 678 05 620 97 39 info@varnost.si Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! 0 Snežnik Vaše strani - koncert, kot ga še ni bilo... Srebrni Malibu Obeta se spektakel v bistriški dvorani Kako hitro čas teče... Ga slišite? Tik-tak, tik-tak... Primorska skupina Malibu kar ne more verjeti, da letos mineva četrt stoletja odkar vas razveseljuje s svojo glasbo. »Vrti se mavrični vrtiljak 25 let delovanja na glasbenih odrih. V vsem tem času je bilo na naših skupnih druženjih občutiti toliko nepričakovane topline, ki sojo ustvarjale človeške vezi, stkane v dobrem in slabem. Ko dodajamo svojo dlan jutrišnjim dnevom, misel na slehernega izmed vas, ki ste nas v vseh teh letih spodbujali, žlahtni spomine na naše uspehe na tej poti« je iskren Marjan Uljan. Skupina Malibu se je rodila davnega leta 1989 in že s prvim hitom osvojila srca poslušalcev po vsej Sloveniji. Še posebej v naših krajih smo njihovo - danes že skoraj ponarodelo - pesem »Mi Primorci« osvojili za »Primorsko himno«. Skupina Malibu je takrat nastopala v zasedbi Marjan Uljan, Sergej Grželj, Sandi Čekada, Danilo Večeri-na in Marjan Tavčar. V vseh teh letih glasbenega delovanja je skupina Malibu našla kar nekaj poti do posebnih glasbenih stilov. Raznolikosti jim res ne moremo očitati, saj so se predstavili že s pop glasbo, reagijem, venčki zimzelenih popevk, s tradicionalno narodnozabavno glasbo ter posebno, Malibujevsko narodnozabavno glasbo. V srca poslušalcev so se za vedno vtisnili s številnimi uspešni- cami, med katerimi so poleg prvenca Mi Primorci zagotovo tudi Čokoladica, Dobri stari časi, Marica, Sin muj se nječe žjenet, Kul'k s lejpa, Slovenec sem in nenazadnje Življenje so ene štenge ter Goveja juha. Na največjih slovenskih festivalih so dosegli vrhun-‘ ske uspehe. V bogati karieri so nastopali na Melodijah morja in sonca, se potegovali za nastop na Evroviziji, zmagovali na Festivalu narečnih popevk ter zaigrali na največjih festivalih narodno- zabavne glasbe. »Z leta 2006 ostaja v spominu avtorska pesem Kulk s' lejpa, ki je na festivalu Slovenska polka in valček prejela za nas tolažilno nagrado za najboljše besedilo. Skladba pa je bila res nekaj posebnega - kakovostna in aranžmajsko dovršena« se spominja Marjan. Marjan nam je o načrtih za prihodnost povedal: »Vse- bivamo Je nove privržence, kakor se želimo tudi v priho- da ostajamo zvesti našemu dnje boriti na isti fronti kot slogu in namenu ustvarjati »Ker je 22. april dan zemlje, smo pred nekaj dnevi v vrtcu Ilirska Bistrica z vrtčevimi otroki posadili simbolično - Malibu- jevo lipo življenja ter se tako skupaj učili o zemlji, čistem zraku, simbolih ter zanimivih stvareh, ki se ne dogajajo vsak dan - bilo bi pa dobro, da jih znamo bolje ceniti.« dosedanjih petindvajset let. Za to, da obdržimo staro publiko, ki ima rada našo glasbo in je ni malo, da prido- pristno in iskreno domačo muziko seveda z pridihom Primorske, ki je naše matično okolje. Vse to pa še naprej početi z ljubeznijo do te glasbe, z veliko energije, ki jo prenašamo skozi našo glasbo in z odra med poslušalce in gledalce. Nikjer in nikoli si ne želimo privoščiti, da bi bilo komurkoli z nami dolgčas. Smo glasniki, zagovorniki in izvajalci slovenske glasbe, ki jo zelo cenimo in spoštujemo in radi bi, da bi jo tudi z našo pomočjo cenili vsi. In čeprav naše skladbe predvajajo na radijski postajah manj kot nekoč, lahko rečemo in priznamo, da nas je v vseh teh letih družila ljubezen do pesmi domače slovenske glasbe, ljubezen do ohranjanja slovenskega narodnega, ljudskega in zgodovinskega izročila«. »Vsakdo skozi življenje prehodi mnogo šteng, a le na eni izmed njih je prostor za zabavo s slovensko glas- beno zasedbo Malibu« se smeje Marjan. Veseli bodo, če boste z njimi proslavljali na velikem koncertu, ki bo v nedeljo, 13. aprila v Ilirski Bistrici. Malibujevcem se bodo pridružili Tanja Žagar, Navihanke, Tone Rus z družino, Maja Oderlap, Strašni Jože, Pihalni orkester, Mariachi Fiesta En Jalisco, Harmonikarski orkester Nika Polesa in drugi. V Ilirsko Bistrico bo s koncertom Malibujev prišlo poletje Čeprav je do pravega poletja še kar nekaj mesecev, se bo 13. aprila ob 19.00 uri v Ilirski Bistrici zgodil dogodek, ki nas bo vse tako ogrel, da bomo prepričani, da je poletje pred vrati. Še več kot to, dobili bomo svojo privatno plažo na otoku Malibu. Malibujevci bodo nastopili na prvem slovenskem otoku, ki bo v dvorani Osnovne šole Antona Žnideršiča pričakal obiskovalce koncerta. »To ne bo običajen koncert, ampak prav posebno druženje. Na odru se nam bodo pridružili naši prijatelji, ki bodo poleg svojih pesmi z nami prepevali tudi naše uspešnice. Obiskovalce čaka zabava, ples, dobra hrana, koktajli, lepa dekleta, morje. No, ravno morja vam ne moremo obljubiti drugače, kot na kakšni lepi fotografiji v ozadju. Vse ostalo pa drži,« je zgovoren Marjan. Vsi se že veselimo vročice, ki jo prinaša koncert skupine Malibu, predvsem pa nas bodo člani zasedbe tokrat dobesedno razvajali v stilu dogajanja na plaži. Podelili pa bodo tudi nekaj super bogatih nagrad - 25 nagrad za 25 let delovanja skupine Malibu. Vodja in pevec skupine Malibu, Marjan Uljan nastopa tudi sam za odrasle in otroke, saj ima odličen otroški program, izdal pa je tudi cd, dvd in pobarvanko z naslovom »Z glasbo in gibanjem do zabave in znanja«. Ozvočuje razne prireditve in skrbi za skupino. Na koncertu pa bo slastičar in nam bo postregel z odličnim sladoledom, pod senco zelenih palm. Tjaša Fatur je poznana predvsem po vlogi bobnarke in pevke. Rada tudi vzame v roke sakofon in kitaro. Na koncertu bo iz publike izbrala moškega, ki ga bo zmasirala na udobnem ležalniku. Le koga neki si bo izbrala? Morda ravno vas. Harmonikar Aleš Turk je dolgoletni gostinec in ne more iz svoje kože, zato bo za izbranega srečneža zmešal odličen koktajl. Kitarist Tadej je najmlajši član v skupini in se zato rad izogne kaki obveznosti ter se zateče na plažo. Tokrat bo pekel in postregel palačinke. Basist Marinko Tičak pa pravi, da je treba v naslednjih 25-ih letih manj lumpat, manj pit in manj punce lovit! Pa mu ne verjamemo kaj dosti na besedo, kajti tokrat bo na koncertu vodil vodno aerobiko na kopnem. In tam bodo plesala... kdo neki... lepa dekleta. »Tokrat bo scena zelo velika, dolga skoraj IS metrov, postavili bomo tudi čisto pravi otok. Program bo zelo obširen, saj bo nastopilo skoraj 140 nastopajočih, med drugim tudi podmladek muzikantov, ob nekaterih uspešnicah pa nas bo spremljal kar pihalni orkester. Potrudili se bomo maksimalno, saj je to naš veliki jubilej in še vedno smo največji ambasadorji in promotorji Ilirske Bistrice na področju kulture in glasbe. V številnih pesmih, ki so tudi zmagovale na raznih festivalih in so bili za njih posneti videospoti iz naših krajev, smo dokazali, da imamo veliko kulturno dediščino in narečja, ki jih sedaj pozna vsa Slovenija«. Leto XXII, št. 280 Vaše strani - koncert, kot ga še ni bilo... Snežnik $ Srebrni Malibu ' -• ; p* Koncert s prijatelji, Ilirska Bistrica Tanja Žagar Ans. Navihanke Tone Rus z družino ob 19.uri v ^ l ciljiiE.nL; Mariachi Fiesta En Jalisco Strašni Jože, Maja Oderlap AVTO HIŠA Kot je za časopis Snežnik dejal Tone Rus, mu je še poseben izziv igrati s svojimi štirimi otroci. »Vsi študirajo glasbo. Natalija, najstarejše hči, je v tem času že dobila profesorski naziv, Nadja študira klavir na Glasbeni akademiji. S kolegico je bila pred letom državna prvakinja v kategoriji klavirski duo. Prav tako sin Grega študira kontrabas na Glasbeni akademiji in je lanskoletni državni prvak v kontrabasu v svoji kategoriji. Grega ja tudi letošnji dobitnik Škrjančeve nagrade, kar ja najvišje priznanje mladih glasbenikov v Sloveniji. Dominik igra trobento na Glasbenem konservatoriju v Ljubljani. Verjamem, da ga čaka uspešna glasbena pot. Veliko ljudi me sprašuje če sem ponosen na njihove glasbene uspehe in moram reči na glas, da sem. Da ne pozabim žene Terezije, ki je glavni člen v družini, ne ukvarja se z glasbo, poje pa pri pevskemu zboru. Maja pa je že od malih nog tudi izvrstna pevka. Z veseljem stopi na oder in zabava ljudi. Tako jo imajo radi mladi in mladi po srcu. Ko odrske luči ugasnejo je preprosto dekle, ki se z veseljem spoprime tudi s poročanjem s terena, piše članke za revijo »Golica«, nanjo se lahko obrnete v zvezi z vsemi vprašanji z izdajo plošče pod okriljem medijske hiše Golica, opravlja naloge vodje projektov, med drugim pa je tudi glasbena urednica. Njeno »maslo« je torej izbor videospotov, ki jih vsak dan spremljate v programu televizije Golica, glasbenih gostov in še česa. Venomer jo spremlja misel, ki jo je nekoč zapisal VVilliam Shakespeare »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca«. Tanje Žagar zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. Slovenska pevka, pianistka in profesorica glasbene pedagogije je zagotovo ena izmed najpopularnejših slovenskih estradnic. Tanja Žagar širne množice po Sloveniji navdušuje že od otroških let. Poleg pevskih sposobnosti jo številni prepoznajo tudi po njenem nasmehu in vedno prešernem počutju in dobri volji. Rada se ukvarja s športom in ljubi življenje ter vesele in pozitivne ljudi. Glasbeno skupino Navihanke sestavlja pet mladih, razigranih deklet. Izvajajo slovensko narodno zabavno glasbo, ki vsebuje igranje na diatonično harmoniko, bas, kitaro. Poleg omenjene, igrajo tudi popularno zabavno glasbo. Njihova posebnost je igranje in petje v živo in igranje na flavto in saksafon, kar je unikatnost v Sloveniji. Na odru so izredno živahne in energične, kar daje poseben čar celotnemu nastopu. Poleg glasbe ponujajo tudi atraktivni show program, kjer odplešejo kan kan, kabare, chariestone, prav tako se med točkami najde tudi trebušni ples. Skratka, za vsak okus nekaj. Mariachi Fiesta en Jalisco imajo izredno voljo za delo. Želja po nastopih jih je silovito potegnila naprej in kmalu so bili povabljeni na televizijo. Sočasno so posneli nekaj skladb in izdali svoj prvi album pod imenom MARIACHI FIESTA EN JALISCO EN VIVO. Nastopi so se nizali drug za drugim, ljubitelji mehiške glasbe so jih vabili na razne dogodke kot so poroke, obletnice, rojstni dnevi po Sloveniji in hrvaški. Nadaljevali so s samostojnimi koncerti v dvoranah in na prostem. Mariachi izredno radi nastopajo v živo pred publiko brez ozvočenja, ker se jim zdi, da je takšen nastop večji kontakt z gledalci in poslušalci. | PRODAJNA MESTA VSTOPNIC: KUBIK Ilirska Bistrica (nasproti občine), Papirnica SPON KOCA Pivka, I ^ Papirnica SKRIPTA Postojna, VIS a VIS BAR Kozina ■ Leto XXII, št 280 0 Snežnik Vaše strani - kultura... Prebiranja Piero Ferrucci, Moč prijaznosti. Nepričakovane prednosti sočutnega življenja, prevod Barbara Novak Škarja, Ljubljana, CDK, 2007 Leto nazaj sva se s T. odločila prvomajske praznike prevandrati po Avstrijskem, s pristankom v Salzburgu. Ker sva se na pot namenila z vlakom, naju je v Mozartovo mestece prišla na postajo iskati prijateljica. In ker se ji je malčice mudilo, je na semaforju prezrla rdečo luč. Seveda sojo avstrijski policisti zaustavili, jo prijazno opomnili, daje naredila prekršek, ji dali 30 (ne tristo!) evrov kazni in ji - spet prijazno - pokazali obvozno pot (okolico železniške postaje so namreč preurejali, zato), da bi napake ne ponovila, ali naredila kakega drugega prekrška. Prijazno. Humano. Minule dni se vozim v zgodnjedopoldan-skem času iz Ilirske Bistrice proti kraju službovanja. Navadno vozim počasi, ker se odpravim od doma dovolj zgodaj, da se mi nikamor ne mudi, goriva pokurim manj, pa še astrica se nagiba k adolescenci. Nakar, žvižgajoč si, zagledam v retro-vizorju policijski kombi, ki se nekaj časa 'fura' za mano, prižge modre luči in sireno in mi, očitno meni, nakazuje, naj se pa vendarle zaustavim. Harije so primeren kraj, s prelepim razgledom, torej idealen, da se malce zaustaviš. Ja, žal, tudi zaradi njih. Policist (naj pošepnem, da so me v tem tednu zaustavili zaradi 'preverjanja dokumentov' že petič!, kar pomeni natančno vsak dan) mi pregleda dokumente, suho povpraša, če je bilo kaj alkohola, pri sebi se nasmehnem in mu na glas, in seveda prijazno odgovorim, da grem pa vendarle v službo in da se ga pa res ne nacejam od jutra dalje in povprašam, če je v kakem novem zakoniku zapisano, da se človeku, ki ni kriminalec, ki ni v prekršku, ki ne vozi sto petdeset po naselju itd., pogosto jemlje pravico do svobodnega gibanja. Odgovora, se ve, nisem dobila. Četudi so pri ustavljanju tudi prijazni, ni prijazno in ni humano zaustavljati ljudi brez razloga, četudi vemo, da se razlog uradno vedno najde. V prometu sem zgledna voznica, tudi zaradi pred leti preživete hude prometne nesreče, nikomur ne kažem sredinca, nikogar ne pošiljam v tri krasne in še kam, vozim pa pač tako, da mi prijatelji omenjajo podobnosti s tržaškimi nedeljskimi vozniki, pa kaj. Čemu sem s svojo vožnjo (70 km/h pred in 50km/h v naselju) vzpodbudila njihovo željo po akciji? In zakaj nenazadnje omenjam vrle nam modrouniformirance? Ker se ob besedi 'prijaznost' spomnim pripomb izpred mnogo let o njihovi »prijaznosti« na takratni meji z Italijo, v primerjavi z italijanskimi karabinjerji, ki so bili, ne glede na razloge, zaradi katerih so bili premeščeni na slovensko mejo, prijazni in človeški, naši pa naduti, vzvišeni, neprijazni. Čemu? In zakaj? Še danes se sprašujem isto, žal. Tudi policisti so se mi zdeli vedno najprej ljudje, da ne bo pomote, vendar me včasih zaobjame drugačen pomislek, predvsem zaradi omenjenih izkušenj. Srčno upam, da temu ni tako tudi drugod po Sloveniji in da je ta pogostost zaustavljanja 'kar tako' le v Ilirski Bistrici zaradi njihove preštevilčnosti ob bližini meje s Hrvaško. In kakšni so učinki srečanj z nekom? Nekatera srečanja obremenjujejo, druga dolgočasijo, tretja dajejo energijo in dvignejo duha, rojevajo nove ideje. Avtor trdi, da moramo biti v kratkem stiku polno prisotni. Če je človek prijazen, se zgodi sprememba. Biti del skupnosti prinaša številne koristi kot npr. občutek, da smo priznani, da imamo stike z drugimi, da lahko lažje premagujemo osamljenost ipd. Pogosto pa zahteva tudi davek: podrediti se prevladujočim idejam, določenemu življenjskemu slogu, načinu oblačenja, govorjenja, prehranjevanja itd. Pripadnost skupini lahko zatira spontanost in svobodo izražanja. Svet in dogodke si lahko razlagamo na različne načine. Prisotnost v sedanjosti je nujna za kateri koli odnos. Velikodušnost in prijaznost pa sta vzgib srca. Nič ni bolj plemenitega in lepšega, če mene vprašate. Ali če vprašate avtorja. Ali če si preberete knjigo. Avtorje predavatelj Združenja za psihosintezno terapijo, 1970 je diplomiral iz filozofije na Univerzi v Torinu. Je ustanovitelj psihosinteze, napisal je več knjig in z družino živi blizu Firenc. V prebujajoči pomladi vsem ženskam, ženam, mučenikom in ostalim veliko mero prijaznosti, dane in dobljene, vam želim in prijetnega branja do naslednjič, Patricija Dodič Glasba Obalni komorni orkester gostuje po koprskem podeželju Škofije - v soboto, 22. marca so v dvorani Zadružnega doma v Škofijah pod taktirko Patrika Grebla magično zadonela glasbila Obalnega komornega orkestra. Obalni komorni orkester, ki je lani obeležil svojo trideseto obletnico delovanja, združuje v svojih vrstah nekdanje in sedanje učence obalnih glasbenih šol, dijake koprske umetniške gimnazije in njihove profesorje ter študente glasbe, ki jih povezuje želja po skupnem muziciranju. Orkester približuje orkestralno glasbo širšemu krogu občinstva, ponuja mladim solistom možnost nastopanja z orkestralno spremljavo, izvaja dela domačih skladateljev in bogati kulturno življenje na Obali. Orkester se bo skupaj s solisti (Primož Novšak - violina, Alenka Zupan - flavta in Monika Babič - oboa) na gostovanju po koprskem podeželju občinstvu predstavil s priljubljenimi deli iz repertoarja klasične glasbe in lahkotnejšimi skladbami. Orkester si prizadeva predstaviti svojo dejavnost kar najširšemu krogu občinstva, zato so se člani orkestra od- ločili, da svoja običajna koncertna prizorišča zamenjajo z dvoranami, v katerih še niso nastopili. Na podeželju bodo izvedel še tri brezplačne kon- certe, in sicer v soboto, 5. aprila v Gračišču, v nedeljo, 13. aprila v Marezigah ter 21. aprila v Koštaboni. tekst in foto Mateja Palčič IZ SRCA ZA SRCE Ilirska Bistrica - Šesti dobrodelni koncert »Iz srca za srce« v bistriškem Domu na Vidmu je nosil podnaslov »veterani in gostje«. Zato ne preseneča, da so* tokrat prišle na račun nekoliko starejše glasbene zasedbe, tudi take, katere že dolgo niso več aktivne, so se pa ponovno zbrale za ta večer. V prvi vrsti je potrebno na tem mestu omeniti stare dobre Fenikse. Na koncertu so se z venčki pesmi, s katerimi so nas s svojima nastopoma popeljali na terase opatijskih hotelov, predstavili v dveh zasedbah. Ena od gonilnih sil prireditvene v organizacijskem smislu že nekaj let sestava narodno-zabavnega ansambla Lojze Bajc s prijatelji. Tudi tokrat so s tremi vižami dodobra ogreli dlani poslušalcev. Tone Škrlj z romantiki, ki je pred kratkim izdal svojo prvo zgoščenko z avtorsko glasbo, je bil na odru okrepljen s frontmenom pivške skupine Ana Pupedan, Simonom Avscem. Zato ne preseneča, da so v tokratni repertoar poleg Škrljevih pesmi uvrstili tudi pesmi Pupedancev. Tudi tokrat je dve narodno-zabavni viži v instrumentalni izvedbi publiki predstavil legendarni Jože Škrlj, starosta bistriških in slovenskih harmonikarjev. Ritmi na-rodno-zabavne glasbe pa so na odru odmevali tudi s skupinama Ad hoc in Odmev. Za nekoliko drugačno zvrst glasbe je poskrbela ženska klapa Rožice iz Šapjan na Hrvaškem. Nastop šestih deklet s Teo Ljubič, ki jih je na harmoniki spremljala pri izvedbi ene pesmi, je bil lepa popestritev večera. V zaključnem sklopu so na oder ponovno stopili Feniksi, tokrat v drugi zasedbi, za njimi pa vsem dobro znani kapelnik bistriške godbe Josip Grgasovič Grga in skupina Ampihor. Koncert se je končal z združenim nastopom Tornada in Osminke, ki so zapeli in zaigrali venček slovenskih evrovizijskih pesmi. Za razliko od prejšnjih let, je bil tokratni koncert obarvan pretežno z zabavno glasbo in nekoliko manj naro-dno-zabavno. S humorističnimi vložki pa je prireditev dodatno obogatil in publiko nasmejal voditeljski par Jride Mršnik Poljšak in Igor Štemberger. Dvorana Doma na Vidmu je bila lepo napolnjena, kar dokazuje, da si bistriško občinstvo želi tovrstnih prireditev. Z vstopnino zbrana sredstva bodo v celoti namenjena delovanju Varstveno delovnega centra v Ilirski Bistrici. Le ta deluje pod vodstvom gospe Sonje Munih, ki je bila, tako kot vsako leto tudi letos avtorica likovne podobe plakata in odrske scenografije. tekst Igor Štemberger, foto TV Galeja Zaupanja vredno ogrevanje že od leta 1923 ECO H 6Ht EcoHeat 400 Toplotna črpalka zemlja - voda voda - voda Kompletna kurilnica v eni sami napravi! COP 5.4 Nova generacija toplotnih črpalkz izjemnimi prihranki § pri ogrevanju in najvišjim W COP-jem. Jože Brenčič s P Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 e-posta: brencic@siol.net IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Sl ČIM PREJ ZAGOTOVITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLAD-a. •VODOVOD'OGREVANJE •TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad ■GEVIS IS Prodaja PVC oken in vrat: Podietie Gevis se ukvaria s proizvodnjo in prodajo: • PVC oken in vrat po najugodnejših cenah • izdelava oken in vrat po meri • ALU rolete, komorniki, okenske police... na zalogi 041 839 123 • www.gevis.si TOVARNIŠKA PRODAJA PVC OKEN IN VRAT info@gevis.si Enokrilno okno 60 x 60 30,00 € Enokrilno okno 80 x 120 Dvokrilno okno 180x 140 Enokrilno okno 80x60 72,00 e Enokrilno okno 100x120 Balkonska vrata enoknlna 153,00 € B Enokrilno okno 100x60 Enokrilno okno 120x120 Balkonska vrata enokrilna 271.1» € Enokrilno okno 120x60 Enokrilno okno 80 x 140 Balkonska vrata enokrilna 163.00 E B Enokrilno okno Enokrilno okno 100x140 Balkonska vrata enokrilna 163,00 E B Enokrilno okno Enokrilno okno Balkonska vrata enoknlna 173,00 € B Enokrilno okno Enokrilno okno 140x140 Balkonska vrata enokrilna 100x210 Enokrilno okno Dvokrilno okno Balkonska vrata dvoknlna 120x210 Enokrilno okno 140,00 € Dvokrilno okno 140x120 Balkonska vrata dvokrilna Enokrilno okno 140,00 € Dvokrilno okno Balkonska vrata dvokrilna 160x210 Enokrilno okno 100x1~ 107,21 € Dvokrilno okno Balkonska vrata dvokrilna 180x210 Enokrilno okno 203,04 € Dvokrilno okno 140 x140 Enokrilno okno mmm ■S Dvokrilno okno 160x140 ■ wumm ■ ■ d Leto XXII, št. 280 Vaše strani - kultura... Snežnik 0 Glasba PRIMORSKA POJE PO BISTRIŠKEM Jasen, Knežak - Konec februarja se je s koncertom v kulturnem domu v Braniku začela 45. revija Primorska poje. Letošnja revija je posvečena HO-obletnici rojstva skladatelja Rada Simonitija, 110 obletnici rojstva skladatelja Staneta Maliča in 100-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela. V dobrih dveh mesecih se bo na 31-tih koncertih po Primorski in v zamejstvu zvrstilo preko 200 pevskih zborov. »S polnimi jadri plujemo v bodočnost, premagujemo ovire in vztrajamo na čudoviti poti, ki ji smelo lahko rečemo - naša. Primorci smo v svojem pevskem poslanstvu posebni, trdni, neomajni in odločni, z ostrimi izkušnjami preteklosti, a vedno zazrti v boljše, pravičnejše, s pogledom v naprej, s pesmijo in vedrino, ki plamti.« Tako je v spremni besedi letošnjo revijo najavil predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh. Ilirskočistriška območna izpostava JSKD in Društvo Ahec Jasen sta bila organizatorja koncerta, ki je letos drugič potekal v vaškem domu v Jasenu. Nastopili so ŽeVS Grlica Budanje, MoPZ Vesna Križ, MoVS Lipa, MoPZ Lopar, MePZ Bazovica Reka (na sliki), MoVS Chorus '97 Miren in MoVS Sraka Štandrež. Koncert je bil obarvan z dalmatinskim melosom, saj sta kar dve pevski zasedbi nastopili z repertoarjem dalmatinskih pesmi ob instrumentalni spremljavi. Prireditev je povezovala Iris Dovgan Primc, Jasenci pa so se ponovno izkazali kot odlični gostitelji v novem vaškem domu, kjer je pesem donela še pozno v noč. Koncert v Knežaku so teden dni pozneje ob pomoči bistriške območne izpostave JSKD organizirali KŠTD Tabor Kalc 1869 Kne- žak. V kneški šoli so prepevali: MeVS Val Piran, MePZ Volče, Že KZ Iskra Bovec, Slovenski lovski PZ Doberdob, ŽeVS Ro-žmarinke Pivka, MoPZ Franc Zgonik-Branik in MoVS Dorn-berški fantje. Koncerte 45. revije Primorska poje organizirajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti s svojimi območnimi izpostavami v Tolminu, Novi Gorici, Idriji, Aj- dovščini, Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni, Kopru, Izoli in Piranu. Letošnja revija se bo zaključila konec aprila s koncertom v Trenti. tekst Igor Štemberger, foto Janko Baša PRIMORSKE POJE PO OBALI Gračišče, Marezige - v nedeljo, 16. marca sta Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ko- pevskega zbora Rupa-Peč, ki letos beleži svojo 80 letnico, Moški pevski zbor Izola, Mešani pevski zbor Sežana, Ženski kjer je kot prvi občinstvo ogrel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Za njim so nastopili še Mešani pevski zbor Per in Zveza pevskih zborov Primorske v sodelovanju s TŠKD Sv. Miklavž Gračišče in KS Gračišče organizirali koncert Primorski poje na katerem se je predstavilo kar 150 pevcev. Pred polno dvorano so kot prvi nastopili Mešani pevski zbor Alojz Kocjančič, sledil je nastop zamejskega Mešanega pevski zbor Korte, Mešani pevski zbor Studenec iz Pivke, kot zadnji pa je občinstvo navdušil koprski Mešani pevski zbor Obalca (na fotografiji). Poleg v Gračišču pa se je v Mestni občini Koper odvil še en koncert revije Primorska poje in sicer v petek, 21. marca v dvorani v Marezigah, Varda iz Orehka, Ženski pevski zbor Tuščak, Ženski pevski zbor osnovne šole Kanal, Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne, Lovski oktet Javornik ter Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela. tekst Mateja Palčič, foto Tomi Toth Pevke navdušile Hrpelje - »Nocoj, pa oh nocoj naj se mladim očem od višine zvrti. Naj v dolini tihi moja lub'ca me krega ali ne. Ker on bo pripomnil: Kaj bi te vprašal, vilo moja ... In ona bo zašepetala, da si želi le tri planike, le drobno belo snežinko ali čutno rožo rdečo. In veseli Rib'nčan bo zavriskal in gospod kaplan zamrmral svoj bla-g o s I o v. Sinička pa bo žvrgo-lela na ptičji svatbi v spremstvu orglic. Tja, n'mal čez Izaro, bo potem šel k dekletu in ji priznal, da je najlepše bilo, ko je prišla spat...« Tako je Tjaša Race nagovorila poslušalce slavnostnega koncerta ob peti obletnici delovanja Ženskega pevskega zbora Dotik, ki se je zgodil na zadnji februarski večer v Kulturnem domu v Hrpeljah. Koncert sta z nežnimi glasovi flavte in harmonike začela Erik in Maurizio ter popeljala poslušalce daleč v preteklost. Pevke ŽePZ Dotik so odločno stopile na oder in zažvrgolele šopek slovenskih ljudskih pesmi s čimer so požele bučen aplavz. Moški pevski zbor Slavnik je ubrano zapel pod taktirko Andreje Hrvatin. Kraška klapa iz Sežane pa je občinstvo popeljala v sončno Dalmacijo, ko je pod vodstvom Maje Cetin zapela v dalmatinskem melosu. Dvorana je kar poskakovala ob zvokih harmonikarskega orkestra Nika Polesa. Na koncu pa so nastopajoči združili glasove v sklepni pesmi V dolini tihi, kateri so pritegnili tudi gledalci v dvorani. Po koncertu so pevke Dotika z doma napečenim pecivom pripravile pogostitev za vse nastopajoče in gledalce. Petja pa še ni bilo konec - razlegalo seje še dolgo v noč. Začetki pevskega zbo- ra Dotik, ki je bil prvi dve leti mešani, nato pa postal ženski, segajo v leto 2009. Zgodba o skupnem petju se je začela previdno, tipajoče, malo za šalo, malo zares... Vse članice zbora so bile ali so še delavke osnovne šole v Hrpeljah. Brez zborovodkinje Jelke Bajec bi bili le tavajoči in izgubljeni glasovi. Jelko izjemno veseli, da ima toliko učiteljic pod kontrolo in jim lahko brez slabe vesti ukazuje in jih včasih tudi okrega. Vsak začetek je težak, a do-, bra volja, razigranost in moto »kdor poje, slabo ne misli« so poskrbeli, da so se člani Dotika hitro razporedili v prvi in drugi glas, da se strumno na odru držijo, poskrbijo za duhovito koreografijo, s katero popestrijo svoje nastope ter da še vedno svoje nastope- pa naj bodo ti na porokah članic zbora, na predstavitvah knjig ali »zaresnih« koncertih- pripravijo z veliko mero resnosti in obenem igrivosti. Vsaka pevska skupina ima prepoznavno pesem, tako, ki jo vedno znova prepeva. Pev- ke zbora Dotik so si za svojo himno izbrale pesem Bela snežinka in članice jo prav s posebnim čarom in žarom zapojejo tudi julija in avgusta... tokrat je ustrezala letnemu času. V ta namen so si izdelale prav posebna »oblačila« in s tem popestrila program. Zborovodkinja Jelka Bajec prihaja iz Postojne. Tudi ona je bila delavka hrpeljske šole. Je zborovodkinja več zborov. Med najbolj uspešne se uvrščata DePZ Mavrica iz Postojne in Vokalna skupina Slavna. Je svetovalka za ljudsko glasbo pri folklorni skupini Torbarji, kot pianistka in korepetitorka pa sodeluje s preko 30 zbori in šolami, med katerimi so tudi prejemniki zlatih plaket na mednarodnih tekmovanjih. Za delo z mladimi in uspešne dosežke v tujini je z DePZ Mavrica v letu 2013 prejela Srebrno plaketo mesta Postojne. S sestro Katjo Bajec delita svoje bogate izkušnje s poučevanjem solopetja in klavirja v svoji zasebni glasbeni šoli. Zgodba z Dotikom se je začela šaljivo in razigrano, z leti pa prerasla v vedno bolj zaresno in zagnano. Dokaz je bil gotovo tudi slavnostni koncert. In pevke zagotovo niso še zapele zadnje pesmi. tekst in foto Iris Birsa in Andrejka Lukač implantat z nadgradnjo in keramično krono €935 s mam m mm KM "P i 3 j v. «rfj Izvidačka 2a 51000 Rjeka, Hrvatška TEL: +385 51 26 23 63 GSM:+385 911 78 80 24 info@kalmar.hr -pregled specialista -panoramski posnetek -brezplaiana ponudba zdravljenja Za prvi brezplačni pregled nudimo tudi KKEZPLAČEN PREVOZ! www.kalmar.hr 0 Snežnik Razmišljanja Od Srečka Kosovela do strica v Argentini ' Kot veste, smo tako v Sloveniji kot na Sežanskem praznovali 110 letnico rojstva res pravega (ne samo slovenskega) pesnika Srečka Kosovela. Dogajajo in dogajale se bodo raznorazne slovesnosti v spomin (in upam tudi v spominjanje) tega velikega poeta Krasa in človeka. Toda nekaj me je le spravilo iz svoje življenjske kolesnice. Opažam, da nadebudni sežanski kulturniki želijo pesnika razosebiti in v bistvu odtujiti njegov duh od njegovega telesa, ki ga ni več. Dam primer. Sem Bric, ki je ponosen na Alojza Gradnika. In niti na pamet mi ne pride, da bi briškemu pesniku rekel: »Lojze, dobre pesmi si napisal. Mi lahko prineseš deci rebule.« Tu na Krasu mirne duše rečemo: »Srečko, dober pesnik si. Mi prineseš deci terana.« Iz tega sledi, da Kosovelove poezije ne poznamo in se opredeljujemo s štirimi knjigami izbranih verzov ali misli, ki so izšle po dve v Ljubljani in v Sežani. Lahko si predstavljamo, kako vlečemo za nos ljubitelje Kosovelove poezije po svetu, ki ga v zadnjih petih, šestih letih odkrivajo kot pesnika časa in prostora. Zato vedno nosimo s sabo nekaj njegovih misli zapisanih na listič in v primernem trenutku jih na skrivaj uporabimo. Dobili bomo v družbi svoj smisel in trenutno občudovanje. Naj še prišepnem; lahko si sposodite tudi Platona, Villona, Heineja ali Rilkeja. Samo to bo hudičevo težko. Prebrati jih je treba. In še za zaključek prvega dela s Kosovelovim verzom »Gnoj je zlato« v poduk nekemu raziskovalcu Kosovelove poezije. Tako v Brdih kot na Krasu je bil (in upam, da bo tudi) gnoj zlato. Saj vemo.da je tudi Srečko Kosovel vedel, čemu rabi gnoj in čemu zlato. Konstrukt pesmi je pač treba razumeti. Zdaj pa že obljubljeno! Mesec april je tudi mesec praznovanj (če jih še praznujemo) od dneva železničarjev do nekega praznovanja nekoč in tudi danes in še nekaj drugih internih. Vsi so pomembni in še najboljše pomemben aprilski dan, ko so me kot preoblikovanega državljana le slekli iz vojaške suknje in poslali domov. Kako so današnje obveščevalne službe neefektivne in zelo, zelo nazaj kot pred skoraj petdesetimi leti. Spoznali boste iz tega zapisa. Pred tolikimi leti so mi v Novi Gorici dali v roke zapečateno rjavo kuverto, ki jo bom moral izročiti v vojaške roke na otoku Visu. Toda tik pred odhodom vlaka so prečrtali Vis in vpisali neko številko v Splitu. Malo sem se oddahnil do železniške postaje v Dutovljah, kjer sem lahko pomahal ženi in sinu v slovo in začelo seje železniško rajanje do Splita, kjer sem bil sprejet z odprtimi rokami. In začel sem služiti domovini. Veliko, veliko seje dogajalo, da se mi je ob slovesu od uniforme opravičil (čisto zasebno) komandant diviziona s stavkom: »Tako je bilo zapisano v kuverti«, ki sem jo prinesel v Split in verjetno tudi odnesel. Pozabljam. K bistvu. Sredi leta 1970 mi je oče napisal žalostno pismo. Umrla mu je sestra in od vseh trinajstih otrok je ostal sam. Bil je tudi najmlajši. Seveda sem mu odgovoril kot sem vedel in znal in upam, da sem ga vsaj malo pomiril. Vojakoval sem naprej in nekega dne na opoldanskem sklicu in delitvi pošte mi izročijo letalsko pismo iz Argentine, ki me je hudičevo zmedlo. Kaj neki je to? Odprem in zagledam tri fotografije in kar prijetno pisavo napisano na tanek papir. Prebiram in odkrivam, da oče ni ostal sam, da živi njegov brat še vedno v Argentini, v Rosariu z ženo in hčerko. Brat, ki so ga po vojni iskali preko RK, ki je ugotovil, da ga ni več med živimi. In kaj zdaj? Kako meje očetov brat našel na vojaški pošti v Splitu, kako je zvedel zame, zakaj je v vseh letih pozabil na brata, sestro, ki sta živela v rojstni vasi? Nič. Z veseljem sem poslal pismo in fotografije očetu, ki je na novo zaživel in sta si z bratom izmenjala nekaj pisem. Sam se stricu nisem zahvalil za pismo, kajti vedel sem, da bi bil moj odgovor lahko zame tudi poguben. Na ta doživljaj sem pozabljal in po očetovi smrti sem brskal po papirjih, toda pisma nisem našel. Mogoče je oče iz previdnosti ohranil le bratov naslov. Fotografije pa še vedno hranimo. No, vidite, kaj je včasih bila obveščevalna služba, ki ni imela tehničnih sredstev kot danes. Manjkajo ljudje. Danes so Šariča iskali nekaj let v južni Ameriki. Stric pa me je našel v niti enem letu v vojaški suknji v Splitu. In še vedel ni zame. Aleksander Peršolja Vaše strani - kultura... Literatura NA MEJI Ilirska Bistrica - Knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrici je gostila dr. Livia Jakomina, avtorja knjige Na meji, v kateri so zbrani njegovi spomini na obdobje med letoma 1986 in 1990, ko je bil zadnji generalni konzul nekdanje SFRJ v Trstu. Livio Jakomin se je rodil 8. aprila 1940 v Pradah. Je doktor znanosti in redni profesor za področje vodnega prometa in logistike. Delovne izkušnje si je pridobil kot časnik in poveljnik ladje, predavatelj na Srednji in dekan na Višji pomorski šoli ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer je bil vodja katedre in prodekan. Poleg pedagoškega, raziskovalnega in znanstvenega dela je opravljal tudi pomembne družbene, gospodarske in politične funkcije. Med drugim je bil delegat v Skupščini SRS, član Izvršnega sveta SRS in predsednik Komiteja za promet in zveze SRS, predsednik Skupščine obalnih skupnosti občin in generalni konzul SFRJ v Trstu. Njegova bibliografija zajema okoli 300 vpisov. Svoje članke, referate in razprave je objavil in predstavil v mednarodnih revijah in na konferencah doma in po svetu. Kot avtor in soavtor je napisal tri univerzitetne učbenike, tri monografije, 26 elabo- ratov, študij in ekspertiz ter dve kulinarični in eno leposlovno knjigo. Livio Jakomin nas je na večeru v Ilirski Bistrici z nadvse zanimivimi zgodbami popeljal v drugo polovico osemdesetih let prejšnjega stoletja. To je bil čas nekdanje skupne države, ko smo množično drli v Trst po nakupih, čas iz katerega se še spomnimo incidente z italijanskimi in našimi ribiškimi ladjami, čas, ko je v Trstu neomajno vladala desnica, kije bila Slovencem vse prej kot naklonjena. To pa je tudi čas, ko so se že začela trenja znotraj nekdanje SFRJ in naše priprave na osamosvojitev, ko je bil položaj slovenskega diplomata nadvse občutljiv ter je terjal veliko mero previdnosti in premišljenosti. Izredno zanimiva predstavitev knjige ali bolje rečeno predavanje iz polpretekle zgodovine je navdušilo številno bistriško občinstvo zbrano v mestni knjižnici. Večer, ki ga je povezoval Tomo Šajn, so družno organizirali Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa in ilirsko-bistriška izpostava JSKD. tekst Igor Štemberger, foto Bojana Kalc PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE Ilirska Bistrica - Glede na vsestransko klavrno stanje v ilir-sko-bistriški občini, kjer na vseh področjih vztrajno nazadujemo, je naravnost presenetljivo, da so nas domači literarni ustvarjalci v slabem letu dni obdarili s kar tremi novimi samostojnimi knjižnimi izdajami. Zadnja seje zgodila v bistriški Knjižnici Makse Samsa 6. marca letos, ko se nam je s svojo drugo pesniško zbirko "Vedno Znova" predstavila Marina Grilj-Jagoda. Izid knjige je zaradi zdravstvenih razlogov kar nekajkrat zapored prelagala na naslednje leto. Letos je zbrala moči in uspela uresničiti svojo več let staro željo. Knjiga je medsebojno prepletanje njenih klenih življenjskih misli, pesmi in foto posnetkov krhkih likov čipk, ki so sočasno s pesmimi nastajale izpod njenih rok, zato se ji je zdelo samoumevno, da so skupaj tudi knjigi. Sama o tem v pesmi Poezija in čipka pravi: Pesem in čipka, vse je poezija. Ena v besedah potuje, druga v nitkah tekmuje. Rasteta počasi, kot semenke, iščeta le nekoga, da z njima bi šel na zmenke. Naj ob tem pripomnim, da so si jih (čipke) obiskovalci predstavitve lahko spotoma ogledali tudi v živo, kot tudi njene ročno izdelane voščilnice. Slednjih so prejemniki nabrali za razstavo kar precejšnje število, nekatere od njih spoštljivo starega datuma. Pogovor z avtorico je vodila mag. Damjana Hrabar, njene pesmi pa zelo občuteno interpretirala Nataša Ujčič. V programu so sodelovali še: Lara Štemberger, Božo Ličen ter Jožko Stegu. Zagotovo ni naključje, da sije avtorica za predstavitev knjige izbrala datum v neposredni bližini praznika žena, saj jo njena občutljiva pesniška narava postavlja na okope bojevnikov za lepši in pravičnejši svet, od čigar obale zgleda, da se spet oddaljujemo. Sodeč po številnem občinstvu, pretežno ženskega spola, ki je napolnilo bistriško knjižnico, je avtorica kljub dolgoletnemu prisilnemu literarnemu molku ostala živo navzoča v bistriškem kulturnem spominu in prostoru. Zdaj mu je dodala nov žlahten kamenček v že kar obsežen mozaik izdanih literarnih del domačih avtorjev, ki se ga ne bi sramovalo niti kako od večjih mest naše domovine. Če se Bistričani lahko s čim pohvalimo, potem so to ljubiteljske kulturne dejavnosti, kjer mislim, da smo po številu društev na število prebivalcev še vedno nad republiškim povprečjem. Želimo si, da bi tam tudi ostali. tekst in foto Jožko Stegu PRIMORCI BEREMO 2014 Ilirska Bistrica, Kozina, Koper - Devet splošnih knjižnic, 5:331 odraslih bralcev in 38.467 prebranih knjig izvirnega slovenskega leposlovja so sedemletni izkupiček bralnega projekta Primorci beremo, je lani 20. novembra poročal o akciji sosednji Primorski dnevnik. V projektu, ki zaživi aprila, na svetovni dan knjige, in se zaključi novembra, bralci splošnih knjižnic preberejo pet proznih in eno pesniško delo uveljavljenih ali manj uveljavljenih slovenskih avtorjev. Primorski bralci dokazujejo, da se tako slovensko leposlovje kot slovenska poezija, čeprav brana v veliko manjši meri, prav lahko kosata z uspešnicami svetovnega kova. Med 328 naslovi proznih del in 61 naslovi pesniških zbirk, kolikor jih je bilo doslej v sedmih letih na bralnem sezna- mu bralne značke za odrasle, so bralci odkrivali izjemnost slovenskega jezika in morda že davno prebranih del naših klasikov, ali se podajali na literarne domišljijske poti mlajše generacije odličnih slovenskih piscev. Primorski bralci dokazujemo, da je branje slovenskega leposlovja užitek, če le verjamemo tudi v lastno kulturno, besedno in še kakšno dediščino. Med knjigami iz lanskega bralnega seznama Primorci beremo so bile v devetih sodelujočih knjižnicah največkrat izposojene knjige Cavazza Vesne Milek, Flisarjevo Dekle, ki bi raje bilo drugje, prozni prvenec Maje Haderlap Angel pozabe in Vojnovičeva Jugoslavija, moja dežela (avtorja je Kosovelova knjižnica Sežana gostila v začetku decembra v divaški enoti), med poezijo pa Pesmi štirih. Drevo spoznanja Neže Maurer (avtorico je gostila Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica) ter Pesmi Mateja Bora. Da je temu tako priča morda dejstvo, da je med udeleženci bralne značke za odrasle večina bralk ali bralcev med starejšimi bralci na sploh. Tudi letos vabimo vse že znane udeležence in tiste, ki bi se nam radi pridružili pri akciji, da sodelujete in se nam pridružite. Sodeluje lahko vsakdo od 15 let dalje. Na zaključni prireditvi, navadno novembra ob Dnevu knjižnic, ali decembra na Prešernov rojstni dan, vsem udeležencem, ki so prebrali želeno, podarimo priznanja in knjižne nagrade, obenem so povabljeni na pogovor in srečanje z enim izmed sodelujočih piscev iz seznama. Pridružite se nam v akciji Primorci beremo od aprila dalje. tekst Patricija Dodič, foto internet Leto XXII, št. 280 Vaše strani - kultura... Snežnik O Likovna dejavnost Pomladne rožice Modrine Kozina - Da Cvetka priteguje v knjižnico same lepe cvetke, sploh ni čudno. Že ime ima ta- kšno, če potem obvlada še celo vrsto znanj izdelave rož iz krep papirja, toliko bolj. Štajerka, ki domuje v naših krajih (pravzaprav je knjižnična soseda) že četrto leto, si je moža pribrskala med Čiči, na Golcu jo vidite in najdete pogosto. Osem, malčice starješih - pa sploh ne mlahavih, betežnih ali kaj podobnega - rožic, je pridno poustvarjalo prikazano, povedano in naredilo prečudovite pomladne šopke, ki nikoli ne ovenejo. 4. medgeneracijska ustvar- jalnica je torej potekala v znamenju rožic, namenjenih vsem ženskam, mamicam, materam in seveda, zakaj pa ne, tudi našim vrlim moškim mučenikom. Florijane smo povabili spet medse na eno jesenskih ustvarjalnic, kjer nam bo pokazala, kako se iz- deluje slamnate lustre. Osem cvetkic pa je odšlo domov ali kamor pač, prijetno zadovoljnih, vsaka s svojim prečudoviti šopkom, z željo, da takšno ustvarjalnico še kdaj ponovimo. tekst in foto Patricija Dodič Kozina - Knjižnica Kozina je v marcu, mesecu žensk, žena, mamic in mučenikov, gostila v svojih prostorih razstavo, naslovljeno Modrine, Sabine Bratuš, ljubiteljske slikarke, rojene v Hrpeljah, že pri šestih letih preseljene z družino na obalo, kjer še danes domuje in ustvarja. RazstavljaIka je začela intenzivno slikati pred nekaj leti na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Pristan v Kopru pod mentorstvom akademske slikarke Fulvije Grbac, nato pa nadaljevala slikarsko pot na slikarskih tečajih pod okriljem ART Ljubljana pri mentorju, slikarju Žigi Bratošu. Udeležila seje več ex-tempor v Kopru in Piranu. »Že od otroštva so mi misli uhajale k barvam in slikam, toda poklicna pot me je oddaljila od želja in šele v zrelih letih se mi je uresničila velika želja po slikanju,« pravi avtorica. Njene slike so vesele in barvite in večinoma na njenih slikah prevladuje ljubezen do modre barve (od tod tudi naslov) in do morskih motivov ki jo, kot trdi, vedno znova navdihujejo. Na otvoritvi razstave so ji vnuki in prijatelji pripravili pester kulturni zalogajček. Večer je moderirala Lia čep, Lana Vidmar je zaigrala na flavti skladbo Charlie, Zala Vidmar pa zapela pesmico Metuljček cekinček, Jernej Žavbi je zaigral na violini Vivaldijev Concerto in A minor 3rd Mo-vement, Ana Cep je zrecitirala Pavčkove Besede take in drugačne, Blanka Mahne in Manja Domajnko pa sta na violini zaigrali Vivaldijevo Pomlad. tekst Patricija Dodič, foto Vidmar Kultura za najmlajše NAJBOLJŠA OSNOVNOŠOLSKA GLASILA V ILIRSKI BISTRICI IN KOŠANI Celje, Ilirska Bistrica, Košana - Roševe dneve, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev, so letos že sedemindvajsetič priredili v spomin na znanega celjskega literarnega ustvarjalca Frana Roša. Gre za tradicionalno literarno srečanje najboljših mladih pesnikov in pisateljev 8. in 9. razredov osnovnih šol iz Slovenije in zamejstva. Organizatorji so razpisali natečaj, na katerem sta lahko sodelovala po dva avtorja iz posamezne osnovne šole. Žirija je med poslanimi prispevki izbrala dvajset avtorjev, med njimi pa pet avtorjev najboljših besedil. Dvajset izbranih avtorjev je bilo v preteklih dneh povabljenih na enodnevno literarno srečanje v Celje, kjer so zanje pripravili literarno, za njihove mentorje pa mentorsko delavnico. V okviru obsežne literarne prireditve so organizatorji razpisali tudi natečaj za najboljša šolska literarna glasila. In prav to je bilo za nas najbolj razburljivo. Udeleženci Roševih dni so si ogledali še rojstno hišo pe- snika in pisatelja Frana Roša, po katerem ima srečanje tudi ime, udeležili pa so se tudi otvoritve razstave osnovnošolskih literarnih glasil v celjski knjižnici. Strokovna korriisija je pregledala vsa prispela šolska literarna glasila. Na naš razpis se je odzvalo 29 osnovnih šol, 3 gimnazije in 4 srednje šole. Prejeli so 34 različnih literarnih publikacij, ki so nastajale med osnovnošolci in 7 glasil z literarno ustvarjalnostjo dijakov. Pri izboru so bili pozorni na posamezne šolske literarne liste in posebne literarne dosežke. Komisija seje pri svojem delu osredotočila na pestrost književnih zvrsti in vrst (rezultat kvalitetnega pouka besedilnih vrst in dela v delavnici ustvarjalnega pisanja), pregledna urejenost lista, pristnost otroškega ali dijaškega izraza, jezikovno skrbnost, likovno in grafično podoba lista, na učinkovito organiziran uredniški odbor, pogostnost izhajanja in na obvezne podatke v kolofonu. V kategoriji posebnih dosežkov so ocenjevali tematske številke literarnih glasil, zbornike, pesniške zbirke, prozne knjižice in slikanice. Tudi za te publikacije je veljala večina naštetih kriterijev, ocenjevali pa sojih še po izvirnosti zamisli in uresničenju zastavljenih ciljev. Nagrado za najboljše literarno glasilo v celoti je prejelo glasilo Brinje, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Mentorji glasila so Dragica Štemberger Maljevac, Sonja Štembergar in Branko Zidarič. Literarni list je zasnovan tako, da v njem s svojimi literarnimi in likovnimi dosežki po vrsti nastopijo vsi razredi od prvega do devetega. Na ta način predstavijo svoja občutenja sveta in zanimanja, hkrati pa rišejo zemljevid svojega odraščanja. Prispevki odsevajo otroško doživljanje in fantazijo, v ozadju pa se nevsiljivo čuti pouk, ki vse to spodbuja in podpira. Otroci ponotranjijo znanje in ga v svoji ustvarjalnosti uporabijo. Glasilo tematsko pestro prepleta vse od otroških pesmic, pravljic, dramskih besedil pa do razmišljanj, domišljijskih zgodb ter predelav znanih književnih motivov. Nagrado za celoten literar- ni projekt šole pa je prejela OŠ Košana z mentorico Cecilijo Pavlovič za knjigo Mala podmornica najde prijatelje. Slikanica prinaša kolektivno zgodbo, ki jo je napisalo in ilustriralo šest učencev. Zajčkove zgodbe. Zajček na kolesu, Ostržkove dogodivščine so slikanice-zbirke pravljic, kratke prozne nanizanke, ki so nastale, ko so okrog istih osrednjih junakov sošolci iz tretjega razreda, napisali duhovite zgodbice. Pesmice o mami in Pesmice o atu sta zbirki ilustriranih pesmi, napisali so ju učenci 3. razredov ter tudi sami izdelali svoji prvi »pravi« knjigi. Z malo sredstvi - velik učinek. Projekt knjižic, ki ga vodi mentorica Cecilija Pavlovič, kaže na odličen pouk branja in pisanja ter knjižne in likovne vzgoje, kjer so učenci ustvarjalni subjekt. Otroške knjižice odlikujejo čudovita likovna izvedba s prepričljivimi otroškimi ilustracijami ustvarjalnih in poustvarjalnih besedil, ki so jih otroci pisali vsak posebej (nanizanke) ali skupaj (kolektivna zgodba). tekst JSKD Gozdna šola Kozina - Soviča je nočna ptica, povezana z luno. Je obenem simbol razumskega spoznanja, ki nasprotuje intuitivnemu spoznanju. Pri Aztekih je sova -tako kot pajek- simbol peklenskih božanstev. Pri indijanskih ljudstvih je božanstvo smrti in čuvarka pokopališč. V romanskih jezikih pa je sova povezana z lepoto in prijetnim, obenem pa simbol modrosti, znanja in tradicije. In v tem našem knjižničnem gozdičku si je sovica omislila gozdno šolo, kjer bi njeni učenci bili veveriček Zobek, zajček Skoček, Soja, striček Deti, zajčki Cofek in Šnofko, ježek Pikec pa njegova ženka Boduljica, pa Janko Jazbec in veverička Storžka in še je bilo takih gozdnih šolarjev, ki bi se radi naučili pisati in brati. Ampak... Zataknilo se je že pri črki A. Ki je bila kot streha. Ampak četudi si si jo nataknil na glavo, to streho A, si ostal vseeno moker. In tudi pri številih ni ravno steklo kot po maslu ali marmeladi. Seveda je bila ob koncu pouka sovica čisto izmozgana. Nadaljevanja vam seveda ne povemo. Ker mi, gozdni škartkasti šolarčki pridemo na pravljično-ustvarjalno urico ravno zato. Da izvemo. Da pustimo domišljiji prosto pot. Martina je mamica, ki ima sicer že dva odrasla fantolina, kar pa ne pomeni, da šivilji, vezeninarki, reikistki, vedno nasmejani dobrovoljki, ne manjka še tistega otročjega sveta, ki ga lahko deli tudi s čisto manjčimi človečki. Skupaj z Martino, ki je otročkom zaupala, da je tudi sama dislektik in da težje prebira besedila, smo ustvarili celo jato malih sovic in si jih zadovoljno odnesli domov. Naslednja urica bo posvečena miškam. Mamica miška Katjuša vas vabi na naslednjo pravljično-ustvarjalno urico, 15. aprila ob 18.00. tekst in foto Patricija Dodič PRIMC: P3 d.ox>, . prozvodr^a . trgovina • storitve Gregorčičevo 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 e-mall: opMca.princ@kabelnet.net nrmorcnTTTv? PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 i£t., e za vašo streho^ IOSAR Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje Streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS. BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GERARD Leto XXII, it. 280 @ Snežnik Vaše strani - gospodarstvo... »IZ DOMAČIH JLOGOV« Slovenistan Slovenci naj bi bilo pregovorno priden, pošten, poslušen in marljiv narod. Že v šoli so nas učili, da smo bili skozi zgodovino zaradi svojega geostrateškega položaja vedno na udaru tujih sil - pa naj se je to v starejši zgodovini odražalo preko invazije Rimljanov in kasneje preko turških upadov ali pa v novejši zgodovini preko okupacije Avstrijcev, Italijanov in Nemcev. Poštenost, poslušnost in prilagodljivost nam je bila posledično nekako prirojena, kar naj bi bila v pretekosti pomanjkljivost, vendar pa naj bi znali te lastnosti s pridom unovčiti v sodobnem svetu. Pa je temu res tako? Glede na dogajanja v zadnjih letih tako na gospodarskem kot na političnem področju slednjemu ne moremo pritrditi. V gospodarstvu so nam vsem znani primeri, ko številni menedžerji niso želeli podjetij zgolj voditi, pač pa si jih tudi (nelegalno) prilastiti, kar je v teh družbah pustilo zajetno opustošenje, mnoge med njimi pa sploh ne obstajajo več. Politiki ves čas poudarjajo svoja prizadevanja za javno dobro, ki pa vse prevečkrat preskočijo v boj za zasebne interese. Javni funkcionarji oziroma njihovi družinski člani imajo v lasti podjetja, katerih glavni poslovni partnerji so javne ustanove. Mestne oblasti pa velikokrat delujejo, kot da za njih ne veljajo temelji pravne države ter pogosto tega niti ne skrivajo. Zaradi državnega lastništva v podjetjih se na vodilne položaje imenujejo ljudje, ki so moralno in etično sporni. Trenutno lahko spremljamo sodni epilog, v katerega je vključen bivši »vrhunski« menedžer enega od strateških slovenskih podjetij. Zaradi ilegalnih poslov v času svojega vodenja uprave, je kazensko preganjan, včasih ugleden gospod pa danes beži in se skriva pred roko pravice, kar še najbolj spominja na stil uličnega tatu ter česar mu pred leti ne bi pripisali niti največji vizionarji. Človek bi pričakoval, da se bomo kaj iz teh zgodb naučili, a se enaki scenariji z novimi akterji ponavljajo naprej. Pri vsem skupaj bi bilo smiselno nekoč narediti raziskavo, koliko škode je bilo v teh podjetjih povzročene zaradi tovrstnih kadrovskih kolobarjenj ter kolikšen negativen efekt je slednje imelo na celotno gospodarsko rast. Da nam na sončni strani Alp ne bi bilo dolgčas, smo lahko v zadnjih tednih ob prebiranju novic spremljali še eno začinjeno zgodbo. Protikorupcijska komisija je dobila novo vodstvo, katerega člani so bili s strani predsednika države predstavljni kot strokovni, izkušeni in brezmadežni. Vendar - glej - že naslednji dan »preseneti« novica, daje bil novi predsednik KPK, ki bi moral biti prvi med najbolj nedolžnimi v državi, donedavnega član ene od političnih strank, ki ima v svojih vrstah ljudi, katere KPK aktivno preiskuje. Človek se ob tem ne more otresti občutka, da je mogoče celotna zgodba pravzaprav namenoma zrežirana s ciljem diskreditacije KPK kot inštitucije - vsak zase pa naj presodi, komu slednje najbolj koristi. Strateško gledano bomo Slovenci v naslednjih letih morali ugrizniti v še eno kislo jabolko. Zaradi različnih vzrokov se nam dogaja, da se mladi nikakor ne morejo primerno vključiti v trg dela. Če je generacija X (1965-1979) brez težav prihajala do služb, je bilo slednje bistveno težje generaciji Y (1980-1994), generacija Z (1995-2010) pa bo pri tem kljub najvišji stopnji izobrazbe občutila največ grenkobe. Nedavno sem imel priložnost sodelovati pri enem od razpisov, kjer seje za razpisano delovno mesto potegovalo preko 200 pretežno mlajših kandidatov, ki bi bili pripravljeni delo sprejeti ne glede na plačilo ter ostale pogoje. Številni mladi se celo odločajo za volonterska dela, pri katerih stroške nosijo celo sami, zgolj s ciljem pridobivanja delovnih izkušanj. Ker se doba ob upokojevanju viša (in se še bo), bo težava zaposlovanja mladih brez proaktivne vladne politike naraščala, kar z vidika učinkovitosti dela in teženj po sodobnih pristopih in napredku prava katastrofa. Ravno mladi so namreč največje gonilo razvoja in sodobnih pristopov na vseh področjih, o čemer lepo govori tudi slovenski pregovor »na mladih svet stoji«. Iz zgoraj navedenega gre razbrati, da uvodno opisane lastnosti ne gre pripisati Slovencem. Mogoče so veljale včasih, danes pa smo Slovenci nekakšna mešanica ljudi balkanskih vrednot, zapakiranih v zahodnoevropski celofan. Če se malo pošalim v slogu slovenske literature, bi lahko rekli, da je Cankar že pred časom lepo opisal slovensko družbo. Pa ne s prispodobo Francke, ki teče za vozom v delu Na klancu, pač pa s prispodobo razbojnika Krištofa Kobarja v Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Sam tega dela ob prebiranju v šolskih klopeh nisem v celoti razumel, danes pa mi je vsebina veliko bolj razumljiva. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. Varnost prihrankov Podjetje se predstavi Razširjeni trojček 10Mbps/1Mbps 36 € PLUS trojček 20Mbps/1Mbps 38 € Paketi internet: Osnovni 2048k/256k 17 € Lahki 4Mbps/256k 22 € Razširjeni 10Mbps/1Mbps 26 € Plus 20Mbps/1Mbps 30 € TE LE 5 ■ N.i piKjročiu programskih I\ vsebin p.s smo v digiUino f\ shomo vMjutMi lokalno bistriško TV C Al f JA Ob::o vosvlm ob :;pivnti!.tMiu TV v sobi: t m bt I @ ■ ■ TORRI d’EUROPA nakupovanje zabava « doživetja Odprto,, s nedelje Domenita sempr6 aperto Leto XXII, it. 280 @ Snežnik Vaše strani... Vsakodnevna prehrana Pomanjkanje hranil v vsakdanji hrani Na izredno zanimivem, poučnem in prijetnem predavanju nam je svetovalka za zdravo prehrano, sicer pa urednica spletne strani www.srecno-zivljenje.com, Minka Gantar povedala veliko koristnih podatkov glede vsakodnevne prehrane. Morda niste vedeli, vendar sive lase, poleg dednosti in skrbi povzroča pomanjkanje B vitamina in beljakovin. Da vam alergije povzročajo težave v črevesju in zato posledično pomanjkanje magnezija in kalcija, morda tudi marsikdo ne ve. Da pa je glavno in najpomembneje osredotočanje na pozitive morda preko internetnih vrivkov zvemo marsikdaj, kako pa gre s tem v praksi, nam pove največkrat naše telo. Za odpravljanje težav z bolečimi sklepi nam predavateljica priporoča jemanje Omege 3 ali ribjega olja, ki v zelo hitrem času izboljša stanje kosti. Morda tudi niste vedeli, ali pač, da se pod kožico gozdnih jagod nahaja resveratrol, snov, ki blokira encime gripe. Resje, najbolje je, če se namesto basanja s kapsulami vseh vrst prehranjujemo z doma pridelano zelenjavo, sadjem in mesom - vendar vsakdo te možnosti, kot dobro vemo, nima. Da pa so tisti, ki nam hrano prodajajo iz nje izvrgli vse koristno, kar se da in nam prodajajo namesto pravih hranil kup škodljivih snovi samo zaradi golega zaslužka, pa tudi čivkajo že ptiči na vejah. Na primer Alpsko mleko si imena mleko sploh ne zasluži, saj gre za enega najhujših strupov, še posebej, če na spodnji strani opazite številke do pet, kar pomeni, da je bilo vzeto iz prodaje, ponovno pasterizirano, tudi do petkrat, in ponovno dano v prodajo, kot zatrjujejo predavateljica, cel kup znanstvenikov in naši pokvarjeni želodci. In ker so vsakdanja hranila pravzaprav premalo, da bi telo/um/duša in še kaj ne začela protestirati, potrebujemo dodatke. Nekateri imajo srečo in si jih lahko naberejo na domačem vrtu, njivi, gozdu, drugi, ki te sreče nimajo, pa posegajo po prehranskih dopolnilih. Tržišče jih premore cel kup in da bi se spet ne zafrknili, je potrebno podjetje, ki jih prodaja, do obisti spoznati, preverjati certifikate in slediti raziskavam. Vse lepo in prav, če za takšne stvari imate, ali si vzamete čas. Zato morda takšna predavanja koristijo posebej pri ozaveščanju ljudi. Na žalost, ali še prej na srečo, so Brkini menda še tako zdravi in prežeti s pravo hrano, da na predavanju ni bilo veliko ljudi, kar opominja tudi na to, da se ljudje prehranjujejo na povsem samoumeven način, brez razmišljanja o tem, kaj je zares hranilno in kaj ne. Da pa pomanjkanje pravih snovi v hrani pripelje do mnogih novodobnih bolezni, najbrž ni potrebno spet in spet trobiti v rog ali kam. Gantarjevi je na vprašanja pomagala odgovarjati strokovnjakinja za prehrano in živila, Ester Žerjal, ki je bila veliko let zaposlena v bivši Drogi v Gradišču in se s tem ukvarjala profesionalno. Slušatelji smo ugotavljali, da nam manjka še veliko znanja in morda še veliko strpnosti in ljubezni do samih sebe. Da, tudi pri prehranjevanju, ki se zdi tako povsem vsakdanje samoumevno. tekst in foto Patricija Dodič Naredivrt.si Povej mi, kaj ješ in povem ti, kako posadiš Načrtovanje zelenjavnega vrta je eno najbolj zahtevnih, a hkrati najbolj pomembnih opravil pri vzgoji zdrave, domače in okusne zelenjave. Je res potrebno, da je tako naporno? Seznam, kaj v gospodinjstvu radi jemo, precej hitro sestavimo. Potem pa se začnejo vse težja in težja vprašanja. Koliko rastlin potrebujemo, da bo dovolj za nas? In koliko nam velikost našega vrta sploh dopušča? Kam umestimo rastline, da bo kolobar pravilen? Kateri so slabi in kateri dobri sosedje? Kako sestavimo mešane posevke? Katere koristne rastline bodo najbolje zapolnile vmesni prostor med rastlinami? Zakaj bi se mučili z odgovori nanje, ko lahko svoj čas posvetite stvarem, ki jih imate zares radi. Letos smo namreč stopili skupaj strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem ter zasnovali novo spletno stran z brezplačno aplikacijo samoo-skrbnega vrta, ki bo na zabaven, enostaven in privlačen način pripravila načrt vašega domačega vrta z upoštevanjem pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih posevkov, setvenega koledarja... Preprosto kot 1,2,3 Da bi sestavili načrt, morate aplikaciji naredivrt.si zaupati: 1. kako velik bo vaš zelenjavni vrt 2. koliko osebje v gospodinjstvu ter 3. katero zelenjavo najraje vidite na svojem krožniku In aplikacija vam izriše načrt, pisan na vašo kožo. Tako pripravljen načrt boste lahko nosili naokrog, saj je celotna aplikacija zasnovana tako, dajo lahko spremljate še na računalniku, tablici, telefonu, celo TV-ju. Seveda pa si lahko načrt tudi natisnete. Pri tem vam digitalni pomočnik ne bo pozabil napisati še števila rastlin, sadilnih razdalj in koristnih rastlin, s katerimi lahko zapolnite med- prostor v vrsti, da bo delo potekalo hitro in gladko. Koledar opravil Z načrtom se znanje našega spletnega vrtnarja ne konča. Na podlagi načrta namreč sestavi tudi opomnike za opravila, vreme, setveni koledar... ter nam tako pomaga organizirati čas. Shranjuje tudi vse naše zapiske in fotografije, kar se bo na koncu leta izkazalo za zelo koristen vrtnarski dnevnik. Podpora ekipe Kluba Gaia Naredivrt.si vsebuje tudi enciklopedijo vrtnin od semena do krožnika, opis vseh pomembnih škodljivcev in bolezni ter mnoge druge koristne in zabavne vsebine, video nasvete in še in še. Če pa nam bo ob vsem tem še vedno potreben nasvet, so nam kot vedno tudi tu Gaini strokovnjaki le en klik stran. Kadarkoli jim lahko pišemo, priložimo sličico in z veseljem nam bodo pomagali razrešiti vsako vrtnarsko zagato. Tanja Mele Klub Gaia ljubi jagod? Kdo ne Vsakemu ljubitelju vrtnarjenja je v izziv v domačem vrtu ali cvetličnem loncu pridelati sočne in sladke jagode. Še v večje veselje nam je, če imamo domače jagode na voljo skozi vse leto. To možnost nam ponujajo večkrat rodne sorte, ki pa za tvorjenje zdravih plodov zahtevajo kar nekaj naše pozornosti. Večkrat rodne jagode za zasnovo cvetnih brstov potrebujejo relativno kratko obdobje nizkih temperatur. Jagode s tako zasnovo cvetijo in zorijo v vsej rastni sezoni do prvih pozeb, ko rast prekinejo zunanji dejavniki. Med večkrat rodnimi sortami obstaja nekaj razlik. Posamezne večkrat rodne sorte cvetijo in rodijo le v dveh do treh intervalih, druge pa resnično cvetijo in rodijo skoraj neprekinjeno. Nekatere sorte izraščajo veliko število živic, druge pa so take, daje za množenje potrebna delitev grma ali celo setev. Tretja, bistvena razlika je v sposobnosti zasnove cvetnih brstov na mladikah, ki izraščajo na živicah. Le tiste sorte, ki na mladikah zelo hitro zasnujejo cvetove, so primerne za gojenje obešank ali plezalk. Osnova pravila sajenja Pri oblikovanju nasada je potrebno paziti, da jagod ne sadimo na mesta, kjer so predhodno rasli paradižnik, krompir ali kumare. Poskusite jih posaditi med špinačo, čebulo, por, solato, redkvico, boreč ali nizki fižol. Za dober in kakovosten pridelek ter manj bolezni je priporočljivo sadike menjavati vsake tri leta. V domačem vrtu jih lahko gojimo tudi brez folije. V času zorenja naredimo le zastirko iz slame, da bodo v primeru dežja plodovi čisti in jih ne bo treba prati. Za sladke plodove potrebujejo veliko hranil Jagode so glede nege dokaj zahtevne. Ker potrebujejo rahlo kislo in dobro hranljivo prst, tla pred sajenjem pognojimo z dolgo delujočim 100% organskim gnojilom v obliki pelet plan-tella organik, vrtni prsti pa primešamo še kislo plantella zemljo za rododendrone. Za tvorjenje plodov potrebujejo jagode veliko hranil, zato jih vsaj trikrat v sezoni dognojimo s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Granu-le gnojila potresemo okoli rastlin. Potrebno jih je varovati pred boleznimi in škodljivci Rastline so dokaj dovzetne za plesen in pegavost, zato jih že od začetka rastne dobe krepimo z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. To povsem ekološko sredstvo okrepi celične stene rastlin in tako povzročiteljicam bolezni prepreči okužbo. Škropimo enkrat tedensko in po vsakem večjem dežju. Za večjo rodnost in obenem tudi večjo odpornost jagode vsaj trikrat v sezoni zalijemo še z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki vsebuje pomembne aminokisline, huminske kisline, vitamine in ogljikove hidrate. Jagode imajo nadvse radi tudi polži. Proti polžem ukrepamo tako, da okoli parcel in v manjši meri tudi na potke potrosimo slastno vabo bio plantella arion +, ki jo polži izberejo raje kot naš pridelek. Na gredicah ali grebenih pa uporabimo plitve plastične posode, kamor slastno vabo natrosimo. Za dodatno zaščito okoli gredic napravimo še mehansko prepreko z naravnim bio plantella gelom proti polžem. Čeprav je gel povsem naraven, brez vonja in barve, pa polži preko njega ne gredo. Gel preprosto iztisnemo iz plastenke in na ta način okoli območja, ki ga želimo zaščititi, zarišemo neprekinjen obroč. Strokovnjaki Kluba Gaia Leto XXII, št. 280 Vaše strani... Snežnik @ Univerza za tretje življenjsko obdobje ZBOR ČLANOV »Širimo obzorja, združujemo ljudi« Na prvi pomladni dan smo se člani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica zbrali v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, da pregledamo delo preteklega leta in načrt dela za leto 2014. Za uvod sta nam zaigrala Nejc in Blaž Frank, učenca Glasbene šole Ilirska Bistrica. Ga.ZalkaŠajn,ga. Marija Zver Šlenc in ga. Neta Vergan pa so nas z besedo, pesmijo in sliko popeljale s Srečkom Kosovelom v začetek zbora članov. Skupna ugotovitev članov društva je bila, da znanja ni nikoli dovolj in da nismo nikoli prestari za učenje ter da je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju ne le pomembno, ampak tudi koristno, saj z učenjem in druženjem bogatimo kvaliteto življenja starejših in prispevamo k aktivnemu in. dejavnemu staranju. Predsednica univerze, Nevenka Tomšič je podala pregled dela društva v letu 2013, v katerem smo dosegli oziroma celo presegli vse zastavljene cilje in naloge. Univerza, ki ima status društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja že devetnajsto študijsko leto uspešno organizira in izvaja izobraževanje za starejše. Svoje znanje bogatimo v 20 izobraževalnih skupinah, v katere je vključenih 287 udeležencev. V eno izobraževalno skupino je vpisanih 127 udeležencev, v dve izobraževalni skupini 27 udeležencev, v tri izobraževalne skupine 16 udeležencev, v štiri izobraževalne skupine 12 udeležencev in 1 udeleženec v pet in več izobraževalnih skupin. V skupino kulturna klepe- talnica je vključenih 13,94% udeležencev, v spoznavajmo svet in domovino 13,59%, v skupine angleškega jezika 11,85%, italijanskega jezika 10,45%, mini šola za razumevanje človeške narave 8,71%, v delavnico izdelave nakita iz fimo mase 8,01% ter v ostale skupine 33,45% udeležencev. Za uspešno izvajanje študijskih krožkov gre zahvala mentorjem in animatorjem, ki so svoje delo oziroma realizacijo posameznega izobraževalnega programa v preteklem letu tudi skupaj s svojimi študenti predstavili na zboru članov društva. Poleg osnovnih programov so se izvajale tudi različne tematske delavnice, predavanja in druge oblike izobraževanja na področjih, ki starejše zanimajo, predstavitve knjig in izdelkov naših udeležencev. Predstavniki društva so se udeleževali strokovnih srečanj, posvetovanj, sestankov, seminarjev, delavnic, poletne šole in strokovnih ekskurzij. Društvo se je povezovalo in sodelovalo s sorodnimi organizacijami in društvi na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju ter tako pripomoglo k boljši kakovosti življenja starejših. S Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje in Andragoškim društvom - Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje smo izvajali projekt »Slovenska mreža organizacij izobraževanja starejših«. V okviru tega projekta so bila izvedena usposabljanja animatorjev in mentorjev, izdelan je bil Standard kakovosti NVO izobraževanja starejših - priročnik za vodenje izobraževanja starejših v NVO, sodelovali smo na 2. Mednarodnem festivaul znanja in kulture starejših »Primorska skozi čas", izvajali smo svetovanje in informiranje NVO (pomen izobraževanja starejših, aktivnosti na področju izobraževanja starejših in prostovoljstva, pomen vključitve NVO v mrežo organizacij za izobraževanje starejših, dvig e-opi-smenjevanja in vključenosti starejših, pomen civilnega dialoga in zagovorništva za NVO, vključevanje projektov NVO v RRP, pomen društva v javnem interesu, idr..), sodelovali pri pripravah pripomb in predlogov na strateške dokumente s področja izobraževanja starejših, vključeni smo bili v projekt DEKD - „Po Bistriškem - lahkih nog naokrog" in sodelovali pri organizaciji predstavitve računalniške aplikacije za vodenje izobraževanja starejših na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje. V mesecu marcu, ob praznovanju 30-letnice delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je med devetimi slovenskimi univerzami tudi naša univerza prejela posebno priznanje za uspešno delo na področju izobraževanja starejših. Sprejetje bil tudi program dela za leto 2014. Vse naše aktivnosti bodo tudi v tem letu usmerjene v izvajanje pestre in raznolike ponudbe oziroma izvajanje izobraževalnih programov za starejše. Z aktivnostmi društva želimo prispevati k boljši kakovosti življenja starejših, k aktivnemu preživljanju prostega časa, skrbi za zdravo življenje, delovno ustvarjalnost, osebnostno rast in družbeno angažiranost. V letošnjem letu načrtujemo vključitev čim večjega števila starejših v programe društva, širitev programa na celotno območje občine, pridobiti večje število moške populacije, povečati medgeneracijsko sodelovanje in izvajanje prostovoljnih aktivnosti ter povezovanje z drugimi institucijami, organizacijami in društvi. Z delom društva želimo utrditi družbeni položaj starejših in spremeniti dosedanji stereotip o starejših. Ga. Jana Poljšak je podala obrazložitev finančnega poročila za leto 2013 in finančnega načrta za leto 2014, iz katerih je razvidno, da je pri izvajanju programa zelo pomembno prostovoljno delo, katero predstavlja še najmanj toliko sredstev, kot so bila realizirana v preteklem letu oziroma so načrtovana za letošnje leto. Članice in mentorice prostočasnih dejavnosti so za udeležence zbora pripravile prečudovito razstavo izdelkov udeleženk delavnic organiziranih v preteklem letu. Udeležence zbora so pozdravili, izrekli pohvale in zaželeli veliko uspeha in nadaljnjega uspešnega sodelovanja tudi naši gostje ga. Miranda Vrh, direktorica DSO Ilirska Bistrica, ga. Jožica Žibert, predsednica Društva invalidov Ilirska Bistrica, g. Franc Gombač, predsednik Društva upokojencev Ilirska Bistrica in ga. Janja Ternovec predstavnica Društva diabetikov Ilirska Bistrica. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri uspešni 30 LET SLOVENSKE UTZO 20. marca 2014 je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) v Klubu Cankarjevega doma proslavila 30-letnico obstoja. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje ima od vseh začetkov za cilj izobraževanje starejših odraslih, skrb za njihovo osebnostno rast, vključevanje v medgeneracijsko sodelovanje na lokalni ravni in dejavno državljanstvo. V nacionalno mrežo povezuje 47 univerz za tretje življenjsko obdobje po celi Sloveniji. Častni pokrovitelj dogodka je bil predsednik države Borut Pahor. Z govorom sta nastopila minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in Davor Domin-kuš z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in oba poudarila pomen aktivne starosti, katere pobudnik je vseh 30 let UTŽO. V imenu mreže Slovenska realizaciji našega programa v letu 2013. Veselimo se novih srečanj, dogodkov in pridobivanja novih znanj za življenje. Ostanite z nami tudi v tem letu in novem študijskem letu 2014/2015. UTŽO Ilirska Bistrica UTŽO je predsednica prof.dr. Ana Krajnc spregovorila o prehojeni poti in nakazala načrte za prihodnost. Multimedijski prikaz je na zanimiv način pokazal vse pomembne mejnike UTŽO od začetkov v letu 1984 do danes. V kulturnem programu so sodelovali: Ana Vipotnik, Igor Leonardi, Saša Pavček, Janez Škof in Marjan Stanič. Na koncu so najbolj delavna društva prejela posebno priznanje. Med njimi je tudi Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica pod vodstvom predsednice Nevenke Tomšič. Čestitamo in želimo še veliko uspehov ter zadovoljstva številnega članstva! DUTŽO Ilirska Bistrica Marija Gaberšnik Donacija PROJEKT RADI DELAMO DOBRO »Svoje bližine do okolja, v katerem delujemo, ne vidimo samo kot fizično bližino naših trgovin, saj naše kupce do najbližje Mercatorjeve trgovine v povprečju loči le 500 korakov. Svojo bližino z okoljem vidimo tudi v povezanosti in sobivanju s kraji, v katerih se nahajamo, in njihovimi prebivalci«, v Mercatorju pojasnjujejo svojo podobo najboljšega soseda. Z namenom vračanja dobrega v lokalno okolje, v katerem deluje, Mercator v mesecu aprilu v izbranih stotih lokalnih trgovinah po vsej Sloveniji izvaja projekt Radi delamo dobro. V okviru projekta bo ob pomoči svojih kupcev med sto zmagovalnih lokalnih društev razdelil donacijo v skupni vrednosti 100.000 EUR. V ta projekt je vključena tudi trgovina Market 19 Livade Izola, Kajuhova ulica 28, Izola. V njej bo v času od 1. aprila do 30. aprila 2014 potekalo prav posebno glasovanje. Kupci boste do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim lahko oddate svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. To so: • Taborniki - Jadranski stražarji Izola • Veslaški klub Izola • NK Izola Žetoni se oddajajo v posebno glasovalno skrinjico, ki se nahaja ob blagajni v tej Mercatorjevi trgovini. Ob zaključku glasovanja bo društvo, ki bo prejelo največ glasov kupcev, prejelo Mercatorjevo donacijo v vrednosti 1.000 EUR, sredstva pa bo namenilo za izvedbo konkretnega projekta, s katerim se potegujejo za donacijo. Nagrajeni pa bosta tudi ostali dve udeleženi društvi. Več o projektu, sodelujočih trgovinah in društvih si lahko preberete tudi na www.mer-cator.si. Vabljeni v Mercatorjevo trgovino Market 19 Livade Izola in odločite, kdo bo prejemnik Mercatorjeve donacije. NAVIJAMO ZA DOBRE IDEJE! NAJBOLJŠE BOMO URESNIČILI Z VAŠO POMOČJO. Vabimo vas, da skupaj odločimo, kako lahko razpoložljiva sredstva najbolje prispevajo k razvoju našega kraja in k višji kakovosti življenja v njem. V vaši trgovini vas čakajo trije predlogi. Izberite enega izmed treh predlogov za izboljšanje vašega okolja. Tistega z največ prejetimi glasovi bomo uresničili. Glasovanje poteka od 1.4. 2014 do 30.4. 2014. 31 Mercator QSnežnik Vaše strani - šport... Leto XXII, št. 280 Karate OLDERSI V TOLMINU PONOVILI USPEH V soboto, 29. marca, je potekal 5. Pokal Tolmin, mednarodni karate turnir odprtega tipa. Pokal Tolmin je letos potekal že petič. Turnirja so se udeležili tekmovalci iz Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije in Slovenije. Karate klub OlderSi se je tudi tokrat odlično predstavil. Tekmovanje se je pričelo s člani. V svoji kategoriji sta Martina Volk in Abram Janez osvojila zlato, Monika Tomažič in Primož Tomažič srebro ter Andrej Primc bron. V kategoriji kata tim v sestavi Primc, Abram in Tomažič so člani osvojili drugo mesto. Košarka PIVSKI KOŠARKARJI ZA TOČKO ZGREŠILI BOJ ZA PRVAKA Letošnja košarkarska sezona, ki traja že od oktobra, se za pivške košarkarje počasi bliža koncu, košarkarje namreč čaka le še nekaj tekem, ki odločajo o končnih razvrstitvah v ligi. Članska ekipa fantov, ki že drugo leto pod taktirko trenerja Gašperja Kolmana suvereno nastopa v tretji slovenski košarkarski ligi, je bila s svojimi letošnjimi predstavami tako uspešna, da so se Pivčani v zadnjih kolih rednega dela tekmovanja borili za mesta, ki vodijo v dodatne kvalifikacije za prvaka lige. Kljub temu, da je bil končni razplet zadnje tekme, na kateri so Pivčani nujno potrebovali zmago, za domače fante grenkega priokusa in bo članska ekipa tudi prihodnjo sezono nastopala znotraj tretje lige, ne gre spregledati vseh uspehov, ki so jih fantje, skupaj s strokovnim vodstvom, vztrajno in predano beležili skozi celo letošnjo sezono. O borbenih tekmah in veliki želji po uspehu priča Pri otrocih sta Polona Zadnik in Nina Pavlovič osvojili bronasto medaljo, Manca Pavlovič in Rebeka Oblak srebrno ter Ani-ka Sedmak in Natali Sedmak zlato medaljo. Polona Zadnik, Anika Sedmak in Rebeka Oblak so si v kategoriji kata tim priborile zlato medaljo. V klubu smo še posebej ponosni na Jožeta Primca in Tobija Penka, ki sta spet pokazala vztrajnost in borbenost ter izjemen napredek. Seveda se vsak športnik ali ekipa na tekmovanje odpravi z namenom zmagati, a včasih na koncu šteje še kaj drugega. Vsem tekmovalcem čestitamo! Meta Oblak Nogomet NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ Nastopi NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ v spomladanskem tekmovanja v PNL 2013/14: NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ - NK PLAMA INŠTALACIJE NK BILJE - NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ -NK KORTE - NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ NK POSTOJNA - NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ - NK ILIRSKA BISTRICA NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ - NK KOŠANA -NK PORTOROŽ PIRAN - NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ-NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ - NK CERKNICA - 14. krog 6/4-2014 ob 17.00 15. krog 12/4-2014 ob 17.00 16. krog 19/4-2014 ob 17.00 17. krog 27/4-2014 ob 17.00 18. krog 4/5-2014 ob 17.00 19. krog 11/5-2014 ob 17.00 20. krog 17/5-2014 ob 17.00 21. krog 25/5-2014 ob 17.00 22. krog 1/6-2014 ob 17.00 NK KOMEN - NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ Domače tekme igramo v NEDELJAH, gostovanja so v sobotah ali nedeljah, kar je odvisno od domačina. Ljubitelje nogometa vabimo, da se udeležijo tekem domačega kluba tako na domačem terenu kot tudi na gostovanjih. NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ že športno vzdušje, ki so ga košarkarji s svojimi predstavami vnesli v Pivko. Domače tekme v športni dvorani Skala so bile namreč skozi celo sezono izjemno dobro obiskane, tisti najbolj zvesti navijači pa so košarkarje spodbujali celo na gostujočih tekmah. Fantje, ki so že v lanski sezoni nakazali, da mislijo resno in so pod košem presenetili marsikaterega nasprotnika, so v letošnji sezoni svoj tempo le še stopnjevali in nizali zmage, predvsem pa odigrali nekaj res izjemnih tekem, ko so bila slavja odločena v končnicah, z napornimi boji in najvišjo mero fizične pripravljenosti ter psihične zbranosti. Fantom članske ekipe košarkarskega kluba lahko ob skorajšnjem zaključku sezone, po vseh prikazanih tekmah tako le čestitamo, saj so sloves o kakovosti košarke, ki se igra na Pivškem ponesli v kar nekaj krajev po državi, neugoden razplet ob koncu sezone pa naj bo fantom le še dodatna spodbuda in dokaz, da je v prihajajoči sezoni možno osvojiti še več. In kako je svoje misli ob bližajočem se koncu košarkarske sezone strnil podpredsednik Košarkarskega kluba Pivka, Damjan Fatur? »Kar se zadeva delovanja kluba smo zadovoljni, saj smo izpolnili vse zastavljene naloge in izvedli tudi vse načrtovane dogodke. Glede na rezultate, smo predvsem pri mlajših kategorijah zadovoljni z napredkom, ki ga kažejo mladi košarkarji. V državnem selekcioniranju ima naš klub namreč 3 fante in celo eno košarkarico, ki je uvrščena v državno reprezentanco UI4. Pri članski ekipi smo imeli to sezono res veliko težav s poškodbami in boleznimi. Celo sezono sta bila poškodovana ena izmed nosilcev igre in sicer Miha Rebec in Tibor Klobučar, poleg tega pa sta polovico tekem zamudila tudi Nejc Žitko in Denis Polh. Še dodatne poškodbe, ki so se dogajale med sezono so res močno vplivale na treninge, ki niso bili popolni in se je vse to posledično pokazalo tudi na končnem rezultatu. Predvsem še vedno boleč je za nas zadnji poraz, ko smo v zadnji odločilni tekmi v Medvodah izgubili svojo možnost uvrstitve v skupino za ligo prvaka, ko smo v zadnji sekundi s strani nasprotnikov prejeli nesrečno trojko in dvoboj izgubili za samo eno točko. Kljub vsem težavam, ki so zaznamovale sezono, kise ta trenutek počasi zaključuje, smo s stanjem v klubu zadovoljni in že snujemo plane za naslednjo sezono. Poseben izziv bodo zopet spremembe, ki se nam obetajo v igralskih vrstah, saj zaradi kroničnih poškodb kar nekaj igralcev načrtuje končanje aktivnega igranja.« Sicer pa je Košarkarski klub Pivka v marcu na svojem občnem zboru izvolil tudi novo vodstvo v sestavi Robert Sever (predsednik), Damjan Fatur (podpredsednik), Sandi Jakovina (podpredsednik), Katarina Žafran (sekretar) ter članov Aleš Cantarutti, Grega Česnik, Damjan Kapelj, Stojan Franetič, Jani Krebelj, Borut Bele, Zoran Milič. Doris Komen Horvat Biološke čistilne naprave <**««) Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike Biološke čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo elektrike Zbiranje in uporaba deževnice Podzemni rezervoarji od 1000 L do 76000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Okrasni nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L. Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala oprema: filtri za deževnico 1 odvzem vode kjerkoli na vrtu.. Kompostniki. www.cistilnenaprave-dezevnica.si ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 LESENIH NOTI univ: rmtranjavrata.si hitra in kvalitetna REŠITEV! Nudimo vam masivna . stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE A' ~ POMI5 Andrej Šilc. e.p., Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA FAX: 01/8360 830, e-mail: aamisilamis.net Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Smučanje USPEŠNI NA TEKMAH PRIMORSKEGA »ŽIVLJENJE JE SMUČARSKEGA POKALA Tekmovalci Smučarskega kluba Kalič Postojna, so kljub letošnji nič kaj ugodni zimi uspešno zaključili sezono. Tudi letos so se udeležili tekmovanj Notranjsko primorske regije in Primorskega smučarskega pokala. V soboto 1.3. 2014 je SK Kalič Postojna organiziral že 6. tekmo za Miškotov pokal, v spomin na dolgoletnega člana kluba Draga Čigona. Tekmovalci in tekmovalke Smučarskega kluba Kalič Postojna so bili več kot odlični in v skupni razvrstitvi dosegli 1. mesto in tako obdržali "prehodni Miškotov pokal". Klub se je udeležil tekmovanja za Pokal prijateljstva treh dežel v Forni di Sopra, ki je potekal 8. 3. 2014 ter s samo 17 tekmovalci dosegel odlično 2. mesto v skupni razvrstitvi in 3. mesto v mladinski društveni lestvici. To soboto 22. 3. 2014 pa so se tekmovalci udeležili še zadnje tekme v okviru tek- movanj Primorskega smučarskega pokala in sicer na Cerknem za " Pokal Javornika" in dosegli odlično 2. mesto v skupni razvrstitvi in prav tako 2. mesto v mladinski društveni lestvici. Alenka Bratož SK Kalič Postojna LEPO. SMUČANJE JE OBOJE!« (Sandi Murovec) Mnoge sicer že navdušujejo prvi pomladni znanilci, vsi ljubitelji zimskih športov pa na višje ležečih predelih še vedno izkoriščajo snežno idilo, ki je vtem pomladnem soncu še posebej privlačna, sploh, če je smuka tista, brez katere si največji navdušenci le te stežka predstavljajo svoj vsakdan. Člani smučarskega kluba Pivka so nedvomno eni izmed tistih, ki bodo sneg v prihajajočih pomladno-poletnih mesecih še kako pogrešali, kljub temu, da je za njimi naporna sezona, v kateri so ves svoj prosti čas posvečali napornim treningom in tekmam. A ves trud mladi smučarji in njihovi trenerji ne jemljejo kot obremenitev, saj je smučanje hobi, ki posameznika odvrne od nezdravih navad in ga nauči discipline, in vztrajnosti ter poskrbi za dobro telesno in psihično kondicijo. Smučanje je torej še ena izmed športnih disciplin, v kateri otroci in mlado- Balinanje USPEH MLADIH BALINARJEV V Rogaški Slatini je zadnjo nedeljo v mesecu marcu, potekal finalni del državnega prvenstva v balinanju, v disciplini posamezno klasično, za dečke in deklica. Nastopilo je 8 najboljših uvrščenih iz kvalifikacij ( nadtopilo je 27 dečkov in 7 deklic), ki so potekale v soboto 22. marca v Ljubljani, Pivki in Postojni. Ponovno so veliki uspeh dosegli DEČKI iz ekipe POSTOJNSKA JAMA. Državni prvak je postal Gašper Povh, ki je finalnem srečanju premagal lanskoletnega prvaka Nika Švaro. Polfinale - Povh ( Postojnska jama): Fabjan ( Hrast) 10 : 9; Švara ( Postojnska jama : Sodec ( Krim ) 12 : 10. Finale - Povh : Švara 10:6 Mlada balinarja sta na turnirju prikazala največ in bila najboljša tako v bližanju kot v zbijanju. V B.K. Postojna so s pričetkom balinarske sezone izredno zadovoljni in tudi prepričani, da bo ekipa dečkov podobno uspešna tudi v državni ligi in tudi še v preostalih posameznih disciplinah. Pavel Švara stniki lahko izrazijo sebe, se ob tem priučijo delovnih navad in potrpežljivosti ter vzpostavijo z isto mislečimi pripadniki skupnost in priložnosti za druženje ter dobro počutje. Vseeno pa je smučanje šport, ki zahteva precej finančnih sredstev, sploh če se skuša otrokom zagotoviti možnosti dobrih treningov in napredka. Gre namreč za prevoze, smučarske karte, opremo, včasih tudi prenočišča, prijavnine na tekme... Smučarski klub Pivka, kateremu prioriteta je vsekakor kakovostno delo z otroci in mladostniki, finančne potrebe le redko postavlja v ospredje kot razlog, ki bi vplival na veselje in delo, ki ga imajo člani in trenerji v klubu. Najosnovnejše stroške sicer pokrijejo s članarinami, vsa ostala bremena pa nosijo starši z namenom, da bi svojim otrokom omogočili priložnosti in udejstvovanja, v katerih so mladi smučarji že izkazali svojo vnemo in tudi zelo dobre uspehe. Letošnja sezona, ki se počasi bliža koncu, je bila poleg zi-movanj, zimskih počitnic, številnih treningov in tekem, predvsem v znamenju številnih dobrih rezultatov za kar vsem tekmovalcem, članom, trenerju Radu Fabjanu in vodstvu kluba iskreno čestitamo! Doris Komen Horvat, Foto: Smučarski klub Pivka YETO OOegalerfV) TRGOVINA Z A TOPEL DOM 19 LET IZKUŠENJ, KAKOVOST, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE, POMOČ PRI IZBIRI IZVAJALCA, GARANCIJA IN ZANESLJIV SERVIS NOVA POSLOVALNICA V KOPRU! ________j ogrevanje * vodovod * klimatizacija Toplotne črpalke, kotli na lesno biomaso, klimatske naprave, plinski kotli, solarni sistemi, radiatorji, talno ogrevanje, dimniki, kopalniške in kuhinjske armature, hišna kanalizacija, inštalacijski material.,. Megaterm d.o.o. /1.041218127 Z e. info@megaterm.si / www.megaterm.si PE Nova Gorica ♦ Cesta 25. junija Ig, 5000 Nova Gorica /1. 05 333 40 77 PE Postojna • Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna /1. 05 726 21 96 PE Koper (NOVO!) • Šmarska cesta 4, 6000 Koper /1. 08 205 65 37 Novo - VACHTPOOL bazeni ilhlči Moj BAZEN. Moja obala OMPASS CERAMC POOLS EUROPE FMA d.o.o., Stava rvsvt 20 2111 Moč«*, Slovenija >d prodaje, montaže in serviet, do vdrževanja in dodatne opreme. Povprašajte za nasvet ali pokličite /a ponudbo. Vel.: 02 604 04-55 Bazeni - vvellness - fontane WWW.EMA-BAZENI.SI V spomin Srce je omagalo J tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Svojo življensko pot je v 91. letu starosti sklenil dragi mož, oče, tast, starate in prastarate IVAN GRBEC iz Vrbice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, posebej dr. Lovričevi in osebju Splošne bolnišnice Izola za nudenje pomoči v času njegove bolezni. Hvala župniku za opravljen obred in pevskemu zboru Košana. Posebej hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Žalujoči: žena in hčeri z družinama Dober boj sem izbojeval, vero ohranil, tek končal ZAHVALA Pater Ivan Tomažič (17.6.1919-22.2.2014) Pregarje Občini Ilirska Bi: in okolice iz Ilirske Bi: |vala za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za oskrbo in pomoč pjših občanov Ilirska Bistrica, Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica za pogrebne storitve, pm duhovnikom in g. škofu Metodu Pirihu za darovano pogrebno mašo, > darovano cvetje. Osnovni šoli Pregarje za darovano cvetje, vsem krajanom vasi Pregarja ano pomoč,pevskemu zboru Košana in organistki ga. Damijani Kinkela, gostilni Mate Vsem, ki so se od njega poslovili z lepimi besedami in vsem, ki niso posebej imenovani in so ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Sorodniki Za vse informacije glede objave zahval lahko pokličete v uredništvo na gsm številko 041/550-107 ali nam pišete na: info@e-sneziilk.net Poročilo o skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek v letu 2013 Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o. je upravljavec treh vodovodnih sistemov, in sicer: • vodovodnega sistema Ilirska Bistrica, • vodovodnega sistema Knežak in • vodovodnega sistema Podstenjšek. Največji občinski vodovodni ■ sistem Ilirska Bistrica zagotavlja pitno vodo v vaseh Brce, Čelje, Dobropolje, Dolenje, Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Fabci, Gabrk, Gornja Bitnja, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Janeževo Brdo, Jasen, Jelšane, Kilovče, Koseze, Mala Bukovica, Male Loče, Nova vas, Novokračine, Ostrožno Brdo, Pavlica, Podbeže, Podgrad, Pregarje, Prelože, Prem, Račiče, Ratečevo Brdo, Rečica, Rjavče, Sabonje, Smrje, Soze, Starod, Studena Gora, Sušak, Tominje, Topole, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Zajelšje, Zarečica in Zarečje, deloma pa zagotavlja oskrbo s pitno vodo tudi v občinah Hrpelje-Kozina in Pivka ter v sosednji državi Hrvaški. Vodovodni sistem Knežak oskrbuje s pitno vodo vasi Bač, Knežak in Koritnice. Vodovodni sistem Podstenjšek pa zagotavlja pitno vodo v vaseh Mereče, Podstenje, Podstenjšek, Podtabor in Šembije. Vsi tri vodovodni sistemi se oskrbujejo s pitno vodo, ki je uvrščena med površinske vode oz. vode, na katere lahko vpliva površje. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. I. RS, št. 19/04, 35/04,26/06,92/06 in 25/09 - v nadaljevanju Pravilnik) je v letu 2013 na vseh treh vodovodnih sistemih potekal notranji nadzor in tako imenovano spremljanje stanja (monitoring) pitne vode. Notranji nadzor pitne vode Notranji nadzor , HACCP sistpma Point SystenL prepoznavanje, o prisotnimi škodlji' ogrožajo zdravje V okviru notranj .... na osnovah Critical Control identifikacijo oz. h nadzor nad morebitno 'i ali stanji, ki lahko pitne vode v m Koper. m adzora je vzorčenje in preskušanje 2013 izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Koper. L*' * ji- ^p-- • " "3 k - v- •' • •-? * Opravljene so bile: 1. terenske meritve, v sklopu katerih so bile opravljene meritve naslednjih parametrov: • prosti klor • motnost • temperatura • usedline • barva • vonj preskušani naslednji parametri: " jf" Escherichia coli • Clostridium perfringens > s f • enterokoki • število kolonij pri 22°C ; • koliformne bakterije • število kolonij pri 37°C 1 3.Fn 2. mikrobiološka preskušanja, v sklopu katerih so bili ' preskuša, ' '' ^jjSjhd 3. fizikalno-kemijska preskušanja, v sklopu katerih so bili preskušani naslednji parametri: barva • elektroprevodnost (pri 20°C) motnost • oksidativnost pH (pri 25°C) • amonij nitriti • trihalometani i ■ Vzorčna mesta so na vseh treh vodovodnih sistemih enakomerno razporejena po celotnem vodovodnem omrežju, kar omogoča nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode do končnega uporabnika. Obseg preskušanj pitne vode izhaja iz ocene tveganja posameznega vzorčnega mesta. Redna mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja ter terenske meritve so osnova za ugotovitev zdravstvene ustreznosti pitne vode. V Tabeli št. 1 je prikazano število in vrsta preskušanj pitne vode po posameznih vodovodnih sistemih ter število neskladnih vzorcev pitne vode. Tabela št. 1: Notranji nadzor pitne vode v letu 2013 npr.: pesticidov, mikroelementov v pitni vodi. Uživanje motne vode predstavlja ali kaže na možnost večjega tveganja za zdravje uporabnikov pitne vode, zato je potrebno ob pojavu povečane motnosti razglasiti ukrep prekuhavanja pitne vode. Mikrobiološka preskušanja Fizikalno - kemijska preskušanja Vodovodni sistem število preskušanj št neskladnih vzorcev število preskušanj št. neskladnih vzorcev Ilirska Bistrica 58 2 54 ■ 0 Knežak 6 0 6 0 Podstenjšek 7 0 6 0 Na vodovodnem sistemu Ilirska Bistrica sta bila 2 vzorca pitne vode neskladna, in sicer zaradi prisotnosti bakterije Clostridium perfringens in koliformnih bakterij. Ob ugotovljeni neskladnosti pitne vode so bili uvedeni ukrepi za opravo neskladnosti - izpiranje omrežja, kateremu je sledilo ponovno vzorčenje in preskušanje pitne vode. Na vodovodnih sistemih Knežak in Podstenjšek so bili vsi vzorci pitne vode skladni z zahtevami iz Pravilnika. Monitoring pitne vode Nosilec monitoringa pitne vode je bilo v letu 2013 Ministrstvo za zdravje, izvajal pa ga je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo. V Tabeli št. 2 je prikazano število in vrsta preskušanj pitne vode po posameznih vodovodnih sistemih ter število neskladnih vzorcev pitne vode. Število in obseg preskušanj pitne vode je določeno na podlagi števila prebivalcev, ki jih posamezni vodovodni sistem oskrbuje oz. količine distribuirane vode na oskrbovanem območju. Tabela št. 2: Monitoring pitne vode v letu 2013 Obilno, dolgotrajno deževje, kratkotrajni nalivi, taljenje snega ipd. imajo za posledico dokazano povečano motnost pitne vode. Pri tem pride do izpiranja vodozbirnega območja in motnost pitne vode naraste nad predpisano mejno vrednost, ki za naš tip pitne vode znaša 1 NTU. Ob tovrstnih situacijah obstoječe tehnologije priprave pitne vode na posameznih vodovodnih sistemih ne omogočajo priprave zdravstveno ustrezne pitne vode, j) zato so bili v preteklem letu večkrat izdani ukrepi prekuhavanja pitne vode. V spomladanskem času je bil na vodovodnem sistemu Ilirska Bistrica izdan ukrep prekuhavanja pitne vode od 21.1.2013 do 28.1.2013 in od 7.3.2013 do 20.3.2013, v jesenskem času pa od 12.10.2013 do 20.10.2013 in od 5.11.2013 do 11.11.2013. Na vodovodnem sistemu Podstenjšek j spomladanskem času ukrep prekuhavanja izdan) in sicer od 21.1.20123 do 28.1.2013 in od 7.3.1 20.3.2013, v jesenskem času pa od 5.11.201 29.11.2013. I ; Redna preskušanja Občasna p reskušanja. Vodovodni sistem število preskušanj št. neskladnih vzorcev število preskušanj št. neskladnih vzorcev Ilirska Bistrica 15 0 2 0 Knežak 4 0 1 0 Podstenjšek 2 0 0 0 Vsi preskušani vzorci pitne vode so bili skladni z zahtevani iz Pravilnika. Motnost pitne vode Motnost pitne vode je pokazatelj prisotnosti delcev, velikosti od 1nm do 1mm. Delce tvorijo anorganske in organske snovi ter mikroorganizmi (glineni delci, mulj, koloidni delci, huminske snovi, alge, plankton, bakterije...). Delci so prisotni že predpripravo pitne vode in lahko predstavljajo neposredno ali posredno nevarnost za zdravje ljudi. Ščitijo patogene mikroorganizme pred učinki dezinfekcije in večajo porabo dezinfekcijskega sredstva. Poleg tega stimulirajo rast bakterij v distribucijskem sistemu, ker se nanje adsorbirajo hranilne snovi. Adsorptivna sposobnost nekaterih delcev lahko prispeva k prisotnosti škodljivih anorganskih in organskih sestavin I ■ Zavedati se moramo, da je potrebno ne glede na I vremenske razmere zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo, * zato bo v prihodnje potrebno obstoječe tehnologije -priprave pitne vode nadgraditi do te mere, da bomo ne glede na vremenske razmere obvladovali pripravo pitne vode in uporabnikom zagotavljali zdravstveno ustrezno pitno vodo. Zaključek Rezultati notranjega nadzora in monitoringa pitne vode za leto 2013 kažejo na to, da je bila oskrba s pitno vodo razmeroma varna, manj varna pa je bila oskrba s pitno vodo v času obilnih padavin. Direktor: Igor Maljevac, inž. ■■■KKJUni Leto XXII, št. 280 Vaše strani - razvedrilo... Nagradna križanka m m mm "tzsM enigmatika, humor, križanke, sudoku PREBIVALEC KOSEČA, PRI TOLMINU Motor analvser zazna napake na motoriu. DELAVEC V KOZMETIČNEM SALONU DIURETIKI Se vašemu vozil bližajo okvare? Za bencinske in dizelske motorje lenatester.kivam Odprawte napake na vozil starce motorja V prodaji tafli na: wwwjnimovrste.com I PREPIR, KONFLIKT AMERIŠKI PISATEU, HEMIGVVAV OBLIKA NEGOTOV. PLAČILA KARAKTER SLUŽBA ZA ODPO-ŠILJANJE BLAGA QMISD d.o.o., 04/23 56 200, www.motoranalyser.si SESTAVILA HEIDI x BARTOLIČ MOBILNI TELEFON DRUŽINA NAJ- MANJŠIH OPIC NAŠA GRALKAID/ KRAVANJA LESEN ROČNI SODIČEK ZAČIMBA ZA PICO TALUANSKC MOŠKO IME ANGLEŠKA MERSKA ENOTA MEDIA ;lub, PINKO IN PINKOVE KRIŽANKE NEKDANJI VOZNIK FORMULE 1 AVRTON VEK BREZ ZAČETKA PUSTNO PECIVO TATIČ NAŠA PEVK/ HORVAT STAREJŠI MOŠKI PREBIVALEC MARINČE VASI, PRI GROSUPUU NAJMANJŠA VERSKA ORGANI- ZACIJA MOTEL NA vnm TV ZASLON E_MOBIL RUSKO ŽENSKO IME NAŠA DOMOVINA VOLOVSKI JAREM ORAČ LJUBKOVAL. OBLIKA IMENA OTILIJA NAČIN IZRAŽANJA IIMFTNIKA GUMBEK KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE OVČICA ZAKONČEV BRAT MANEKENKA ŠKUFCA ŽARA LADO LESKOVAR PRIPOVED V TRAGEDIJI GLASBENO ZNAMENJE MERSKA KOLIČINA ANTON KOS IME ČRKE K PRVOTNI LIST PLAČILO NA RAČUN KOZJA VRBA DEL VERIGE VRSTA TESTENIN MURSKA" ŽIVAL MAŠ VESLAČ TUL LASTNOST RAVNFGA DROG ZA LOMLJENJE PESEM A. AŠKERCA NAVARJENI DEL HRVAŠKO MOŠKO IME DALMATINSKO MOŠKO IME SIDRO ŽENSKO IME STIL MODERNE KONJSKI TEK.DIR MEHANSKO RAČUNALO PRIPADNIK PIKTOV NAŠA PEVK/ ŽAGAR 6. IN 11. ČRKA ABECEDE CERKVENI ZBOR PRIPRAVA Z/ SPENJANJE MOŠKI POTOMEC ŠTEVILO 2 NEUMNEŽ KRAJ PRI SEVNICI DOLG BO-RILNI MEČ SLAVKO TIHEC KANON AMERIŠKI PEVEC FRANK HRVAŠKA INDUSTRIJA NAFTE PERJE PRI REPI DIRIGENTSKA PALICA NINA OSFNAR HORMON HIPOFIZE MEDNAROD. ORGANIZACIJA ZA DELO OBLIKA VPRAŠAL- NICE ZBOR DEVETIH PEVCEV OZIRALNI ZAIMEK TVOR NA KOŽI GLINEN GRADBENI IZDELEK ROMUNSKO ŽENSKO IME MORSKI ROPAR Snežnik @ Mesečni horoskop K PRAVILNO GESLO KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: ČASOPIS SNEŽNIK SEDAJ TUDI V KOPRU Izžrebali smo S nagrajencev, ki prejmejo vstopnico za Veliki koncert skupine Malibu, ki bo v Ilirski Bistrici 13. aprila: Lipolt Neva, Ilirska Bistrica Andrej Gerželj, Koper Anka Hojsak, Ankaran Boris Ludvik, Rjavce Zora Žgavec, Orehek Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni oo oošti. kpmus Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS d.o.o. Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli simbolično nagrado. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do 23. apri- Ia02 2014. Obala, nepremičnine PROMET z NEPREMIČNINAM pnodaia • nakup • najem « oddaja rteprerr. čr n :v3 6- 4 G 2J M: 04 352 ICC E: 'tfc^oba:a-ne::;"emicnI‘te-si www. obala-n e o :~e nr. c o n e.s r • I I I I KONCERT, KOT GA ŠE NI BILO L —_________________________ SKUPINA MALI PRODAJNA MESTA VSTOPNIC: I KUBIK Ilirska Bistrica (nasproti občine), Papirnica SPON KOCA Pivka, Papirnica SKRIPTA Postojna, VIS a VIS BAR Kozina OVEN V tem obdobju boste premogli veliko energije za realizacijo vaših aktivnosti. Zavedajte se, da boste resnično kreativni in uspešni, če boste te energije osredotočili le na najpomembnejše cilje; predvsem na sklepanje dogovorov v poslovnih in privatnih zadevah ter razčiščevanje in reševanje starih, nerešenih primerov . Pričakujete lahko, da bodo nekateri skriti sovražniki končno razkrili svoje obraze. Krotite nestrpnost na cesti, za zmanjšanje stresa si privoščite sprehode in pazite na prehrano. BIK Pred vami je odlično obdobje, da naredite analizo preteklih dosežkov in se osredotočite na dokončanje že začetih aktivnosti; obdobje ni ugodno za začenjanje novih projektov. Vzemite si čas zase in še enkrat razmislite, če so vaše poti res prave, če so vaši odnosi (osebni in poslovni) plodni in smiselni. Sedaj imate možnost, da stvari uredite in popravite. Lahko pričakujete materialne dobitke. Na zdravstvenem področju bodite pozorni na srce, izogibajte se mastni hrani, alkoholu in sladkorju. DVOJČKA Pred vami bo veliko komunikacije, obstaja možnost, da spoznate veliko novih prijateljev. Delajte na tem, da stara poznanstva u,.vrstite. V poslovnem življenju boste končno realizirali svoje ideje in te lahko prinesejo tudi finančne ugodnosti, vendar ne najemajte kreditov, bodite varčni. Na čustvenem področju bodo situacije nemirne, bodite bolj tolerantni in manj zadirčni, niste nezmotljivi. Če ste samski, bodite pozorni na Ovne in Škorpijone. Vaš imunski sistem pada zaradi stresa, ukrepajte. RAK Bodite samozavestni, verjemite vase in se borite za zasluženo nagrado.To je obdobje številnih dobrih priložnosti, še posebej za napredovanje v službi ali da najdete novo zaposlitev, pri tem prosite za pomoč Leve in Vodnarje. Na čustvenem področju lahko pričakujete, da se bodo odnosi izboljšali, če ne boste pogrevali starih zamer in delali načrtov za maščevanje. Za zdravje lahko poskrbite z lahko dieto. Za fizične aktivnosti boste imeli malo časa, a si zanje vzemite čas, ker vas bodo sprostile. LEV Sposobnost dobre komunikacije in pogajalskih veščin vam bosta v veliko pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev, pri tem bodite pozorni na Škorpijone in Ovne, ki bodo najtrši oreh. Veliko boste razmišljali o spremembah, vendar ne zavrzite vsega kar je staro. Obdobje bo zelo ugodno za vse povezave, ki se povezujejo s tujci ali s tujino, na tem področju boste imeli največje koristi. Finančna situacija se bo izboljšala. V ljubezni lahko pričakujete pozitivne preobrate. Poskrbite za rekreacijo. DEVICA Obdobje bo v znamenju odnosov. Tako na poslovnem kot privatnem področju boste lahko opazili izboljšanje, čeprav boste še vedno dvomili v njihovo iskrenost. Od starih projektov, si končno lahko nadejate pozitivne premike, oziroma uspešne realizacije. Srečate se lahko z vprašanji dediščine in povečanimi stroški, bodite zelo varčni in modri pri ravnanju z denarjem. Če imate znance v tujini, obudite stike. Za zmanjšanje psihičnih obremenitev, si boste največ lahko pomagali s pogovorom. TEHTNICA Obdobje je ugodno za sklepanje dogovorov, zato vaš trud ne bo odveč pri iskanje nove zaposlitve ali boljših poslovnih pogojev. Pri tem je vaš adut metodičnost in predanost vašim ciljem. Finančna situacija bo boljša. V čustvenih odnosih lahko pričakujete izboljšanje, če boste rešili odprta vprašanja iz preteklosti in se pri tem kontrolirali v izrečenih besedah in storjenih dejanjih. Domače okolje ponuja dobre pogoje za zvezo tistim, ki so samski. Za več energije in manj stresa jejte zdravo. ŠKORPIJON Obdobje vas bo napolnilo z veliko energije, ki jo smiselno porabite za dokončanje zadev iz preteklosti. Izboljšanje lahko pričakujete tudi na poslovnem področju, vendar bo to od vas zahtevalo veliko predanosti in vztrajnosti. V osebnih odnosih boste morali poskrbeti za večjo stabilnost v idejah in komunikaciji. Ne dovolite si, da bi psihične obremenitve vplivale na kvaliteto odnosov. Samske osebe lahko pričakujejo naklonjenost Rib, Devic in Dvojčkov. Veliko se gibajte na svežem zraku in manj jejte. STRELEC Obdobje je naklonjeno tistim, ki se čutijo sposobni za podjetništvo, da začnejo samostojno pot. Nove, sveže ideje bodo nagrajene. Začnite se ukvarjati s hobiji, katerim se do sedaj niste posvečali. Uredite odnose v partnerstvu (poslovnem in privatnem) in zadeve z nepremičninami. Veliko bo priložnosti, da spoznate novo ljubezen, Tehtnice vam bodo še posebej naklonjene. Naredite vse, za kar ste prepričani, da bo dvignilo raven vaše energije, sedaj ni čas za depresivnost, čaka vas veliko dela. KOZOROG Poslovno področje boste težko nadzorovali, dogodki se bodo odvijali neodvisno od vaše volje. Poskrbite, da denar racionalno porabljate in zmanjšajte stroške na minimalno raven. Obdobje ni naklonjeno za tvegane odločitve, poslovne razprave in dogovore, preložite jih na kasnejše obdobje. V privatnem življenju se bodo odnosi izboljšali in napetosti umirile, le nekoliko več prožnosti vnesite vanj. Zdravstveno stanje bo stabilno, poskrbite za dobro voljo in kakšen sprehod v naravi. VODNAR Veliko bo pregovarjanja, dogovarjanja in razčiščevanja. Uporabite vaše komunikacijske veščine in modrost, ne verjemite vsaki izjavi, ki prileti mimo vas, večini nejasnosti boste hitro prišli do dna. Poslovno področje bo od vas terjalo veliko energije in pripravljenost na krajša potovanja, a rezultate svojih naporov lahko pričakujete šele v naslednjem obdobje. To je dobro obdobje za iskanje nove zaposlitve (poslov) in sklepanje dogovorov. Varčujte še naprej in se veliko smejte v dobri družbi. RIBI Za rezultate se boste morali maksimalno potruditi, a boste za to tudi nagrajeni. Monotonost boste težko prenašali. Finančno stanje se bo stabiliziralo. Osebam v partnerstvu se bodo zadeve umirile in deležne bodo veliko več harmonije. Razmislite o skupnih podvigih s partnerjem in kako lahko partnerju pomagate, tako boste zvezi vlili nov elan. Samske osebe pa se lahko nadejajo naklonjenosti od tujcev in Strelcev. Brezvoljnost bo bledela in zamenjale jo bodo aktivnosti na svežem zraku. Tisk ČASOPISNA TISKARNA NOVI UST, REKA Ker se nahajamo praktično v isti regiji in se je Hrvaška pridružila Evropski uniji, smo prepričani, da boste v nas našli zanesljivega partnerja za vaše potrebe tiska. Tiskarna Novi list je ISO 9001 certificirana in opremljena s sodobno tehnično opremo v vseh segmentih časopisne proizvodnje, vključno z grafično pripravo, tiskom in dodelavo. Naš CTP oddelek ima dolgoletne izkušnje prve takšne tehnologije v jugovzhodni Evropi. ' Opremljeni smo za izdelavo široke palete izdelkov s številnimi možnostmi tiskanja. Tiskamo v štiribarvnem CMYK tisku visoke kakovosti, na standardnem (45 g/m2) in izboljšanem (52 g/ m2) časopisnem papirju. Ponujamo tisk v formatih zmed 135 x 190 mm in 290 x 420 mm (z ovitkom ali brez), ter možnost vstavljanja prilog, katalogov ali brošur. Prav tako imamo lasten oddelek za distribucijo in ponujamo storitve upravljanja z naročniško bazo ter posamezno pakiranje in odpremo velikega števila kopij. Zagotavljamo vam hitrost, prilagodljivost, kakovost in natančnost pri dobavi, ne glede na velikost naklade. Oglaševanje v Hrvaški Istri in Kvarnerju! Meje ni več... Ponudite svoje storitve in proizvode sosedom, kar 580.000 jih je! Glas Istre Glas Istre je dnevni časopis, izhaja sedem dni v tednu. Pokriva območje Istrske županije vključno z mestom Rijeka z 220.000 prebivalci. NOVI LIST Novi list je dnevni časopis, ki izhaja sedem dni v tednu. Pokriva območje dveh županij, in sicer: Primorsko Goranska županija s 310.000 prebivalci. Večja mesta so Rijeka, Opatija, Bakar, N. Vinodolski, Crikvenica, Čabar, Delnice, Kraljeviča. Otoki: Krk, Cres, M. Lošinj, Rab in Pag. Ličko Senjska županija s 55.000 prebivalci. Večja mesta so Gospič, Otočac, Novalja, Senj. Vse informacije zvezi z oglasi dobite na telefonski številki: O4O 600 700 Knjižnica Makse Samsa OBISKALA NAS JE POMLAD V knjižnici si lahko izposodite knjigo, prelistate revije, preverite el. pošto na računalniku ali na svojem pametnem telefonu preko brezžičnega interneta (VViFi). Knjižničarke vam svetujemo pri izbiri knjig za prosti čas, pomagamo vam izbrati dobro strokovno knjigo. Lahko se umaknete v tišino in študirate, lahko s prijatelji igrate šah ali pa kakšno drugo družabno igro. Lahko pa si vsakdo izmed vas vzame čas in si ogleda različne razstave, ki jih v Knjižnici Makse Sama postavljamo na ogled za naše obiskovalce. Poleg stalne razstave o Maksi Samsa poskrbimo na oddelku za odrasle, da so vedno na ogled aktualne priložnostne razstave pomembnih avtorjev ob njihovih obletnicah rojstva oz. smrti ali pa opozorimo nanje kadar prejmejo kakšno pomembno nagrado. Eno panoramsko okno je v pritličju posebej rezervirano za izdelke otrok, ki obiskujejo ure pravljic - to okno je vedno pisano, razigrano in razveseli vsakega mimoidočega. V nadstropju više, na mladinskem oddelku že nekaj let z veseljem razstavljamo izdelke otrok iz Vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica—Otroške sledi po mestu. Seveda pa tudi knjižničarke mladinskega oddelka ne izpustijo nobene pomembne obletnice mladinskih avtorjev in drugih pomembnih dni v letu. V mesecu marcu smo tako za vas pripravili na panoramskih oknih naslednje razstave: počastitev dneva žena, »In memoriam« Bogdan Žorž, 80. obletnica rojstva Jožeta Snoja, obletnica smrti Makse Samsa in 110. obletnica rojstva Srečka Kosovela. Na mladinskem oddelku pa ste si lahko ogledali razstavo o pomladi, marčevski sklop slovenskega Mega kviza, razstavo knjig in izdelkov za Dan žena in Materinski dan, cvetlično drevo, ki gaje izdelala Stanka Rotih in razstavo ob obletnici smrti Makse Samsa. V čitalnici v pritličju knjižnice sta bili v steklenih vitrinah na ogled dve bogati razstavi. V sklopu literarnega večera z Marino Grilj, ko je predstavila svojo pesniško zbirko z naslovom Vedno znova, je hkrati postavila na ogled svoje izdelke - poezija na voščilnicah in unikatne izdelke iz klekljanih čipk, med katerimi so bili tudi nakit iz čipk, čipka v pladnju in slika s čipko. V sosednjih vitrinah je bila na ogled razstava »Nekoč je bilo drevo« avtorice Helene Urh. Gre za razstavo ročno izdelanega nakita iz naplavljenega lubja(uhani, obeski, broške, sponke za lase, prstani...). Avtorica je na razstavi predstavila tudi sam postopek izdelave takšnih izdelkov. Iz naplavljenega lubja, ki ga najde ob bregovih rek ali pa na morski obali ustvari unikaten izdelek s pomočjo noža za les in brus papirja, na koncu ta izdelek še namaže z oljem da zasije v svoji lepoti. Njene izdelke si lahko ogledate tudi na spletni strani http://darnara-ve.com. V Knjižnici Makse Samsa pa so lahko obiskovalci v mesecu marcu občudovali še eno razstavo. Vonj po pomladi so k nam prinesli otroci iz Dnevnega centra Sonček pod vodstvom mentoric Alenke in Emanuele. Na panoramskih oknih čitalnice so postavili na ogled znanilce pomladi: metuljčke, čebelice, ptičke... na okenskih policah pa so se razprli pisani cvetovi najlepših cvetlic. Knjižnica Makse Samsa se vsem razstavljavcem zahvaljuje, ker delite svoje stvaritve - plod vaše ustvarjalnosti z nami vsemi, z njimi marsikomu polepšate dan in ogrejete srce. Katarina Škrab NORA CENA 1 zd 4^dritivni polpenzion paketi M TEMATSKI VEČERI, IZLET IN KONCERT TANJE ŽAGAR - 30.04 - 03.05 PRIJAVE: lnfo@studio-gong.sl, INFORMACIJE: 040/ 754 - 724 Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 38.200 izvodov Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 31.03.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina,Postojna, Koper in Divača. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Vutaki S 80 HITACHI Inspire the Next TOPLOTNE ČRPALKE HITACHI Se lotevate prenove vaše hiše in ne veste kje bi pravzaprav začeli? Pravilno je, da najprej poskrbite za čim manjše toplotne izgube, se pravi za zamenjavo oken ter izolacijo fasade in strehe. Šele nato izračunate nove toplotne izgube in določite tip ter velikost toplotne črpalke. Pri zamenjavi fasade lahko računate na investicijo v vrednosti od 10.000 do 15.000 EUR ali več, prihranek pri energiji ogrevanja bo do 40 %. Medtem, ko toplotna črpalka z investicijo znaša okoli 10.000 EUR in vam po izkušnjah prihrani od 60 do 70 % energije. Seveda imamo v mislih visokokvalitetne dvo-kompresorske toplotne črpalke katere nam zagotavljajo temperaturo ogrevalne vode do 80°C brez pomoči el. grelcev,ter so sposobne samostojno ogreti tudi stare hiše brez izolacije in teh toplotnih črpalk na trgu ni prav veliko. Če boste v vaši hiši namestili talno ogrevanje oziroma vaša hiša nima potrebe po tako visoki temperaturi ogrevalne vode bo vaše za vaše potrebe dovolj vgradnja enokompresorske toplotne črpalke katera nam ogreva vodo do 60°C. Vgradnja take toplotne črpalke pa bo bistveno cenejša. Primer: Pri porabi i 3000 l olja boste prešli na letno porabo elektrike v višini cca. 1000 EUR in tako prihranili 2000 EUR letno , prav tako boste za več kot 65% zmanjšali izpust Co2 Vsem dvomom se lahko izognete, če boste izbrali toplotno črpalko s _tehnologijo pametne kaskade delovanja dveh kompresorjev, med katerimi ima največji celoletni izkoristek zagotovo HITACHI Vutaki S80. Toplotna črpalka lahko samostojno nadomesti katerokoli peč na olje, plin, drva in podobno. Za izračun prihranka in vračilni rok investicije pokličite Prealpi d.o.o. Tel. 05 30 32 645 e preAlpi’ Bratuževa 13a Sl - 5290 Šempeter pri Gorici info@prealpi.si tel.: 05 30 32 645 5S TOVOTA ALAJUAVS A BETTER UJAY -m OPREME 5I VI. F BREZPLAČNO TOVOTE V V v prihranek do 2.500 € / CENTER JEREB / //Polje 9b, Izola //// (05) 61 68 001 Več o ponudbi, ki srno jo pripravil' za vas si lahka preberete na tuu/ui.toyota.si Povprečna poraba goriva za modele A uri s 3.8 - 6.11/100 km, emisije L O* 8; A - 140 g/km. Ponudba velja pri prehodu opreme z Luna na $tyle Na vi. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah-C0? tenovih osebnih vozil najdete v pr i ročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja, Stika je simbolična. Brez omejitve kilometrov @Snežnik Primorski odmevi Zlata oljčna vejica Zupanovo olje Franc Morgan s Šmarij s svojim ekstra deviškim oljčnim oljem, ki nosi že tretjo leto naziv Županovo olje, je prejemnik nagrade Zlata oljčna vejica. Tradicionalno nagrado treh obalnih občin in Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI) so podelili 3. aprila v koprskem gledališču. Morganu sta se na oljčnem piedestalu pridružila tuditudi vi-cešampiona Ratko Erlič iz Banjol in Marko Marancin s Šareda. Sicer pa je letos komisija ocenila 75 vzorcev, kar 64 pa je prejelo zlato priznanje. Kot je med drugim poudaril koprski podžupan Danijel Cep, so oljkarji navkljub nepredvidljivim vremenskim razmeram, negotovi finančni raste iz zlate oljčne vejice situaciji in slabši letini, ohranili visoko kakovost oljčnih olj. Na včerajšnji prireditvi, ki sta jo popestrila koprska pevka Steffy in oktet Se-mikanta , so za najbolj všečno olje po oceni novinarjev in gostincev izbrali istrsko belico Janka Bočaja iz Bočajev. Nagrajena olja bo mogočer poskusiti na Festivalu oljčne vejice, in sicer 12. in 13. aprila v Izoli, 19. in 20. aprila v Portorožu, v Kopru pa v okviru občinskega praznika 17. in 18. maja. Šampiona za sortno olje Na prireditvi so podelili 64 zlatih in 6 srebrnih priznanj ter tri pohvale, zlate medalje za najboljših deset pa so prejeli Janko Bočaj, Domačija Munda-Vlado Munda, Ratko Erlič, Zdenko Hrvatin, Stane in Tera Jurak, Marko Marancin, Fulvio Marži, Dušan Moljk, Franc Morgan in Iztok Obad. Naziv šampiona za sortno olje istrske belice je prejel Marko Marancin, šampionšampion za sortno olje leccino pa je postal Luka Pucer s Puč. Med šolami je. priznanje prejela Osnovna šola Elvire Vatovec Prade. MB Evrovizija Tinkara v Copenhagen preko Luke Koper Zmagovalka letošnje Eme Tinkara Kovač, ki bo 8. maja odpotovala na Dansko, kjer bo zastopala slovenske barve na Evroviziji 2014, se je odločila posneti videospot zmagovalne pesmi Spet/Round and Round v koprskem pristanišču. Dobro ste prebrali: Luka Koper je Tinkari, Dekančanki po rodu, omogočila posneti izjemne kadre na terminalu razsutih tovorov, kjer je snemalna ekipa uživala ob edinstvenem in nadrealističnem okolju premogovnega terminala, ki je prekrit s posebno plastjo celuloze. Snemanje videospota Tinkare Kovač v koprskem pristanišču je še ena izmed pozitivnih zgodb, ki se ustvarjajo v Luki Koper in Mestni občini Koper nasploh. RJ www.renault.si LE EN VOZNIK LAHKO OSVOJI NASLOV PRVAKA V FORMUL11. AMPAK MILIJONI IMAJO 00 TEGA KORISTI. TO JE RENAULT. FORMULA 1Z MOTORJEM ENERGV F1 RENAULT CUO Z MOTORJEM ENERGVdCi RENAULT CAPTUR Z MOTORJEM mERGV TCe STOP 8 START TEHNOLOGIJA / PORABA OD 3.51/100 km J 1000 EUR ENERGV BONUSA . N } t/W0RL0x# CHAMPION PREIZKUSITE ODZIVNOST IN VARČNOST RENAULT ENERGV MOTORJEV NA TESTNIH VOŽNJAH. VEČ NA RENAULT.SI. ‘5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto oz. 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. Remu* rami. SZ13 PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,5 - 5,41/100 km. EMISIJE C02 90- 125 g/km. L Tiso ABC PE KOPER 06/663 61 17 PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 02 DRIVE THE CHANGE RENAULT PE TOLMIN 05/388 47 01 PE POSTOJNA 05/721 26 28 Glasba DRŽAVNI SEMINAR Koper - v soboto, 29. marca in v nedeljo, 30. marca so v prostorih osnovne šole Dušana Bordona pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo 'slovenskih godb, Pihalnim orkestrom Koper in koprskimi ma- žoretami potekali državni seminarji za predvodnike, mažorete ter za figurativni orkester. Štiriinšestdeset udeležencev seje v okvirju seminarjev, ki so potekali tako teoretično kot praktično urila v dirigiranju, povelju, korakanju, obratih, figurativni dejavnosti, obnovili so tekmovalna pravila ter ostale elemente godbene in mažoretne dejavnosti. Seminarje so udeleženci zaključili v nedeljo s sklepnim skupnim nastopom v koprskem mestnem jedru. tekst Mateja Palčič, foto arhiv JSKD