Pottnlna plačana t gotovim. Leto XVII., št. 291 Ljubljana, sreda 16. decembra 1936 Cena i Din Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — TelefOD št 3122, 8123, 3124. 3125, 3126 Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ui 6 — Tel 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 PelefoD št 190 RaCuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št 105.241 Poučni Na lem mestu smo v par člankih razpravljali o problemu ureditve naših notranjih odnošajev. Skušali smo s praktičnimi primeri pojasniti pravo vsebino unitaristične misli, njene meje ui njene možnosti Opozorili smo na o osebnost problema izenačenja državnih in pokrajinskih interesov ter pomen in potrebo enakomernega soodlo-čevanja vseh delov naroda pri vodstvu države. Naša izvajanja niso ostala ne-f.pažena. Mnogi jugoslovenski listi so :h ponatisnil: .i. . . osti komentarjev. O teh komentarjih naj danes spregovorimo besedo. Oni so značilen odmev pravega notranjega razpoloženja poedinih političnih struj v naši javnosti in iz njih odseva mnogo bolj, kakor iz raznih ofi-cielnih deklamacij pravo razpoloženje napram najbolj perečemu vprašanju naše notranje politike. Silno neprijetna so bila naša izvajanja onemu delu našega tiska, ki v netenju medsebojnega nezaupanja vidi glavno svojo nalogo in služi hote ali nehote vsem onim, ki so interesirani, da današnje nesrečno stanje čim dalje traja. Najbolj značilen predstavnik tega tiska je zagrebški »Obzor«, ki sam priznava, da stvarno ne more ugovarjati pravilnosti naših izvajanja, a jih zato skuša predstaviti kot osebno mišljenje njihovega avtorja, odnosno našega lista. Pravi, da smo pod silo okolnosti krenili s pota dosedanje politike jugoslovenskih nacionalistov in se oddaljili od ostalih predstavnikov jugoslovenske miselnosti. Licemersko se »Obzor« vprašuje, kaj bodo rekli n. pr. gg. Peter Živkovič, Jovo Banja-nin in drugi, pa bi rad naslikal stvar tako, kakor da smo šele v svojih člankih zapustili stališče centralizma. Seveda je »Obzoru« kakor celemu svetu znano, da jugoslovenska ideologija nikdar ni bila programsko vezana s centralizmom in da je spoznanje o škodljivosti tega sistema baš v krogih iskrenih jugoslovenskih nacionalistov že staro. istovetiti centralizem z jugosloven-sko idejo in to idejo napadati zaradi pogrešk in škode, ki jo je ta sistem napravil. je ravno toliko, kakor če bi »Obzor« hotel iz škodljivosti klerikalnih metod dokazovati pogrešnost katoliške vere. Če bi mogel »Obzor« malo giobije pogledati v bistvo marsikaterega spora zadnjih časov,, bi celo videl in vedel, da je izvor teh konfliktov v giavnem v odporu nacionalistov proti onim silam, ki so hotele nacionalno misel solidarizirati s centralistično državno politiko. In če bi bil pošten, bi moral priznati, da so naša izvajanja napisana | povsem v duhu one pohorske deklaracije iz ieta 1935.. ki je odkrito in iskreno pogledala našemu notranjemu problemu v oči. V ostaiem naj si zagrebški list no dela prav nič skrbi, kaj bodo dejali razni drugi gospodje v JNS. Lahko mu izdamo skrivnost, da se naša izvajanja povsem krijejo z mišljenjem, ki je biio precizirano v pripravah za letošnji kongres JNS in odobreno od merodajnih čiru teljev stranke. Razlika napram drugim, ki tudi govorijo o hrvatskem vprašanju, je pri nacionalistih ta, da se najprej med seboj pomenijo in potem govorijo. Drugi pa najprvo dajejo izjave, potem se pa sestajajo na po-menke, pri katerih ugotavljajo, da so nekaj drugega mislili, kakor so izjavljali in napovedovali. V tem oziru je zelo poučno, kako reagira na naša izvajanja glavni organ JRZ »Samouprava«. Iz ust legitimiranih predstavnikov te stranke smo slišali, da je JRZ istega mišljenja, kakor dr. Maček in da je razlika le v proceduri, to je v načinu izvedbe celega načrta. »Samouprava« pa je v odgovor na naša izvajanja zavihtela svoj buz-dovan in nas je v svoji terazijski pro-stodušnosti proglasila za nič več in nič manj kakor za federaliste. Za nas to ni bilo nobeno presenečenje, ker vemo, da mnogi ljudje okrog »Samouprave« še vedno živijo v začaranem krogu svojih »okrožnih samouprav«, ki se jim zdijo višek decentralizacije. Reakcija »Samouprave« pa je kljub temu značilna, ker ustvarja primerno svetlobo za gotove izjave, ki se lepo slišijo in naj bi se dobro sprejele. Slika bi bila nepopolna, če ne bi k tej stvari tudi spregovoril drugi del idejne naslednice Nikole Pašiča, in tako je skoraj samo po sebi umevno, da to, kar beograjski glavni organ proglaša pod direkcijo g. senatorja Smodeja za federalistični podvig, ljubljansko glavno glasilo JRZ »Slovenec« odklanja kot zakrknjen centralizem. Seveda se pri tem > Slovenec« z njemu lastno lojalnostjo spušča v polemiko z nami, namesto da bi zaropotal nad svojo beograjsko posestrimo Dočim vidi »Samouprava« federalizem v naši zahtevi, da bi banovine v bodoče imele večjo samostojnost, se »Slovenec« revoltira celo nad mislijo, naj bi v kraljevini Jugoslaviji glavne smernice splošne ; državne prosvetne politike bile enake. Take revolte so sicer papirnate, kakor mnoge druge — spomnimo se le afere i Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. DR. KROFTA O GOSPODARSKEM SODELOVANJU V SREDNJI EVROPI je najprej ustvariti minimalni program in ne sme biti od sodelovanja izključena nobena zainteresirana država Praga. 15. decembra, g. V praškem industrijskem klubu je imel nocoj zunanji minister dr. Krofta predavanje o srednjeevropskih gospodarskih problemih. V u'vodu je podal zgodovinski pregled vseh poizkusov in prizadevanj za njihovo ureditev. Kat članica Male antante. ki si je postavila za svoj cilj in nalogo gospodarsko in politično sodelovanje, je Češkoslovaška pozdravila koncentraciji jo stremljenj v srednji Evropi, ki zasledujejo enak cilj kakor ga 'ma Ma.1® antanta. Za sodelovanfe obeh blokov v srednji Evropi V srednji Evropi obstojata dve skupini držav. Mala antanta in rimski blok. Zato se je samo po sebi vsililo vprašanje, kako bi bilo mogoče doseči tesnejše sodelovanje med obema skupinama. Zastopali smo vedno načelo da se istočasno s stremljenjem po č:m infrimnejši gospodarski skupnosti držav Male antante ne sme pozabiti na možnost in potrebo gospodarskega zbližanja z ostalimi državami v srednji Evropi in Podumavju. odnosno z državami, ki imajo posebne gospodarske interese na tem ozemlju, kakor so Avstrija. Madžarska. Ital.iiia im Nemčija- Smatramo za primerno, da prj tem preide od bilateralnih dn generalnih ukrepov, ker menimo, da je od sporazuma Češkoslovaške Jugoslavije in Rumunije na eni ter Madžarske in Avstrije na drugi ftrani odvisna usoda evropske gospodarske konsolidacije. Izraz tegu mnenja je trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Madžarsko, sklenjena meseca junija, glede katere se vršijo sedaj pogajanja za izpopolnitev. Zelo važna je s stališča sodelovanja posameznih članic Male antante in rimskega bloka tudi dodatna pogodba z dne 2. aprila z Avstrijo, izoopolnjena z dodatnim protokolom z dne 9. julija. Čeprav ni bilo mogoče ta sporazum, v kolikor se nanaša na prednostne carine. ki sta si jih medsebojno priznali obe državi, uveljaviti v nameravanem obsegu, se vendar lahko reče. da je v kompleksu ostalih istočasne sklenjenih dogovorov naibolj obsežen instrument trgovinske politike, ki je bil v srednji Evropi kdajkoli dosežen. Dokazak smo svetu, kako je mogoče s semopemočjn podpreti lastno gospodarstvo m obenem nr;-pomoči k obnovi gospodarske skuonosti srednie Evrope. Priporočljive b' bilo is si prizadete srednje-evmrsVe države določajo nekoik minimalni pro-jram. ki bi tvoril temelj za obnovo in pordobMev med.se-boin:h gosTvdarcV''-! m^n^š*1 jev vode Ne ve f-e še niš točnega, angleški novinarji pa si za vsak primer preskrbujejo jugoslovenska viza Dunaj, 15. decembra, d. Vojvoda VVind-sorski, bivši angleški kralj, se je po poročilu nocojšnjih listov na železniški vožnji iz Londona na Dunaj prehladil in je dobil lahko hripa. Sinoči .-o poklicali zdravnika, ki pa je ugotovil, da gre le za lahek primer, in je vojvodi samo svetoval, naj osta. ne danes ves dan v "vojih sobah. Tako se je tudi zgodilo. O bodočih načrtih vojvode VVindsorske-ga še vedno ni znano nič zanesljivega. Zaenkrat je gotovo le to, da bo več tednov ostal v Avstriji. V bližini znanega zimsko-sportnega kraja Kitzbuchla je vzel v najem graščino, ki je last Američana Mac-Cormicka. Vojvoda se je bil zanimal za to posestvo že leta 1935, ko je bil na Tirolskem še kot angleški prestolonaslednik. Zaenkrat ga je sedaj vzel le v najem, ni pa izključeno, da ga bo kupil. Kdaj bo odpotoval v Kitzbiichl, se še ne ve. Ako bo vreme ugodno za zimski šport, bo skoraj gotovo odšel tja že za božič. Mnogo se govori o ge. Simpsonovi. V nasprotju z raznimi drugačnimi vestmi je sedaj ugotovljeno, da se še vedno nahaja v Cannesu. Na Dunaju pa so splošno prepričani, da bo prišla morda že za božič v Avstrijo in se tam ali na Dunaju ali v Kitzbuchlu sestala s svojim zaročencem. Včeraj je prispel na Dunaj iz Cannesa lord Brownlow, ki je bil Edvardov tajnik, ko je bil ta še angleški vladar, in je po njegovem naročilu spremljal go. Simnsonovo iz ; Londona na Riviero. Nocoj je odpotoval ! zopet nazaj v Cannes. Na Dunaju je še vedno okrog 200 inozemskih novinarjev, po ve'iki večini angleških. Zaradi vesti, da namerava bivši kralj posetiti Jadran, čim bo vreme ugodno, so • si mnogi novinarji že preskrbeli jugoslo-| venska viza na našem dunajskem posla-; ništvu. Vendar se tudi o jadranskih načrtih vojvode ne ve ničesar gotovega. i Vesti o spremembi angleške vlade London, lo. decembra, o. V londonskih : političnih krogih se govori, da bo še ta te-; den. vsekakor pa še pred božičem, izvrše 1 na rekonstrukcija vlade. Baldvvin bo še ostal ministrski predsednik, namerava se pa takoj po izvršenem kronanju popolnoma umakniti iz političnega življenja Iz vlade : naj bi sedaj izstopili oni ministri, ki so se i v ustavni krizi preveč eksponirnli in se za i vzemali za drugačno rešitev, kakor pa jo j je zagovarjal Bakhvin. ! V uradnih krogih odločno demantirajo te ! vesti, ki so jih zabeležili tudi nekateri Psti. V teh krogih poudarjajo, da se ves čas krize preteklega tedna ni niti trenutek pojavilo kakšno nesoglasje v kabinetu. Zato tudi ni nikake potrebe po spremembah v vladi. eje in okvir dogovora Rimom in Berlinom Sodelovanje obeh držav v kolonijah in v podunavskem bazenu Rim, 15. decembra, b. Oficiozni »Gior-naie d'Itaha« razmotriva v daljšem članku meje in okvir italijansko-nemškega gospodarskega sporazuma z dne 10. t. m. Po mnenju lista je važen zlasti sporazum glade sodelovanja v kolonijah. Mišljena so predvsem ozemlja v Afriki. Predviden je izven kliringa precejšen kontingent nemškega blaga za italijanske kolonije, vendar je prepovedana konkurenca nemškega blaga z italijanskim. Nemčija ima pravico do raznih važnih instalacij v vseh italijanskih afriških kolonijah. Nič manj važen ni sporazum glede gospodarskega sodelovanja obeh držav v podunavskem bazenu, kjer se Italija in Nemčija sicer nista sporazumeli glede popolne razdelitve interesnih sfer, ker sta zaenkrat ohranili še popolno svobodo, vendar bo tudi v tem predelu gospodarsko sodelovanje obeh držav odslej koordinirano in organizirano. List zatrjuje končno, da sta se obe državi sporazumeli tudi glede razdelitve prometa v obe glavni morski izhodišči: Hamburg in Trst, tako da pripada odslej v--aki izmed teh dveh luk posebna cona, ki jo bosta državi poštovali, da odpravita konkurenco, ki se je doslej razvijala v glavnem le na škodo Trsta. z unifikscijo šolskih knjig — in jih seveda nihče ne vzame resno; vzlic temu označujejo mišljenja in razpoloženja. Iz tabora združene opozicije v zadnjem času ne čujemo več glasu. Gospodje so naznanili, da so nekaj rekli, ali očividno skrivajo pred javnostjo svoje mišljenje. Ako bi jih kdo mogel prisiliti, da povedo, kaj mislijo, bi verjetno prišlo na dan slično stališče, kakršnega smo čitali v »Samoupravi«. Vedno bolj postaja jasno, kako je naglica in korajža, ki smo ju v taboru združene opozicije opazovali pred nekaj tedni, imela povsem druge cilje in kako prav smo na žalost imeli, ko smo ocenili odločne izjave iz Beograda kot pripravljalno streljanje v bitki za oblast. In tako ostajata na kraju zopet samo dva činitelja, ki si upata iskreno izpovedati svoje mišljenje, ker v njegovo pravilnost verujeta in ker sta vsak za sebe prepričana, da vodi k zaželjenemu obče koristnemu cilju. Ve se danes že dosti točno, kaj dr. Maček hoče, in ve se, kaj nacionalisti smatrajo za edino zdravo in pravilno rešitev našega notranjega vprašanja. Čeprav izgleda na prvi pogled, da sta ta dva nazora diametralno nasprotna, vendar verujemo, da bo večina hrvatskega ljudstva na kraju odobrila tako rešitev našega notranjega problema, ki enako čuva upravičene njegove interese, kakor tudi bitne interese celote In ta odločitev ne more biti v drugem okviru kakor v j ugoslo venskem. Dr. Hodževi predlogi za minimalni program Ministrski predsednik dr. Hodža je v to svrho predlagal naslednja tri načela. 1. Sedaj veljavne carine se ne smejo povišati in ne smejo se uvajati na novo carine na blago, ki se je doslej uvažalo odnosno izvažalo brez car'ne. 2. Medsebojni blagovni promet se ne sme otežkočati. zlasti ne z novimi posrednimi ali neposrednimi omejitvami. 3. Ne smejo se ukiniti ali kakorkoli omejevati ugodnosti, ki so si jih že doslej priznale posamezne države v medsebojnem blagovnem prometu. Ta minimalni program ie gospodarski Svet Male antante v načelu že sprejel in g j bo na svojem prihodnjem zasedanju ponovno obravnava.! tjjM- »talni svet Male antante. Za sedaj obsto;ata v srednji Evro-• pi dva sistema, na kaiterih bi se lahko organiziralo gospodarsko sodelovanje, namreč Mala antanta in rimsk; blok. pa tudi Nemčija ne namerava ostali na strani. Nikdar se nismo in tudi sedai nimamo namena. da bi se gospodarskemu sodelovanju Nemč;'e v srednj: Evropi kakor koli pro-trviii ker se zavedam^ gospodarskega pomena Nemire za STednio Evropo in upra- vičenosti njenih interesov v Podunavju in na Balkanu. Iz tega sitališča smo presojali tudi avstrijsko-nemško pogodbo z dne 11. julija kot pozitivni prispevek konsolidacije srednje Evrope. Interesna skupnost srednjeevropskih držav je najprej dovedla do gospodarskega zbližanja med državam: posameznih skupin obeh srednje-evropskih blokov. Gospodarska skupnost in medsebojna odvisnost pa nista prišli do izraza samo v notranjosti teh dveh skupin, kajti stoletja stari odnošaji med državami obeh skupin imajo za posledico, da prihaja potreba po tesnejšem medsebojnem gospodarskem sodelovanju vedno bolj do spoznanja. Zaradi tega jc neobhodno potrebno, da podpiramo vsako akcijo, ki stremi bodisi le za dvostranskim gospodarskim zbližanjem, in bi bilo zaradi tega želeti, da pridejo države, katerih gospodarska skupnost je zgodovinsko dejstvo, čimprej do nekakega skupnega minimalnega programa. Primerno izhodišče za tak program lahko tvori omenjena formulacija ministrskega predsednika dr. Hodže. Če pa je kdo mnenja, da je treba to formulacijo kakorkoli izpopolniti ali še bolj precizirati, se temu nc bomo protivili. Ze samo dejstvo, da ideja gospodarskega zbližanja srednje-evropskih držav ^amo trajno nc živi, marveč vedno boij pridobiva na moči, jc najboljše jamstvo, da bo z resnim prizadevanjem, dobro voljo in s pravilnim razumevanjem za medsebojne potrebe mogoče ustvariti močne in trajne temelje za živo in resnično gospodarsko sodelovanje tako med pravimi srednje-evropskimi državami. kakor tudi z onimi, ki so po svojih tradicijah in po svojih -nteresih zainteresirane v razvoju srednje Evropi;. i m. pred Društvom narodov Izjava JsraKcsskega delegata Viessnota o zahtevah turške vlade glede Anfijohljs in M'iK-?anJirete Ženeva, 15. decembra, br. Svet Društva narodov je danes nadaljeval razpravo o turški piitožbi proti Franciji zaradi razmer v Aleksandreti in Antijohiji m je francoski delegat Viennot obrazložil stališče svoje vlade. Viennot je obširno opisal položaj Aleksandrete. Sirije in Libanona ter poudaril. da je sicer svet DN gospodar svojih sklepov, vendar mu polaga pred oči praktično rešitev problema. Zaključitev franco-sko-sirijskih pogajanj je zbudilo ined Arabci veliko zadovoljstvo in upanje. Če sklene svet ločitev sandžaka od Sirije bo to slabo vplivalo na arabsko prebivalstvo. Nastali bi novi neredi. Če je Francija kot mandatna država povečala število čet v sandžaku. je to storila zaradi dogodkov nastalih zaradi prizadevanja raznih elementov, ki so hoteli z neredi onemogočiti prebivalstvu san-džaka izvajanje državljanskih pravic. Lokalni incidenti v Beirutu. ki so jih povzročile razne skupine disidentov libanonskega prebivalstva, naj bi bili nekaki »krvavi protesti glavnih prizadetih«. Svetu DN lahko izjavim, da je velikanska večina siiijskega in libanonskega prebivalstva zvesta tradi cionalnim aspiracijam arabskih narodov. Francoska vlada je predlagala, naj se pošljejo nevtralni opazovalci na obe strani meje. Prepričan je. da bi ti ukrepi takoj pomirili prizadete oblasti, in misli, da je to pomirjenjc že na dobri poti. Francoska vlada si bo prizadevala, da dokaže turški vladi svojo dobro voljo, da se najde praktična formula za kompromis Dr. Ruždi Aras se je zahvalil Viennotu za njegove izraze prijateljstva. Ze v svoji včerajšnji peticiji se ni spuščal v bistvo problema in tudi sedaj pridržuje pravico, da predloži svetu DN ob primernem času eks-poze o pravni in politični strani problema. Tudi on upa da se bo že v kratkem našla zadovoljiva not. Ker poročevalec Saniler ni sestavil po- ročila svet DN popoldne ni imel seje. zato pa so se med posameznimi delegacijami vršila intenzivna pogajanja, ki so znatno napredovala. tako da Uo bržkone že v najkrajšem času dosežen sporazum. Svet DN se bo sestal že jutri dopoldne, ko bo bržkone že definitivno sklepal o sporu zaradi Antijohije in Aleksandrete. Posredovanje jugoslovenskega delegata Beograd. 15. decembra, p. Po vesteh iz Ženeve posredu;e v sporu med Francijo in Tur čijo zaradi Sandžaka. Antiohije in Aleksandrete jugoslovenski stalni delegat pri DN. dr. Subotič. ženevskj krogi so soglasno mne nia. da <*e bo Subotiču kot zastopniku drža ve. kj ie v najbolj prijateljskih odnošajih z obema državama, posrečila kočljiva naloga. Sestava odbora za reSurtno DN Ženeva, 15. decembra, b Včeraj se jc prvič sestal na redni seji odbor za reformo pakta DN. Predsedstvo je prevzel belgijski vseučiliški profesor Burquin, posamezne države pa zastopajo naslednji znani učenjaki in strokovnjaki v mednarodnem pravu: lord Cranborne za Veliko Britanijo, Paul-Boncour za Francijo, poslanik Stein za Sovjetsko Rusijo, Komarnicki za Poljsko, Sandler za Švedsko, \Vellington Koo za Kitajsko, da Mata za Portugalsko, Rutgers za Holandsko in dr. Camiile George za Švico. Glavni predmet razprav odbora za reformo pakta ND bodo nedvomno določbe čl. 11, 16 in 19 pakta DN, ki so se dosilej še največ kritizirale. V zvezi z reformo čl. 16 (sankcije) bo odbor zavzel svoje stališče tudi glede takozvanih regionalnih paktov, v zvezi s čl. 19 pa bo stopilo v ospredje vprašanje revizije mednarodnih pogodb in statusa quo. Trgovinski dogovor z Madžarske Rim. 15 decembra, o. Rimski listi poročajo iz Budimpešte, da pripisujejo v tamošnjih političnih krogih veliko važnost pravkar sklenjemu trgovinskemu sporazumu med Madžarsko in Jugoslavijo. Pogaiania eo bila končana s [*>i>olnim uspehom in bo pogodba te dnj podpisana. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo med Jugoslavijo in Madžarsko sklenjena tudi nova klirnška pogodba, sljcna oni, ki sta jo nedavno sklen;lj Madžar ska in Av»tr»ja. Bethlen o pomenu rimskega bloka Rim, 15. decembra, br. Danes je imel bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen v Milanu na zavodu za proučevanje mednarodnega položaj* predavanje o temi »Italija in Sredozemsko morje«. V razgovoru z novinarji je izjavil, da itali-ian«ki-madžarsko prijateljstvo ni bil" še n:kdar tako važno in nuino kakor je dandanes. Če bn tega prijateljstva ne bilo in če bi ne obstoji blok rVnsHh drž"v. b- b;-la Evropa menda že davino pozorišče nove vojne. Kritično stanje Branislava dušica Beograd. 15. decembra, p. Bolezen književnika Branislava Nušiča se je danes zopet znatno poslabšala jn ee resno boie, da se bliža katastrofa. Finančne težkoče Blumove vlade Pariz, 15. decembra, p. Zaradi deficitov, nastalih v tekoči poslovni dobi, posebno pa zaradi obveznosti, na podlagi raznih ukrepov na socialnem področju, ie vlada zašla v precejšnje težave. Kakor poroča >Echo de Pariš«, se vlada bavi z načrti, da bi z novimi davki, predvsem s povišanjem taks na avtomobilski in avtobusni promet, ali pa kako drugače našla eredstva za kritje primanjkljajev. Poleg vseh drugih so še najbolj verjetne govorice o novem notranjem posojilu, kj nai bi se razpisalo v obliki 5% zakladnih bonov, o čemer ie danes razpravljala vlada. Fjnančn; minister Auriol je podrobneje poročaj o finančni politjkd in je razvil tudi načrt o novem notranjem posojilu. kj naj bi ee porab-lo razen za kritje proračunskega priman;klia. a tudi za nove potrebe narodne obrambe Trgovinski minister Bastid je na eeii poročal o rezultatih svojih razgovorov v Beogradu. Vrenje na Daljnem vzhodu Maršal čangkajšek je v Sianfuju še vedno obkoljen od upornikov, vendar mu vladne čete že hite na pomoč Ultimat upornikom London, 15. decembra, br. Vesti iz Nan-kinga in Tokija o položaju na Kitajskem še vedno ne dopuščajo objektivne presoje položaja. Ugotovljeno je le toliko, da so vesti o pobegu in osvoboditvi generalisima Čangkajška neresnične. Maršal Čangkajšek je še vedno ujetnik upornikov. Prav tako se s kitajske strani ne potrjujejo poročila iz japonskega vira, da so Čangkaj-ška uporniki umorili. Reuterjev dopisnik javlja, da je Čangkajšek še vedno v Sianfuju ki pa so ga vladi zveste čete že obkolile od vseh strani, zaradi česar upajo, da ga bodo kmalu rešile ujetništva. Nankinška vlada pošilja proti upornikem neprestano nove čete in stremi zlasti za tem, da prepreči združitev upornikov s komunistično armado, proti kateri se jc boril Čangkajšek. Vladne čete prodirajo proti Sianfuju London, 15. decembra, o. Po vesteh iz raznih krajev severne Kitajske je položaj za nankinško vlado zelo neugoden, čangkajšek je prišel s svojim spremstvom v Sianfu, da bi se pogajal z maršalom čang-sueliangom in ga pridobil za svojo politiko. Vojaštvo čangsuelianga je nenadoma obkoli'o maršala čangkajšeka ki prav za prav ni ujet, nego se nahaja v Sianfuju, ki ga pa uporniki oblegajo. Vprašanje je, ali se bo moglo vojaštvo, ki je bilo dodeljeno spremstvu čangkajška, braniti proti upornikom toliko časa, da bo iz Nankinga prispela pomoč. čangsoeliang je med tem poslal v Nan-king nov ultimat, v katerem zahteva, naj nankinška vlada popolnoma pristane na njegovo politiko sodelovanja z Rusijo proti Japonski. šanghaj, 15 .decembra, br. Vojska nan-kinške vlade prodira naglo proti Sianfuju, kjer se uporniški maršal čangsulliang s svojimi četami naglo utrjuje. Glavni del nankinške vojske je bil snoči še 125 km daleč od Sanfuja, sprednje straže pa so prodrle že pred vrata Sianfuja, kjer je prišlo že do prvih spopadov okrog Menčo-va. Uporniki so bili premagani in so imeli velike izgube. čangkajšek še ni bil izpuščen Nanking, 15. decembra, o. Službeno de-mantirajo danes vesti, po katerih je bil Čangkajšek izpuščen iz ujetništva. Prav tako ni res, da bi bila njegova soproga v rokah severno-kitajskih upornikov. London, 15. decembra g. Po poročilih iz šanghaja je danes 30 vladnih letal nankinške vlade metalo nad Sianfujem letake, v katerih pozivajo upornike, uaj osvobode generala Čangkajška in ga spravijo na varno mesto, ker bodo vladne čete, ki so mesto že obkolile od vseh strani, v 24 urah začele z bombardiranjem. Vsi uporniki, ki se do tega roka ne bodo predali, bodo brezpogojno obsojeni na smrt. Nankinška vlada je proglasila obsedno stanje nad vsemi severno-kitajskimi pokrajinami, general Cangsueliang pa je izdal proglas, v katerem zatrjuje, da hoče obnoviti staro kitajsko cesarstvo in predvsem osvoboditi Mandžurijo izpod japonskega jarma. Širjenje upora Nanking, 15. decembra. w. Uporniški po kret generala Čangsuelianga se je razširil tudi na Lantsau, glavno mesto provinco Čansu. Med vladi zvestimi, četami in uporniki so se razvile krvave borbe, ki še tra jajo. Ruska premoč na Daljnem vzhodu London, 15. decembra, o. »Dailv Telegraph« poroča obš-irno o položaju v severni Kitajski in na Daljnem vzhodu sploh. Razmero so se tam v zadnjih mesecih zelo izpreme-nile in sicer v korist Rusije. Rusi so bili prisiljeni izredno ojačiti svojo vojne sile na Daljnem vzhodu zaradi naraščajoče japonske nevarnosti. V transbajkalskih deželah imajo sedaj Rusi 10 moderno oboroženih divizij vojaštva vseh vrst in okrog 600 napadalnih letal najnovejšega Izdelka. Japonci imajo na kontinentu 17 divizij, ki pa niti od daleč niso tako dobro oborožene, tako da kljub premoči v primeru kakšnega spopada ne bi bili kos ruski sili. Beležke Dnevni red narodne skupščine Jutri se bo nadaljevalo zasedanje narodne skupščine. Na dnevnem redu so: nadaljevanje razprave o poročilu verifikacijskega odbora, izvolitev odborov za zakonske predloge o ribarskem zakonu, o spremembi imen dveh banaških srezov, o ugodnostih odilikovancev s Karadjordjevo zvezdo in zakona o pooblaščenih inženjer jih ter končno izvolitev odbora za proučitev konkordata. Popoldne bo tudi seja finančnega odbora, ki bo začel splošno debato o državnem proračunu. Maršal Rlucher odpotoval na mejo Moskva, 15. dccembra b. Maršal Blii-cher, vrhovni poveljnik sovjetskih čet na Daljnem Vzhodu, je takoj, čim je zvedel za upor maršala Čangsuelianga proti maršalu Čangkajšku, odletel s posebnim letalom na vzhodno mejo, in sicer v Haba-rovsk. Pred svojim odhodom se je dolgo posvetoval s Stalinom in maršalom Voro-šilovom. Pozornost je v Moskvi zbudilo dejstvo, da se trenutno mudi tam tudi zunanji komisar Zunanje Mongolije Amor. Odbiti napadi na Madrid Nepričakovan napad Francovih čet pri vseučiliškem naselju je bil po peturnem boju krvavo odbit Valencija, 15. decembra. AA. Zatišje zadnjih dni na bojišču pred Madridom je snoči prekinil nepričakovan napad nacionalistov pri vseučiliškem naselju. Boj je trajal več ur. Nasprotniki so se a hudimi izgubami umaknili. Sovražnik je skušal prebiti naše črte tudi pri Val de Morilla in Boadilla. V drugih odsekih vlada zatišje. Odbor za obrambo Madrida je opoldne objavi! naslednji komunike: Po ponovnih, krvavo odbitih napadih pred Madridom so skušali nacionalisti prodreti na treh točkah v okolici prestolnice. Napadli so v odseku Fresnedila, na bojišču pri Guadarrami in v odseku Boa-dillo del Monte, jugozapadno od Madrida in v odseku Vad de Morillo. Sovražnik se Je moral povsod umakniti s hudimi izgubami. Posebno močan je bil napad nacionalističnih čet v odseku Boadilla del Monte, kjer so skušali Maročani in oddelki tujih prostovoljcev, ki so nedavno prispeli na centralno bojišče, izvesti napad s pomočjo letalstva in velikega števila tankov. Boj je traja! pet ur in se je končal s popolnim porazom sovražnika. Na bojišču je pustil 200 mrtvih in veliko število ranjenih. Republikansko letalstvo je z uspehom bombardiralo Saecu Calataj na aragonskem bojišču. Na drugih bojiščih ni bilo posebnih dogodkov. Reorganizacija madridskih čet Republikanski obrambni svet je včeraj odredil reorganizacijo vseh čet, s katerimi razpolaga. Odslej nc bo nobene razlike več med vladnimi miličniki, mednarodno brigado in različnimi četami, ki so jih organizirale posamezne politične skupine, temveč bo vsa armada enotno urejena in podrejena enemu samemu vodstvu. Sestreljeno nacionalistično letalo Pri Colmenaru je bilo včeraj sestreljeno nacionalistično letalo, ki je padlo v jezero Santillana Domnevajo, da gre za letalo »Beli sokol«, ki ga je navadno pilotiral Ra-mon Franco, brat generala Franca. Evakuiranje Madrida Odbor za evakuacijo civilnega prebivalstva nadaljuje svoje delo. Pretekli teden je zapustilo Madrid nadaljnjih 60.000 oseb, med njimi 30.000 otrok. Preosnova katalonske vlade Avija, 15. decembra, br. Kakor se doznava je izbruhnila očitna kriza katalonske vlade. Zaradi naraščajočih nasprotij med anarhisti, marksisti in trockisti je morala CompanJsova vlada naposled podati ostavko. Po brezuspešnih pogajanjih za sestavo nove vlade je bila imenovana revolucionarna vlada z diktatorskima pooblastili. Tudi tej vladi predseduje Companvs v njej pa imajo večino zmernejši levičarji. Zima ovira boje Avjla, 15. decembra, b. 2e nekaj dni vla da po vse-; Španiji velik mraz, ki ga sprem ljajo izredno hudi snežni meteži, tako da so operacije dejansko zastale skoro na vseh frontah. Čete obeh strank 6o v teh klima tičnih okoliščinah zelo trpele. V etrelnjh jarkih je polno vode, ki je z,mrzn;la. V mno gih odsekih ie zveza zaledja s prednjimi strelnimi iarkj popolnoma prekinjena. Hra na jn orožje se dovažata le z veliko težavo Nacionalisti so za rad; vremenskih jzpre-tnemb zelo potrti, ker sodijo, da so njihove čete neprimerno bolj prizadete kakor vladni miličniki. Obnovitev pogajanj med Avstrijo in Nemčijo Nemški gospodarski jn politični pritisk na Avstrijo Dunaj, 15. decembra, b. Včeraj so se tu nanovo začela gospodarska pogajanja med Avstrijo in Nemčijo, ki so bila, kakor znano. /e večkrat prekinjena. Nemško delega-cijo tvori 10 strokovnjakov, ki jih spremlja vladni svetnik Clodius. avstrijsko delegacijo pa vodi poslanik Wildner. Pogajanja bodo trajala predvidoma dalje časa. v uradnih krogih pa upajo da bo do božiča dosežen vsaj delni sporazum glede ureditve tujskega in plačilnega prometa. Zdi se. da moti normalni potek poirajanj politično razpoloženje nemške delegacije kakor je to že pred dnevi poudarila vladna »Reichspost«. Še bolj značilen ie naslednji komentar ofi-cioznega »Weifhlatta«* Nič kaj razveseljivo ni da se pogajanj spet udeležuje predsednik nemSke^a tujsko-prometneera urada Hermann Esser, ki se postavlja na stališče: »Kdor hoče z nami sklepati kupčije, ta ni dolžan spoštovati le našega žepa, temveč tudi naš svetovni nazor«. Iz tega se torej vidi, da hoče gospod Esser izvajati nad Avstrijo — v nasprotju z avstrijsko-nemškim sporazumom z dne 11. julija t. 1. — ne samo gospodarski temveč tudi politični pritisk. Povečanje gospodarskih stikov med Avstrijo in Nemčijo bi se pač moralo začeti v nekoliko bolj zaupljivi atmosferi. Najliberalnejša ustava v Ameriki Havana, 15. decembra. AA Senat je sprejel izpremembe ustave, o katerih mislijo, da so najliberalnejše v vsej Ameriki Ustava do loča osemurnj delovnik. državno eksploata cijo rudnikov ter starostno in materinsko zavarovanje. Sestanek šefov beograjske združene opozicije Kakor poročajo beograjski listi, je bil v ponedeljek popoldne v beograjskem hotelu »Parizu« širši sestanek voditeljev beograjskega krila združene opozicije. Sestanka se je udeležil tudi g. Aca Stanojcvič, ki je bil v Beogradu še od proslave ob 10-letnici Pasičeve smrti. Včeraj dopoldne se je zopet vrnil na svoj dom v Knjaževac. Poprej je šc sprejel g. Mišo Trifunoviča in druge svoje ožje sotrudnike ter jim, po poročilih listov, »dal potrebne direktive za vsa vprašanja, ki se bodo v združeni op ziciji reševala za časa njegove odsotnosti iz Beograda«. Hrvatski klerikalci in fašizem Zagrebško klerikalno glasilo »Hrvatska straža« razpravlja v kulturnem pregledu o klerofašizmu in se odločno protivi proti temu, da se uvaja ta naziv za hrvatske klerikalce, ki podpirajo politiko dr Mačka. Po mišljenju »Hrvatske straže« danes najbolj pospešujejo med hrvatsko mladino fašizem marksisti s svojimi napadi na Mus-solinija in Hitlerja. Hrvatska omladina posluša in čita kampanjo marksističnih listov proti fašizmu in spoznava, da je ravno fašizem najbolj nevaren nasprotnik komunizma. Zato goji vedno večje simpatije za fašizem. Marksisti proglašajo danes za fašista v hrvatskih krajih vsakogar, kdor je proti ljudski fronti in komunistom. Prav posebno psujejo s fašisti hrvatske katolike, ker so se postavili na čelo borbe proti komunizmu. Tako so iznašli naziv »klero-fašisti« s katerim obmetavajo dosledno zlasti katoliške akademike, ki vodijo danes ogorčeno borbo proti komunistom med akademsko mladino, kjer se skrivajo komunisti v senci hrvatske trobojnice in dr. Mačkovega imena. »Hrvatska straža« prihaja do zaključka, da vse to nasilno »fašistenje« katoliških borcev pa ne bo marksistom nič pomagalo. Predsednik vlade na lovu Novosadski » Dan« poroča, da se je v Kamenici vršil velik lov, ki ga je priredil predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Lov je izredno uspel in so lovci postrelili 280 zajcev. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je imel posebno srečo in je sam ustrelil 68 zajcev. Po lovu je bilo skupno kosilo, ki ga je priredil znani vojvodinski veleposestnik Djoka Djundjerski Naknadne volitve v dunavski banovini V nedeljo so bile naknadne volitve v 12 občinah dunavske banovine. V petih občinah je bila ponovitev volitev potrebna, ker so pri prvih volitvah dobile liste JRZ točno toliko glasov kakor opozicijske liste. V treh ali štirih občinah je prišlo do incidentov med volilci, pa se volitve niso mogle v redu končati, v drugih občinah pa je prišlo do sporov med člani volilne komisije in se tudi volitve niso pravilno zaključile Po uradno objavljenem rezultatu je dobila JRZ 10, opozicija pa 2 občini, glasov pa JRZ 3322 in opozicija 1336. Naknadne volitve so se vršile tudi v štirih občinah vardarske banovine. Po uradnem rezultatu so v vseh štirih zmagale liste JRZ. Neprijetna sodba za zagrebško občino Ko so mestne občine po nalogu finančnega ministrstva zniževale plače svojim nameščencem, so v Zagrebu znižali plače tudi nameščencem elektrarne, plinarne in vodovoda. Nekateri namcščcnci so zaradi tega vložili tožbo proti občini in so se postavili na stališče, da so mestna podjetja v pravnem pogledu privatna podjetja, ker so tudi v trgovskem registru protokolirana kot samostojne firme. Sodišče si je to stališče osvojilo in obsodilo občino, da mora tožečim nameščencem plačati razliko med sedanjimi in prejšnjimi plačami z obrestmi vred, obenem pa seveda tudi pravdne stroške. Ker je dosedaj vložilo tožbo samo 10 nameščencev, zadeva s finančne strani za občino še ni tako usodna. Vsekakor pa bo morala sedaj gledati, da se bo z ostalimi nameščenci pobotala, ker bi drugače lahko že sami pravdni stroški šli v stotisoče. »Hrvatska istina" ne izhaja več Pretekla sta dva tedna, odkar znani zagrebški tednik »Hrvatska istina« ni več izšel. Kakor znano, ga jc urejeval bivši urednik »Hrvatskega dnevnika« dr. Hanžekovič, ki so ga pred kratkim nasprotniki napadli na ulici in pretepli, češ da napada in grdi dr. Mačkovo politiko, odnosno dr. Mačkove sotrudnike. »Hrvatska istina« je, priznavajoč dr. Mačkovo avtoriteto, zelo ostro kritizirala »politiko parad in fraz« in imela precej čitateljev. Kot vzrok njene smrti navajajo finančne težave. Obnovljena zadruga »Hrvatski seljački dom" Po osmih letih sc je včeraj spet vršil občni zbor zadruge Hrvatski seljački dom, lastnice Pripčeve palače na Zrinjevcu. Ravnatelj zadruge Rudolf Ilerceg, ki je tudi predsednik Seljačke sloge, je v svojem govoru navajal razloge, zakaj je zadruga finančno propadla. Ustanovitelji so se nadejali, da bodo vsi pristaši HSS pristopili k zadrugi in prispevali vsaj za en delež, ki je bil neznaten. Ta nada se ni izpolni- Zaka] je upravno sodišče razveljavilo občinske volitve v Trebelnem Dne 25. oktobra to bile volitve tudi v občini Trebelno v krškem srezu. Vložene so bile tri kandidatnp liste. Po uradno objavljenem rezultatu je dobila lista JRZ z nosilcem Leopoldom Grebencem 147 glasov, opozicijska lista z nosilcem dosedanjim županom Francem Klemenčičem 143 in druga opozicijska lista z nosilcem Francem Piškurjem 107 glasov. Večino je dobila torej lista JRZ. Proti izidu volitev je bila vložena pritožba na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo, občinske volitve razveljavilo in odredilo, da se morajo v mesecu dni vršiti nove volite. Odločba upravnega sodišča, ki nosi številko 138/30-12 in datum 10. decembra, se glasi: Odločba Zoper občinske volitve, ki so se dne 25. oktobra 1936 vršile v občini Trebelno, srez krški, se je v volilnem imeniku vpisani Piškur Franc, posestnik v Štatenbergu, ki ga zastopa dr. Trošt Josip, advokat v Novem mestu, pravočasno pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah odločilo: Pritožbi se ugodi in *e občinske volitve razveljavijo radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem. da se morajo izvršiti nove volitve najkasneje v mesccu dnt od dne prejema t« odločbe. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi Pritožitelj trdi v pritožbi: 1.) Predsednik volilnega odbora je zavlačeval oddajanje glasov s tem. da je naročil prinesti v volilni lokal pijače in med tem nihče ni mogel glasovati. 2.) Pristaši Grelwnčeve kandidatne lifte so zasedli prostor pred volilnim poslopjem in vežo ter agitirali pri do«lih volileih. Vstopiti na volišče so pustili le svojim pristašem. 3.) V veži volilnega poslopja neposredno pred sobo. kjer se je glasovalo, je bilo pred 18. uro pa vse do zaključka glasovanja še 50—60 volilnih upravičencev, ki jih volilni odbor ni pripustil h glasovanju, češ da smejo po 18. uri glasovati le še oni. ki so bili ob 18. uri že v volilnem lokalo, to je v sobi. kjer se je glasovalo. 4.) Kandidatno listo Grebenca Leopolda so kandidati in predlagatelji podpisali samo enkrat, vsled česar je ta lista neveljavna. Upravno sodišče je o pritožbi razmotri-valo: Po § 44 (?) zakona o občinah se ob 18. uri dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni. zapre in se ne sme nihče več noter pustiti. Nadaljevati pa so mora sprejemanje glasov tistih volilcev. ki se zatečejo na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi. najsi to trnja kolikorkoli. Za volišče se tedaj ne smatra lo soba, kjer se glasuje, temveč tudi volilno poslopje in ev. tudi ograjeao dvorišče pri tem poslopju. Kdor »e zateče ob 18. uri na volišču, sme torej še glasovati. V predmetnem primeru je bil po zaključku glasovanja sestavljen še poseben zapisnik, ki se glasi: »Občinske volitve eo ee zaključile točno ob 18. uri zvečer. V tem trenutku sta bila v lokalu, kjer je poslovala volilna komisija, še dva volilca ki jih je odbor brez nadaljnjega pripustil h glasovanju, nato pa volitve zaključil. V veži pred lokalom, kjer je poslovala volilna komisija, katero vežo pa smatra nosilec liste Kle-menčič Franc, odnosno predsednik občine, tudi za volilni lokaL so pa čakali šc spodaj podpisani volilci, pa še tudi nekateri drugi, ki so pa mod tem žc odšli. Predsednik občino misli, da jih je čakalo najmanj 50. Predsednik občine ugovarja radi tega, da so sc volitve zaključile prej. predeu so ee pustili vsi glasovalci, ki so čakali v veži. Istotako ugovarjajo temu postopku volilne komisije spodaj podpisani volilci. Temu ugovoru se pridruži tudi predstavnik in nosilec liste Piškur Franc in njegov namestnik Soje Franc. Navada je bila pri tukajšnji občini, da so se pri vseh dosedanjih držav-nozborskih in občinskih volitvah po odred-l»i volilno komisije (predsednika) vežna vrata zaprla in so se glasovalci, ki so se nahajali v veži, pripustili k glasovanju tudi po G. uri zvečer.« — Sledi podpienv volilnih upravičencev in podpisi članov volilnega odbora s predsednikovim in zapisnikarjev™ podpisom. Za nekatere izmed podpisanih je upravno sodišče po pregledu volilnih spisov ugotovilo, da so volilni upraviocnci, ki še niso glasovali, tako: Jarc Janez, posestnik, Sp. Zabukovje G, Zore Franc, posestnik, Gor. Zabukovje 4, Šele Anton, posestnik, Cilje 11. Hočevar Andrej, hišar. Cužnja vas. Iz vsega navedenega jc upravno sodišče smatralo za. dokazano, da so bili ob 18. uri pa volišču v imenovani občini volilni upravičenci in sicer v takem številu, da bi pri mali razliki med številom za poedine liste oddanih glasov (Grebene Leopold 147, Kle-menčič Franc 143, Piškur Franc IO7) moglo to število glasov bistveno vplivati na. izid volitev. Ker je volilni odbor, kakor jr dokazano po zgoraj navedenem zapisniku, napačno tolmačil določbo § 44 odst- 2 zakona o ol)činah s tem, da je po 18. uri pripustil h glasovanju lo še volilce, ki eo bStt že v sobi. kjer se je glasovalo, ne pa omlt. ki so bili že na volišču (v veži pred to wv-bo). je zagrešil bistveno nepravilnost, ki že sama po sebi utegne vplivati na izid voB-tev. Radi te nepravilnosti je upravno sodišče pritožbi ugodilo, ne da bi se spuščalo v razmotrivanje ostalih nepravilnosti, ki jih pritožitelj v pritožbi navaja. Anglesko-turška pomorska pogajanja London, 15. decembra, b. Včeraj so se v Foreign officeu začela pomorska pogajanja med Veliko Britanijo in Turčijo. Namen teh pogajanja je, da bi se tudi Turčija priključila londonskemu sporazumu, ki je bil sklenjen v začetku letošnjega leta med Veliko Britanijo, Francijo in Zedrnje-nimi državami Severne Amerike. Dočim vodi Foreign office enaka pogajanja tudi z Nemčijo, Rusijo, Poljsko in vsemi skandinavskimi državami, je Turčija prva sredozemska država, ki je bila povabljena, da pristopi k navedenemu sporazumu. V londonskih pomorskih krogih upajo, da bo vključitev Turčije v ta sporazum, ki predvideva znatne omejitve pomorskega oboroževanja in stalno medsebojno obveščanje vseh držav glede bodočih nameravanih gradenj, znatno olajšala nadaljevanje pogajanj mod Veliko Britanijo in Italijo o Sredozemlju. Antonescu odpotoval v Paru Bukarešta, 15. decembra, k. Zunanji minister Antonescu je snoči odpotoval v Pariz, kamor ga je povabila francoska vlada. Jutrj opoldne bo gost zunanjega ministra Delbo-sa, v četrtek pa bo na obedu pri predsedniku republike Lebrunu. V Parizu se bo mudil štiri dni. Sestal se bo tudi z nekaterimi drugjmi francoskimi državniki. V znamenju vzajemnosti Male antante Praga, 15. decembra, br. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se uvaja v vseh češkoslovaških meščanskih ln srednjih šolah v okviru pevskega pouka obvezen pouk jugoslovenske in rumunske državne himne v originalnem besedilu Ministrstvo naglaša, da naj se na ta način manifestira vzajemnost držav Male antante. vatski narodni poslanci vse svoje dnevnice stavili na razpolago vodstvu stranke odnosno zadruge. Mnogi poslanci so svoje dnevnice sami porabili, čeprav so kot kandidati pred volitvami podpisali izjavo, da ima z njimi razpolagati stranka. Nadaljnje težko-če so nastale zaradi devalvacije leta 1926, padca cen stanarinam in pa spričo razpusta parlamenta 1. 1929., zaradi katerega niso več mogli prispevati za zadrugo niti oni poslanci, ki so dotlej izpolnjevali svoje častne obveznosti. Dolgovi so šc bolj narasli in uprava nove palače je prešla na Prvo hrvatsko štedionico. Jeseni leta 1929 so zaplenili tudi vse zadružne poslovne knjige, ki jih doslej ni bilo mogoče dobiti nazaj. Sklenjeno jc bilo, da se ima zadruga rešiti iz finančne krize s kapitalom v cclot-nem znesku deležev. Stari upnvni odbor je bil razrešen svojih dolžnosti in takoj nato je bil izvoljen novi odbor Predsednik zadruge je kmetski posestnik Ivan Robič, Tramvaj ubil 2 konja Ljubljana, 15. decembra. V bližini remize bi se bila nocoj dofcrre četrt ure po 21. malone pripetila huda nesreča. Na ljubljansko polje je lecla gosta megla, tako da je celo žarki avtomobilskih žarometov niso predirali dalje ko za 20 metrov. Ob tisti uri se je vračal z Gorenjske proti Ljubljani 60 let stari gonjač Jakob Cepuder z dvema konjema. Nenadoma je za njim privozil tramvaj št 21. Voznik je v zadnjem hipu z vso silo zavrl voz. A ni mu mnogo pomagalo. Voz je že z vso silo zadel v konja, ki ju je vrgel na obe strani proge, kjer sta obležala, gonjač pa je padel z vso silo na obraz in je bil v hipu ves krvav. Nemudoma je bila alarmirana MSnja policijska stražnica, od koder so nekaj minut kasneje pozvali na pomoč reševalce. Gonjač je bil kmalu v bolnici, kjer so ugotovili. da se m.u ni nič hujšega pripetilo. Dobil je le neka; prask po obrazu, Ce je bil tudi notranjo poškodvan, bodo dognali šele pri podrobnejši preiskavi. Stavka v Vevčah V ponedeljek popoldne ob 2. so začeli slav. kati delavci v znani papirnici v Vevčah pri Ljubljani. Nesporazumi med delavstvom in podjetjem se vlečcio že dalje časa. Dne 1. septembra t- 1- je podjetje odpovedalo kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena že \er ta 19*28. Pogajanja za novo pogodbo so osla Ia brez pozitivnega uspeha in delo se je po 1. decembru, ko je stara pogodba iztekla, nadaljevalo po delovnih pogojih, ki jih je določilo podjetje. Z utemeljitvijo, da bo delavstvo po reorganizaciji obratov polmo zaposleno, je podjetje za povprečno 10 do lSVe znižalo mezde, ki so bile od leta 1928. nespremenjene. Vrh teca je podjetje zaradi ustavitve obrata v tovarni »Janezjjic odpustilo okrog 80 delavcev in deloma spremenilo dosedanjo razporeditev delavstva po oddelkih. Vse to je povzročilo, da pogajanja tudj po 1. decembru niso dovedla do rezultata, zaradi česar je delavstvo v ponedeljek začelo stavkati. podpredsednika pa Rudolf Herceg in po&la-| la. Tudi sc ni izvedel načrt, da bodo hr- » nec Ivan Čclan. Vremenska napoved Zemunsko \Temensko poročilo: Delno oblačno v severni polovici, v savski in vrbaski banovini jutranje megle, oblačno in nekaj dežja v ju/ni polovici države. Temperatura se je nekoliko dvignila. Minimalna temperatura Banja Koviljača 0 stopinj, maksimalna Rab 16 stopinj. Zemunska vremenska napowd za danes: Po vsej državi bo prevladovalo oblačno vreme, Ic v vzhodnih krajih nekoliko vedro, v zapadnih predelih in na primorju. Veter po večini iz jugovzhodne in južne smeri. Temperatura se bo še dvignila Soln-ce vzhaja ob 7.09 in zahaja ob 15.50. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in porast temperature. Dunajska vremenska napoved: Porast oblačnosti, nekoliko topleje, zapadni vetrovi. »JUTRO« št. 291 3 SrcBa, IS. XIL 19'36. Maši kraji in ljudje Nova zmaga slovenske Kani galoše, da se varujejo pred mokroto ln mrazom. Palic ne uporabljajo. 0 kakem večjem športnem udejstvovanju ni ničesar znanega. Stoletja je ostalo pri smučanju za potrebo. Vsaka hiša ima Še danes toliko smuči, kolikor ima prebivalcev. Na Bmuči pritrdijo tudi rakev z mrličem, kadar je pogreb pozimi. Dejstvo, da te je na robu jugovzhodnih Alp ugotovil poseben način smučanja, je sicer samo po sebi zanimivo, prijatelj zgodovine smučarstva se pa še vedno vpraša, kje je izvor. Da to smučarstvo ni prišlo od severa, je po teh ugotovitvah dognana stvar. CIL meni. da je iz Rusije prišlo v bloško kotlino. Gotovo je le eno. da ima nekdanje prometno sredstvo, ki je danes prvovrstno športno orodje, zelo častitljivo starost, kar pa ni nobena ovira, da ne bi vsebovalo še polno nedognanih možnosti. Maribor, 15. decembra. Odbor Fotokluba Maribor, prireditelj prve razstave jugoslovanske umetniške fotografije v Narodnem domu. se je včeraj sestal zadnjič in je odločil: da pripade prva nagrada, zlata kolajna, članu ljubljanskega fotokluba Karlu Kocjančiču za sliko št. 67. (»Dvigajoča se pokrajina«) s posebno utemeljitvijo, da so vsa štiri njegova razstavljena dela kvalitetno najbolj izenačena in daleč nad povprečnostjo, da se t.ri srebrne kolajne podelijo članu zagrebškega fotokluba, Slovencu Vladu Cizlju (si. št. 119.), članu mariborskega fotokluba Romanu Va-lesu (št. 157.) in članu Fotokluba Ljubljana Petru Kocjančiču (št. 76.), da dobe nadalje pet bronastih kolajn člani ljubljanskega kluba Janko Brane (št. 44.), Ivo Gogala (št. GO.) in Lujo Michieli (št. 102.) ter član mariborskega kluba Franjo Pivka (št. 152.) in neorganizirani Osiječan Evgen Trišler (št. 18.). Na razstavi je še cela vrsta avtorjev, ki bi nagrado zaslužili, pa jih zavoljo omejenega števila kolajn ni bilo več mogoče upoštevati. Naša slika je posneta po fotografiji, ki je odlikovana z zlato kolajno. Nemci, Planica in Bloke Zanimiva odkritja nemškega strokovnjaka C. I. Luthra o domovini smučarstva in smuških poletih Nedeljska številka »Neue Leipziger Zei-tung« prinaša pod naslovom »Immer neue JVVunder des Schneeschuhs« obširen članek i) novih potih pri smuških skakalnicah s posebnim ozirom na Planico, obenem pa tudi eenzacionelno »odkritje«, da je C. I. Luther odkril v Jugoslaviji zibelko smučarstva. Posebno zanimiva so izvajanja glede bloškega smučanja, češ, da so ga odkrili šele Nemci, ki menda niti ne vedo, da je o tem že davno preti njimi poročal naš zgodovinar Valvazor v svoji knjigi »Die Ehre des Iier-sogtums Krains«. Za Nemce, ki &o mislili, da izhaja smučarstvo iz Norveške, je menda res precej presenetljivo, da so to panogo poznali že naši pradedi v času, ko drugod jše vedeli niso kaj so smuči. Sicer pa je prav, da Nemci sedaj o Blokah mnogo pišejo in razpravljajo, za nas bo to dragocena tujsko prometna propaganda, kakršne ne bi nikdar sami zmogli. Članek je bil napisan na podlagi razgovora sotrudnika NLZ z C. I. Luthrom, ki je nedavno predaval v Ljubljani in v Celju teT ei ogledal Planico in obiskal Bloke, od koder je prinesel v Nemčijo par bloških plohov. Izvajanja člankarja so prav zanimiva in se v glavnem sučejo okoli naslednjega. Pre t - r i o k m Josip Horvat, konjeniški: Josip t.-olob Roman Bradaška in Franjo Piniarič. niženjoi ski: Vladimir Skarlovnik. Miloš Maroit. Milan Kosec. Milan Kopriva, Viaiiiinir Lapajne. Milan Pozder. Josip Šo-iar in Rudolf Merlin. zrakoplovni: Josip Kianjc. Jože K ropar in Ivan Svetlin: v čin poročnika vojnega broda 1. klase poročniki bojnega broda II. klase Ivan Hofbauer. Vla-d;.-i:iv Kandare in Jože Kvac: v čjn kapitana I. klase kap tan II. klas" intendantske mornarice Slavko Car in v čin kapitana 11. klase sanitetni poročnik dr. Danilo Breziga-r; v čin poročnika bojnega broda II klasi' poročniki fregate Vladimir Pu-kar. Ivo Reliula. Velimir Kruz. Emil Rajer. Alojzij Moliorič. Matija Lenoh. Ernest Kopriva in Franc Pre'og: v čin poročnika peli- : podporočnik Josip Golobič; upokojen e bil na lastno prošnjo in odlikovan z redom Jugoslovenske krone III stopnje žan-darmeriski polkovnik Gustav Steinfel; z redom Jugoslovenske krone V- stopnje je bil o-11 i kovan k a peta n korvete Lenarčič Anton, ki ie bil postavljen za vršilca dolžnosti P°" močnika komandanta 3 hidroplanske komande; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje sta odlikovana tudi pehotna poročnika Anton Jnteršnik in Ladislav Vajnberger. M so pota po katerih prihajajo klice bo-U>k>. OU iian'-2lj:vui b<-ležal grla 10 vratu iAu.sn« ANAOOT pastile Odlikovanja novinarjev. Z velikim ukazom je Dilo na predlog predsednika vlade ur. Stojadinoviča odlikovanih 70 no-v narjev. Med drugimi so dobili red Jugo-s i o ver: ske krone III. gg. dr. Kosta Luko-vič. sef Centralnega presbiroja, direktorji ?Obzora«. »Jutarn.iega lista«, > Vremena« in Pravde. ter glavni urednik »Politike« g. Jovan Tanovie. Red sv. Save III. so prejeli gg. solastnik in direktor »Politike« g. Viadis av Ftibnikar, direktor »Avale« dr. Svetislav Petrovič, glavni urednik »Slovi nca dr. Ivan Ahčin, direktor znanega beograjskega iista »Balkan« g. Krsta Cic-v : :e. glavna upravnika >Vremena« in , Politike« in drugi. Ostal; novinarji so odlikovani z reii Jugoslovenske krone IV. in \ ;n sv. Save IV. in V. .stopnje. Med njimi so gg. dr. Hohnjec iz Maribora, dr. Alojz Kuhar, Viktor Cenčič, Ivanka Klemenčlče-va, Fran Kremžar, vsi uredniki »Slovenca« Jo.s ko Krošelj, beograjski dopisnik »Slovenca. Januš Goleč, arednik ^Slovenskega Gospodarja«, Josip Košiček, urednik »Domoljuba« Mirko Javornik, urednik »Slovenskega doma« in Janko Koblar urednik »Dom in Sveta«. Ostali odlikovanei pripadajo po večini centralnemu presbiroju in redakcijam »Vremena«, »Pravde«, »Obzo-ra«, »Jutarnjega lista« in »Samouprave«. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »i ranz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši koiičini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. oeri -ea s o» uvjs^ss •:• Natečaj za plakat razstave slovenskega novinarstva na pomladnem velesejmu izpisujeta Ljubljanski veiesejem in ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Original veiesejmskega pla;:nta za razstavo slovenskega novinarstva, ki z njo proslavimo 140 letnico Vodnikovih Lablanskih Noviz« in 30 letnico organizacije slovenskih poklicnih novinarjev m&ra biti velikosti 70X100 cm pokončnega formata in izveden za. litografi-jo v treh do štirih barvah. Na plakatu naj bo dobro čitljivo besedilo: XVII. velesejem \ Ljubljani od 5. do 14. junija 1937. Raz-stava slovenskega novinarstva. — Avtor nagrajenega piakata je zavezan v litograf- • K :n zavouu napraviti v enakem slogu, kakor na originalu, tudi besedilo v šestih drugih j.zik.h. z gesiom opremljeni originali morajo biti oddani ravnateljstvu ljubljanskega veiesejma do 5. januarja 1937 opoldne, hkratu pa tudi točen naslov avtorja v zapečateni kuverti, ki je na njej napisano geslo originala. Prva nagrada znaša 2.000 Din, druga l.uOO Din in tretja 500 Din. Avtor plakata, ki mu razsodišče prisodi I. . agrado, dobi polovico iiagrac^e izplačane t^ikoj, drugo j>olovico pa tedaj, ko uprava veiesejma litografskemu zavouu odobri predloženi ji poizKusr.i odtis plakata. Nagrajeni originali so last Ljubljanskega veiesejma, nenagrajeni so pa avtorjem na razpolago po razglasu rezul-!.. • natečaja do 20. januarja 1937. Uprava . veiesejma in Jugoslovensko Uinl^ - - '-'j" - J " na. ♦ Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta v dneh od 4. do 14. decembra t. 1., so se končali s sledečim izidom: S prav dobrim uspehom so napravili izpit sledeči učitelji (ice) - pripravniki: Erker Gabrijela, Ajdovec, Novo mesto; Grilc Ljudmila, Kopanj, Ljubljana okolica; Hameršak Pavla, Solčava, Gornjigrad; Kos Ana, Sodražica, Kočevje; Košir Frančiška, Sv. Lenart, Laško; Kožuh-Svoboda Alma, Naklo, Kranj; Slapar Vera, Studenec, Krško. Z dobrim uspehom pa: Cirk Zdenka, Briga, Kočevje; Duša Vekoslava, Mozelj, Kočevje; lic Marija, Sodražica, Kočevje; Pire Marija, Radovica, Črnomelj; škulj Edvard, Gornje Pirniče, Ljubljana okolica in šusteršič Justina, črmošnjice, Novo mesto. Reprobira-na pa sta bila 2 kandidata in 2 kandidatki. Izpitni odbor. * Bajram mubarek oPnm! Tridesetdnev. ni ramazanski poet je končan in zdaj praznujejo muslimani svoj praznik — ra-mazanski bajram. Ta praznik je pomemben ker ima poleg verskih tudi vzvišene socialne naloge. V kurami stoji, da je Bog preroku Muhamedu na gori Hlri velel: Bodi vesel, bo4ji pos Unec si. Vstani, ljudi uči in vodi jih na pravo pot! V duhu teh besed se muslimani vesele svojega praznika, pravo veselje pa mora biti združeno z dobrimi deli. Za ramazanski bajram velja geslo, da ne sme nihče stradati. Vsak pravoverni musliman, ki ima količkaj premoženja, se mora ob tem prazniku v svojem in v imenu svojih družinskih članov oddolžiti revežem. V naSib krajih so običajni darovi 1 kg in 65 dkg pšenične moke ali kruha ali pa 4 do 5 Din za vsakega člana družine. * Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice. da svoje prispevke za tekoče leto odpošljejo vodstveni blagajni. Ako je glavobol posledica zaprtja 2—3 AftTIN-DRAŽEJE dr. \Vandera. vzete zvečer, omogočajo Vam drugo jutro lahko iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.—, in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 21115/33. Parfmnerija In specialna trgovina raznih DARIL v novi Frančiškanski pasaži Oglejte si naše Božične izložbe GRISOGONO d. z o. z. + Stan"čeva koča bo oskrbovana za božične praznike, in sicer od 24. decembra do 6. januarja. Smučarji planinci bodo našli v okolici te postojanke najlepše /imtiske terene, ker so vsi predeli globoko zasneženi. Ako bodo ugodne snežne prilike, bo priporočljiva smušKa tura čez Hribari-co v kočo pri Triglavskih jezerih, ki bo oskrbovana za božične praznike ter naprej v Dom na Komni. Nosače dobite pri oskrbniku Rekarju Lojzetu v Mojstrani, na poti v Zgor. Krmo, koder pelje smučarska pot v Staničevo kočo. Visokogorska postojanka bo nudila smučarju planincu mnogo božičnega veselja. * Propagandni prospekt o lovu v Jugoslaviji. Društvo »Putni.k« bo izdalo v kratkom propagandni prospekt o lovu v Jugoslaviji. Prospekt bo tiskam v raznih jezikih zaradi piopagande našega lova v inozemstvu. Ta »Putnikova« izdaja bo bogato iluslrirana z izbranimi fotografijam;. Ker pa društvo za svoj prospekt nima na razpolago dovolj fotografij in slik iov«kili prizorov, prosi lastnike takih slik. da bj j h v svrho reprodukcije prepustili duštvu. Izbrane slike bo društvo honoriralo. ostale pa vrnilo. Slike naj se pošljejo na naslov; ;Putnik\ Beograd, Kola rčeva 1. * Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske Poštne hraniln'ce s sedežem v Ljub jan i obvešča svoje člane, da je razprava proti Državnemu zakladu kralje viine Jugoslavije in Post ni hranilnic' v Beogradu zaradi neizplačanih vlog, kater« se je imela vršili 15. t. m. pri »reškem sodišču v Ljubljani, preložena na nedoločen čas, ker se je državno pravobra-niteljstvo v Ljubljani zaradi nekompetent-nosti tukajšnjega sodišča že pritožilo na Stol sedmerice v Zagrebu. Po našem skromnem mnenju je g. državni pravobranilec v zmoti v pogledu zakona iz leta 1934. (zakon o državnem pravobranilstvu § 613), vendar prepušcmio vse to drugim odločujo-črn činiteljem v pretres člane društva pa opozarjamo, da se nikar ne razburjajo zaradi tega, ker pregovor pravi: »Božji mlini sicer .počasi melje jo, toda gotovo.« Kajti ako je le še količkaj pravice, potem je naša slvar gotovo na mestu in ne moremo nikakor propasti. Društvo gre svojo mirno pol naprej in ne bo pre;j mirovalo, dokler njegovi člani ne pridejo do svojih terjatev. Priglasitev novih članov je še vedno mogoča za nadaljno skupino. Za vsakih sto kron je prispevka 1 Din, za odgovor pa je treba priložiti znamko za 2 Din. * Konferenca o novem voznem redu parnikov. Direkcija pomorskega prometa v Splitu je sklicala za 28. t. m. konferenco vseh interesentov za določitev voznih redov parnikov Jadranske, Dubrovnidke in Zetske plovbe za prihodnjo sezono. + Uveden je telefonski promet med Sv. Marjeto ob Pesnici in štrigovo po eni in Ernovžem po drugi strani in med Tržičem in Spitalom na Dravi. Pristojbina za navaden triminutni razgovor znaša 2.7O zl. fr. za štrigovo-Ernovž in Tržič.Spital na Dravi, za Sv. Marjeto ob Pesnici-Ernovž pa 1.50 zl. fr. Razgovori se bodo lahko vršili od 1. januarja 1937. dalje. * Brezplačno letovanj© na morju. Ko se konča šolsko leto, je prva skrb staršev, kam z otroci na počitnice. Da odločuje tu v prvi vns;j morje, je povsem naravno, saj je morje vir solnca, vode, lepote zdravja itn veselja, kj ga je vsak otrok tako potreben. Zavedajoč se tega. je Jadranska straža v Ljubljani razpisala sest brezplačnih 14 dnevnih letovanj na morju z brezplačno vožnjo za prihodnje šolske počitnice kot nagrado za pravilno rešitev njene križanke. Žrebanje teh nagrad bo nepreklicno 21. decembra t. 1. Križanke se dobe prj krajevnem odboru Jadranske straže v Ljubljani |>o lo Din. Pismenemu naročilu ie treba priložiti ta znesek v znamkah. Staišj in podmladkarii Jadranske straže, izkoristite to priliko. Do žrebanja je samo še nekoliko dni. + Zadruga ,je zgrad'la šolo. Stara šola v mačvanski vasi Zmiljaku, ki ima dva razreda in jo obiskuje okrog 280 otrok iz treh vasi, je postala premajhna. Najdalje v to šolo imajo baš otroci iz Zmiljaka. Tam posluje nabavljalna zadruga in njeni člani so lani sklenili zgraditi novo šolo. Prispevali so kolikor je kdo mogel in šola je zdaj dovršena ter daje lep primer prosvetne vneme in požrtvovalnosti preprostega kmečkega ljudstva. m * Tragična smrt vestnega hlapca. Anton Šuligoi iz Idrije je že 15 let marljivo služil pri posestniku in kovaču Ivanu Poljanšku na Selu pri 2ireh. Nedavno je popival v večji družbi. Pilj so žganje. Okoli 18. ure 6e je vračal v spremstvu Jakoba Kunca proti domu. Nesreča je hotela, da sta se oba zvrnila v Soro. Kune se je s težavo rešil na breg. Močno opojeni Anton ftuligoj pa je utonil. Valovi so ga odnesli kakih tisoč korakov daleč. Reševanje je b|lo zelo težavno in so ga ljudje izvleklj iz potoka Šele po ©nj UTj. Orožniki v Žireh eo o tej tragični smrti ob* vesUii uržavuo tožilstvo t Ijub^ani. * Tragedija dveh oroin'kov. Na planini Kcžuhu v kavadarskem srezu je zajel snežni metež orožnika Božidarja Kangrgo in Redžepa Redžepoviča, ki sta bila poslana iz karaule Gladnice v 15 km oddaljeno sosednjo karaulo, da bi popravila od snega poškodovane telefonske napeljave. Ko sta se vračala, ju je zajel snežni metež, izgubila sta smer in tavala po planini, dokler nista popolnoma onemogla. Najbolj izčrpan je bil Kangrga, ki je prosil svojega tovariša, naj gre sam naprej, in pošlje koga njemu na pomoč. Stara tovariša sta se poljubila in razšla. Redžepovlč ni prišel do svoje karaule, spet se je zgubil in v zadnjem hipu so ga rešili neki pastirji. Pastirji so nemudoma jeli iskati tudi njegovega tovariša, po dolgem iskanju pa so ga našli že mrtvega v snegu. * Tihotapsko blago v letalih. Prvič v kroniki tihotapstva v naših krajih in v kroniki našega zrak op lovstva je zdaj odkrito tihotapstvo s pomočjo letal. Organi zemunskega trošarinskega urada so ugotovili, da se preko zemunskega aerodroma s pomočjo potniških letal, ki vse leto vzdržujejo promet z raznimi velemesti, že dolgo časa tihotapi k nam iz inozemstva razno blago, največ pa draga vina in dragocene tkanine. Tihotapstvo je bilo razkrito slučajno, ker sta ae skregala dva uslužbenca zemunskega aerodroma ter drug drugega neprevidno zmerjala. Preiskava je že ugotovila, da je tihotapstvo z letali močno oškodovalo zemunski trošarinski urad, podrobnosti pa se še prikrivajo, ker so v afero zapletene osebe, ki so zlorab-ljale svojo službo. Da bi se razkrinkali vsi pomočniki tihotapcev, je pač potrebna pri preiskavi največja prevktoost. * Tovarna stotakov v Rasinji. Staro resnico, da je v prvi vrsti gonilna sila ponarejevalcev denarja sama strast in šele v zadnji vrsti želja po dobičku, potrjuje tudi zadeva, a katero se bavi zdaj zagrebška policija. V vasi liasinji pri Ludbregu 80 odkrili »tovarno« stotakov, katero je uredil 32-letni sodar Štefan Matijevič. Njegova obrt je pešala in ker je imel veliko veselje do rezbarstva in je že nekajkrat prodal prav lepe izdelke, je prišel Štefan na idejo, da bi poizkusil napraviti tudi bankovce. Stotak je večkrat prerisal in se popolnoma poglobil v njegove omamente. Nabavil si je barve in ko je risbo pobarval, je bil uspeha tako vesel, da se je lotil izdelave klišejev. Za materijal je uporabil navadne šolarske tablice, v katere je z Dajvečjim trudom skrbno vdolbei vse poteze. V svoji strasti je delal noč in dan. svoje izdelke je izpopolnjeval in naposled izdelal nekaj bankovcev, ki so bili videti tako dobri, da bi se dali spraviti v promet. Ker sam n! bil za tako delo. se je zatekel v Koprivnici k prijatelju Josipu Valterju. brezposelnemu kleparju. Ta je bil takoj pripravljen m že prvi dan je zamenjal dva ponarejena gto-taka. Uspeha je bil tako vesel, da je šel v gostilno zapil tam drobiž, a ko je bil pijan. je metal na mizo tudi ponarejene sto-take. Na ta način je prišla vaška tovarna stotakov v kriminal. * Tatvine perjadi in žganja. V zadnjem času je bilo na Bučki in v bližini izvršeno več tatvin perutnine. Tat je menda bil vedno eden in isti. Najprej so bili iz kokošnja-ka Jožeta Bukovca na Slemenu ukraden! dva purana in ena pura« Živali je tat zaklal kar pred kokošnjakom. Kmalu nato je neznanec odnesel iz kokošnjaka Alojza Ki-rarja mlajšega v isti vasi pet kokoši, zatem Cimpermanovim v Jermanjem vrhu tri kokoši in Francu Poljaneu na Bučki kar devet. Raški orožnik so si šaman prizadevali, priti tatu na sled. Ni kazalo drugo, kakor da so ljudje postali prevklnejši in da so začeli kokošnjake skrbno zaklepati. Ker nI prišel več do perutnine, se je tat spravil nad žganje. Preteklo soboto je Alojz Kirar v svoji kleti kuhal žganje. Ko je delo okrog 22. ure končal, je klet zaklenil in šel spat. Drugo jutro po maši ga je oče poslal v klet po žganje, a ko je prišel do kleti, je našel vrata nezaklenjena. Takoj je zapazil, da je izginila steklenica, v kateri je bilo sedem litrov žganja. Razen tega je tat pobral tudi več praznih velikih steklenic ln sekiro. Ostala je steklenica za 2n litrov, ki je tat. ni odnesel, ker ni utegnil ali pa je bil pregnan. Pravijo, da bo orožniki tatu že na sledu. * Za božična }n novoletna voščila uporabljajte razglednice Družbe ev. Cirila in Metoda. Dobe se po trafikah, trgovinah in v pisarni CMD, Ljubljana, Beethovnova 2. Komad stane 1 Din. Darilo, kupljeno pri obrtnik«, jc trajne vrednosti * Strašno dejanje blazneža. V Jakšincu pri Gornji S tu brci je premožni posestnik Aleksa Peršin v zadnjem času kazal znake slaboumnosti. Do tega je prišlo zaradi tega- ker se je silno razburjal zaradi zavrnitve pritožbe proti nekim sklepom agrarne komisije. Oni večer sta prišla k njemu na ob»k dva soseda, da bi ga potolažila. Gospodar je pridno nosil vino na mizo in polagoma so se vsi trije napili. Naenkrat pa je Persin potegnil noi. zaklenil vrata in napadel svojo ženo. Gosta sta ga skušala ukrotiti, a je blaznež enega zaklal, diugega pa nevarno ranil. Ranil Je tudi ženo in sina. a sta se oba v zadnjem hipu rešila na ta način, da sta razbila okno in skočila iz sobe. Potem 6i je nesrečni mož prereza! vrat m izkrvavel. * Ni plemenitejšega božičnega darila, kakor je lepa knjiga. Sloviti Voesov roman >Dva človeka« ti ostane za zmerom,v spominu in ga z užitkom spet in spet bereš. Slane v platno vezan 50 Din, enako vezan, a na cenejšem papirju tiskan 34 Din. mehko vezan 24 Din. Naroč; se na uredništvo »Domovine?. Ljubljana. Založba naročniku takoj pošlje položnico in ko prejme denar, odpošlje knjigo. Za štiri plačane knjige ena po vrhu zastonj. * Švicarski telovadci in prehrana- Znano ie, da zahteva trening pred tekmami posebno dieto, zakaj tekmovalcem je potrebna taka hrana, ki krepi mišice in vrne porabljeno energijo. Posebno važno pa je to. da količina hrane ni prevelika, da se želodec ne obremeni, a da dobj vendarle potrebno količino vitaminov jn redilnjh suovj. V krogu švicarskih telovadcev se vprašanju prehrane posveča največia pozornost jn je med njimi posebno razširjena jn priljubljena Ovomajti-na. Ker odgovarja vsem zahtevam, jo švicarski telovadej uživajo vedno med velikimi telovadnim; akademijami. Na ta način se Ovomaltina upravičeno smatra za sestavni del prehrane športnikov. * Tovarna JOS. BEICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelava Iz Ljubljane n_ Sokolska počastitev pokojnega tre- gatnega poročnika Gangla. Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu tužuo vest, da je preminul njegov zvesti član, brat Danilo Gangl, poročnik fregate. Društveno obposlan-stvo se bo poslovilo od njega danes ob 10. pred mrtvašnico splošne bolnjce, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži odposlancem. Obleka civjlna z znakom. Poročnik fregate Danilo Gangl ie bil »in pokojnega kiparja Alojzija Gangla. Pokojnega kralja Aleksandra je spremljal v Rumunijo in kot član posadke »Dubrovnika« tudi na njegovem zadnjem potovanju. K večnemu počitku bo položen jutri ob 14- v Metliki. Ohranjen bo v častnem spominu. u— XV/. Slovanski večer, ki ga bo priredil JNAD »Jadran« 16. januarja 1937 v vseh prostorih Sokolskcga doma na Taboru, bo največja in najreprezentativnejša prireditev letošnje sezone. Odbor JNAD »Jadrana« je že naprosil za najvišje pokroviteljstvo v Beograd, upajoč, da bo tudi letos prevzel protektorat Nj. Vel. kralj Peter II. — Poleg elitnega plesa bo koncertni del prireditve, ki ga bodo izvajali priznani naši umetniki na najvišji stopnji. — Opozarjamo vso javnost na to največjo prireditev nacionalnc omladine dravske banovine. u— Seja akcijskega banovinskega odbora O JNS bo v četrtek 17. t. m ob 18. v Zvezdi. Udeležba obvezna. u_ Predavanje Jadran>ke straže. Kakor je bilo že objavljeno priredj krajevni odbor Jadranske straže danes 16. t m. ob 20. v verandni dvorani restavracije »Union« predavanje. Predaval bo dipl. mere. Badau Tuli us o temi »Berlin — Hamburg«. Številne aieioptične slike, kj jih je predavatelj napravil po lastnih posnetkih, nas bodo vodile po zanimivi prestolnici nemške države in najvažnejši evropskj pomorski luki, Hamburgu. Po predavanju bo družabni večer s pevskimi in glasbenimi točkami. Vabimo vse člane in prijatelje Jadranske straže. Vstopnine ni! o— Slovensko zdravniško društvo t Ljubljani priredi XXVII. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936. v petek 18. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani, na katerem nadaljnje g. docent dr. Ivan Matko svoja izvajanja o zgodnji diferencialni diagnozi latentnih eholeevstopathii (V. del). Vabljeni vai gg. zdravniki jn medicincj! n— Profesorsko društvo v Ljubljani priredi drevj ob 20. v dvoranj OUZD na Miklošičev; cesti svoie drugo javno predavanje. Predaval bo g. prof. Srečko Brodar \z Celja o »Naši sitarj kamenj dobi«, ki jo bo prikazal s s?kioptičnimi slikami. u— Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 19. decembra t. I. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje tretje predavanje. Predaval bo vseuč prof. dr. France Veber o temi D ušesi ovni značaj naše dobe. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. Vstop prost. u— Češka glasba je naslov I. javne produkcije gojencev drž. konservatorija v letošnjem šolskem letu. ki bo v ponedeljek 21. t. m. ob Yk7- v veliki filharmonični dvorani. Uvodno besedo bo govoril g. Vilko Ukmar, nato pa slede dela Dvofaka. Novaka. Smetane in Suka ter Bende in od najmlajših so zastopani na produkciji Sin. Kfička. Haba. Vvcpalek in Vomačka. Na produkcijo opozarjamo gojence in starše ter vse prijatelje, ki se zanimajo za razvoj glasbenega pouka j/ri nas. Spored stane 2 Dm in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— Predavanje SPD. Slovensko planinsko društvo, Osrednje društvo že sedaj opozarja planince na predavanje, ki se bo vršilo dne 14. januarja 1937 o nemški ekspediciji na Himalajo leta 1934. Predaval bo član te ekspediclje g. Peter Aschenbrenner o Nanga Parbata. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri ter bodo poslušalci videli najlepše posnetke dosodaj še ne zavzetih vrhov Himalaje. v— Za Bartolovo draitno so zbrali učenej fr. e. rnrrptin t državo- realne ^BUŠ^ v Ljubljani 106 Din. i »Vzgoja matere.« Drugo predavanje pod tem geslom bo v četrtek 17. t. m. točno ob 20. na šentjakobski šoli. Predava znani uglednri pedagog profesor učiteljišča g. Coprič o letni Otrok, šola ln dom. Vez med domom in šolo je vse prerahla, zaJto je potrebno in koristno, da se v javnosti večkrat razpravlja o tem. ziasri v današnjem času aitualnetn vprašanju. Na željo se vrsti tudi debata. o— Sociološki temelji pedagoških teženj. Pedagoško društvo sklicuje za četrtek 17. L m. ob poj 20. v risalnici državnega učiteljšča na Resljevi cesti širši sestanek Šanov in prijateljev društva. Na dnevnem redu je razgovor o socioloških temeljih današnjih pedagoških leženij. K I N mmzEsmn® Uanfa nepreklicno laJnjiS! Xa;lep?i Hhn, n tatar«n govori navdušeno rsa Ljubljana! IRENA Lji Dagover, Geraldlna Katt, Sabine Pelers la Kari Schdnbftck n T L Največji dr. Kančkov aipinfti film BELI PEKEL PIZ PA L C Leni Riefenstabl, Gustav Oiessl jn slavni letalce Ernst Udet PomavljanKj aa lalitOTO občinstva.! Samo S dni — U> Je danes in jutri! titittiz Danes poslednji*! MARIA ANDERGAST v svoji najnovejši in najboljši vlojrj TRIJE SNUBCI UČITELJICE KRISTINE Hant Sohnker, Fritz Kamper* fojgjdjkiajoe. o&-. 16. I9.win2l.,s-a*X ~ u_ Udružeuje jugoslovenskjh inženjerjeT fn arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na svoj 3. družabni večer, ki bo drevj ob 20. v Kazini (g. Jenko). Vabimo vse člane in vpeljane goste. u— Sokolsko društvo Ljubljana-Moste so iskreno zahvaljuje v imenu obdarovancev vsem dobrotnikom, ki so prispevali k obdaritvi dece pri miklavževanju 5. t. m. v Sokolskem domu. Posebna zaiivala vel j* ugledni tvrdki I. C. Maver za po ge. Darinki Prijateljevi poklonjeno blago. u— Vse prijatelje glasbene umetnosti obveščamo, da bo koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta v petek IS. t. m. zvečer in sicer v dvorani k on vik ta O. F. M., ka je nanovo zgrajena in bo v svoji izredno lepi in prikupni zunanjosti zelo hvaležno služila izbranim prvovrstnim prireditvam. Ta koncert priredi pripravi jaln-i odbor snujočega se »Društva prijateljev glasbenega naraščaja«, čigar namen bo vsestransko podpreti mladi glasbeni svet m tako pni koreninah osvežili in poživiti naše celokupno glasbeno življenje. Da omogoči uresničenje načrtov, bo društvo prirejalo tudi koncerte in sicer zaenkrat v okviru abonmaja ter vabi vse prijatelje glasbe, da se abonirajo za tri koncerte, ki so zaenkrat v načrtu za tekočo sezono. Obenem pa vabi tudi k obilni udeležbi prvega takega koncerta, ki bo spričo odlik iigre mladih umetnikov, kakor so se združili v Ljubljanskem kvartetu, res k va lita/tiv-na prireditev. Vstopnice so v prodaji v Mattčni kn jkjarm. u_ -Sina edinca je izgubila rodbina g. Svetozarja Hribarja. Didija so pokopali včeraj ob pol 17. prj Sv. Križu. Naše isikreno sožaiie! u— Nazorno predavan ie o kuhanju na električnih kuhalnih ploščah (rešojih) bo danes ob po' 5. v prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14. I. n— Žrebanje loterije društva »Knjeginja Zorkac. Glavni dobitek ie zadela srečka 8018. motorno kolo 3101, servis za 12 oseo 9394, koles; 19G0 in 4799, bone za osemdnevno bivanje po letoviščih srečke 9913, 146"i, 4230 jn 2304. Izkaz izžrebanih številk pošljemo vsem prodajalcem naših srečk. Dobitke dobite dnevno med 10. in 13. uro na Tyrše- vi cesti 31. I. Dobitke dvignite čfm preji u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. tretje predavanje novinskega tečaja. Predava g. dr. Bajič Stojan o temi; Sodobna socialna gibanja. Udeležba letošnjih jn lanskih novincev obvezna, ostal-j člani vabljeni. — Odbor. n— Velik proces. Okrožno sodišče v Ljubljani je razpisalo za 29. t. m. veliko razpravo v zadevi Scagnettajevjh dedičev. Obtožba se glasi na poneverbo in ponarejanje javnih, listin. Razprava bo pred malim senatom jn je določena za dva dni. Povabljenih je 35 prič. o— >Zoo< na sejmišča. Prejeli smo: Po mestu vabijo preko cest napeti mogočni plal kati k obisku zoološkega vrta, pravtako tudi razne notice po novinah. Če pa hočeš po-6etiti ta živalski vrt. je zaprt. Tako je bil na jezo številnega občinstva, ki je prišjo gledat svoje ljubljence, v soboto popoldne zaklenjen in nikjer ni bilo žive duše, kateri bj mogli posetnikj jzroejtj vsaj razna živila in slaščice, ki so jih prinesli za živali seboj, tako, da so jih moralj nekateri stlačitj skozi line v notranjost blagajniške ute, drugi pa eo jih godrnjaje odnesli spet nazaj domov. Ce je vrt ob gotovih dnevih in urah nedostopen, naj bo to javfreno na katerikoli način u— Vrhničanova smola g puško. Vrhni- čan M. je bdi pri vrhniškem sreskem sodišču obsojen na manjšo zaporno kazen zaradi poskusa loviske tatvine, ker so v kolibi pri apnenici obsojenčevega očeta našli puško s patroni. M. se je pritožil na okrožno sodišče in prizivni senat je včeraj raz-pravljal o tem. Odvetnik dr. Maček je kratko utemeljeval priziv, da so bili dokazi o obtoženčevi krivdi pomanjkljivo izvedeni tn da sploh ni smatrati dejanja za prestopek poskusa tatvine v smislu člena 314. k.z., marveč hi zadeva spadala pod člen 323. k.z., ki pa ne pozna kaznivosti za poskus lovske tatvine. Senat je prvo sodbo razveljavil in Vrhničana oprostil. u— Če ste v zadregi zarada izbire dani za boža ene praznike, si brez odloga olejte našo razstavo stekla, porcelana m keramike. V naših razstavnih prostorih vam je na ogled posod je, okrasna sfeklenina, vršjl letošnjo jesen v Pragj, bo predava v'i ob '20. uri v dvo" rani Delavske zbornice predsednik mariborskega -Ogniae, d rušiva za upepeljavanie mrliče v, dr. Avg. Reisman. Predavanje bodo pojasnjevale tudi izredno lepe slike o upe-peijevanju in krematoriiev, posebno Češkoslovaške- • e— Občni zbor dijaške kuhinJe v Celju bo v petek 18. t. m. ob 18. v gostilniških prostorih Narodnega doma in ne danes, kakor ie bilo najprej javljeno. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Tiran« z Normo Shearerjevo in zvočni tednik. KINO METROPOL, prinaša: Danes ob 18.15 in 20.30 veseli film »INKOGNITO«. (Gustav Frohlich.) Iz Maribora a — Ljubljana v Mariboru. V zadnjem času obdaja Maribor zjutraj in zvečer precej gosta megla. Mariborski hudomušneži pravijo, da se je Ljubljana preselila v Maribor. Mariborčani razmišljajo sedaj o tem, odkod megla, ki je sicer v Mariboru nismo vajeni. a— Kolo sreče na tomboli. Glasbeno društvo poštnih uslužbencev v Mariboru je v nedeljo priredilo tombolo, na kateri so dobili glavne dobitke: moška kolesa Jo->ipina Svila, postrežnica, Koroška cesta, Miklavc Katarina, Studenci, zidar Miha Velker v Mariboru, Lovro Stojanšek v Tat-tenbachovi ulici in Jožef Miklavec v Studencih; otomano Tomažič Ivan v Studencih, prašiča viničar Karel Ferk, 1.0O0 kg premoga Marija Tancerjeva v Mlinski ulici, 4 m drv Marijan Pacenič, speeerijo za štiri osebe Alojzij Kočunik, v Koroščevi ulici, blago za obleko Miha Prejac v Rušah in otroški tricikelj Ivan Gnilšek v Studencih. | ®o ga leta 1934. izkoPali na bolnišničnem J dvorišču, ne zadošča. Novi studenec lahko daje, kakor so dognali, v eni minuta 30 litrov vode. Ker ta voda zadošča, je to vprašanje zaenkrat rešeno. j— šahovBke novice. Tukajšnji šahovski klub pr,redi velik brzopotezni turnir v katerem bo igral vsak igralec z vsakim nasprotnikom po 6 partjj. Igralni dnevi 3e niso določeni. Partije se bodo igrale po dogo voru partnarjev tako, da se bodo mogla udeležit] turnirja tudi onj igralci, kj radi pomanjkanja časa doslej še niso sodelovali pri šahovskih prireditvah. Prijave sprejema do 20. t. m. g. Harald Schwab. j— Proračun cestnega odbora navaja 1,400.820 Din izdatkov za banovineke ceste in 354.669 Din za vzdrževanje ce« in objektov na njih. Za nove gradbe in preureditve banovin«kih cest in mostov je namenjenih 280.000 Din. za napravo načrtov in za odkup zemljišč 25.000 Din ter za poškodbe od elementarnih nezgod 15.000 Din. Izmed dohodkov je v proračunu 1.430.910 Din prispevka banovine in železniške upra^ ve. Primanjkljaj znaša 700.000 Din in se bo kril s cestnimi dokladami. 0 tem se bo razpravljalo na javni seji 29. decembra. Gospodarstvo Vlaganje prošenj za znižanje kmečkih dolgov Praktična božična darila v veliki izberi priporoča IVAN KRAVO S, ALEKSANDROVA C. 13. a — Protituberkulozni dinar za zgradbo aziia jetičnim bolnikom v Mariboru je dosegel v mesecu novembru Din 253.304 Din. a — Kulturne novice. Jutri v gledališču operno baletni večer. — V petek v Ljudski univerzi skioptično predavanje o Mount Everestu. a— Vabila za akademski ples so že razposlana. Kdor ga pcmotoma ni prejel, naj reklamira v trgovini Sax na Grajskem trgu- — Društvo jugosl. akademikov, Maribor. a — K notici o Grajski kleti v včerajšnji številki nam sporoča restavrater Grajske kleti g. Basletič, da ostane Grajska klet še nadalje pod njegovim vodstvom in lastništvom. S tem je demantirana naša včerajšnja vest. a— 17. upepeljitev »Ognja«. Mariborsko društvo za upepeljevanje mrličev »Ogenj« .ie prepeljalo te dni že 17. svojo pokojno članico dne 7. t. m. umrlo go. Tonco Ogo-revtz v graški krematorij, kjer je bila upepeljena. Pokojna ga. Ogorevt/, je bila že od leta 1932 članica »Ognja«. Do meje je prepeljal truplo pokojne avtofurgon ljubljanske mestne občine, a na meji v Št. 11 ju je prišel avtofurgon graškega krematorija. Tekom teh par let svojega delovanja je izvršil »Ogenj« že 17 upepeljitev. a — Izpuščen. Iz tukajšnjih sodnih za-jxirov je b:l izpuščen 421etni delavec Franc Vesenik, ki je bil, kakor smo poročali, skupno s Karlom Adlerjem aretiran v zvezi s šentiljskim umorom zaradi suma soudeležbe. Ker se je izkazala njegova nekrivda, so ga pustili na prosto. a — Izgnanci. Te dni so spet bile izgnane iz Avstrije tri družine, ki so tu pristojne. Nastanile so se v Marenbergu. Otroci našega jezika sploh ne razumejo. a — Zažgali, ker jih je zeblo. Posestniku Jožefu Mlakarju v Brezuli na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko t>oslopje. Škoda zn.i.ša okoli 20.000 Din. Požar so zanetili otroci, ki so nait" dejali, da so zažgali slamo, ker j-ih je zeblo. r— Gledališki oder Narodne čitalnice priredi v četrtek in v nedeljo ob 20.30 v proslavo 60-letnice Cankarjevega rojstva njegovo dramo »Hlapci« v režiji g. irž. Va-lenčiča. Iz Trbovelj t— Klobuk temnosiv velour (mo-iki) je bil v nedeljo zamenjan v kuhinji Sokolskega. doma. Dotičnega, ki je klobuk zamenjal, prosim, da ga prinese nazaj v Sokolski dom Iz Zagorfa z— i t 'ika selitev rudniških uradnikov. Kakor je »Jutro« poročalo, so nastopile pri I rboveljski premogokopni družbi velike i/.premembe uradništva. Te dni dovažajo in izvažajo opravo premeščenih uradnikov in obilna selitev vzbuja med občinstvom veliko pozornost. Do konca meseca bodo vsi prestavljeni in uradovali na svojih novih mestih Iz Ptafa Ptujska bolnišnica je nujno Potrebna razširjenja. O tem se je na tem mestu že pogosto pisalo. Letos se je že govorilo, da je odobren potreben kredit, vendar do zidanja ni prišlo Kaj ie vzrok preložitve zidanja nam n; znano. Upamo vsaj, da se bo drugo teto '-zpolnila obljuba. V zadnjem času je bolnišnica na travniku bMzu železniške po-" V tiskala nov izvirek, ker studenec, ki i Rok poteče Odkar je izšla uredba o ureditvi kmečkih dolgov in še posebno, ko so bili izdani razni pravilniki k njej, se je prav mnogo razpravljalo o raznih netočnostih in nedoslednostih, ki izvirajo iz teh uredb. Kakor se je jasno pokazalo, ni prav nihče zadovoljen s to ureditvijo, ne dolžniki, še manj pa upniki. Uredba je hudo prizadela zlasti naše denarne zadruge, tako hudo, da se bodo, če ostane uredba takšna, kakršna je sedaj, naše zadruge težko vzdržale. Zato so poslale naše zadruge po svojih zvezah vladi izpreminjevalne predloge, za katere pa še prav nič ne vemo, čc jih bo vlada upoštevala. Na drugi strani zaenkrat ne morejo naše občine izdajati potrdil o tem, da je dolžnik kmet v smislu uredbe, ker je finančna direkcija naročila davčnim | oblastvom, da naj ne izdajajo občinam podatkov o višini davčnih osnov dolžnikov, dokler ne dobijo podrobnih navodil od finančne direkcije, ki jih ta pričakuje iz Beograda. Vse te okolnosti so rodile pri prizadetih dolžnikih prepričanje, da bo nemara s to novo uredbo prav tako kakor z njenimi predhodnicami, ki so se le delno izvajale in je bil tisti dolžnik, ki se je teh uredb točno držal, neredko predmet posmeha svojih zanikarnih tovarišev, ki se niso menili zanje. Bodi si že z usodo dolgov pri zadrugah tako ali tako, vendar je eno gotovo, da se ureditev kmečkih dolgov med zadrugami in Privilegirano agrarno banko, odnosno z državo ne bo tikala neposredno dolžnikov in torej tudi ne bo mogla imeti vpliva na plačevanje po dolžnikih. Prav zaradi tega je nadvse važno, da oi>omnimo vse kmečke dolžnike na važen rok, ki poteče z 31. decembrom tega leta. Po členu 26. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov morajo namreč dolžniki, katerih dolgovi presegajo »5.000 Din in ki hočejo doseči znižanje dolga za največ 30 odnosno 50% vložiti v dveh mesecih od razglasitve pravilnika k tej uredbi na pristojno sresko sodišče prošnjo za znižanje dolga. Pravilnik je bil razglašen 81. oktobra in poteče torej rok za vložbo takšne prošnje z zadnjim decembrom. Za primer, da bi dolžnik ne vložil do tega dne prošnje, določa tretji odstavek člena 26 uredbe, da iz- j gubi s tem dolžnik vsake pravico okori- i stiti se z znižanjem dolga. K prošnji za znižanje mora dolžnik pred- i ložiti sodišču tudi naslednje listine: a) po- ! 31* decembra trdilo, da je Kmet po določbah te uredbe; b) seznam vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov ne glede na to, kakšne vrste je dolg, kdaj je nastal in ali je obsežen z uredbo al. ne; ci seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva) kakor tudi vseh dohodkov, najsi izvirajo odkoder-koli in iz česarkoli; č) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga dolžnik daje ali jemlje v zakup; d) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo redi dolžnik. Sestava vseh teh seznamov vzame seveda mnogo truda in časa, zato določa pravilnik v čl. 29, da je dolžnik sicer zavezan predložiti sodišču prošnjo za znižanje dolga v roku dveh mesecev, da pa lahko predloži priloge k prošnji tudi pozneje v roku, ki mu ga določi sodišče. Nujna dolžnost vsakega kmečkega dolžnika, ki noče zamuditi prilike za znižanje dolga je torej, da nemudno vloži pri »reškem sodišču prošnjo za znižanje dolga po sledečem vzorcu: SresKemu sodišču v ob- Podpisani J. J., posestnik v - čina -, prosi po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov oa 26. sept. 1936 za znižanje svojega dolga- Obenem pros. podpisani, da mu sodišče določi rok za predložitev potrebnih potrdil, ker jih še ni mogel dobiti. V -, dne - 193b. J. J.,posestnik Prošnja sama kakor tudi vse priloge so proste vsake kolkovine. Kdor še ni zaprosil pri občinski upravi za potrdilo, da je kmet, naj to nemudno stori, da bodo občine mogle pravočasno dobiti od davčnih oblastev pouatke o višini davčnih osnov, kadar bodo le-ta dobila podrobna navodila od finančne direkcije. Ko je dolžnik vložil prošnjo na sodišče in zaprosil za občinsko potrdilo, lahko mirno čaka nadaljnjega poteka hudo zamotane in zato prav težko rešljive končne razdolžitve kmetov. Nujno opozarjamo še enkrat naše prizadete čita-telje, naj nikar ne odlašajo z ureditvijo te zadeve in naj opozorijo na naš članek tudi vse svoje sosede, zakaj škodo, ki bi nastala zaradi nevednosti in nepoučenosti posameznikov, bo občutil ves kmečki stan, da vsa dežela. Tri valute v Španiji Državljanska vojna v Španiji je povzročila znatno izgubo številnim našim izvoznikom, zlasti izvoznikom lesa, ki imajo v Španiji še terjatve iz dobe pred izbruhom državljanske vojne. Znano je. da smo komaj dva meseca pred zbruhom državljanske vojne skenili s Španijo ugodno trgovinsko pogodbo, ki bi nam bila omogočila povečanje izvoza od 50 na 120 milijonov Din kitno. S to pogodbo je bilo urejeno tudii vprašanje plačilnega prometa, in vprašanje Likvidacije starih terjartev naših izvoznikov, im sicer na ta naahn, da b; nam Špatviija te stare terjatve plačala polovico v devizah, polovico pa v kompenzacijskih bona h. Ta ugodna pogodba P a se še ni pričela izvajati ko je prišlo do državljan- i ske vojn« jn tako trpijo naši izvozniki dvojno škodo: na en strani ker ne pridejo do idenaria. in so izgled;' za vnovčenje terjatev vedno s'abši, na drugi strani pa za-rad.i tega. ker je vrednost španske p«zete v zadnjih mesecih hudo nazadovala. V teku državi ;anske vojn« je nastala glede valutnih razmer v Španijii popolna zmeda Ln "ma Španija danes kar tri valute. O tem vprašanju je v ponedeljek pričel razpravljati tudi odbor Banke za medlnarodna plačila v Baslu. Kakor je znano, je Frareeova vlada 14. novembra odredila žigosanje bankovcev na svojem teritoriju, in sicer v sporazumu z upravo Španske banke, ki se ie preselil-a iz Madrida v Rurgos. To žigosanje ;e bilo odrejeno zaradi tega ker je mpdrid-ka vlada nadalje t.;isk*'la bankovce Šoanske banke in teh novnh bankovcev un-avni odbor ŠDanske ne p-i/ro^va r°7CTv? ''-vand-e Kan Ve te mnrlT:rIek"> vladn baje odneljala iz Madrida nreko Barcelone no večin* v T>n-'y dedoma pa jih j« porabila za vojne svrhe ZAaite rezenve Španske banke so zelo znatne, saj j« imeia španska banka pred nastopom državljanske vojn« za Francijo in Anglijo v Evropa največ zlata. Njene zlate rezerve so znašale 424 milijonov dolarjev, to je okrog 21 milijard Din. Koliko je danes še -tega zlata, nihče nc ve Zmeda se jc v zadnjem času poveča a. ko je pričela katelons-ka vlada tiskali svoje bankovce, ki krožijo samo v Kataloniji, teh bankovcev je sedaij v prometu za 25 milijonov pezet. Tako ima Španija sedaj kar tri valute: 1) žigosane bankovce na teritoriju Francove vlad«, 2) nežigosane bankovce na teritoriju madridske vlade, in 3) bankovce izdane od katalonskih bank. Ocjkar je v Šipami ji nastopila državljanska vojna se je seveda plačilni promet z inozemstvom skoraj ustavil in je povsod prenehalo notaranj« devize Madrid. Pozneje tudi za bankovce borze niso več beleži!« ofioielnih tečajev. Sedaj poročajo iz Pariza, da so tam v ponedeljek pričeli na borzi trgovala s španskim'' bankovci in so bih zabeleženi različni tečajn za žigosane in nežigosane pezete. Pri tem je zanimivo, da cenijo na pariški borzi žigosane Francove bankovce višje nego m®dr:dske, čeprav je zlato Španske banke v posesti madridske vlade. Tu pač igra važno vlogo bojazen g'ede inflacije. V ponedeljek je bil na perišk; borzi zabeležen za nežigosane bankovce tečaj 0 81 franka za pezeto (1.87 Drini, za žigosane bankovce pa tečaj 10n franka za pezeto (2.43 Din). Iz teh dveh tečerev si lahko ustvarimo približno «$;ko. kako hudo je nazadovala vrednost špeze'e v p-:mei; z vredjvKt-»o pred irbnthcm državi :ansk» vojne. Ta-kr?:t ie bila pečeta r«"; rifs vredna na svobodnem trgu okrog 6.70 TVn. dan®«; t>a se v Pa^iz« ceni le na 1.87 Din za nežigosane in 2.43 Din ra žigosane bankovce Stroga navodila za odmero pridobnine Finančni minister je izdal razpis vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam, po katerem mora s splošnim in javnim pozivom pozvati davčne zavezance pridobnine, posebnega davčnega dodatka na pri-dobnino in davka na poslovni promet, da predložijo davčne prijave za leto 1937 in sicer v času od 1. do SI. januarja 1937. Iz tega odloka je razvidno, da se finančni minister ni poslužil pravice podaljšati sedanjo odmero pridobnine na prihodnje leto na podlagi čl. 125 spremenjenega zakona o neposrednih davkih, kakor je to storil pri zgradarini. Nadalje odreja ta razpis, da se mora popis davčnih zavezancev po čl. 110 zakona o neposrednih davkih izvršiti najkasneje do konca februarja prihodnjega leta. Razpis opozarja na koncu finančne direkcije in davčne uprave, da s sestavo predlogov in z odmero pridobnine finančno ministrstvo letos ni bilo zadovoljno. Iz poročil inšpekcijskih organov se vidi. da davčne uprave niso posvečale dovolj paž-nje zbiranju podatkov in so se omejevale na podatke železniške uprave, medtem ko go zanemarile zbiranje podatkov od ostalih ustanov, navedenih v čl. 108 zakona (pošte, carinarnice) in od sodi^. v davčnih prijavah niso preizkusih. Zlasti odmeri posebnega davčnega dodatka na pridobnino (pri podjetjih z industrijskimi prodajalnicami ali podružnicami s kosmatim prometom preko 1 milijon letno) niso davčne uprave posvečale dovolj pažnje m je ta davek dal minimalni dohodek. Razpis opozarja davčne uprave zadnjikrat, da se tega posla lotijo z največjo resnostjo in da predloge za odmero pridobnine sestavijo točno v smislu danih navodil, sicer bo davčni oddelek finančnega ministrstva prisiljen, da odgovorne uradnike kaznuje. Predloge mora sestavljati najbolj izkušeni uradnik, za državnega zastopnika v davčnem odboru pa je treba določiti osebo, ki ima poleg strokovnega znanja dovolj energije, da brani predloge pred davčnim odborom. Ako davčni odbor dobro dokumentirane predloge davčne uprave zmanjša, mora državni zastopnik v vsakem takem primeru brezpogojno vložiti utemeljeno pritožbo na reklamacijski odbor. Gospodarske vesti = Zasedanj« tarifnega odbora. Tarifni odbor je včeraj nadaljeval razpravo o važnih tarifnih vprašanjih. Predvsem so razpravljali o konkurenci telesniškaga prometa in prometa na rekah. Tarifni odbor ae je postavil na stališče, da bi bilo treba zaradi koordinacije prometa na reke!: 'a Od peklenskih muk do zdravja potoni I Tog al tablet. | Togal tablete so sredstvo v mnogih primerih preizkušeno zoper: revmatizem, ishias, protin, ' hripo, živčne bolezni, glavobol in bolezni prehlada. Togal učinkuje dobro in je neškodljiv za želodec in ostale organe v predpisanih dozah. Togal pomaga. Poskusite tudi Vi Togal tablete. Poskus bo tudi Vas prepričal. Togal tablete pomagajo izločevati sečno kislino. Dobivajo se v vseh lekarnah. Reg. S. br. 17661 od 3. X. 1933. na železnici ustanoviti v okviru prometnega ministrstva poseben stalni referat, ki naj bi skrbel, da bi se konkurenčna borba čimbolj omilila. Prednosti bi bilo treba dajati mdividualno, v vsakem primeru, železnici ali ladjam, taKo kakor bi narekovali državni interesi in kakor bi kazalo z občega gospodarskega stališča. Odbor se je izrazil tudi za to. da bi se čimprej uvedlo direktno tarifiranje med državno železnico in privatnimi železniškimi progami, predvsem upravo železniških prog državnega podjetja Šipad. Odbor je pospešil razpravo o posameznih vprašanjih, tako da je pričakovati, oa bo kmalu zaključil svoje delo. Po novi uredbi poteče dosedanjim članom tarifnega odbora njihov mardat ob koncu tega leta. Zaradi tega bodo bržkone že v kratkem imenovani novi člani tarifnega odbora. = Pred zaključkom trgovinskih pogajanj z Madžarsko. Iz Budimpešto je včeraj prispel v Beograd šei madžarske delegacije Nickel zaradi zaključnih pogajanj za novo trgovinsko pogodbo Obe delegaciji imata odobriti načrte treh važnih sporazumov: nove trgovinske pogodbe, sporazuma o medsebojnih plačilih in sporazuma o ustanovitvi mešane komisije. = Uveljavljenje trgovinske pogodbe s Francijo. Iz Beograda poročajo, da je nova jugostovensko-francoska trgovinska pogodba včeraj stopila v veljavo. = Posvetovalni odbor za bombaž. Na osno vj uredbe o pospeševanju domačega bombaža je trgovinski minister izdal odlok o imenovanju članov v posvetovalni odbor za bombaž, kj ga tvorijo predstavniki kmetijskega in trgovinskega ministrstva, tekstilne industrije in producentov. Kot člani posvetovalnega odbora so postavljeni gg. Milan baza revi č. načelnik trgovinskega ministrstva-Arandiel Stojilkovič. refernt kmetijskega ministrstva, za tekstilno industrijo g. Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI. za bombažne predilnice Iliia Pavlovič, ravnatelj predilnice v Nišu, za producente pa Rjsta Pop Giorgjevič iz Stojkova in Kosta Vjtanovič jz Dabilja. Naloga tega odbora bo med drugim tudi ta. da določj odkupno ceno za bombaž jn da predlaga višino takse na uvoz tujega bombaža. = Strokovni tečaj za damsk0 kroja&tvo. Zavod za pospeševanje oforti pri Zbornici za TOI priredi šesttedenski strokovni tečaj za damako krojaštvo, namenjen v prvi vrsti pomočnicam in pomočnikom, ki nameravajo delati mojstrski izpit. Tečaj se bo vršil petkrat na teden ob večernih urah. Poučevalo se bo krojno risanje enostavnega sistema in za glavne tipe otolačil. tvarinoslovje, narodne noše, modeliranje in pomerjanje, modno risanje, praktični nasveti, enostavno vodstvo knjig, kalkulacija, davčni, obrtni, delavski in drugi predpisi, ki jih mora poznati krojaški obrtnik. Tečaj se prične po 10. januarja 1937. na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Tečaj bo brezplačen. Prijave s točnim naslovom je poslati najkasneje do 26. decembra t. 1. na Zbornico za TOI v Ljubljani, kjer se dobe tudi ustmena pojasnila. = Dobave. Direkcij« državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 17. t m. ponudbe za dobavo 250 kg vijakov, železne pločevine in 300 kg karbola v prahu do 24. t. m. za dobavo baterije za kopalno peč in za dobavo jeklenih osi. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo raznega elektromateriala. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Ze-munu sprejema do 2. januarja 1937 ponudbe za dobavo bakrenih žebljev, žel. žice, salmijaka sode itd. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 2. januarja ponudbe za dobavo raznih svedrov, dlet in kladiv do 4. januarja za dobavo jeklenih vrvi, verig, cevi rr medi itd., ventilatorja in projektorja ter jekla za stroje. Artilerijsko-tehniJhi zavod mornarice v Tivtu sprejema do 2 januarja ponudbe za dobavo raznih železnih vijakov, cevi in žebljev do 4. januarja za dobavo raznih vijakov in ključev ter drugih predmetov do 5. januarja za dobavo razne vrvi. platna, lepila itd. in do 9. januarja za dobavo raznega platna, vrvi in jadrenine. ione 15. decembra Na ljubljanski borzi se je deviza New-york nekoliko popustila, Pariz se je malo popravil, sicer pa so aficielni tečaji nespremenjeni. V privatnem kliringu so bili zaključeni avstrijski šilingi po 8.37, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 240. V zagreMkem kliringu je bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.3450, v angleških funtih po 239.25 (v Beogradu po 240.50); khrinAke nakaznice na lire so se nudile samo v Beogradu po 2.55, nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.80, v Beogradu 13.7O7O in v Zagrebu 13.70 od-nosmo za konec decembra 13.57 111 ^ konec januarja 13.5250. Na zagrebškem efektnem tržiSču je no-tirala Vojna Skoda 375—376 (v Beogradu promet po 376—876.50). Zaključek pa je bdi zabeležen v 7»/» Blairovem posojilu po 76.50. Devtar Ljubljana. Amsterdam 2360.41—2375.01, Berlin 1743.08—1756.91, Bruselj 732.45— 737.51, Curih 996.45—1008.52, London 212.85—214.41, Newyork 4802.25—4338.57, Pariz 202.22—203.65. Praga 15&04—1M44 Trst 827.70—380.76- Curih. Beograd 10, Pariz 20.2925, London 21.3357, Newyork 434.875, Bruselj 73.5250, Milan 22.9250, Amsterdam 236.80, Berlin 175. Dunaj 79.20, Stockho!m 1100250, Oslo 107.2250, Kobenhavn 95.2750, Praga 15.36. Varšava 81.90, Budimpešta 85.75. Atene 90, Bukarešta 3.205. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 375—376. 4®/» agrarne 52 bi., 6°/» begluške 69.25—70. 6"'» dalm. agrarne 65.50— 66.50, 7« n Blair 76.25—76.50, 8«/o Blair 86 den.; delnice: PAB 196 bi.. Trboveljska 235 bi., Šečerana Veliki Bečkerek 600 den., Dubro-vačka 260— 280. Našice 800 bi., Gutmann 50 den., Jadranska 360 den.. Oslječka Ije-vaonica 150 den., Danica 4o den. Beograd. Vojna škoda 3j6 25—376.75, (376—376.50), 6" begluške 69.40—69.75 (69.50), 7» n invest. 85—86, 7«« stabiliz. 84 den., 7®/» Drž. hip. banka 90—91, 70 p Blair 76.10—76.75. 8« n Blair 85.75 —86.75, Na-rodna banka 6890—7040, PAB 194 — 195. Blagovna tržišča ŽITO 4- Lhicago, 14. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 134.50, za maj 129.75, za julji 117.25; koruza: za maj 103.625. -r VVjnnipef. 15. decembra. Začetni tečaj: Pšenica: za dec. 1 '20.625. za maj 121.875, za juljji 119.125. -i- Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 157 — 159; banatska 134 — 158; baška ladja Tisa 164 — 166: ladja Begej 164 — 166; ladja Kanal 162 — 164: baška in banatska. ladja Dunav 163 — 165: sremska ladja Dunav 160 — 162; sremska ladja Sava 160 — 162. Rž: baška 127 .VI — 130 Ječmen: b iški in sremski 64 kg 117.50 - 122.50; jari 68 kg 124 _ 126 Oves; baški. sremski in slavonski 104 — 103. Turščica: baškia, sremska nova 67 — 69, sremska sušena 82 — 84. Moka: baška in banatska 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 _ 210: »6« 180 — 190; »7« 142.50 — 152.50: »8« 105 — 110. Otrobi: ba^ki. sremski, banatski 82 — 86. Fižol: baški beli brez vreč — 230: z vrečami 237.50 — 242.50. -f- Budjmpeštanska termin*ka borza (15. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.37—12.39. BOMBAŽ + Liverpool, 14. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečajj; za dec. 6.78 (prejšn-j dan 6.67) za maj 6.72 (6.68). za okt. 6.4-(6.39). + Ne\v York. 14. decembra. Tendenca stalna. Zakbučnj tečaji; 7a dec. 12.62 (12.GR). za maj 12.23 (12.22). S P 0 R T Zimsko športni spored koroškega podsaveza Koroški zimsko sportn; podsavez v Slo venjgradcu objavlja termine svojih prireditev v letošnji sezoni. j;n sicer: Dne 6. jan. 1937: Klubskj dan — po možnosti tudj mladinski dan; 10. ian.: Medklub' skj tek ZSO-SPD Prevalje; 17. jan.: Medklub-ski tek ZSOSPD Mežica; 24. ian.: Alpinski tmitski tek ZSOOTPD-Crna prj Prevaljah; 31- jan.; Podsavezna skakalna tekma v Prevaljah v izvedbi ZSO-SPD Prevalje i.n pod" <-a vezni smuškj tek iz Slovenjgradca v Kot-IjeGuštanj v izvedb; ZSO-SPD Slovenjgra-dec fn Sni. K1- Guštani-Kotlje. (Prvj izvede traso in pripravi diplome, drugi pa cilj in oskrbo prtljage); 2. febr.: Medklubska tekma v smuku s Senjorjevega doma v Ribnico n. P. (dolžina proge 3.400 m. vi«, razlika 717 m) v jzvedbj novo ustanovljenega Sm. k. Rjbnica n. P.;14. febr.; Medklubska tekma v smuku z Uršlje gore h koči Sm. k. Gu-štanj-Kotlje na Pokrovu jn 19. marca; Podsavezna tekma v smuku in slalomu (alpski kombinacija) z vrha Pece h koči na Peci v izvedb; ZSOSPD Mežica, združena s pokalno tekmo- Opozorilo vsem članom KZSP! Vse člane podzveze opozarjamo, da je treba na novo preverificirat; vse že verificirane tekmovalce tako , da 6e legitimacije vpošljejo tehničnemu referentu Tomažiču Maksu-Guštanj ter priložita po Din. 2. za vsako. Za nove verr ffkacije je priložiti Din. 5. — Nujno pozivamo vse člane podzveze, da odgovorijo na našo zadnjo okrožnico. — Tajnik I. Iz LNP. Drevi ob 20. seja u. o. Ljubljanski hazenski podsavez. Redna seja upravnega odbora bo jutri ob 18.30 v posebni sobi kavame Evrope. Na dnevnem redu poročilo o glav. skupščini JSŽS. JASO vabi vse člane na članski sestanek drevi ob 18. v sobi št 69. na univerzi. Dogovor o božični ekskurziji in važnih društvenih zadevah. — Odbor. Občni zbor SK Ilirije odgoden. Redni letni občni zbor, ki bi se moral vršiti 18. t. m. je zaradi tehničnih zaprek odgoden n« ponedeljek 21. t m. Občni zbor bo v mali koncertni dvorani Filharmonione družbe na Kongresnem trgu (Kino Matica). SK Ilirija-Hatenska sekcija. Zaključni plenarni članski sestanek bo v petek 18. t. m. ob 18.30 v klubski sobi kavarn? Evrope. Sestanku morajo prisostvovati vse članice. Važno zaradi klubovega občnega zbora in dela v zimski in bodoči pomladni sezoni. ZSK »Hermes*. Zadnja letošnja seja centralnega odbora bo drevi ob 20. v klubskem lokalu. Vse tov. odbornike prosim, da se odzovejo vabilu in opravljajo dolžnosti, ki •o jih prevzeti m občnem zboru. Tajnik. »JUTRO« "št. 29f 6 SrcSa, B. XII. 1935. Junak Severnega tečaja, njegova mladost in uspehi — Tekma za prvenstvo s kapitanom Scottom — Mučen pohod čez ledene gore Amundsen na Dužnem tečaju PrefcomorniSs v razvalinah Wmdsorski vojvoda v AVSlfflJl Gentleman-agreement s fotoreporterji Konjunktura s spominki na Edvarda VIII. v Angliji Francoski prekomornik »Atlantique«, ki ga je uničil ogenj, jemljejo narazen, da prodajo posamezne dele, ki so še porabili Diktator Kitajske Maršal čangkajšek in njegova soproga načrt. Tudi 1. 1910. je bil s slavno Nanse-novo ekspedicijsko ladjo »Fram« na poti proti Severnemu tečaju, ko je svet nenadno presenetila vest, da je med potjo spremenil svoj načrt in se obrnil proti Južnemu tečaju, da bi dospel prej do njega nego angleški kapitan Scott. V prvi vrsti pa se je odločil za to naglo spremembo svojega načrta menda zato. ker je po poti zvedel, da je Pearv dosegel severni tečaj. Ko je svet o tem zvedel, je bil »Fram« zasidran v Kitovem zalivu Rossovega morja. Bila je še jesen, ko je dal Amundsen spraviti velike zaloge živeža in drugih stvari v tri taborišča v notranjosti antarktične celine. S tem pametnim ukrepom si je pot do Južnega tečaja skrajšal za 350 km, razen tega so se bili njegovi ljudje in psi že seznanili s težavnimi terenskimi prilikami na Rossovi ledeni plošči. 20. oktobra 1911. se je začel pohod v notranjost. Tekač na smučeh je moral voziti naprej, da niso zgrešili poti do zalog, ki so jih bili v antarktični jeseni sicer dobro markirali, ki jih je pa bilo v snežnih zametih vendarle težko r.ajti. 4. novembra so možje dosegli 3. taborišče na 82, vzporedniku. Potem bo odšli v neznano. I^ed, na katerem so se smučarji gibali najprej, je pokrival morje, tako da je bila pot ravna in ugodna. Ob vsakem novem vzporedniku so postavljali v sneg zaloge živeža, da bi ga imeli za povratek. 11. novembra se je začela pred njihovimi očmi dvigati veličastna južnopolarna gorska veriga. 16. novembra so začeli stopati kvišku. Slo je polagoma v neverjetne višine, kjer je bilo treba premagati &ilne težave. Ze po štirih dneh so bili v višini 3200 m, kjer je bil zrak redek in je pomenil vsak gib muko. Snežilo in viharilo je brez prestanka, da so celo psi s težavo dihali. Polovico jih je bilo treba zaklat! — strašen pogled ta vsakega polarnega potovalca! 5. decembra so končno premagali gorski greben in ne 3000 m visoki planoti je šlo lažje naprej. Stalno je pihal leden vzhodni veter, tako da je možem leva stran obraza postala ena sama gnijoča rana. Toda misel, da bi jih utegnil kapitan Scott prehiteti, jih je gnala naprej. Dne 14. decembra ob 3. popoldne so končno vsi vozači sani z glasnimi kriki ustavili pohod. Merilne priprave so kazale 90 stopinj. Dosegli so bih Južni tečaj. Molče so si možje podali roko, potem pa so izvlekli svileno norveško zastavo tn zasadili nje drog v led. Bila je ista zastava, ki jo je moral nekoliko tednov pozneje najti na tem mestu nesrečni kapitan Scott, mož. ki mu ni bilo več usojeno, da se vrne iz te ledene puščave v domovino, dočim so se Norvežani vrnili z zmagoslavjem. Vojvoda \Yjndsorski, bivš; kralj Edvard j VIH. ie tudi po svojem odstopu s prestola ostal najbolj popularen mož v Evropi in Ame rjki. Vsak njegov korak spremljajo milijoni z zvedavostjo, vsi se sprašujejo, kam pojde in kje se bo ustavil. Zaenkrat se je nastanil na graščinj Enzersfeld, eno uro avtomobilske vožnje od Dunaja. Graščina, kj je last barona Evgena Rotschilda, izvira iz 12. stoletja. Njenj lastniki so poslopje večkrat pre-zidali jn modernizirali. Wjndsoraki vojvoda si je izbral za bivanje vzhodni trakt .tako da se mu z oken odpira mičen razgled po okolici. Za mir bivšega vladarja skrbj samo oddelek orožništva. Graščina Enzersfeld ima tudi krasno golfjšče, kjer si bo vojvoda preganjal dolgčas, poleg tega se bo udeleževal lova na zajce. Svet med Dunajem in Enzersfeldom je zelo pust. Pot tja držj skozi enolične industrijske pokrajine s tvornicami, skladišči in visokimi dimniki. Šele tik pred Enzersfeldom se sljka pokrajine nenadoma spremeni. Pusto ozemlje zamenjajo Ljubki gozdovi z idiličnimi skupinami dreves Graščina sama ležj na griču, obdaja jo ogromen park. Lastnik poslopja, baron Rotschild prebije tukaj 6 svojo soprogo velik del leta. Windsorskj vojvoda je bival v tem gradu že lani, ko je prišel na oddih t Avstrijo. V Avstrijo se je pripeljal bivši kralj v posebnem vagonu, ki je bil prjklopljen običajnemu brzemu vlaku. Osebno spremsitvo vojvode sta tvorila dva detektiva Scotland Yarda ter osebnj tajnik bivšega kralja, polkovnik Pierce Legh. Vojvoda je imel 6 seboj tudi svojega cainterrjerja. Prej je jmel dvo- jico teh psov, a enega je daroval svoji iz" voljenkj. Železniško vožnjo od Boulognea do Sabr burga je bivši kralj zaradi naporov zadnjega časa prebil na ležišču- Okna vagona so bjla ves čas zastrta, vrata sosednih vagonov pa zaprta in zastražena. Samo natakarji so švigalj po hodnikih urno sem in tja in stregli visokemu gostu, ki si je dal vsa okrepčila serviratj v svojem vagonu. V enem sosednih voz se je vozila vojvodj za petami pravcata množica mednarodnih novinarjev, angleških, francoskih, ameriških in nemških fotografov, ki so jim agenture naložile, naj skušajo dobiti kakšen posnetek nenavadnega potnika. Cilj vseh teh fotografov je bil, ujetj Windsorskega vojvodo na ploščo v trenutku, ko bo izstopil na dunajskem kolodvoru. Nu, da ne bi prišlo prj tem do neljubih prizorov, je sklenil bivši kralj s fotoreporterjj gentleman agregement ter jiim dovolj! napravit; posnetek na zapadni podaji. Vojvoda je ves čas vožnje zapustil vagon samo v Salzburgu, toda policija je strogo zaprla okolico vagona, da se nj mogel potniku nihče približati. Na dunajski postaji je pozdravil bivšega kralja angleški poslanik sir Walford Selby, toda ne v svojstvu poslanika angleške vlade, marveč kot zasebnik. Poleg njega je bil navzoč policijski ravnatelj dr. Skubl. Bivši kralj je imel, ko je stopil iz vagona, na sebj temnoplavo suknjo, v rokah pa je držal trd klobuk. Očivjdcj poudarjajo izredno ljubeznivost vojvode, k; se je z enakim priklonom poslovil od angleškega poslanika kakor od šoferjev, ki so odpeljali njegove znance. Policija je hotela za- Lord B r o w n 1 o w , tajnik bivšega angleškega kralja Edvarda VIII. fotografiran v Cannesu zgo. SImpsonovo braniti, da bi fotografi napravili posnetek, toda vojvoda je posredoval z besedami: >Ni treba, pustite jih, to je dogovorjeno!« nakar se je postavil v ljubeznivo pozo. V tem položaju je ostal tako dolgo, dokler našo bili fotoreporterji gotovi. Vojvodo je ob prihodu na Dunaj čakal kup telegramov jn pisem, kj jih je bivši kralj vtaknil v žep, ne da bi katerega odprl ali pogledal Nato se je vse-del v avto, ki je imel francosko značko R. J 66549 ter je z njim oddrdral mimo Schon" brunna proti graščini Enzersfeld. Medpoto" ma si je prižgal svojo priljubljeno pipo. Pred dnevi smo zabeležili v našem listu, da se boji angleška keramična in steklarska industrija veiikih izgub zaradi priprav za •kronanje Edvarda VIII- Strah se je izkazal proti pričakovanju za neutemeljen. Angleško ljudstvo hoče namreč na vsak način ohraniti spomin na kratko vlado Edvarda VUI. ter kupuje v velikih množinah vse spominke z njegovo sliko. Ta konjunktura bo torej trgovce s 6teklen>ino in porcelanom obogatila, ne pa osiromašila, kakor se je zdelo se pred nekaj dnevi. Povpraševanje po spominkih je tako ogromno, da so mnoge tvornice dobile naročila, naj izdelajo spominke v novih množinah. Braddock in Schmeling Po dolgotrajnih pogajanjih so se v New Yorku sporazumeli, da se bosta svetovni prvak v boksanju Braddock in njegov iz-zivatelj borila v februarju za naslov prvaka. Kraj spopada še ni točno določen. Oba l*>k-sača morata položiti kavcijo po 25.000 dolarjev. Oba sta se morala tudi obvezati, da bosta v primeru zmage v roku šestih mesecev v Zedinjenifa državah ponovno branila naslov prvaka. Cangkajškova soproga Osebnost kitajskega maršala Cangkaj-ška igrra v sedanjih homatijah na Daljnem vzhodu tako veliko vlogo, da si je vredno moža pobliže ogledati. Maršal Cangkajšek je preprostega rodu. Njegovi predniki so bili kmetje, šele njegov ded se je posvetil trgovini, ki je prinesla družini večjo gospodarsko neodvisnost. Sedanji maršal je v mladih letih izgubil očeta. To ga je napotilo k vojaškemu poklicu. Najprej je šel v običajno šolo za vojaške gojence, od tam so ga sprejeli v prav tedaj novootvorjeno vojaško akademijo v Paotingfuju. študij je nadaljeval na Japonskem, kjer se je seznanil s kitajskimi emigranti. Ti so ga kmalu postavili na čelo revolucionarnega gibanja, ki je imelo za cilj izboljšanje razmer v domovini. Od mladega častnika do generalissima in šefa eksekutive v državi, ki šteje 400 milijonov prebivalcev, ji bila dolga pot. Cangkajšek jo je napravil z odličnim uspehom. Izkazal se je v vseh položajih, ki so mu jih bili zaupali. Pokazal je veliko modrost, nadarjenost za vojaške probleme, tudi zelo vešč pogled za politiko. Sunjat-sen, oče velike kitajske republike, je kmalu Kitajskega maršala čangkajška m po vesteh z Daljnega vzhoda zajeli uporni ki. V Sanghaju se je tudi že govorilo, d» je maršal ubit, kar pa menda nI res spoznal porabnost mladega častnika ter ga je poslal 1. 1924. na šolanje v sovjetsko armado v Moskvo. Toda ura za Čangkajška je udarila šele 1. 1927., ko je zapo-vedal iz Kantona i ofenzivo proti severnim provincam. Takrat je prevzel vrhovno poveljstvo nad celokupno kitajsko vojsko. Maršal Cangkajšek je velik realist. Vse notranje boje bojuje samo zaradi končnega smotra, iz nacionalne nujnosti. Zato ni postal na Kitajskem dolgo popularen, kakor bi zaslužil po svojem delu. Njegova sredstva so preveč brezobzirna. Bistvo stvari je pač v tem, da maršal ne pozna nobene demagogije. Mož ni niti povprečen govornik. Učinkuje pa s svojo preprostostjo, z naravnim dostojanstvom in s prodirnimi očmi. Cangkajšek je poleg tega mož. ki se ne straši nobenega dela. Briga se celo za snago na javnih cestah. Pri tem nima nobenega pomočnika — razen svoje soproge, ki je zelo inteligentna dama ter podpira svojega moža zlasti s svojo zgovornostjo in obsežnim znanjem tujih jezikov. V ponedeljek je minilo 25 let, odkar je jRoald Amundsen zasadii zastavo svoju dežele v led najbolj južne točke naše zemlje. Za ves svet je bil ta dogodek veliko presenečenje in za Amundsena prav za prav tudi. Dotlej je veljal in velja še danes za junaka Severnega tečaja. Njegovi načrti &o šli samo za tem. da premaga Severni tečaj, da izsili »severovzhodni« in severozapadni prehod«, stopi na severni magnet&ki tečaj itd. Te smotre si je bil zastavil že v deških letih in svetli vzgltd Fridtjofa Nansena mu je bil v vzpodbudo. Ko se je Nansen v maju 1889. vrnil iz Grenlandije, je bila ta vrnitev pravi mejnik v Amundsonovem življenju, kakor je pozneje pripovedoval sam. Samo svoji materi na ljubo se ni udeležil Nansenove ekspedicije na Severni tečaj 1893. Ko je pa njegova mati umrla, je že naslednje leto obesil študije na klin in se vkrcal na nekega kito-lovca kot mlad mornar prvič za potovanje v Severno Ledeno morje. Nekoliko let pozneje je spremljal kot krmar belgijsko eks-pedicijo Adriena de Gerlacha v Južno Ledeno morje, potem se je nekaj časa vzgajal na pomorskem zavodu v Hamburgu. Potem je prišel odločilni dan njegovega življenja, ko je stopil ves majhen in z bijočim srcem pred velikega Nansena in mu spregovoril o svojih načrtih,, da bi z malo Deset zapovedi m bolnika gre dobro Pariški izdelovalci slaščic so proglasili stavko. Izvajajo jo na poseben način. Vsi stavkujoči so zasedli slaščičarne in so si v njih kupovali vsakovrstne dobrote, da bi si dobili pravico do sedenja v teh lokalih. Ko se je pojavila policija, jim ni mogla ničesar, ker so izjavljali, da so samo kupci in da pač imajo pravico kakor ostali ljudje zahajati v slaščičarne, pa tam sedeti in naročati po mili volji. Ugotovili so, da so po edini stavkarji v kratkem času pojedli dobrot tudi do 40 frankov. »Ha-ha-ha! Obraz pa imaš že takšen, da bi ga bilo vredno fotografirati!...« (»Evervbodys weekly«* jahto »Gjoa« izsilil Severozapadni prehod. Nansen je odobril njegove načrte in v letih 1903. do 1906. je Amundsen res izvedel ta Raziskovalec Roald Amundsen Koristni In pametnj nasveti za vse, ki so potrebni zdravniške pomoči Prva zapoved: Pozovi zdravnika takoj! Skoraj samo ob sebi je umevno, da je treba pri nevarnih krvavitvah, težkih poškodbah, morebitnih bost?lomih, opeklinah in aparinah, zastrupitvah, dušenju in sploh pri vteh nevarnih ter očitnih obolenjih pozvati zdravnika hiitro. Po drugi sttrani pa ne naročaj zdravniku, naj pride takoj, če res ni nujno. Seveda pa je lajiku težko do. lačiti mejo med nujnim in nenujnim. Druga zapoved: Ne naročaj zdravn ka za določeno uro dneva, temveč počakaj, če stvar ni nujna, mirno, da prideš na vrsto. Tretja zapoved: Naroči zdravnika pravočasno, preden gre z doma. Zjutraj torej po možnosti pred 8., popoldne pa preden zaključi svoje uradne ure. Četrta zapoved: Ponoči pozovi zdravni-taa samo v res nujnih primerih! Peta zapoved: Prav tako pozovi zdravnika ob nedeljah in praznikih samo v nuj_ nih primerih. Pomiali, da ima tudi on kakor vsi delovni ljudje pravico do nedeljskega počitka. še ta zapoved: Ce je le mogoče, obišči zdravnika sam in mu prihrani tako ča?, .kd bo nemara kakšnemu težkemu bolniku dobro del. Sploh pomisli na to, da so poleg tebe še drugi bolniki. Setima zapoved: Zdravnika ne zadržuj brez potrebe. Tudi kadar naj te zdravnik sam obišče, bodi vse pripravljeno tako, da ne bo imel nepotrebnih zamud. Oama zapoved: Ce si v prvem razburjenju pozval več zdravnikov' istočasno, tedaj jim vsaj hitro odpovej, če njih prihod ni več potreben. Drugače je treba vse plačarta* ki so prišli na nujni poziv. Deveta zapoved: Ne misli, da je zcfcravil-na metoda, ki je kori tila tvojemu znancu, dobra tudi zate. V medicini j,isto« ni vedno i (to. Deseta zapoved: Vprašaj zdravnica rajši dvakrat prezgodaj nego enkrat pre_ pozno. ANEKDOTA Nemški slikar Lenbach bj moral napraviti pastelno podobo bavarskega vojvode Karla Teodorja. Bilo je to na letovišču in slikar ni imej prj sebj slikarskega stojala. Prosil je zato dvorno damo von Redwjtzovo, ki se je bavila s slikarstvom, da bj mu ga posodiia. Dvorna dama mu ga je poslala in ga je po lakaju vprašala, ali bi hotel tudi njene pastelne barve. Lakaj se je vrnil z odgovorom: »Gospod profesor barv ne rabi, toda če mu gospa baronica pošlje dve do tri tube talenta, jj bo zelo hvaležen.« VSAK DAN ENA kjer se je kralj Edvard VIIL odločil za odstop z angleškega prestola Fort Belvedere pri VVindso »JUTRO« št. 291 Srecfa, IS. XIT. 193«. R. URBAN: 20 Vstajenje gospoda Treeja Roman Seržant Cock je uradoval v sosednji sobi in kdaj pa kdaj pogledal skozi vrata ter poročal Bartonu o stanju preiskave. Pravkar se je spet pokazal med vrati in rekel: »Maxwell in Fitzner se z mrliške obravnave nista več vrnila semkaj. Poveljnik wembleyske stražnice mi je pravkar povedal, da so oba komisarja po telefonu neutegoma poklicali v Scotland Yard. Podoba je, da ju mislijo odžagati, škoda, Barton, da niste zdravi; če bi poverili ta slučaj nama dvema, bi se lahko opomogla. Petnajst sto funtov nagrade je že zdaj obljubljenih.« »Z nagTado ali brez nagrade,« je odvrnil nadzornik, »zanesite se, da pride dan mojega obračuna z včerajšnjo tolpo. In to bo vražje hud račun!« »Sicer pa,« se je spomnil seržant Cock, »gospodična Adlercreuzova je spet vprašala, kako se počutite. Rekel sem ji kokopak, da pričakujemo vaše smrti in da bo zelo lep pogreb « -In kaj je gospodična odgovorila?« : Nič ni odgovorila; samo nekoliko biedejša je postala, in če se zelo ne motim, je imela solze v očeh, ko se je odvrnila od mene.« V pogovoru ju je zmotilo to, da so se vrata na stežaj odprla in se je pokazal na pragu višji nadzornik Robin, ki je zaklical v sobo, hoteč naznaniti visoki obisk: i Pozor, »stari« prihaja!« Seržant je udaril s petami, sestra je vstala s svojega sedeža, in Barton se je vzravnal na postelji. Takoj nato je stopjl v sobo polkovnik, krenil k bolniku in mu stisnil roko. »Vrlo, Barton!« je rekel. »Snoči ste se hrabro postavili. Sodeč po krvavih sledovih, ste obstrelili dva izmed lopovov. Kako se počutite?« »Hvala, gospod,« je odr^mil nadzornik, »upam, da bom kmalu spet za rabo.« »To upam tudi jaz,« je dejal policijski predsednik, »in potrebujem vas, Barton. Na žalost niso ubogali vašega nasveta, naj slugo zapro, in zdaj smo v škripcih. Komisarja Maxwella in Frtzner-ja sem odstavil in do nadaljnjega imenoval višjega nadzornika Robina za vodjo oddelka za umore. Vas pa čaka posebna naloga. Samemu od sebe vam je prišlo na misel, da igrate umirajočega. Obdržite vlogo težkega bolnika tudi potem, ko ste čisto zdravi. Tako nasprotniki ne bodo računali z vašo oaebo, vi boste pa lahko kar naj-delj delali v temi. Lotili se boste slučaja na sr/o-jo pest in ne boste nikomur razen meni dolžni računa o svojem ravnanju. Z Rohinom delajta neodvisno drug od drugega, samo, prosim, ne drug proti drugemu. Vam, Barton, dam vsa pooblastila, če treba, vam je na voljo ves Scotland Yard z vsemi sredstvi. Storite kar koli vam drago, a glejte, da v mesecu dni razjasnite slučaj, zakaj prav tolikšen rotk sem dobil davi jaz od notranjega ministra. Gospoda torej vesta, kaj to pomeni Ali rešimo čast Scotland Yarda, ali pa sramotno izginemo: vidva in jaz!« Baje je bil to najdaljši govor, ki ga je skopo-besedni polkovnik kdaj imel pred svojimi ljudmi. Ko je zapustil sobo, sta si Robin in Barton molče podala roke. »V vsej moji dvajsetletni službeni dobi se mi ni nikoli sanjalo, da bom imel kdaj priliko za veliki skok! Kdo ve, ali se nama bo posrečilo, Barton?« »Posrečil se bo,« je s svojim neomajnim zaupanjem vase rekel nadzornik. »To je velika prilika mojega življenja.« Tisto sredo popoldne je postalo v Porters Hal-lu živahno. Kakor hitro je Robin prevzel oblast nad oddelkom za umore, je jel marljivo pometati s svojo novo metlo. Najprej je prenesel svoj glavni stan v Porters Hali, nato je dal urediti telefonsko zvezo s Scotland Yardom in pognal po žici celo vrsto ukazov, tako da so tudi najtrdo-vratnejši sanjači med uradniki oživeli za svojimi pisalnimi mizami. V Scotland Yardu se je s tem pričel vrtinec, ki se je šele čez nekaj tednov polegel. Najprej je prišla v Porters Hali stotnija gojencev policijske šole, ki so morali po navodilu višjega nadzornika korak za korakom preiskati ves park okoli gosposke hiše. Kjer koli so našli sumljiv predmet ali kak odtis, ki je bil podoben stopinji, so ogradili ves prostor na okrog s količi, da bi ga mogli potlej kriminalni uradniki kar naj-natančneje preiskati. Nato je prišlo nekaj detektivov, ki jih je bil Robin naročil iz drugih oddelkov; ti so dobili nalogo, naj obhodijo ves Wem-bley od hiše do hiše ter izprašajo prebivalce, če je kdo kaj opazil zastran vloma v vilo dr. Tay-lorja in ostadih dogodkov snočnje noči. Med tem je višji nadzornik uradoval v služabniški sobi. Za svojega namestnika je bil imenoval nadzornika Kenta, ki je deloval do tistih dob pri umorski komisiji A. Mladi uradnik naj bi nado-mesCaralleria rustieana«, >Giumafci«, »Aida« g Šimencem) Operi -Cavalleria rustieana« in »Glumaok sta se decembra t. 1. ponovno pojavili na ljubljanskem odru v dokaj novi zasedbi.. Obe deli spadata v tako zvani železni repertoar vsakega gledališča, saj sta najboljša pred' etavnjka zgodnjega verizma. Njega konipozi-torno 6iner ie pokazal Puccinj že nekaj let pred premiero obeh omenjenih del s svojo malo zapaženo opero *Le villi«, brez vpljva pa n, bil Verdijev genialna tip dramatične opere »Othello«. S tem, da sta opustili Wag-nerjev misticizem in glasbeno filozofiranje in da sta glede stopnjevanega, zgoščenega, vprav naturalističnega izraza radikalnejši od Verdijeve zrele stvariteliske dobe. zadošča ta obe operj še dandanes okusu publike, kaj-t; gledališko občinstvo si pač mnogo bolj želi vnaniega efekta, kakor pa koncertna publika. S tem svojim nagibom gledališko občinstvo soodloča pri sestavi repertoarja in obe operi žanjeta še vedno obilo priznanja, kljub popolnoma drueač-nini Mealom današnje glas be in ume nosrti sploh. Pri zasedbi vlog ie imelo operno vodstvo — zlasti v >C'avalleriji rusticank — sreč- nevarnost za kulturo. Prav tako, kakor ne-| dostajanje kritike ga preseneča nenavadna ruska ignoranca o razmerah v tujini. Vsa ruska omladina ima o tujih deželah napačne pojme; prepričana je, da je življenje v drugih deželah sveta neprimerno slabše od ruskega. Tako je nastal nekak kompleks nadutosti; iz tega razloga se mladi Rusi in Rusinje ne marajo več učiti tujih jezikov. Ruski otroci ne verjamejo, da bi tudi v Franciji imeli otroške vrtce z vrtovi in da bi v Parizu tekla podzemna železnica. Tembolj pa hvalijo in poveličujejo vse domače — poteza, ki jo je grajal pri Rusih že Go-golj. Po Gidovi sodbi ne nastaja v sedanji Rusiji samo novo privilegirano meščanstvo (nn nižjem življenjskem nivoju, kakor jo bilo prejšnje), marveč tudi že neka nova aristokracija. Gide je pričakoval, da bo pod diktaturo proletarijata izginila beda. a tudi tu so je razočaral. »Razredov dandanes ni več, toda siromašni ljudje so ostali in teh je vse preveč. Upal sem. da jih več nc ugledam in prav zato sem bil prišel v Z. S. S. R... da jih ne bi videl«. Dalje; »To. kar dandanes hočejo, je slepo sprejemanje. Hočejo in zahtevajo, da samo hvališ vse, kar se dogaja v Z. S. S. R. . . . Vsak. še tako nedolžen protest, še tako pohlevna kritika ima za posledico najhujše kazni in jo na mah zaduše. Dvomim, (2a bi dandanes bila še kje kakšna dežela, razen hitlerjevske Nemčije, v kateri bi bil duh bolj nesvobo-den, bolj pritisnjen, bolj od terorja ustrahovan in zasužnjen kakor v sovjetski Zvezi«. Zelo ostro graja Gide azijatski način Stalinovega kulta m njegovo diktatorsko nasilje. Glede pogojev za razvoj umetnosti je Gide takisto hudo skeptičen. Nedavno pred odhodom v Z. S. S. 11. je pisal, da moč in vrednost slehernega pisatelja slonita na njegovi opoziciji zoper obstoječe stanje, v njegovi revolucionarnosti. Pri tem pa ne misli, da imajo umetniško vrednost samo levičarski pisatelji; vidi jo takisto na desnici (Bou-sset. Chauteabriand, Claudel i. dr.). V sovjetski Rusiji je debatiral o tem s pisatelji. Opazil je, da tam ne streme po umetniški sili literarnih umotvorov, marveč jim je prva zahteva, da bodi literatura kar moči ljudska. Odtod tudi popolna pokornost pisateljev vladajočemu režimu. Konformizem, ni-velizacija, izenačenje vsega. — To je ideal Stalinove Rusije, in zoper to se upira v Gidu vest umetnika in intelektualca. Gide govori o revolucionarnih banalnostih v literaturi. »Treba se je prepričati, da to, v čemer se neko delo ujema z neko doktrino, pa najsi je le-ta še tako zdrava in trdna, ne more temu delu za jamčiti globoke vrednosti in veljave v bodočnosti. . . Močno se bojim, da bodo mnogi spisi, ki so prežeti z marksističnim duhom, pa najsi imajo dandanes še tolikšen uspeh, kmalu zaudarjali v nos bodočih generacij po neznosnem smradu klinike. In verujem, da bodo največ vredna tista dela, ki so se otresla teh tendenc«. Andre Gide je romal v sovjetsko Rusijo z namenom, da bi potrdil svojo vero v možnost svobode, miru in individualnega razvoja v skladu z občestvom. To vero je izgubil, našel pa je v Rusiji — staro vero v Francijo, v razum, zmernost in razvoj! no roko. Glasovno izvrstno razpoloženemu g. Franclu želimo, da evoj bleščeči tenor kmalu izoblikuje do vseh fines in dinamičnih stopenj, za kar ima vse pogoje. G. Janko je podal Alfija z njemu lastno odtehtano®!" jo in ustvaril pevsko in igralsko skladen lik premišljene možatosti, nasproti vihravemu Turiddu. Gdč. Gnusora je izvrstno pogodila Lolo, ga Španova pa je kot nesrečna mati Lucija z umerjeno gesto popolnoma zadostila svoji ne baš hvaležni vlogi. Omenjenim se je to pot pridružila kot Santuzza prvič gdč. Olga Oljdckop in v nemali meri pripomogla k velikemu uspehu. Izdelan in premišlje-nost sta odliki njene igre, kj išče kriterija v neposrednem izrazu melodije in besedila. Da 6e je marsikaj zdelo morda pretirano, bo vzrok delno v inimično manj izrazitih soigralcih. Glasovno se gdč. Oljdekopovi par ti ja Santuzze prilega kar najbolje. S svojo voluminozno srednjo in visoko lego zajema brez vsakršnega napora in rezkosti ves avditorij, tako da je užitek poslušati njen sveži, temno pobarvani timbre. Le nizki prsni register zahteva še mnogo pažnje in izde-lanoeti. Vsi sodelujoči z zborom in dirigen' tom vred so bili deležni toplega priznanja tudi med dejanjem. >Glumačk so vsekakor muzikalno zanimi- vejši. Njih glasba ie kljub pretežni homofono-stj v baeovih pokopih krepkejša. harmonako bizarnejša jn formalno bolj povezana. Delo skuša — vsaj v drugem dejanju — kolikor toliko zadostiti glasbeni plati ob vsej siceršnji odvisno^tj od tekstovega neposrednega slikanja. Ga Ribičeva, kj se v zadnjem letu loteva dramatikih vlog. a ne brez uspeha, je žela odobravanje za sveže podano -pesem o pticah ;, g. Kolacjn je uveljavil svoj redko lepi, v vseh legah izenačenj bariton, g. Primožič pa je monter v barvanju Ionov ter je takisto učinkoval v igri podčrtani s sjjajuo masko. Cavatjna se ie izkazal g. Banovce, g. Marčec pa se je resno trudil, da pevsko in igralsko prepriča, za kar ie prejel polog vseh ostalih zaslužen aplavz; enako zlx>r, ki je pel to |x>t z vidnim veseljem. Režijo obeh del vodi g. prof. šest. ki je srečno razgibal marsikatero danes že zanimivo sceno. Le odrček v ozadju (v drugem dejanju »Glumačevi) škoduje pevcem glede ja-kestj tona in razumljivosti besedila. Glasbeno vodstvo Lina g. dr. švara. Ta neumorni glasbenik, ki sj je v nekaj letih pridobil simpatije glasbenega občinstva ne le na dirigentskem polju, zasluži neomejeno priznanje. Odlikuje ga logična linija in svež tempo. Vsebjni ume vedno najti ustrezajoči izraz, zato mu jc orkester sledil s popolnim razumevanjem. Nedeljska predstava »Aide- kljub gostu g. Šimencu nj mogla navdušiti tako kakor smo bjli vajeni pred dobrim desetletjem. Takrat je šla »Aida < prvič po vojni preko ljubljanskih desk in liogme, g. šimcnc je pel Rada" anesa z večjim navdušenjem in lažjimi glasom ko danes. V ostalem pa ta opera kljub pompoznos-ti vendarle zahteva od nekaterih izvajalcev mnogo več igraldtih in pevskih fines. 1". š. Zapiski Knjige tržaške »Luči«. Tržaška založba »Luč;: ie lahko po daljšem presledku zopet izdala svoje publikacije. Prejelj smo štiri knjige; Piva je bila na usnjena že lani in ima italijanski naslov: Franresco Bevk I morti ritornauo (Mrtvj se vračajo). Unione editoriale Goriziana — Gorizia. Je to nova povest našega najplodovjtejšega pripovedni-Ka» čigar »Srebrnike« 6ino nedavno prikazali na tem mestu. K povesti -Mrtvi se vračajo: se ob priliki še vrnemo. Tudi drugo knjigo je spisal France Bevk; je to »Iziet na Špansko«, sveže in mikavno spisani potopis o deželi, ki stoji v ospredju svetovnega zanimanja. Bevk jo je S(>oznal ob pr;-likj lanskega svetovnega kongresa Peirklu-bov, leto dni pred njeno usodno krizo. Bevkov »Izlet na Špansko" bo s pridom in užitkom prečital vsak, kdor ga dobi do rok. Dobro reproducirane ilustracije izpopolnjujejo besedj-lo. Nadalnja knjiga je Daudetova humoristična povest >Tartarjn v Alpah« v prevodu Iva Drena. Nekoliko pozno, vendar pa ne prepozno dobimo povest, kj se je s svojim ljubeznivi,m humorjem nekoč močno priljubila. V »Biblioteki za pouk in zabavo« (zv. 19.) je izšlo več daljših jn krajših sestavkov, med njimi j>ovest Cirila D reko me >Beg Jz življenja«, Janeza Roženoveta ;Zla-li kralj:, Gustava Strniše Odhodnica ", Sergija Manluanija »Človek: rn nekaj prevodov (Fr. Reuter, Dimov, Hašek. \Valesz). Nikola Žic, Istra Kot prvi zvezek nedavno ustanovljene ^Biblioteke Hrvata izvan domovine« (kratica; Hrid), kj namerava izdajati znanstvene in publicistične spise o Hrvatih izven domovine, je izšla 96 strani obsegajoča, ilustrirana knjižica Nikole Žica »Istra. Dio 1. Zemlja::. Pisec, ki je priznan strokovnjak, obravnava geografijo Istre, nje geološke jn klimatološke razmere. Imensko in stvarno kazalo ob koncu knjige olajšuje pregled. Znanstveno zasnovana, vendar pa poljudno spisana knjiga je lep donesek k naši domoznanski literaturi in utegne zanimat; tudi Slovence (zvezek 20 Din. Biblioteka Hrid, Zagreb 6, pošt. pret. 28). GAJ Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost fzamaščenost) ? Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN ČAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN«. ZAGREB, PUKLJANINOVA ULICA 1 br. 19S-U19S3 Iz literature o likovni umetnosti. Znani zagrebškj grafik jn slikar Milenko 1). Gjur;č je izdal v samozaložbi ilustrirani spis »Slikarske tehnike u crkvenoj umetnosti":. Pisec podrobno in praktično razpravlja o ka-zeinskem slikarstvu, o temperi, o fresko^se-ku, o fresku. o konserviranju in snemanju fresk, o varovanju zidnih s!fik. Njegov spis ima izrazito praktičen značaj, daje navodila glede pripravljanja materiala jn barv in kaže na reproduciranih slikah Leonarda da Vincija, Michelangela, Botticellija, srednjeveških srliskih umetnikov in lastnih freskah primere konserviranja takih slik. Spis bo dobro rabil slikarskemu naraščaju. Djekensovi iPick« jokovej« v slovenskem prevodu. Umetniška propaganda je izdala ol> stoletnici znamenitega humorističnega romana »l'ickwiekovci< to klasično delo Char-lesa Dickensa v slovenskem prevodu. Prevod ki ga ie izvršil dr. Fran Bradač, je izšel v treh okusno opremljenih knjigah zbjrke >Najslavnejšj avtorji s*veta«. Tako smo dobili v našem jeziku delo. ki je eden najizrazitejših in najpomembnejših izrazov tipično angleškega humorja. Njegovo stoletnico so slavili v Anglijj kot narodna jubilej. K slovenskim »Pickvickovceni i se še vrnemo. — Kronistjčno beležimo, da je ob istenn času izšla v Mohorjevi knjižnici druga izdaja Di' ckensovega Olivera T\vista< v prevodu O. Župančiča. Sokol Sokolskemu društvu v .Mokronogu je bilo poklonjenih 500 Din, ki jih je v Deuovj gostiln; med gosti zliraj br. Križ. Sokolsko drušlvo v Sred'šču ob Dravi je 6. t- m. priredilo v svojem domu slavnostno akademijo v proslavo praznika uc-dinjena. Proslava z obširnim, skrbno izveden'm programom je zeio dobro uspela. Kljub slabemu vremenu je bila velika dvorjana napolnjena s pretežno kenetskim prebivalstvom. Moralni uspeh je velik, gmotni zadovoljiv. Maše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda 10.; Tudi Le]a bo nosila klobuk. Red A Četrtek 17.; Na ledeni plošči. Red B-OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 16.; La Boheme. Red Sreda. Četrtek 17.: Botra Smrt. Red Četrtek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Operno-baletni večer Tinke Wesel-Polla in lise Hye. C. APARATI JGELEN GEOGRAPHiC" % pokažejo na zemljevidovl skali ime in mesto postaje, ki jo sprejemate. Ti aparati so pravi čudež preciznosti, selektivnosti in glasbene dovršenosti. Veliki moderni zvočniki dajo poln in mehak glas. Zahtevajte ponudbe od „R ADI O" reg« zadr. z o, z, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dio 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši zneseb ca enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi (n tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje oasiovov. Najmanjši zneseb xa enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« H«« 9 odgovor, priložit« Le. ia zahtevate od ■ v is__nika h Vse pristojbine za znale oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, LJubljana. Sliužb&dobi Best-la Din lavek a Din ca šifro al: lajanje naslova 5 Din Najmanjši tneseK 17 l>in Prodajalko za delikate-^o iščem. Naslov v vs-^h poslovalnicah Jutra. 31ti00-l Služkinjo katera tudi kuha, iščem 1. januarja. Verstovškova m! £7, Mi rje. levo od tobačne tovarne. 31687-1 Tapetnik dober d-ekorater. lobi stalno službo. — Tapetništvo »•Zakrajšefe«. Ljubljana Raznašalko n\ svetKčarno, sprejmem. Naslov v vseh posl oval ni-cah .Jutra 31,7-ai-l Službe išče Vsaka Oes«da 5«' par davek 3 Din zo šifro ali dajanje naslova 5 Din i? Din Inteligentna gospa verzirana v vseh pisarjii-Sih in blagajniških poslih, nemški korespondenci, stenografiji in konverz/veiii (pouk), sprejme primrrno službo. Gre tudi kot hišna krojač.ica ali gospodinja k starejši dami ali gospodu. Lorber. Karadžičevn lrt. 3"689-2 Natakar star 29 let. govorj slovensko in nemško, išče mesto plačilnega. Cenj. ponudbe pod »Trezen« na podružnico Jutra Maribor. 3!703-2 m&m rgli Bi-seda : Din da ve •k - !v ■ za šifro alj dajanje naslevva 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Diplomirani filozof mstruira dijake francoščino, nemščino tn ostale trednie-iolske predmete, zlasti nižje šotce vestno in z uspehom. Instruiral bi event. tudi za hiano. Cenjene ponudbe na od. odd. Jutra pod šifro »Diplomiran 't-lozof«. 31489-4 ohranjeno. 7.a močnega moškega, prodam. — Sv Petru ce«.t« 48- 31915-18 A BOŽIČ že za Din 90,- mesečno dar za vso obite Ij. Javite nam svoj naslov, pa Vam brez obveze nakupa predvajan ■ namovi-j^i iz simfonijske serije A. SUTTNER - Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6. lieseda Dii, •> ■ &a šifre al- lajanje •>»»- ' Din Najmanj?® en«*«!; "7 D;-> Klavirske note koncertne in operne, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra ood »Dobro ohranjeno« 31692-7 B .seda Din. lavek 3 Din za sTfro alj dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Klavir zamenjam za črn planino. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod *3k. Loka«. 31601-26 lS-.se.la . Din lavek n i>'i. za šifro il, lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Osebni avto dobro ohranjen, 4—5 sedežni, Fiat a22, počen' pro-riflim. Karlov v vseh poslovalnicah Jutra 31684-10 Med mestom in deželo oosreduje Jutrov mali oglasnik Briljantne uhane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »Uhani«. 31686-7 lieeeaa • Dii iavek ., utn za šifro al; dajanje naslova ."i Din. Najmanjši znesek 17 Din Zapestno uro moško, seim izgubil od C«da do Poljanske ceste. Pošten najditelj naj jo odda proti nasrradi v ogl. odd Jut.ra. 31682-28 Našla se je kuverta 7. napisom »Gabrijeli«. — dvigniti: Meinl. Selenbur-gova 3. 3:700-28 ia šifro al; dajanje S Din Vaimanjš® inesek '7 Din Ušel je zelen papagajček Najditelj se naproša, naj ga odda v Gledališki ul. 5. IV. nadstropje Trboveljske premogokopne družbe pri S Trošt Dobi dobro nagrado. 31688-27 Dn ta šifro »!• lajanje na*|ov T Din Naimanij' mi««®* '7 Din Hranilne vloge kupit« ali prodaste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 31fi96-l« Prodam vložnico Prve hrvatske štedionice 49.1100 Din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najboljši ponudnik«. 31081 -'C % najem iH-M-.ia Dn. laven » Din za šifro ili lajanje naslova 5 Din Najmanjši zn»?ek 17 Din Trgovino z mešanim blagom na deželi. prav dobro vpeljano, dam v najem al: prodam takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«. 31676 17 Mesarsko stojnico v Ljubljani, oddam z januarjem v najem. Informacije dobite pri Božo Kralj, Rožna dolina Cesta VI, štev. 30 31701-17 Lokali Trgovino z mešanim blagom, obstoječo že jO let, oddam le solidnemu trgovcu 1 ja.n. i)17 ali pozneje v najem. Trgovina je na vasi (100 hiš), poleg fj-rne cerkve, na važnem prometnem kri žišču glavnih cest velika skladišča, velik promet ter skoro brei konkurence, lepo stanovanje. Ponudbe 7. opisom dosedanje zaposlitve pod »SoJidnost« na ogl. odd. Jutra. 31672-1® Samo kratek čas! Sv. Petra cesta št. 20 Prodajamo ea 20C0parov po Din 3» mm - 125.- Samo kratek čas! G. rh_ Rothman: G©§p0š! Kdramuraflc A 95 Z nebrzdano hitrostjo je drevilo kolo po goliavi, baš mimo topov. Ker je bil gospod Kozamurnik v primeri s širno goljavo zelo majhen, ga niso takoj opazili. Bum! je počil strel. Granata je prižvi/gala Kozamurniku pod noge — in njegovega kolesa ni bilo več! Od zračnega pritiska je siromak najprej odletel v višavo, nato pa v sedečem položaju cepnil na tla. Okrašene svečke, jaslice in nudi Oroslav Ljubljana božične jezuščke, slaščice tvrdka Dolene« VVolfova 10 I D*« t»vek 3 Dm u Wro »t! lajanje oulna 5 Din NajmanjSi «nwwk '7 Dir V Brežicah in okolici so naprodaj b;3e, ftavbišča. vmograda in sa dovnjaiti. gozdove ter za okrožen del Attemsovega velepo«e»tva. Vpraiatf- Ing. Mhklau 0.. Brežice. 267-20 Posestvo obstoječ« iz enonadstropne hifie s tigovskim lokalom, z lepim vrtom gospodar skimi poslopji in nekaj stavbenimi parcelami, takoj n«iprodaj v Ribnici na Dolenjskem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 31*380-20 V sredini Trbovelj naprodaj enodružinska hiša. zraven lep vrt in sadov-n:a.k. Potreber kap:tal Din 30.000. Poizve se v pisarni »Zora« Trbovlje. 3'675-SO Sob doti d a 'il. » w - h i) ■ u V.fr- «1 lajanja i»»«kr»» Din Hajmanjf tn«»«k •1 Dir Opremljeno sobico s posebnim vhodom (»ooeo oddam t tso oskrbo — Gostilna Gradišče 13. aie^i-ij arnl stroj od 200 do 250 HP na paro od 300 C in 15 atmosfer z generatorjem od 2X220 V. istosmerne struje v dobrem stanju kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parni stroj 15«. 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, od dam; večjo takoj, manjšo l. januarja v Ci*il-Metodovi ulici 19/1.. desno. 31683-28 Sobo i dvema posteljama, najrajši tudi s hrano io z vso oskrbo, takoj oddam. Sv. Jakoba trg 5 91693-33 V sredini mesta oddam za dve »talni osebi lepo sobo i zajtrkom, perilom ter razsvetljavo po Din 300. Grčar. Kroiaška o/I. 3:M94-23 Manjšo sobo opremljeno, vhod » hodnika takoj oddam. Rožna ulica štev. 19 31697-23 Sobo v centru, oddam m mesečno 350 Din. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra '31699-33 Razno Beaeda D > l»v»k s D»r ta šifro ali dajanje naslova i Dm Najmanj!' «n*«>k 17 Dir ZIMSKE SUKNJE ooljše vrste Hubertus nepre-močljiv 250 Din. perilo in vsa praktična oblačila nudi po reklamnih c e o a b P R E S K E B, Sv Petra c. 14. fNSERIRAJ V „JUTRU"! Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn Dre2 napak, pnstno-barvnl. »Paket Serija A« za mo&ko, žensko, posteljno. namlzno-pertlo ln rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov. fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino S m blaga £a zimsko suknjo ali ženski pla&č, moško obleko ali damskl kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi Specijalnl paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p I j a m a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega In ženskega spodnjega perila Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite. dokler je Se zaloga pri RAZPOŠILJ ALNIC1 ..KOSMOS" MARIBOR. Dvofakova cesta št. I Nabavite si še Vi lep akvarij s tropičnimi ribicami za Božič. R. BELOŠEVIC, Zagreb. Dežmanova 3. lelefor 2 9 § i PREMOG DRVA ID K ARBO PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska KLlStJE ENO VEČBARVNE JUGOG&AMKA SV. PETI>A NAM Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. NaJslaJSa in najboljša ttrepilna pijača je BERMET-VINO, črnina is FruSke gore, •SreiflSKi Karlova — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih id 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov. Sremskl Cartovci F"ruška arora eeeeeeeeeooooe Radio Sreda, 16. aecei>il»ra Ljubljana 12: Slavne {>evke pojo na ploščah. — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15; Plošče po želiah. _ 14; Vreme, borza. _ 18; Mladinska ura; Stara kamena doba v Sloveniji (proi. Srečko Brodar); — Hotna dela: Kako slrfjeki skladatelji. — 19.30: Avstrijska glasbena središča. _ 20.50: Simfoničen koncert; skladbe Cajkovskega. — 21.35: Lahka glasba. — 22.20; Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18; Ura pestre glasbe. — 19. Zvočna igra. _ 19.30: Božične pesmi. — 20.45; Mladinski koncert. — 21; Operna glasba. — 21.30: Prenos iz Rima. _ 22.30; Lahka in plesna muzika. — Mjjnchen 18: Koncert solistov. 19: Nabožna glasba. _ 20.45; Pe* ster glasbeni program. — 21.30: Kakor Berlin. — 23; Koncert orkestra. — Stuttgart 18: Pester glasbeni program. — i»; Zvočna igra. — 20.45; Koncert Schubertove glanbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika- — 24. Nočni koncert Četrtek, 17. decembra Ljubljana 12; Vsakemu svoie (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. _ 13; Cas. spored, obvestila. — 13.15: Razne zborovske peami (plošče). — 14; Vreme, borza. — 18; Kon- cert Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina 7,a Slovence (dr. Rudolf Kolarič). _ 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. _ i9.50: 10 minut zabave.: Včeraj in danes prjzorček (g. Vinko Bitenc). — 20: V svitu božiča; Orgelski koncert učencev msg. Stanka Premrla (prenos iz stolnice). — 21; Koncert slovenske glasbe (Radio orke" ster). — 22: Cas, vreme, ix>roeila, spored. — 22.15; Cjtraškj trio »Vesne«. Beograd 17: Mladinska ura. — 18; Narodne pesmi. — 20: Koncert vojaške godbe; Weberjeve skladbe. _ 22.20: Orkestralen koncert. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20; Prenos iz Beograda. _ 22.20: Plesna muzika. — Praga 18; Kantata. — 19.30; Prenos Weberjeve opere »Čarostre-lec«. — 22.25: Lahka in plesna muzjka. — Varšava 19: Orkester in solisti. — 19.45: Violinske in klavirske skladbe. — 21; Poljske pesmi in plesj. — 21.20. Glasba Wie-niawskega. — 22.15: Ples. _ Dunaj 12-Orkester. — 16.05: Koncertna akademija. _ 17.25; Tirolske božične. — 17.35: Zbori za advent jn božič. — 19.30: Koncert pevskega zbora in solistov. — 20.05; Plošče. — 20.20; Spevoigra. — 22.20; Arije in pesmi. _ 23: Plesni orkester. — Berlin 18; Plošče. — 19-15: Beethovnove klavirske skladbe. — 20.10: Plesni večer. _ 22.30: Prenos iz Stutt-garta. — Miinchen 18: Koncert orkestra. — 19; Nadaljevanje koncerta. _ 20.10; Prenos iz Berlina. — 23: Skladatelji iz Augsburija. — Stuttgart 18; Koncert godbe na pihala. _ 19: Pogled; na minulo olimipijado. — 20.30; Venček lepih melodij. — 24: Nočni koncert. NARODNA [UDARNA L3UBUANA KNAFL3EVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IA NAJFINEJŠE OPOZORILO! Radi preselitve se prodaja za polovično ceno samo še 10 dni v skladišču Tyrševa c. 41 (Nasproti Sv. Krištofa) razne damske plašče, blago za plašče in kostume, ter krzno vseh vrst. HITITE — IZRABITE PRILIKO CENENEGA NAKUPA! Umrl je naš dragi in edini sin DIDI Pokopali smo ga včeraj ob pol 5. uri popoldne. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, 16. decembra 1936. Rodbini: Svetozar Hribar—Sladonja Učinkuje Z naglico bliskovite v 3 dneh snežno beli zobje s penečo se pasto BOTO Urejuje Davorin Ravllen. — Izdal* ™ »Jut™« Adolf Ribnlkar. — 7n Narodno tiskarno d. d. kot Mskamarfa Fran Jeran. — Za inseratn) del j& odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.