PTUJ, 31 marca 1967 Cena: 0.50 '^D (50 SD) Letnik XX -Tednik« Izhaja pod Urn imenon. 'X! novembra 1^61 dalje r sla«pu ob(?-in!«k!b odbor<5v SZIJ. Ptuj J) Ormož — I2da]a iav<L'8 raič-una: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Manbor- ski tisk Maribor. — Rokopf:sov ne vraAamo. — Celoletna naročnina 20 N D. za Inozemstvo 40 ND: v prodaji »arvod 0.50 ND (50 BD). občinska zbora sta zasedala v četrtek. 30. marca 1967 Letošnji občinski proračun v skrajnih mejah možnosti \'("eraj, v četrtek, 30. marca 1967, sta obravnavala ter z odloki jn sklepi rešila več vprašanj v svoji pristojnosti. Prednost na tej spji so imeli statuti gimnazije Ptuj, otroškega vrtca Ptuj, zdravstve- fipga doma Majšperk in dimnikarskega podjetja Ptuj, letno poročilo službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj, analiza po- gojev in možnosti razvoja gospodarstva in družbenih služb v ob- čini Ptuj v 1967. letu ter predlog odloka o proračunu občine Ptuj la 1967. leto. Druge odločitve pa so se nanašale na plačevanje obresti od poslovnega sklada delovnih organizacij s področja komunalne de- javnosti, storitvene obrti in gostinstva, na javnt red in mir v ptuj- ski občini, na odpravo občinske komisije za ugotovitev pokojnin- ske dobe pri skupščini ol)čine Ptuj, na ustanovitev občinske ko- misije /a določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine v ob- čini Ptuj, na zadržan razpis delovnega mesta ravnatelja šolskega cpnlra za lesno predelovalno in kovinsko stroko Ptuj, na prodajo nokaleiih poslovnih lokalov v družbeni lastnini delovnim organi- zacijam ter na amortizacijsko stopnjo za hotel »Poetovio« Ptuj. Kot vedno so tudi na tej seji odborniki izkoristili možnost za svoja vprašanja in predloge. Nad 24 milijonov novih dinarjev letošnjih prora- čunskih sredstev Za finainsiranije družbeno poli- tične 6)kuipna.sti Ptuj bo v 1967. le- tu kojnaj zadoščalo po predlogu proračmna za 1967. leto 24,276.500 Ndin dohodkov, dosežemih Iz pri- i-pevkov (16,925.600), davkov (5,699,(X)0), taks (725.000), dohod- kov organizacij m raznih drugih dohodkov (350.000) ter iz pre.ne- «enih sredstev (536.000) din. Iz postavk izdatkov v predlogu proračima la 1967. leto je raz- vidno, da je tudi letos priznana prednost pri izdatkih za dejav- nost šol (10,900.000 N din), za de- lo državnih organov (5,442.875), la socialno skrbstvo (1,875.000), r% kulturno prosvetno dejavnost 11,016.000), za rezervni sklad (936.200) in za gospodarske po- spgp (901.000 N din). Drugi izdatjki pa se nanašajo na zdravstveno varstvo (869.860), dejavnost družbeno političnih or- ganizaciij in društev (555.300), ne- gosipodarske iinvesticije (547.750), za komunalno dejavnost (470.000), za proračunsike obveznosti (287.515), za dejavnost krajevnih skupnosti (235.000), za gospodar- ske iinvestici^je (180.000) in za ne- raziporejene dohodke (60.000). V tem so že uipaštevani spreminje- vailni predlogi z ziborov volivcev, ki so se nainašali na 250.000 N din drugače raziporejenih sredstev, kot je to bilo v osnutiku proraču- na. Za ta znesek so več obreme- njeni priispevki za 100.000 Ndin in davki za 150.000 N di-n. Za r»dno dejavnost vseh ko- ristniikov ¦proračuns'kih sredstev za 1967. leto odpade 16,647.000 N din, za druge namene pa 6,633.300 in za . nerazporejene dohodke 60.000 N din. ZA IZVEDBO LETOŠNJEGA PROGRAMA NUJNO PO- TREBNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV v zvezi z analizo gospodarske- ga gibanja v ptujski občini v 1966. letu in s prikazanimi mož- nostmi razvoja v 1967. letu, sta sprejela zbora na tokratni seji priporočilo o združevanju finanč- nih sredstev za izvedbo letošnje- ga programa, pri katerem bi naj sodelovale vse delovne, zlasti pa gospodarske organizacije, ki so v spremenjenih pogojih enako odgovorne za razvoj splošnih po- gojev življenja in dela občanov, med katere nedvomno spadata tu- di vzgoja in varstvo otrok. V tolmačenju možnosti razvo- ja v 1967. letu je uvodoma po- udarjeno, da so že dosedamji po- goji, ko so veljali še prehodni ukrepi za olajšanje prilaigajania tivno na gospodarske oirganizaci- je. Z novim letom pa so začeli veljati v gospodarskem sistemu ukrepi, ki bodo še bolj zaostrili pogoje gospodairjenja in ustvar- janje dohodika ter bodo diferen- ciacijo med diobrifni in slabiim podjetji še bolj poglo^bili. Za^to je letošnje leto večkrat označeno kot usod'no v boju za namein re- forme, čeprav ne zadnje, saij ne bodo začeti procesi končani v tem letu. Strokovno rn odgovor- nejše delo bo moralo spodnesti tla slabi organizaciji dela, malo- marno'Sti, nezasluženim osebnim dohodkom ter drugim privilegi- jem, ki so še posledica nepopol- nega in neusklajenega delovanja reformskih ukrepov. (Nadaljevanje na: 2. strani) VI. TEDEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA OD 13. DO 21. MAJA 1967 V ponedeljek, 27. marca 1967, je bila v Varaždinu prva letoš- nja seja medobčinskega odbora občiin Cakovec, Orniož, Ptuj in Varaždin, na kateri so sklenili, da bo VI. teden bratstva in pniija- teljstva v času od 13. do 21. maja 1967. Za novega predsednaka od- bora je izvoljen Stjepan Mihalič iz Varaždina, v sekretariat pa Franjo Senčar iz Cakovca, Edvard Pajek iz Ormoža in Feliks Bagar iz Ptuja. Odbo» je ugodno ocenil uspehe sodelovanja v letu 1966, poisebno pa izrekel priznanje občiini Or- mož, ki je v letu 1966 organial- raJa V. teden bratstva in prija- teljstva, ki je dosegel velik uspeh. Sklenili so, da se za leto 1966 uredi dokumentaclja o so- delovanju. Na seji so kot iizred- lio pomemben dogodek ocenili gradnjo novega mostu čez Dravo na hrvatsko—.slovenski meji v Ormožu in sklenili predložiti skupščinam, da bi novi most ime- novali »Most bratstva in prija- teljstva«. OdboT je med drugim sprejel sklep, da bo na svoji na- slednji seji siprejel podrobnejši program sodelovanja v letu 1967. Glavna razprava je bila o pro- gramu kulturnih i.n š,portmh pri- reditev v VI. tednu bratstva in prijateljstva, ki bodo na območju vseh štirih občin. V soboto, 13. maja 1967, bodo v Cakovcu, Or- možu, Ptuiju. Ln Varaždinu sloves- ne akademije, posvečene brat- stvu in enotnosti naših narodov. V Varaždinu bo v nedeljo, 14. maja, svečana seja, na katera bo- do sodelovale delegacije občin, nato pa bodo odprli filatelistično raizstavo. Tega dne bodo v Va- raždinu še ocenjevalne vožnje avto-moto društev, športno tek- motvanje v lovu rib, športna tek- movanja med mladino gimnazij Cn druge prireditve. (Nadaljevanje na 4. shrani) ODMEV PREDLOGA ZAKONA O IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTIH in O financiranju vzgoje in izobraževanja Pn zahtevi zvezne skupščine bi moral s 1. julijem letos pri- feti veljati zakon o financiranju izobraževanja in vzgoje v na.ši republiki. Dinjge republike so zakon že sprejele. V Sloveniji smo obravnavali že dva osnut- '^a. sedaj obravnavamo predlog, '^"i bi ga naj v široki javni raz- Pvavi dopolnili in nato v skup- ^fini sprejeli. V ptujski občini sta bila dva posveta, prvega je sklical svet ''-a .šolstvo, drugega pa občina. bi nato zastopali naše mne- nje na posvetu v Mariboru, ka- "^or je sklical republi.ški sekre- tariat 7.a prosvpto in kulturo Pi'odsfavnike občin, socialistič- 'le zveze, sindikatov in poslan- občin Lenart. Ljutomer, Ma- ribor, Ormož. Slovenska Bistri- in Ptuj. Preveč bi se razvleklo naše P;"=^nje. če bi navedli vse šte- vilne pripombe k predlogu z^i- ^"na in imenovali vse diskutan- l*"- ki so tehtno razpravljali na S.'^ posvetu. V imenu našo ob- ^''^•^ so govorili predsednica '^'¦^"'.inščinp Loizka Sfronnik. ^rp^^erlnik občinskega odbora ^?;nT p-j-^riio nebernak in Gvi- "'^ Cnpin, S tehtnimi pripomba- '^o diskufirali šp poslanci in ;?'"Prl<:tavniki občin Vlado Golob. j''^"'^a nurjava. Vladko Majhen. ¦-5*"''.'^ Tramšpk in še nekateri. ^ imenu skunščine SPS so od- |Ovnrjaii tovariši Cačinovič, širini« in Lipužič Za eno republiško 'zobraževalno skupnost .Mnogi diskutanti so odločno j.^snili mnenje, da bi le ena M^ubliška izobraževalna skup- j^^^^t^ najbolj prav-ično delila de- ^''rna sredstva slovenskemu šolstvu. J*red leti smo porušili nacio- ^^[^i sistem v šolstvu, ki vlada ^'^"apitalističnih deželah in tu- ^ omaLi trg zahtevnejši Novi deviani in ziuinamjetrgo- viinsiki sistem odpirata v.rata tuji koTykJurenci. Domači trg je postal zahtevnejši in se bo treba zanj boriti predvsem s kakovostjo bla- ga. Taka orientacija pa sili v hi- tr'ej''ši raizvoj in relkonistrulkcijo, kar bi omogočilo večjo in cenej- šo proizvodnjo. V domačih okvi- rih je tržišče pretesno za perspek- tivno in ekepanizivino proiizivod- njo. Za uspešen nastop na zuna- njem trgu pa je potretono zdru- ževanje sili, ipa toiidi pemspektlvjii koncepti za osvajanje tržišča. Z revalorizacijo osnovnih sred- stev je bilo us/klajeno njihovo kinjiigo.vodstveno stanje s tržnimi cenami. Najpcmemibnejši vzrok je vsekakor gibanje cen, saj je že goisipodarska reforma sama po- vzročila pomemben skok pri ce- nah, ki naj bi zagotovil poznej- šo stabilnost v gospodarstvu. Znižana obrestna mera od poslovnega siclada Revailorizacija ni imela name- na obremeniti delovnih orgamza- oij z novimi dajatvami, ampak bi naj utrdiila dolgoročnejši in mir- nejši razivoj goiStpodarštva v skla- du z načeli gospodarsike reforme. V ta namen je zniža.na obrestna mera od poslovnega sklada na 3,5*'/o za dejavnosti, ki so dosle] plačevale 4Vo, in na 1,70/0 za de- javnosti, ki so doslej plačevale 2^/0. Celotni znesek obresti bi naj ostal nespremenjen, ker bi se zmanjšala obrestna mera v enakem raizmerjoi, kot bi se pove- po opravljeni revalorizaciji. V čala vrednost 0'sn ovni h sredstev skladu s tem načelom je poprav- ljen odlok, s katerim je občinska skupščina oprostila plačevanja obresti od poslovnega sklada ko- munalne delovne organizacije, podjetja gostinske dejavnosti, tu- Tiističnega posredovanja in storit- vene obrti. Nadaljnja tolmačenja o miožno- stih raizvoj a v občini Ptuj v 1967. letu se nanašajo na posamezna področja dejavnosti v občini in pri vseh je pondarjeno, da je po- trebno na vseh področjih ob da- nih možnostih storiti vse, kar je mogoče v smisln dobrega gospo- darjenja, ki mora prinesti rezul- tate, zaradi katerih smo sprejeli pogoje gospodarsike reforme. Priporočilo skupščine o zdru- ževanjfu finančnih sredstev za iz- vedbo letošnjega programa pred- stavlja resino željo občinske skuipnoisti in pričakovanje, da bo- do vse delovne organizacije pra- vilno razumele vsebino priporo- čila in tudi njegov namen. V. J. Gospodarna delitev dohodkov občine v Ormožu skušajo realno oceniti višino dohodkov in jih go- spodarno razdeliti v vse dejavnosti. Posebno pozornost so po&vetili dejavnosti šol. Komunalna ge[avnost je vsled pomanjkanja sredstev zelo zanemarjena. Več sredstev ]e namenjenih za popravilo cest tretjega in četrtega reda. Ob sestavi proračuna skupšči- ne občine Ormož so skušali real- no oceniti višino dohodkov in jih tako razdeliti, da bodo zadovo- ljivo financirane obveznosti, za katere mora družbeno-politična skupnost skrbeti. Posebno pozor- nost so posvetili dejavnosti šol, socialnemu skrbstvu, zdravstve- nemu varsitvu, občinskemu sodi- šču in komunalni dejavnosti. Slednja je bila zaradi pomanjka- nja sredstev občutno zanemarje- na. Dohodiki občine bodo le ne- koliko porasli. Razlog za to je v zmanjšanju predpisa za prispevek od indiividualnih kmetijskih pro- izvajalcev iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki je v letu 1967 manjši za 49 milijonov S diin, kar pomeni 22,4%. Prispe- vek iz osebnega dohodka iz de- lovnega razmerja se bo povečal za 10 Vo. Med drugim bodo zbra- li sredstva tudi od maloprodaj- nih davkov. Dohodki v trgovini se bodo povečali za 7 "/o, od al- koholnih pijač v trgovini in go- stinstvu pa bodo znatno višji za- radi spremenjenih stopenj pro- metnega davka. Dohodek občini se bo povišal tudi po zveznem predpisal o povečanju prispevka od mestnega zemljišča, ki je predpisan za ožji gradbeni okoliš mesta Onnož. Kot ena izmed ob- čin, ki ni ustvarila 37.000 din proračunske porabe po prebival- cu v oibčinl. Je skupščina SRS določila občini Ormož dopolnil- na sredstva v višini 242,600.000 S din. Ta dotacija rešuje finan- ciranje proračunsikih potfeb, saj predstavna 29 "/o vseh sredstev proračuna. Največ sredstev nameraivajo dati za dejavnost šol in držav- nib organov. Za šolstvo predvi- devajo povečanje za 23,4 "/0. Ta odstotek predstavlja 44,7 Vo vseh proračunskih sredstev. To pa še ne predstavlja vseh sredstev za to dejavnost. Izdatki za šolstvo so raiziporejeni tudi na drugih mestih, in sicer: sklad za gradnjo šole v Miiklavžu, anuitete za sta- novanja in anuitete za šole. Iz- datki za šole so tako predvideni v znesku 4,027.950 din, kar pred- stavlja 48.6 Vo vseh izdaitikov. Iz- datke za namene šolstva je bilo treba povečati tudi zaradi kritja obvez.nosti šol druge stopnje. Izdatki za kulturno prosvetno dejavnost bodo večji za 80.000 N din. Povečujejo se izdatki za dotaciije zavodu za prosvetno in pedagoško službo Maribor, pred- vojaško vzgojo in civilno zašči- to, muzej Ptuj, zgodovinski arhiv Ptuj, gledališče,_ Ptujiski tednik, knjižnico in izdatki za zavod za spomeniško varstvo Maribor. Skupno je potrebno za 37,5 Vo več sredstev. Poleg priznavalnin borcem NOB se letos postavlja nova po- stavka, in sicer priznavalnina bor- cem za severno mejo (Maistrovi borci). Izdaitki za sociailno skrbstvo v ormoški občini so bili. v pretek- losti med najnižjimi v Sloveniji. V prihodnje jih bodo povečali. Prav tako se bodo povečali izdat- ki za zdravstveno varstvo. Sred- stva bodo porabljena za zdrav- lienje nepremožnih, zdravstveno preventivo, fluorografiran je in kot dotacije raznim domovom. Komunalna dejavnost je bila v zadnjem ča.sii najbolj zanemar- jena dejavnost zaradi pomanjka- nja sredstev Posledice so vidne v dotrajanih cestah im drugih ne- urejenih komunalnih zad^evah. Predvideno je povečanje izdat- kov, delno tudi zaradi ukinjene- ga cestnega sklada. Celotna po- trošnja se izkazuje v tej postav- ki. Sred.stva .bodo porabljena za ceste tretjega in četrtega reda, odstranjevanje snega, požarno varnostno službo, urejanje zele- nic in parka.in nakup gradbenih parcel. Izda'Bki se povečujejo za 108,5«/o. Povečujejo se tudi dotacije za družbeno politične organizacije. Realno je to povečanje večje, ker odpadejo iizdatki za organi- zacijo tedna bratstva in prijatelj- stva. Tak predračun z mnogimi dru- gimi določili je občina dala v razpravo na zborih volivcev. Da- ne "pripombe in predloge bodo upoštevali pri pripravi predloga za dokončen sprejem. Z. R. Uspeh gospodarjenja z gozdovi ni odvisen samo od zakonodaje, temveč tudi od lastnikov in gozdnega gospodarstva Na območju ptujske občine je 4.530 ha površin družbenih goz- dov in 14.130 ha zaisebnih, iglav- cev in listavcev, od tega na Dravskem polju predvsem dgLsv- cev, v Halozah in Slovenisikih goricah pa liistavcev im iglavcev. V zvezi z nalogami in uspehi Gozdnega gOiSip>odairsitva Mari- bor, gozdarskega obrata Ptuj, je odgovoril na nekaj »Tednikovih« vprašanj šef obrata Stevo Savur- džič: — Kateo ste si organizirali de- lo na tako velikih gozdnih po- vršina.h mnogih pasestindikor/ in na tako obsežnem območju? »Območje imamo razdeljeno na sedem ureditvenih enot po 2.000 ha (Lešje, Vzhodne Halioze, Rodni vrh, Dravsko polje, Po- lenšak. Rogozniška dolina in Pes- niška dolina) in imamo zanje tri revirna vodstva s tremii revirni- mi vodja in s 13 delovodji. Reviir- na vodstva pa imamo za Sloven- ske gorice. Zahodne Haloze in zia Vzhodne Haloze. Na v-seh teh po- vršinah že imamo gotove izmere prirastka, ugotovljene osnovne zaloge, določeno akumulacijo in pLanisko urejen letni posek za vsaiko leto posebej.« — V čem pa je težišče dela va- šega obrata glede na obstoječe gozdove in n,a površine, kjer bi naj naistaii novi gozdovi? »Kjer so gozdovi dozoreli, jih bo potrebno pomladiti, drugod pa doseči pri lastnikih, da bo pod strokovnim vodstvom iz obstoje- čih gozdov odstranjeno siamo- rastno grmičje in vse, kair moti raiSt ekonomsko in sortno ureje- nega gozda, pa tudi to. da bodo goličave ponovno zasajene. Mno- go dela ima obrat z odbiro dre- ves za posek za blagovno in ne- blagovno proizvodnjo, kar zne- se letno okrog 37.000 kubičnih metrov. Med Doleno in Žetalami so gozdovi dozoreli. Na tem ob- močju opravljeni goloseki bodo morali bati takoj na novo posa- jeni z nizko smreko, macesnom, z zeleno duglezijo ter z zelenim in rdečim borom. Poleg tega pa so še druga dela, kot urejanje gozdnih poti in še kaj.« — Kako gleda ckoli 11.000 gozdnih posestnikov na skupno gospodarjenje z gozdovi in na na- loge in delo vašega obrata? »Kot povsod so tudi pri tem razlike. So posestniki, ki upošte- vajo določene prednosti planske- ga goispodarjenja z gozdndm bo- gastvom in skupne akcije ob- ra;ta in .posestnikov pri obnavlja- nju gozdov, pa tudi pri sečnji, drugi pa vse to podcenjujejo, zlasti njihove in naše pristojno- sti, odgovornosti, postopek za razna dela in drugo, kar se kaže na več načinov. To občutimo zla- sti pri delu v zvezi s sečnjo za blagovni promet; pri tem je naj- več težav, ker ni pravcčaisnih priglasitev potreb, zato je težko tudi vse drugo pravoča,pno opra- viti. Zamuda povzroča nevoljio in na obeh straneh nered, ki nam vsem škoduje. Do 20. februarja prav gotovo ve vsaik posestnik, kaj vse bc v tem letu potreboval iz gozda, zato je do 31. marca do- volj časa za priglasitev potreb. Nam ostaine potem do 15. maja čas za rešiitev vseh priglasitev in od 15. maja do 30. oktobra pa nam vsem skupaj ostane čas za odbiro dreves, ki so dozorelo za sečnjo in ki so za to najbolj pri- merna. Kdor upošteva ta naš i-vonzi red-« nima težav in od njih ne slišimo pripomb kot od dru- gih, ki so pri vsem prepozni.« — Koliko dobijo lastniki go- zdov za les. ki je iz njihovih go- zdov določen za sečnjo in za bla- govni promet in koliko jih stane postopek za dovoljenje sečnje v lastnem gozdu? »Za les na panju, o katerem se pogodi naš obrat z lastmikom goz- da, dobi ta plačilo po odloku o cainižjrfi zneskih cene ie«a na panju. V tem odloku je naštetih 8 vrednostnih razredov, ki se na- našajo na plačilo tehničnega lesa iglavcev, in sicer od 2800 do 1900 dinarjev za. kubični meter, za li- stavce pa od 1300 do 100 S din. Posekan les pa plačuje obrat po ceniku, v katerem so cene za ves les po drevesu in vrstah. Ta cenik je potrdil svet gozdnih po- sestnikov, imajo pa ga po kra- jevnih uradih, pa tudi vsak logar ga ima in delovodja. Kogarkoli zanimajo cene za les, po katerih plačuje les obrat, lahko dobi ce- nik na vpogled, ker ni nikakšna tajnost. Za postopek za odobritev seč- nje za lastne potrebe in za teh- nični les za prodajo posestnik nič ne plača.« — K.akšne perspektivne koristi lahko pričakujejo pOiSsstniki go- zdov od sedanjega načina go- spodarjenja z gozdovi? »Te so predvsem odvisne od naše zakonodaje glede gospodar- jenja z gozdovi, višine biološke! amortizacije in drugih dejavni- kov, ki vplivajo na pravice last- nikov in našega obraita kot na izvajalce gospodarske politike v gozdarstvu. Po vsem tem še bolj ravna zadovoljstvo ali nevolja lastnikov gozdov v zvozi s plan- skim gospodarjenjem. Mi se lah- ko potrudimo z elastičnim izva- janjem vseh predpisov, da ne bo- do naiše naloge in akcije ter stro- kovna postopek povzročale pri ljudeh nevolje in težav.« — Kaj vse je že storilo vaše matično podjetje in obrat v Ptu- ju za to, da bi bili gozdni posest- niki s sedanjo organizacijo go- spodarjenja z gozdovi čimbol] zadovoljni? »Sofinanciranje vseh riaših iz- datkov je enaizm.ed več pred- nosti v tem, da ima Gozdno go- spodarstvo več obratov. Takšen samostojen obrat bi bolj breme- nil gozdne posestnike kot sedaj. Skrbimo za to, da bo naš kader čimbolj sposoben za svoje nolo- ge, čim bliže posestnikom in družberuim gosipoda.rstvom, ki imajo v upravi gozdove, zlaisti pa čim bliže namenu takšne ure- ditve gos^podarjenja z gozdovi ki bi naj bila v korist lastnikom in skupnosti. Svet gozdnih po- sestnikov našega obrata nam je v občutno pomoč, enakO' pa tudi centralnemu organu upravlja- nja podjetja, zlasti pa tisti člani, ki se zavedajo svojega mesta v svetu in ki tudi povedo na sejah, kar je v korist posestnikov in podjetja v okviru zakonodaje. Da bi imeli naši zaposleni čimboljši stik, omogoča podjetje določene ugodnosti še lastnikom gozdov, ki želijo letovati v domu podje- tja v Crikvenici. Za dobro sode- Icva.nje je mogoče najti vei skupnih točk in uspehi ne izosta- nejo.« — Kaj vse predvidevate no- vega v bodoče na tem p>odročju? »Težko bi kaj prerokoval, ker ni naše delo odvisno od tega, k3i si bomo izmislili v podjetju in v obratih, temveč predvsem olilnico« za uporabo v osemenjevanju. Med njimi so nekateri, ki bodo v prihodnjem letu, ko bo več znanega o kvali- teti njihovega zaroda, prišli v I.a razred. Takšen med njimi je prav gotovo bik Goran R-151, ki je s 4 in pol leta dosegel 1200 kg. V II. razredu f>a so mlajši biki, stari v povprečju okoli 3 leta, ki še niso popolnoma dorasli in pni katerih je še malo znanega o kva- liteti njihovih potomcev. Takšna sta mnogo obetajoča Hrast R-168 in Nil R-169. Brez dvoma nosijo navedeni biki precejšnjo korist živiniorej- cem na območju ptujskega za- voda. Z umetnim osemenjeva- njem je seme in s tem tudi ge- netske lastnosti tega bika do- stopno praktično vsakemu živi- norejcu, ki ob osemenjevanju svojih krav izrazi osemenjevalcu željo, da bi mu kravo osemenil z bikom, ki mu največ obeta.. Osemenjevalne proge so tako razvejane, da so praktično do- stopne vsakemu živinorejcu ra- zen v najbolj odročnih predelih Haloz. Vsako pomlad ob istem Caisu so pregledi osemenjevalnih sre- dišč nov korak v spoznavanju proizvodniih lastnosti goveje čre- de; pregledi sami pa priispevajo precej k intenzifikaciji proizvod- nih osnov zaradi tega, ker se ob teh pregledih iz razmnoževanja izločijo vsi podpovprečni in tudi povprečni biki. Zavod je nabavil v Zahodni Nemčiji 5 mladih bikov, za ka- tere je odštel nad 20.000 DM, ki bodo v prihodnjem letu prav ta- ko preverjeni in pregledani. Iz tega se vidi. da je obnova črede bikov v osemenjevalnem centru izredno draga in da mora mali kolektiv krepko prijeti za delo, da lahko krije stroške zamen,-a- ve. v. j. Bik KARO R-60, rojen 1. julija 1955. Kljub starosti je še har- moničen in korektnih telesnih oblik. Teža: 1105 kilogramov. S semenom tega bika je bilo doslej osemenjenih 18.456 krav in telic. Mlečnost njegovih hčera je nadpovprečna. Mlada živina pa tudi prav dobro prirašča. Foto: inž. VI. Tumpej Ali verjamete, da bo iutri . ..na mejnih prehodih proj Italiji in Avstriji za izvoz in uuoj carine prost dan; I ... podpisana pogodba o asM tirnniu cest proti Slovenskim g2 ricam in Halozam, ki peljejo J pomembnim turističnim točkar^ . . . v Kreditni banki v Ptuj^ odobrenih 50 kreditov po dva rm, lijona starih dinarjev za nabain avtomobilov in za gradbene ng. mene; ... D vseh ptujskih gostiSčih razpolago gostom po en lit^ pristnega »haložana« za pofrriSnjoi nio; ' ...v obratu za zadružno ko, operacijo KK Ptuj tiskovna kan. ferenca, na kateri bodo predstav, nikom tiska in radia na vpogled vsi podatki, ki govore o ugotovlje. nih nepravilnostih vodstva tegti obrata v minulem poslovnem le. tu, pa tudi vsebina "btožnice zo. per glavne krivce teh nepravilno, sti; ... odobrena vsa potrebna sred- stva za letošnjo dovršitev poštne, ga poslopja in za montiranje avto. matske telefonske centrale; | ... nagrajeni vsi lastniki oseb- nih in tovornih avtomobilov, ki so v minulem mesecu parkirali svoja vozila na parkirnem prosto- ru pri kletnih prostorih' obrata »Slovenske gorice«; ... odstopili prejemniki meseč- nih dohodkov nad 250.000 dinar- jev svoj jutrišnji dohodek za ob- činske sirote in za brezposelne: ... razprava o predlogu, da bi delali 40 let do upokojitve le pro- stovoljci, drugi pa po starem, k 35 let; .. .da bodo vsako leto na ju trišnji dan nagrajeni Ti.-iti odbor \ niki in poslanci, ki bdHo sprejeli v svoji mandatni dobi vsaj toliko občanov, kot jih sprejmejo odvet- niki v svojih pisarnah? stran 3 TEDNIK — pet«»k. 11. marca 1%^ Strao 3 Vesti iz Kidričevega Kje so vzroki slabe udeležbe? v sredo, 22. marca 1967, )e bil v d^'ora'ni restavracije Kidričevo ilcandidaci|sTci zbor volivcev \z naselij Kidričevo I in II ter Nji- verc. Ceiprav je sicer bilo prisot- nih toliko volivcev, da se je zbor .^:hko pričel — se klj^vib temu resno postavlja vprašanje, kje so vzroki miiinimalne udeležbe. Zbra- ni volivci BO z zanimanjem poslu- laili csmiitek predloga proračuna obcitne Ptuj za letošnje leto. V razpravi pa je bilo precej goivo- ra o cesti od tovarne do prilključ- ka na cesto Lovrenc—Ptuj. Pre- cej pa je bilo tudi govora o grad- nji novega plavalnega bazena v Kidričevem, ki bi naj bil po- membna pridobitev ne samo za Kidričevo in okolico, ampak za celo ptuijsko občino. Po tehtni raizpravi so prisotni v celoti po- trdili predložen osnut?^ predlo- ga proračuna občine Ptuj v ne- spremenjeni obliki. Po raizpravl o kandidatih za poslancev 114. volilni enoti, so se volivci v Ki- dričevem odločili le za dva, in sicer za Vladimira Vrečka in In- ženirja Antona Grajfa iz Kungo- te. Volivci v Kidričevem dobro poznajo oba omenjena tovariša, vsled česar sta tudi dobila eno- glasno podporo, katero so jima priinravljeni nuditi tudi na volit- vah. Zbori delovnili ljudi v TGA V minulem tednu so bili v vseh delovnih enotah tovarne glintce in aluminija v Kidričevem, zbori delovnih ljudi, na katerih so naj- prej obravnavali predlog prora- čuna občine Ptuij za leto 1967, nato pa so predlagali kandidate za zbor delovnih s^kiupnosti skup- ščin« občine Ptuj in pa kandida- ta za poslanca za gospodarsk zbor republiške skupščine SRS. Predlog proračuna je bil v celoti sprejet brez dodatnih predlogov ali pripomb. Za poslanskega kan- didata za gospodanski zbor re- publiške skuipsčine so člani ko- lektiva - volivci predlagali Fran- ca Klemenčiča, dosedanjega pred- sednika TOS v TGA. Predlagali« so ga, ker ga dobro poznajo kot požrtvovalnega političnega de- lavca in aktivista, ki je s svojim dosedanjim delom mnogo dopri- nesel k razvoju naše družbene skupnosti. Prav zaradi njegovih dosedanjih zashig na raznih pod- ročjih smatra.mo, da bi lahko uspešno zastopal v skupščini na- še skupne iinteiese. V delovni enoti glinice so predlagali tudi dva kandidata za nadomestne vo- litve v zbor delovnih skupnosti sfcupščine občine Ptuj, ker je dd- sedanji odbornik Ivan Elsner od- šel v pokoj in se je odpovedal svojemu mandatu, ki bi trajal še do leta 1959. Predlagana sta bila Janez Sukič in Franc Meško, ven- dar ie slednji kandidaturo od- klonil, s čimer je ostal le ©n kan- didat. Mile stroškov tečaja francoščine upravni odbor TGA je na eni izmed svojih sej razpravljal tudi o odobritvi kritja strošikov za III. stopnjo tečaja francoskega jezi- ka, ki ga bo obiskovalo 13 članov te delovne skupnosti v zavodu za tuje jezike v Mariboru. Stroš- ki, ki bodo znašali ca. 7500 N din, 66 knjižijo v breme sredstev za izobraževanje. Delavski svet je ta znesek tudi soglasno odobril, istočasno pa tudi razpravljal o pomoči dvema družinama, ki sta izgubili očete ob hudi nesreči, ki se je zgodila pred dvema letoma^ v glinici. Sklenili so, da se vsa- kemu izmed njiju odobri po 1500 N din pomoči. S konference TOS v TGA V soboto, 25. marca 1967, le bi- la v dvorani restavracije v Kidri- čevem redna letna konferenca (občni zbor) tovarniškega odbora sindiikata tovarne glinice in alu- miiniija Kidričevo. Poleg zbranih delegatov so se konference ude- ležili kot gostje tovariši iz tovar- ne »TMPOL« iz Slovenske Bistri- ce, i/ tovarne dušika v Rušah, pred'Spdnik RO ZSS za Lndiustrijo in rudarstvo tov. Globačnik, in predsednik OSS Ptuj tov. Kosi. Po izvolitvi konferenon-iih orga- nov je poročal o minulem dve- letnem delu TOS v TGA Kidri- čevo predsednik Franc Klemen- čič, kii je v obširnem in pa zelo konkretnem poročilu nakazal mnoge us.pehe in tudi neuspehe iz zadnjih dveh let. Bilo je bolj malo ti.stega, kar bi bilo treba pohvaliti, oziroma je bilo stor- jenega mnogo premalo za popol- no afirmacijo sindikata ne |imo v TGA, ampak nasploh. Rp'=;ede predsednika tovarniškega odbora sindiikata so zvenple prepričljivo, kar je pozneje tudi po'kazala raz- prava po poročilih. Za novega predsednika tovarniškega odbora sindikata je bil izvoljen Franc Emeršič, žerjavovodja iz delovne enote altiminija, za podpredsed- nika pa Karel Levanič iiz razvoja. Oba sta v kolektivu znana kot dobra sindikalna delavca ter po- litična aktivista, vsled česar je kolektiv prepričan, da bosta koš vsem težkim nalogam, ki še ča- kajo kolektiv TGA pri opravlja- nju vsakdanjega dela. Minuli občni zbor tovarniškega odbora sindikata TGA je nakazal neka- tere nove smeri za uspešnejše delo. . M. F. j pBerliner' jih je odpeljal nazaj Avtobus rjave barve z napisom vBerlimer« EM. Jurka, avtobusne- ga podjetia, z napisno tablico F LU 505 je pripeljal za praznike v Ptuj in okolico polno potnikov, naših delavcev iz okolice Ptuja, ki delajo pri raznib podjetnikih in v raznih tovarnah v Zahodni Nemčiji in jih je tudi počakal, da jih je v torek, 28. marca 1967, dopoldne izpred »Belega križa« v Ptuju zopet odpeljal. Čakajoči na avtobus so bili de- loma zbrani na pločniku pri Mer- kurjevem skladišču pohištva na- siproti »Belega križa«, drugi pa ¦so posedli k mizam pri »Belem križu« ali pa s.o stali pred točil- no mizo v tej gostilni. Nekateri so bili dokaj glasni, drugi zopet tihi in otožni, še bolj pa njihovi svojci, ki so jih pospremili v Ptuj, Nedaleč od njih so bile raz- postavljene potovalne torbe in. kovčki. Po vsem se je videlo, da so zArani s podeželja, iz okolice Ptuja, večinoma močni in zdravi kmečki fantje, ki so šli v svet im si tam kot kvalificirani ali kot polkvalificirani in nekvalificirani delavci služijo kruh ob dolžno- stih, ki jim jih nalaga delovno mesto. Praznike .so preživeli med svojimi sorodniki in znanci v do- brotah, pripravljenih za te praz- nike in ob razgovorih o tem, ka- ko je v svetu, kaj jim svet nudi in kaij vse od njih zahteva. Vsa- kemu je tako, kakor se je znašel v okolici, kakšnega predpostav- ljenega ima, kakšno družbo, sta- novanje, hrano in vse, kar pome- ni standard zaposlenega delavca. Mnogo vidnejše kot njihova obleka, obutev in pokrivala, je njihovo obnašanje. Obnašajo se zadržano, so redkobesedni) pre- vidni so s pohvalo, pa tudi z gra- jo. Pridejo in gredo nazaj. Prav taki so na tujem. Ko jib vpraša- jo znanci, kako je bilo doma, ni-. ma nobeden slabe besede za svoj domači kraj, za svoje drage so- rodnike^ prijatelje in znance. Redki so med njimi, ki si to pri- voščijo, da bi se prikupili novim znancem. Večina se jih zaveda, da so začasmo tuji gostje in da se bodo prej ali slej vrnili v do' movino, ko bodo nakupili, kar želijo in ko si bodo pripravili po- novno eksistenco doma Doma in na tujem srečujejo ljudi, ki niso za odhajanje z doma in za priha- janje na tuje, vendar vsakdo za- se najbolje ve, kaj ga je vodilo v svet in kaj ga bo pripeljalo na- zaj domov. Sedaij jih je zopet sipremljal na tuje domač kruh in vse doma pripravljene dobrote. Marsikdo je kupil gramofonsko ploščo, dve ali tri z domačimi narodnimi pes- mimi in popevkami. To so njiho- vi prijatelji na tujem, ko so sami ali v družbi, tihi ali veseli, ko sami, daleč od domačih, proslav- ljajo rojstne dneve in druge ob- letnice in ob njih pijejo na zdravje, na svoje, svojih doma in tudi prijateljev na tujem. Doma je bilo mnogo očetov in tudi nekaj mamic, ki so z možmi na tujem. Veliko je bilo veselje, ko so prišli domov in z njimi raz- na darila, igračke, praktična da- rila in spominčki. Za mnoge otro- ke je bilo toliko novega, da se jim je zdelo vse kot sanje. Vse pa je le spremljal tihi strah, kaj bo zopet, ko bosta atek in mama zopet rekla srečno sinek in hčer- kica, srečno ženka, srečno dragi naši. V ponedeljek, 27. in v torek, 28. marca, je bilo zopet mnogo solza, pretresljivih prizorov ob slovesu im marsikje bo zopet več dni v hiši tišina in žalost, predno bo napolnilo srca prizadetih no- vo upanje, da se bodo čez dolo- čen čas zopet videli. Vedno je bilo težko, ko so od- hajali slovenski sinovi in hčere na tuje za kruhom in vedno zo- pet veselo, ko so se vračali; naj- bolj veselo pa je, ko slišite do- mačina iz tujine govoriti materin- ščino in o načrtih, kako se bo kdo vrnil, si uredil življenje in zopet živel doma med svojimi ob spominu na prijatelje iz tujine, ki bodo pisali in kdaj tudi prišli na obisk. Vse bo zopet kot da je bilo v sanjah, v tistih mladih le- tih, ko je bil marsikdo močan, podjeten, korajžen in vesel, poln načrtov, poznanstev in možnosti, da se bo nekje usidral, vložil svo- je moči, nekaj zaslužil in potem vrnil med svoje, v urejeno živ- ljenje. Potem bo pripovedoval mladini in odraslim, kaj je domo- vina in kaj je tujina . .. V lepem, sončnem torku je »Berliner« odpeljal naše doma- čine zopet daleč v hladnejše kra- je, od koder bodo čez nekaj dni pris.pele kartice in pisma z vest- mi, da so vsi srečno prispeli na delovna mesta. Domačim želijo vse dobro, predvsem pa potrplje- nje do ponovnega svidenja. V. J. Aktivnost ZM naj izhafa Iz interesa mladili ljudi Franca Poliča, predsednika občinskega komiteja ZM Ormož smo vprašali o načrtih za delo mladincev v Ormožu. -r- Kaj bo treba storiti v vaši organizaciji za bolj uspešno delo- vanje? Nadaljnje delo bo uspešno le, če bodo siprejeti dogovoiri v pra- ksi uresničeni. Uveljaviti bo po- trebno taikšne principe dela, ki bodo omogočili učinkovatost in samO'Stojnost reševanja danih ob- ljub. Pri tem mislim predvsem na dopuščanje večje samoiniciativ- nosti in decentralizacije reševa- nja poisamejznib nalog. Aktivnost ZM naj izhaja iz interesa mladih ljudi. To pomeni, da bo zeilo raz- nolika^-v poisameznih aktivih, ven- dar bo v celoti v skladu z načeli delovanja ZM. — Večkrat je z izvolitvijo vod- stva in razdelitvijo funkcij delo že opravljeno. Aktivno sodelovanje mladega člorveka v delu ZM, še posebej v delu vodstev, ni m.ogoče zadovo- ljiti z izvolitvijo za neko funkci- jo. Vsebina truda mladih ljudi mora biti konkretna delovna na- loga, ki jo ti glede na svoje spo- sobnosti in pripravljenost pre- vzemajo. Le z uveljavljainjem ta- kega načina dela se bo ob vodst- vih znatno razširil krog sodelav- cev. Za večino vodstev aktivov je značilno, da dela le polovica čIa.nov, neredko pa samo neka'j .posameznikov, kar je posebej značilno za občinski komite. Me- nim, da so osnovni \'zroki za ta- ko stanje v neustrezni organiza- ciji dela, premajhni usposoblje- nosti in slabi izbiri. Večinoma Pričakujemo., da se bo stanje iz- bolišalo po konferenci. Ta pojav bo treba čimnrej odpraviti ter za- gotoviti takšno vodstvo, ki bo sposobno in voljno organizirati in koordinirati aktiimo^f iolj uveljaviti ceHotna mladinska •Organizacija. Opaža se, da se ^'ladina zapira v svoi krog, pre- ^alo pa uveliavlja na^^zveo. iVsIed tega bo potrebno kon- kretno sodelovanje mladirkske or- ganizacije z vsemi družbeno po- litičnimi organizacijami in društ- vi. — S katerimi težavami se bodo aktivi največ srečevali? Cesto predstavlja boj za pro- stor, kjer bi se sestajali, največjo težavo. Temu vprašanju bo po- trebno posvetiti v bodoče več pozornosti, predvsem krajevna skupnost ter ostale organizacije, ki so prav tako odgovorne za de- lo mladih in njihovo počutje. Tu- di finansiranje mladinskih akti- vov ni uradno regulirano. Aktivi zbirajo sredstva iz raznih virov, kakor se pač znajdejo. Pomanj- kanje finančnih sredstev je cesto vzrok, da so onemogočene razne aktivnosti, ki bi se sicer razvija- le. Vsled tega je neobhodno po- trebno urediti sistem finansiranja s pomočjo krajevne skupnosti, da mladinska organizacija ne bo ča- kala na ostanek, če se bo seveda.; sploh kdo spomnil nanjo. Ostalel organizacije imajo osnovo svoje- ga članstva prav v mladinski or- ganizaciji. Mladinski aktivisti prevzeraaijo odgovo.rnejše funkci- je v drugih organizacijah, zato so le-te dolžne pomagati pri re- ševanju finančnih problemov. Omeniti moram, da nudi takšno pomoč v vel'ki meri občinski sin- dikalni svet. — Zakaj se ne more mladina dovolj uveljaviti v delovnih or- ganizacijah? Osnovna slaboist neuspešnega uveljavljanja mladib proizvajal- cev je predvsem v slabem pozna- va.nju samoupravnih aktov. Ve- čina mladih proizvajalcev ne po- zna statuta, pra\'nlnika o delov- nih razmerjih, pravilnika o delit- vi osebnih dohodkov in drugo. Prav zaradi tega ne more uvelja- viti svojih samoupravnih pravic, ker jih ne pozna. Težišče dela naj bo prav zaradi tega na spo- znavanju samoupravnih pravic. Le tako bodo lahko uveljavljali svoje zahteve. — Ali bo ormoška mladina učakala klub? Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaenkrat to še ni mogo- če. Ce bi hoteli ustanoviti klub v pravem pomenu besede, bi mo- rali imeti zaposlenega mentorja, kar pa nam je onemogočeno. Še za fina.nsiranje družbeno politič- nih dejavnosti nimamo dovolj sredstev. V Ormožu imamo manj- šo klubsko opremo, o kateri se ravno sedaj pogovarjamo, ali jo naj združimo v Ormožu, ali jo naj damo v Središče. V Ormožu bi bila na razpolago komiteju in vsem ostalim družbeno političnim organizacijam. Taiko bi se lahko sestajale, ne da bi plačevale sej- nino. Seveda bi bila aktivu na voljo le za sestanke, ne pa za kaikršne koli druge namene. Po- trebno bo urediti neki prostor. Z. R. OB RAZf^RAVI V Strojnih delavnicah Prejšnji petek, to je Si. t. m., je bil v Strojnih delavnicah v Ptuju kandidacijski zbor. kot so bili podobni zlDori v vseh de- lovnih organizacijah v občini zaradi izbire in določitve kan- didatov za ustrezne zbore skup- ščine SRS. V Strojnih delavni- cah so ob tej priložnosti izbrali tudi kandidate za polovico man- datov v delavskem svetu njiho- vega podjetja. Strojne delavnice so v Ptuju pomembno podjetje (imajo pri- bližno 380 zaposlenih, letni plan proizvodnje pa je priblfl^io 1200 milijonov dinarjev). Zbora se je udeležila približno četrtina zaposlenih (90 do 100 ljudi), nekaterLjpa so med zbo- rom odhajali. To navajamo za- radi tega, ker so to v neki meri simptomatične podrobnosti glede na sistem samoupravnega uve- ljavljanja delovne skupnosti v tem podjetju. Naše uredništvo je namreč zvedelo, da je v delovni skup- nosti nekaj nezadovoljstva za- radi neustreznega sistema sa- moupravljanja v podjetju. Pri- tožbe so govorile, da so zelo redki sestanki celotn« delovne skupnosti, na katerih bi delov- na skupnost obravnavala bist- vene samoupravne zadeve: fi- nančni in gospodarski plan, za- ključni račun, pravilnik o delit- vi dohodka in osebnih dohod- kov. O navedenih pritožbah ne- katerih članov delovne skup- nosti smo seznanili upravo pod- jetja in ta je na tem zboru že- lela razpravljati z delovno skup- nostjo o teh odprtih vprašanjih. Takoj po začetku razprave o tej zadevi je prišla do izraza želja več članov uprave podje- tja in samoupravnih organov, da se odkrijejo imena tistih, ki so nezadovoljni z nekaterimi vidiki samoupravljanja v pod- jetju. Neki član de]o\Tne skup- nosti je šel celo tako daleč v tem pritisku na novinarja, da mu je očital, da si je vse sku- paj izmislil. Vsekakor so oko- liščine, predvsem pa navajanje podatkov jjed zborom, koliko raznovrstnm sestankov in sej je bilo v kolektivu v zadnjem času, prisile novinarja, da je naslovil na vse prisotne vpra- šanje, ali je samoupravljanje v podjetju na ustrezni višini ali ne. Direktnemu vprašanju novi- narja, ali je delovna skupnost kot celota obravnavala zaključ- ni račun za lansko leto, je sle- dil odgovor računovodje, da sta ga obravnavala delavski svet in upravni odbor, medtem ko je drug član delovne skupnosti za- trjeval, da je to po statutu pod- jetja. Računovodja je tudi iz- javil, da je bilo nekaj razprave o zaključnem računu na sindi- kalnem občnem zboru. Iz za- htev posameznikov iz uprave in organov upravljanja se je nazadnje izcimila nekakšna ob- tožba časopisa ali vsaj novinar- ja, ker ni hotel izdati tistih, ki so ga informirali. Skratka pou- darek je bil na »grešniku«, greh pa bi naj bil odpravljen s po- jasnili o premnogih sejah in sestankih. In rezultat? Novinar na zbo- ru ni našel potrdila delovne skupnosti k trditvi, da gredo najvažnejši sklepi (proizvodni in finančni program, zaključni račun, pravilnik o delitvi do- hodka in o delitin osebnih do- hodkov) v veljavo po razpravi v delovni skupnosti (ne samo v organih upravljanja!), kar je eno od bistvenih načel delav- skega samoupravljanja. Dejan- sko je potekal razgovor na tem zboru le o zaključnem računu. Ce pa je ctanjp gledp programa (Konec na 5. strani) Nekaj sprememb v Zdravstversem domu v Ptuju v bližnjem času bo v Zdravst- venem domu v Ptuju več po- membnih sprememb, ki bodo vsaj nekoliko prispevale k še boljši organizaciji zdravstvene službe in k približanju zdravstvene služ- be zdravstvenim zavarovancem. V prihodnjem mesecu bo pre- meščen v poslopje materinske- ga doma ob Cesti dr. Jožeta Po- trča otroški dis.panzer. S tem bo nastala v poslopju zdravstve.ne- ga doma možnost za preselitev higienske postaje iz Zelezničar- skega doma vanj ter za razširi- tev fizioterapije, ki je sedaj stis- njena v en prostor. Šolski dispan- zer bo ostal v zdravstvenem do- mu. V zdravstveni postaji v Cirku- lanah urejajo sobo za zobno or- dinacijo, kar bo stalo zavod nad 3 milijone starih dinarjev, v tem pa še ni všteta oprema. Z deli bodo končali do 1. maja 1967. Tako bo na občinskem območju skupno 7 zobnih ordinacij name- sto prejšnjih 6, in sicer Cirkula- ne, Goirišnica, Juršinci, Kidriče- vo. Majšperk, Podlehnik in Zeta- le. Šolska zobna ambulanta v Ptu- ju bo v kratkem v novih pro- storih, kjer je bilo svojčas sta- novanje majorja JLA Ivana Pe- pelka. K 16 milijonom izdatkov za ureditev te ambulante je pri- spevala 6 milijonov TGA »Bo- ris Kidrič« Kidričevo. V tej am- bulanti bodo zdravili zobe učen- cem iz vseh šol v občini Ptuj, v nujnih primerih pa tudi iz občine Ormož. Podlehniku se obeta s 1. majem stalni zdravnik, in sicer dr. Milan Arnuš, ki je doma iz okolice Ptu- ja. Knjigovodstvo reševalne posta- je Ptuj ni več v Narodnem domu v sestavu postaje, temveč je pre- neseno v knjigovodstvo matične- ga zavoda. Obeta se tudi, da bo učakala reševalna postaja Ptuj v Narodnem domu lepše čase, ko se bodo od-selili iz pritličja tega doma v druga stanovanja stano- valci, katerih prostori bodo po- tem porabljeni za organizacije in društva; ta zavzemajo sedaj raz- ne prostore, ki bodo primernejši za stanovanja. Sprememba v Na- rod.nem domu bo prav ugodna za »Svobodo« Ptuj in za več organi- zacij in društev, ker je sedanje stanje teh prostorov obupno in ga bo mogoče odpraviti edino s centralno kurjavo, ki bo zmanj- šala vlago v zidovih in ki bo vzdrževala v vseh delih poslopja enakomerno toploto. Vse te spremembe bodo znatno olajšale službe zdravs-tvenega do- ma v Ptuju. V ptujski bolnišnici bo istočasno z ukinitvijo mate- rinskega doma dana možnost ma- teram — nosečnicam, da bodo sprejete pred porodom v porod- niški oddelpk, kjer bo poseben^ prostor za nosečnice. Vse drugače na bo po vsej ver- jetnosti po nekaj letih, ko bo zgrajen nov zdravstveni dom zraven ptujske bolnišnice, s ka- tero bo tudi funkcionalno pove- zan. Za sedaj še ta dom ni dalje kot samo pri načrtih ki so zanj v izdelavi v Ljubljani. V. J. Kapela se je ^ umaknila prometu: v lepi vasi Bukovci blizu Ptu-j ja je soštah Ptuj obeta, da bc raje vsakdo hranil doma hranilno knjiži'¦¦o kot de.nar. ker vt^dno -"^č ljudi upošteva, da se pri 8-od- stotnih obresitih v enem letu ne- kaj nabere, kar je doma nemo- goče, poleg tega pa obstajajo še možne koristi iz zavarovanja in iz žrebanja nagrad. Kot je dejal direktor Kreditne banke Ptuj Viktor Cvirn, je mi- slila Kreditna banka Ptuj že prej na razširjeno varčevanje pri kre- ditnih odsekih pri kmetijskih za- drugah v občini Sedaj vidi. da so pošte v cbčini resno na delu in tako učinkovito opravljajo var- čevalno službo ob zaupanju ve- likega števila prebivalcev v po- slovanje pošte in banke, in zato se tudi lahko po.stavijo z uspe- hom v korist varčevalcev, svoje aktivnosti in Kreditne bainke Ptuj. V. J stran 6 TEDMK - p-fek, 51 marca 1%? Stran 6 KMETIJSKI KOMBINAT PTLJ ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI IIISAMI, razpisuje v soglasju z drugimi delovnimi eno- tami in obrati ter po sklepu delavskega sveta VIII. NATEČAJ z& prodajo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih zgradb — ruševin kot gradbeni material in drva ter zemlijšč za ohišnice na območju občin Ptuj. Slovenska Bistrica in Varaždin, ker je večina teh zgradb zaradi starosti in dotrajanosti postala za podjetje negospodarna, in sicer: I. 1. Enostanovanjska hiša v Cirkulanah št. 36; izklicna cena 22.743 N din. Rok plačila: družbeni sektor takoj, zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 2. Enostanovanjska hiša v Bišu št. 34; izklicna cena 18.554 N din. in približno 30 arov zemljišča. Rok plačila: zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 3. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in približno 35 ari zemlje v Svetincih št. 25; izklicna cena 20.049 N din. Rok plačila: zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 4. Enostanovanjska hiša v Vintarovcih št. 16; izklicna cena 6422 N din. Rok plačila: zasebnik v enem letu, član kolektiva po dogovoru. 5. Enostanovanjska hiša v Vintarovcih št. 23; izklicna cena 10.260 N din. Rok plačila: zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 6. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in približno 51 arov zemlje v Vintarovcih št. 30; iziklicna cena 17.343 N din. Rok plačila: zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 7. Enostanovanjska hiša — ruševina brez zemlje v Podlehniku št. 68; izjklicna cena 3377 N din. Rok plačila: zasebnik takoj, član kolektiva po dogovoru. 8. Ruševina — les v Strmcu pri Leskovcu (Dostalovo) kot gradbeni material in drva; izklicna cena 380 N din. Plačljivo takoj. Rok odstranitve materiala in ureditve zemljišča do 30. maja 1967. 9. Ruševina — hiša na Majskem vrhu št. 2 kot grad- beni material in drva; izklicna cena 2500 N din. Plačljivo takoj. Rok odstranitve materiala In ureditve zemljišča do 30. maja 1967. 10. Ruševina — hiša na Majskem vrhu št. 17 kot grad- beni material in drva; izklicna cena 1800 N din. Rok pla- čila takoj. Odstranitev materiala in ureditev zemljišča je izvesti do 30. maja 1967. 11. Enostanovanjska hiša z zemljiščem v Sedlasku št. 30; izklicna cena 3330 N din. Rok plačila: zasebnik v enem letu. član kolektiva po dogovoru. 12. Ruševina stanovanjske hiše na Majskem vrhu št. 43 kot gradbeni material in drva; iziklicna cena 6650 N din. Rok plačila takoj. Rok odstranitve materiala in ureditev zemljišča 30. maja 1967. 13. Enostanovanjska hiša v Zgornji Hajdini št. 34 (Lo- gor); izklicna cena 20.949 N din. Rok plačila: zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. K hiši se proda tudi približno 40 arov zemlje. 14. Enostanovanjska hiša v Zgornji Hajdini št. 34 (Lo- gor); izklicna cena 31.370 N din, z gospodarskim poslop- jem in zemljiščem približno 60 arov. Rok plačila: zasebnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 15. Lesena odprta in z opeko krita lopa v Zgornji Hajdini št. 34 (Logor); iziklicna cena 766 N din; Lopa se proda kot gradbeni material. Rok plačila: zasebnik takoj, član kolektiva po dogovoru. 16. Enostanovanjska hiša v Spodnji Polskavi št. 119; izklicna cena 5387 N din. Rok plačila: zasebnik takoj, član kolektiva po dogovoru. 17. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiščem za ohišnico na Belskem vrhu št. 19; iz- klicna cena 17.960 N din. Rok plačila: zasebnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru. 18. Enostanovanjska hiša z zemljiščem v Selcih št. 23 v občini Varaždin ob mejni cesti Zavrč—Goričak; izklicna cena 7942 N din. Rok plačila: zasebnik v enem letu, član kolektiva po dogovoru. H. Stanovanjske hiše, ki so predmet prodaje .po tem raz- jnsu, navedene pod zaporednimi številkami 1, 2, 4, 5, 6, 7, '11, 12, 13, 14 in 16, so zasedene. IH. Iz/klicna cena je valorizirana vrednost stanovanj in ostalih zgradb v smislu predpisov. Zemljišča, ki se odpro- dajo kot ohišnica, niso zapopadcna v izklicni ceni zgradb in .se njihova cena ravna po bonitetnih razredih ter znaša od 0,20 do 0,60 N din za en kvadratni meter. IV. Natečaja se lahko udeleže vsi jugoslovanski državljani, ki nudijo enake ali boljše pogoje od razpisanih. Nosilci stanovanjskih pravic imajo predkupno pravico, če nudijo enako ceno kot drugi najboljši ponudniki. V. Interesenti za nakup pod točko I navedenih zgradb in zemljišč morajo vložiti pismene ponudbe s točnim naslovom in fiksnim zneskom v zaprti kuverti do 20. apri- la 1967 na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, »VIII. nate- čaj za prodajo hiš«. Obenem s ponudbo morajo interesenti vplačati pri SDK Ptuj št. 524-1-623 ali na centralni blagajni kombi- nata za udeležbo 10 "/n kavcije od izklicne cene. Družbeni sektor lahko to naredi z bariranim čekom. VI. Ce interesent odstopi od ponudbe, zapade kavcija v korist podjetja. Ce ponudnik ne uspe s svojo ponudbo zaradi drugih boljših ponudb, se mu kavcija vrne. VII. Ponudha, ki ne bo imela do predpisanega roka 10 "/o pologa kavcije, ne bo obravnavana po razpisu. VIII. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni. IX. Vse potrebne informacije po tem natečaju dobe inte- resenti na upravi Kmetijskega kombinata Ptuj, soba št. 22. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Občni zbor TVD-Partizan Kidričevo 10. marca 1967 je imel Partizan i v Kidričevem redni oboni zbor. V pcročilih je bilo nazorno pri- kazano poslovanje, delo in uspeh društva. Mladina je redno obiskovala vadbene ure, rezultat vztrajnega dela pa je bil bogaito poplačan z doseženimi uspehi, kakor tudi v sodelovanju z drugimi društvi na raznih prireditvah in tekmova- njih v občinskem, medoboin- skem, republiškem in zveznem merilu. Ob ustancvitvi je imelo dru- štvo težave glede kadra, ker ni bilo strokovnih vaditeljev, kakor tudi ne ustreznega trenerja. Kljub temu pa je delo steklo. Za to gre zahvala predvsem mladin-' kam in mladincem iz naselja Ki- dričevo, predvsem Ivanki Novak, Maruši PungerI in Branku To- nejcu. Ti so kljub temu, da ni- so imeli strokovne usposoblje- nosti »vaditelja« ali »trenerja« in da so bili tudi sami aktivni tekmovalci — ]>riskočili na po- moč mlajšim ter s prizadevnost- jo in s pravilnim odnosom mno- go doprinesli za nadaljnji raz- voj. Ob začetku je bilo tudi pereče vprašanje rekvizitov in športne- ga orodja. Ko je bilo to urejeno, je društvo pričelo s sistematič- nim delom v telovadnici in tudi izven nje. V drugem obdobju, v letu 1966, jc društvo zaživelo v pravem po- menu besede. Andrej Gorše. te- lovadni učitelj, je s svojimi mla- dimi vaditelji dovedel društvo I do ustpehov in, kar je še najvaž- ' nejše, pritegnil v telovadnico in na športna igrišča mladino iz Kidričevega. Društvo je delovalo v sekci- jah; v gimnastiki, atletiki, ko- šarki in kegljanju. Razveseljivo je, da je društvo posvečalo vso skrb množičnosti; trenutno število ¦ vseh aktivnih članov je 213! Na posameznih tekmovanjih je bilo po -18 na- stopajočih! Organizacija je aktivno sode- lovala na 27 raznih tekmovanjih. Prijateljskih srečanj ekip. sekcij in vrst pa je bilo 32. Samostoj- no je d-mštvo organiziralo in vo- dilo 2 smučarska tečaja na Po- horju. Na teh tečajih je sodelo- valo 65 tečajnikov. Organiziralo je tudi telovadno akademijo v Kidričevem. Na raznih tekmovanjih je dru- štvo prejelo 45 diplom, medalj in pokalov. Nedvomno gre največ zaslug za takšen uspeh društva pred- vsem trenerju in strokovnemu vodju Andreju Goršetu in inž. Jožetu Operčkalu kot predsed- niku društva in pa tudi celotne- mu upravnemu odbora društva. Novi odbor naj bi dosegel na- daljnje u.spehe in nadaljeval pio- nirsiko delo tega prvega uprav- nega odbora. —Ker TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ bo organiziralo za prvomajske praznike skupinsko potovanje na .Madžarsko, Poljsko, v Češko- slovaško in Avstrijo po nasled- njem programu: 26. aprila 1967: Odhod iz Ptu- ja ob 4. uri zjutraj. Vožnja skozi Cakovec, obmejni prehod Goričane-Letenye, Velika Ka- niža ob Blatnem jezeru, Szekes- fehervar do Budimpešte. Avto- busni ogled mesta. Popoldne nadaljevanje potovanja do Ban- ske Bystrice. Večerja in preno- čišče 27. aprila: Zajtrk, nato poto- vanje po znameniti gor.ski cesti čez gorovje Tatre do Zakopa- nov. Ogled tega turističnega kraja in nato vožnja do Kra- kovska. Večerja in prenočišče. 28. aprila: Po zajtrku avtobus- ni ogled mesta in njegovih zgo- dovinskih znamenitosti. Ogled univerze, gradu Wawel itd. Ve- čerja in prenočišče. 29. aprila: Po zajtrku vožnja do Oswiencima, ogled koncen- tracijskega taborišča; vožnja do Czenstochovve in ogled kraja. Vožnja do Prage, večerja in prenočišče. 30. aprila: Po zajtrku ogled Prage, večerja in prenočišče 1. maja; Zajtrk. Avtobusni ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti mesta. Popoldne prosto za individualne oglede. Večerja in prenočišče. 2. maja: Po zajtrku povratek v domovino in vožnja čez Linz, Graz in Maribor do Ptuja. eskimi in zima Ko je eden izmed novinarjev vprašal Eskima kako ve, da b- zirria izredno huda. je ta odgovo- ril: Ko smo videli, da so s' Ame- rikanci iz metereološke pnstaje nabavili mnogo premoga, smo tu- di mi sklenili, da se bomo dobro pripravili na zim^^ DIMNIKARSKO PODJETJE PTUJ razpisna komisija razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: 15 let prakse na vodil- nem mestu v računovodstvu večje delovne organizacije. Prošnje naslovite na razpisno komisijo Dimnikarskega podje- tja Ptuj. Rok za prijavo je 15 dni po objavi popravi:k objam: o zni- žanih cenah PREMOGA les, Ptuj, prodaja velenjski premog v kosih tono po 85,00 N din in ne po 85,55 N din. ka- kor smo pomotoma objavili v naši letošnji 11. števiiki dne 17. marca t. '