PoSinina paviatlrana. it. 17. V Liubllani, dne 28. aprila 1921. Leto lit Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo". Izhaja vsak četptek. Naroinina: celolstno . . i • ....... *.....K 50*— poluletno ......... . i „ 251— Posamezna številka.....................„ 1*— Kmet, pomagaj al sam, ln svoje stališče ir državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase.............. uradne razglase .,....*..•.. reklame............... . Uredništvo in upravništvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). K V-n 1-50 - 2-— Ustavotvorna skupščina. V Beogradu, dne 19. aprila 1921. Načelna debata o ustavi, ki se je pričela na seji ustavotvorne skupščine dne 14. t. m., se vleče brez konca naprej. Kljub temu, "da izzivajo razni govorniki v zbornici precej burne scene, proteste veselost in smeh, je postala vsa komedija že tako dolgočasna in utrudljiva, da govori marsikateri govornik ali praznim klopem ali pa mora končati. To se jo primerilo na včerajšnji seji ob devetih zvečer tudi poslancu socialnodemokratičnega kluba, g. D i v a c u, vsled česar so je seja prekinila in se nadaljuje danes ob devetih. Pri otvoritvi današnje seje je prečital tajnik skupščine poročilo ve-irifikacijskoga odbora, ki je v svoji včerajšnji seji sprejel ostavko poslanca P r o t i č a. To poročilo, za katero očividno nekateri člani radikalnega kluba — Protičevega kalibra — niso vedeli, je izzvalo velikanske rabuko. Nastal jo hrup, ki se ni dal po-imiriti in ki je preprečil vsako nadalj-jnja delo, vsled česar se je morala seja ob pol desetih za «10 minut* prekiniti. Nepričakovani primer, ki bi bil v stanu situacijo popolnoma, preokreniti, je vzbudil v vseh klubih živo zanimanje in živahno delo. Ob poidvanajstih se je za «10 minut® prekinjena seja zopet pričela nadaljevati. Izjava predsednika Kibarja, da pride vprašanje Protičevega mandata še enkrat pred sejo verifi-kacijskega odbora, in sicer danes popoldne ob petih, je razburjene živce pomirila. Le klerikalca Barič in t>rm-kovič nista mogla ukrotiti svoje «sve-te jeze» toliko časa, dokler jih ni kaznoval predsednik z dvakratno opome-no na red. Ob petih popoldne je bila izčrpana lista govornikov, ki so govorili — po eden od vsake skupino — v imenu svojih klubov. Nato je poročevalec ustavnega odbora, poslanec Laza M a r k o v i č, član radikalnega kluba, odgovarjal vsem govornikom opozicije, ki so nastopili proti ustavi. Ko je med drugim žigosal tudi početje in govor dr. Korošca, kateri pa ta čas ni bil v dvorani, mu je zaklical znani klerikalni kričač Barič: «Ne odgovarjajte Korošcu, ker ga, ni tu!» Laza Markovič mu je odgovoril: «0udim se, da je mogel ta medklic pasti iz Ko-r oš če ve skupine, ko vendar vsakdo tako dobro ve kot jaz, da jo je dr. Korošec, sluteč, da bom odgovarjal tudi na njegova izvajanja, korajžno pobrisal iz dvorane.* Po končanem poročilu poslanca Markoviča se j9 seja ob osmih zvečer zaključila. V prihodnji — jutrišnji — seji dobe besedo tisti govorniki, ki hočejo podati samo svoje osebno mišljenje. Vsak tak govor posameznika sme. trajati le po eno uro. Kakor so govori, hoče opozicija v tej debati napeti vse sile, da čim bolj zavleče vse delo. Med drugimi opozicijo-:lin!rami strankami se je tudi naša klerikalna stranka pripravila na to neke vrste obstrukcijo, vsled česar so so morali vsi klerikalci na komando klerikalnega boljševika drja. Gosarja in proti volji drja. Korošca prijaviti k besedi z obvezo, da bodo govorili celo uro. Ako bi se pustilo, da bi nastopile tako vse .opozicijsko stranke, bi se zavlekla načelna brezplodna debata za •nekaj- mesecev na račun žuljev davkoplačevalcev. Zategadelj bo zbornična večina prisiljena izvesti sklep, po katerem ee bo smatrala debata v nekaj dneh za zaključeno ter se bo prešlo na glasovanje o načelnem sprejetju ustave. Za naše vojake. Poslanec Mraolja je stavil na ministra za vojno in mornarnico to-le vprašanje: V tistih krajih Macedonije, kjer razsaja malarija, je za naše vojaštvo v zdravstvenem oziru zelo slabo preskrbljeno. Oboleli vojaki ne dobe zdravil. Zdravnici tožijo, da jim primanjkuje zdravil, posebno kinina, ki je glavno sredstvo proti malariji. Dobivajo ga le častniki, med tem ko ostajajo navadni vojaki brez oskrbe. Bliža se poletni čas, ko začno ko-marci svoje delo — prenašanje malarije. Podpisani vprašam gospoda ministra, če so mu ti nedostatki znani in če je voljan te nedostatke pravočasno odpraviti. Prosim za pismen odgovor. V Beograda, dne 20. aprila 1921. Ivan Mrmolja s.r., narodni poslanec (Klub samostalnih seljaka). Dalje je vložil poslanec Mrmolja na ministra za vojno in mornarnico še to-le vprašanje: Vojaška posadka v Štipu (Mace-donija) živi v prav žalostnih razmerah. Oddaljena je 45 km od železnice in nima konj za prevažanje. Vsled pomanjkanja drv, ne morejo niti do-voljno kuhati za posadko. Oboleli vojaki morajo peš ua 45 lan oddaljeno postajo Veles. Vojaščnica je razrušena. Vojaštvo stanuje v nekakih kavernam podobnih duplinah, pod pločevinastimi oboki, pokritimi z zemljo. Stanovanja so v kotlini ob Bre-galnici, kjer je tropična vročina ter velikanska opasnost malarije. Podpisani vprašam ministra za vojno in mornarnico, če so mu te razmere znane m če je voljan temu odpomoči, bodisi s premeščenjem posadke, bodisi z nabavo konj ali avtomobilov za potrebni promet. Smatram, da bi se dalo posadko, ko bi bila prestavljena v kak kraj ob železnici, v primeru sile, takoj z lahkoto prepeljati na mejo. V Beograda, dne 20. aprila 1921. Ivan Mrmolja s. t., narodni poslanec. Kova laž. V svojem listu smo že epetovano pribiti klerikalno laž, češ da so naši poslanci ukinili izvoz živine, da morejo dobivati mastne dohodke prinašajoče izvoznice. Pa klerikalcem je laž očividno prešla že tako v kri in meso, da je ne morejo opustiti niti v stvareh, ki so očitno lažnive. Tako piše «Slovenski gospodar* z dne 21« aprila, da je izvoz živine prepovedan in v debelih črkah laže dalje, da so zakrivili to naši poslanci, ki da so proti kmetu. Slovenski jezik nima besede, da bi z njo primerno označili klerikalno po-tvarjanje resnice, ker izraz «laž» za klerikalne lažnivce itak že ne zadostuje. Odkar se je pričel volilni boj za slovenske občine, ponavljajo klerikalci dan na dan laž, da je izvoz živine prepovedan in prav s hudičevo zlobo dostavljajo, da je prepoved nastala, ker je minister naš tovariš Pucelj. Ze v večih številkah smo pribili, da je vse to grda laž; dasi klerikalci sami prav tako vedo, da zagreše neodpust-ljivo laž, če pišejo, da je izvoz živine prepovedan, vendar se njih popolnoma izkvarjeno srce ustavlja resnici in ven- dar pisarijo ti trgovci s sveto vero še dalje svojo brezsramno laž. Kmetovalci, kaj naj porečemo tem lažnikom? Poštenjaki, ali se vam ne gnusijo ti lažniki? Izjavljamo še enkrat in z vsem poudarkom, da izvoz živine in mesa ni prepovedan. In za priče kličemo vse slovenske kmetovalce ob progi južne železnice, ki vidijo dnevno vagone, da, cele vlake živine, namenjene v Avstrijo. Za priče kličemo dalje vse železniške uslužbence, ki prevažajo živino, za priče kličemo vse carinske uradnike, kateri zacarinjajo živino, za priče kličemo vse poštenjake in sploh vse, ki berejo uradne razglase, v katerih je črno na belem, da je izvoz živine svoboden. Kmetovalci, ki pridete v Ljubljano ali v Maribor, stopite na kolodvor, vprašajte carinske uradnike ter se tako sami prepričajte, kako grdo lažejo klerikalci! Poleg tega jih tudi vprašajte, kdaj je bil izvoz živine prepovedan! In slišali boste, da tedaj, ko so ministrovali dr. Korošec in drugi klerikalci. Ker so klerikalci čisto črni grehov, zato obrekujejo nas, ker mislijo, da se njih greh potem^vidi manjši. Toda resnica je svetla in čista; Vi vsi, ki imate poštenje v sebi, in vi vsi, ki ste toliko toktijani, da sovražite laž, ste dolžni, se z nami skupno boriti proti klerikalni laži. Sami ste ?okrivi laži. če ne nastopite proti njej. Zategadelj razširjajte resnico in raz-krinkujte brezsramne lažnike! Klerikalna laž pa je še posebno grda, ker lažejo o možu, ki je vse življenje vneto in brez dobičkarijo dele val za slovenskega kmeta. Da se spo zna klerikalna laž še bolje, naj omenimo primer, ki se je dogodil pred dnevi v Beogradu. Nekdo — njegovega imena ni bilo mogoče doma,ti —-1 jo prišel k višjemu uradniku v poljedelskem ministrstvu in mu z lažjo, da je minister Pucelj že v to privolil, izvabil brzojavko, da je izvoz živine prepovedan. Ko je predložil uradnik ministru tozadevni odlok v podpis in ko je tovariš Pucelj prebral, kaj ^ se mu predlaga v podpis, je prišlo na dan infernalno delo naših političnih nasprotnikov. V srečo vsega kmetijstva v državi je, da ne podpisuje naš tovariš Pucelj aktov tako, kakor so delali to Roškar in drugi klerikalci, ki so podpisavali vse, kar se jim je predložilo v podpis. Da bi bil na mestu Puclja Roškar, pa bi bil prepovedan izvoz živine. In ker je tovariš Pucelj to preprečil, ga napadajo in lažejo o njem, češ da je prepovedal izvoz živine. Ali more biti še kak človek tako zaslepljen ali pa tako podel, da gre s takimi lažnivci? Sramota zanj, če caplja za njimi! Izvoz živine torej ni prepovedan, še več, odstranjena, je poslednja ovira, ki je ustavljala izvoz živine. Ni namreč zadosti, če dovoljuje naša država izvoz živine, temveč trda je tud!, da sosednje države dovolijo uvoz živine. Kaj nam koristi, če smemo izvažati, če pa ne smemo uvažati v druge dežele. Pred časom je Italija prepovedala uvoz naše živine. Kateri vzroki so bili za njo merodajni, omenjamo na drugem mestu. Danes je ta ovira odstranjena. Uvoz živine in mesa je tudi v Italijo popolnoma prost, kar je pred nekaj dnevi brzojavnim potem minister Pucelj izporočil vsem uradom in kar je razglašeno tudi že v «Uradnem listu». Ze takrat, ko so vstopili naši poslanci v vlado, smo vedeli, da bodo izpostavljeni najraznovrstnejšim klerikalnim lažem in obrekovanjem. Da bi se pa mogli povzpeti klerikalci do takih laži, pa vseeno, nismo mislili. Prepričali smo se ponovno, da takih laž-nikov, kakor so klerikalci, ni na vsem božjem svetu in da bodo spravili samega hudiča v zadrego, ko jim bo moral® poiskati primerno mesto v peklu, kajti tam, kjer so navadni lažniki, ne bo za nje mesta in celo v peklu sei bodo spogledovali, ko bodo zašli med nje ti grešniki, lažnivci vseh laž- nivcev. Našim poslancem pa pravimo: Četudi Vas napadajo z najgršimi lažmi, četudi Vas obrekujejo kar najpodleje, vendar Vam ne bodo vzeli dobrega imena. Resnica je na Vaši strani _ in lajanje je brezuspešno proti resnici. Napravite red! V narodnem gledališču v Ljubljani so nastale razmere, ki glasno zahtevajo temeljite in prav brezobzirne metle. Ne samo, da izpolnjuje ljubljansko gledališče vedno slabše svojo umetniško nalogo, je vodstvo gledališča tudi popolnoma pozabilo, da je ljubljansko gledališče narodno gledališče, ki je "namenjeno vsemu narodu in ki samo zaradi tega živi od velike državne podpore.- In to je glavni vzrok, da se pečamo s čisto po nepotrebnem nastalim gledališkim vprašanjem in da zahtevamo, da se podvzamejo vsi koraki, da postane gledališče zopet to, ^kar mora biti, namreč pravo in resnično narodno gledališče, ki bodi v ponos in blagor vse Slovenije. Kakor že rečeno, gledališče živi od podpore vsega prebivalstva, vsled česar mora tudi biti vse prebivalstvo deležno njegovih dobrot. Ne samo bogatini, ki edini lahko zmagujejo sedanje drage vstopnine, temveč v s i sloji Ljubljane in, kar ni na poslednjem mest tudi vse dežele. Vsega tega se pa vodstvo gledališča ne zaveda in misli, da je gledališče samo za ofrakane meščane. To se vidi iz sestave repertoarja, to se vidi iz dragih vstopnin, to se vidi iz opustitve ljudskih in nedeljskih popoldanskih predstav, to se vidi tudi še iz vse polno drugih okoliščin. Smo odločno za visoko državno podporo gledališču, toda Ie pod pogojem, da je gledališče te podpore vredno. Vredno pa postane podpore tedaj, kadar ni samo gosposko zabavišče v Ljubljani, temveč kadar je pravi hram Talije in kadar vrši svojo prosvetno nalogo tudi na deželi. Kulturni glad na deželi je velikanski in v sramoto narodnega gledališča v Ljubljani je treba povedati, da za odpravo tega. gladu ljubljansko gleda lišče ni storilo, razen izdaje «Revizor-ja=>, še ničesar. Po našem mnenju bi moralo ljubljansko gledališče biti vsem podeželnim odrom pomočnik, svetovalec in učitelj. Urediti bi moralo vse potrebno, da pomaga podeželnim odrom s kulisami, garderobo in knjigami. Izdajati bi moralo igre za podeželne odre z navodili glede režije, scenerije, sploh vsega, česar diietanti sami ne znajo. Gledališki igralci-režiserji bi morali voditi glavne vaje na deželi, deloma tudi sami igrati v večjih vlogah. Vse to delo bi se seveda moralo vršiti po načrtu. Pridobilo bi se s tem vse polno novih ljubiteljev gledališča in vse življenje naroda bi se oplemenilo. Vsako nedeljo in vsak praznik bi se morali prirejati izleti v večje kraje, da bi ljudje tudi izven Ljubljane slišali opero in videli res dobro igro. Nikakor ne gre zahtevati, da plačujejo ljudje drago vožnjo v Ljubljano, dalje še dražji hotel in končno še drago vstopnino. Na drugi strani pa je gotovo, da bi država igralcem v ta namen znižala železniško pristojbino, s čimer bi odpadli glavni stroški. Pa četudi bi narasli s takim delom stroški za narodno gledališče za en ali dva milijona, bi bilo to čisto vseeno, ker bi si jih mi sami priborili od finančnega ministra, kajti nikdar ne bomo varčevali, če bomo vedeli, _ da moramo v resnici storiti nekaj za ljudsko naobrazbo ter za njegovo nravno povzdigo. Živimo v povojnih razmerah, ko je padla vsa nravnost sramotno nizko. Kdo more biti v tem oziru silnejši zdravnik ljudstva kakor gledališče, ki z živo besedo, učinkovitim dejanjem, lepoto misli in vse to podkrepljeno s pripomočki upodabljajoče umetnosti in glasbe mora pridobiti vsakogar za srčno plemenitost. Seveda je jasno, da moro storiti to samo gledališče, čigar uprava satna ima za vse to zmisel. O sedanji upravi tega, lal, ne moremo trditi Kako pa 6i naj drugače razlagamo, da morejo ugledni naši kritiki s polnim naslovom spuščati nag* Rukavino strele, ki ne prederejo njen gove trde kože? Kako si naj razlagamo, da smejo pevci pretepavati kri* tike nekaznovano, kako naj razumni mo škandal, da si policija drane posezati v kritiko? Kakor v nobeni predmestni «oštarijl», taki Škandali so se dogodili v ljubljanskem gledaliBSu, in uprava ne more reči, da brez njene krivde. In končno bi bili upravi silno hvaležni, če bi nam pojasnila ozadje, ki je porodilo misel, da je treba predati gledališče v privatne roke, Pa menda vendar noče priti Jadram* ska banka do nove podružnice! Še enkrat; gledališče je last vseg* naroda, je njegov ponos in njegova čast. Zato dobiva gledališče podpord od vsega naroda in zato hočemo, da bo upravljano dobro. Ker danes ni, ker je danes narav« nost prostor škandalov, zahtevamo, da se naredi red. Poudarjamo, da bomo v tem oziru neizprosni in, dasi kmetje,, bomo rešili čast slovenskega gleda* lišča, če so že vse meščanske stranko v resnici tako degenerirane* da tega storiti ne morejo, oziroma nočejo* Kmetijska razstava v Pragi. Kakor smo že poročali, je_ dosegel naš minister tovariš Pucelj znatne državno podporo, skoraj, pol milijona kron, za kmetovalce, k! hočejo obiskati velevažno kmetijsko razstavo v Pragi. Brez dvoma je, da. mora vsak kmetovalec pazno motriti razvoj kmetijstva tudi v drug& državah, ker samo tako bo kos s^oji nalogi in samo tako bo mogel konkurirati s poljcdelci drugih držav. Kmetijska razstava v Pragi bo nudila vsem obiskovalcem vpogled v današnje sta-nje kmetijstva ter ga seznanila z najnovejšimi iznajdbami in preizkušnjami v kmetijstvu. Zategadelj je obisk razstave za vsakega kmetovalca nad vse važen in nad vse priporočljiv. Poleg državne podpore pa sta priznali udeležencem razstave naša in tudi češka država take ugodnosti, da. je zvezan obisk razstave s primeroma malimi izdatki. Na vseh naših železnicah je vožnja prosta, na čeških pa se plača le polovica, vrhu tega pa bodo znižane tudi pristojbine za v i -dira n je potnih listov. Ne-premožni udeleženci razstave dobe 150 dinarjev državna podpore. Ker je končno v Pragi stano« vanje prosto, se more razstave udeležiti gotovo vsakdo, ki resno misli na izboljšanje svojega gospodarstva. Državno podporo dobi kakih 40 slovenskih kmetovalcev. Poleg tega pa bo nakazala tudi SKS, nekaterim kmetovalcem podporo, da se bo moglo udeležiti razstave čim največ ljudi. Prošnje za državno podporo je treba vložiti takoj pri poverjeni š t v u za-kmetijstvo v Ljubljani. Vsak naš pristaš pa naj vloži prošujo pri našem tajništvu v Ljubljani, ki bo storilo za njega vse potrebne korake. Prošnje naj se vlagajo pri tajništvu naše stranke tudi zatega-del j, da moremo spoznati število prosilcev in da bomo vedeli, koliko prot silcev ne bi moglo dobiti več državne Za občinske volitve velja za vse naše pristaše voiilna dolžnosti; 2 Zdrave občinske uprave so predpogoj kmetlškl svobodi. Zato se udeležite vseh občinskih volitev I podpore in bi jim morala omogočiti obisk razstave naša stranka sama. Premožnejši posestniki seveda ne dobe državne podpore, pač pa imajo pravico do vseh drugih ugodnosti. Upamo, da se zlasti večji posestniki v čim večjem številu udeleže razstave. Kdor se namerava udeležiti obiska tazstave, naj si nemudoma preskrbi potni list pri svojem okrajnem glavar stvu. Potne liste pošljite priporočeno na naše tajništvo, ki bo preskrbelo .vse potrebne vizume. Na vsak način naj se prijavi takoj našemu tajništvu vsakdo, ki se misli udeležiti razstave. Odhod iz Ljubljane bo okoli 10. maja. Natančnejši načrt bomo še izporočili. Tajništvo »Samostojne kmetijske stranke". »Murski straži". ^ Pred kratkim se je poslovil g. Božidar Borko od uredniškega mesta pri »Murski straži*, ki je bila pod" njegovim uredništvom v resnici nestrankarska, kakor se za obmejni list spodobi. Novi urednik, g. Bende, ni našel nujnejšega, posla, kakor da je pripeljal »Mursko stražo* v klerikalni tabor in ra, svojo prvo nalogo je smatral, da je udaril po samostojnih. 2e v prvem, še bolj pa v drugem listu si je dovolil pobič take izpade, da se jih lahko sra-mujp ne le on, temveč v še večji meri stranka, ki je vzela takega modrijana v službo. Med drugim piše namreč »Kapitalistična gospoda je ustanovila takoimenovano ,Samostojno kmetijsko stranko' in nas mnogo preslepila. Danes vemo mnogi, ki smo bili zapeljani, da so samostojneži le sluge velekapi-tala, bivši namškutarji, štajercijanci in druga slična nesnaga, ki je že za časa tiransko Avstrije bila prava šiba za verne, krščansko misleče Slovence. Priganjači nekdanjih avstrijskih obla-stev so danes priganjači samostojne kapitalistične stranke SKS., ki hoče zasužnjiti ves slovenski rod popolnoma. Kmetje, želarjj, vjničarji, delavci! 2e enkrat smo, ob volitvah v konstituanto, spravili vsled nepouče-nosti devet takih, ki so pozneje našo svobodo prodali za judeževe srebrnike. Posledice čutimo sami: davkov je vedno več, trdo nas žulijo in kje se naj pritožimo? Sramoti se naša vera, edino zavetje kmetu-siromaku, ki v potu svojega obraza izžema iz zemlje borni pridelek — za doplačevanje mi-lijardske cene . turških ministrskih stolčkov. Ko gledam, dragi sotrpini, našo lepo zemljo, pa se mi milo stori pri srcu in vzdihnem in pest so mi krči in bi zaklel strašno... Ali naj prodamo svobodo svojih občin pijavkam ljudske krvi?* Gospod Bende, najbrže niste še dolgo v politiki, da pišete take neresnice. Vrabci na strehah že čivkajo, da so ustanovili SKS. kmetje in nihče drugi kakor kmetje. Zapomnite si to! Ce pa na vsak način hočete ponavljati klerikalne laži, potem se pa ne čudite, čo bomo prav tako ostro zavrnili Vas, kakor smo zavrnili klerikalne laži. Torej volite! Boja z »Mursko stražo* se pač ne bojimo! Imate drzno čelo pisati, da so samostojneži le sluge velekapitala. Ali ne slutite, da je to silno žaljivo? Ah boste zato tudi tako dobri in svojo trditev podprli z dokazi? V pomirjenje Vam povemo, da bomo zatisnili oba cčesa. Ali boste prinesli dokaz, ker drugače ostane na Vas žig obre-kovalca? »Nesnaga* 6e zbira pri nas. Tako si dovoljuje psovati slovensko ljudstvo klerikalni urednik. Ker upamo, da ga obliva rdečica sramu, zato o tem ne bomo dalje govorili. Priganjači nekdanjih avstrijskih dblastev so samostojni, pišete dalje. Gospod urednik, Vi dobro veste, da ni fcilo v deželi takih priganjačev Avstriji, kakor so bili po vrsti vsi klerikalni voditelji. In prav tako veste, da je v veliki meri nastala naša SKS. zaradi tega, ker je hotelo ljudstvo obračunati s temi priganjači. Vi pa se vseeno ustavljate resnici ter valite krivdo na nas, da bi izginila klerikalna krivda. Tak način boja ni dostojen in dela sramoto tistemu, kdor ga uporablja. Da 6e pa izkažete kot dober stran-kar in ubogljiv žurnalist, ponavljate končno že stare in že davno ovržene neresnice o preganjanju vere, o novih davkih itd. In slednjič končate patetično, da se Vam pest krči in da bi zakleli, strašno zakleli... Storite to, saj brez kletve VaSe psovke ne bodo tako učinkovite. Končno še nekaj! Govorite tudi o slovenstvu in apelirate na slovenstvo. Čisto brez pravice! Kajti Ust, ki smatra strankarstvo za važnejše kakor narodno slogo, in to obmejni list, pač nima pravice govoriti o slovenstvu. Ker ste s svojim strankarstvom usekali globoko rano slovenstvu, zato molčite o slovenstvu, ki že davno proklinja jieerečno slovensko strankarstvo! Navodilo zaupnikom SKS. glede občinskih volitev. Kako se volijo župan, podžupan in občinski svetovalci? Po končanih volitvah občinskega odbora je voliti župana, podžupana in občinske svetovalce, katere volijo občinski odborniki. K tej volitvi, ki jo vodi po letih najstarejši občinski odbornik, se morajo vabiti vsi na novo izvoljeni občinski odborniki pismeno p6tem dostavnice, ki jo mora vsak občinski odbornik podpisati v znak, da je bil o volitvi obveščen. Volitve so morajo udeležiti vsi občinski odborniki. Odbornik, ki bi se seje ne udeležil brez tehtnega vzroka ali Id bi odšel iz seje prej, preden bi bila volitev končana, izgubi svoj od-borniški mandat in ne sme biti tri leta izvoljen, vrhu tega pa ga kaznuje občinski odbor še z globo do 500 K. Te volitve se sme udeležiti zastopnik okrajnega glavarstva. V ta namen je treba naznaniti okrajnemu glavarstvu pravočasno in natančno dan, uro in kraj, volitve. Za župana, podžupana in občinske svetovalce smejo biti izvoljeni samo občinski odborniki. Izvzeti pa so aktivni, državni in javni zakladni uradniki, poduradniki in sluge ter duhovniki. Istočasni člani občinskega starejšin-stva si no smejo biti v prvem ali drugem kolenu v sorodstvu. Kako je voliti župana? Pri volitvi župana mora biti navzoč-na najmanj polovica odbornikov. Za izvolitev je potrebna nadpolovična večina glasov. Ako bi pri volitvi noben odbornik (kandidat za župana) ne dosegel nad-polovične večine oddanih glasov, je treba izvršiti drugo glasovanje, in ako tudi pri tem noben odbornik ne doseže nadpolovične večine, se mora izvršiti ožja volitev med tistima dvema odbornikoma, ki sta dobila pri drugem glasovanju največ glasov. — Pri ožji volitvi se smejo oddati glasovi samo za ona dva odbornika, med katerima se naj izvrši ožja volitev; glasovi, oddani za druge odbornike, so neveljavni. Pri ožji volitvi je izvoljen tisti, ki je dobil več glasov; kadar dobita oba kandidata po enako število glasov takrat se žreba. Voliti je vselej z glasovnicami. Žreb vzdigne predsednik. Ako bi izvoljenec ne sprejel izvolitve, je najdalje v osmih dneh opraviti novo volitev. Kjer predpisuje občinski red podžupana in občinske svetovalce, tam se mora tudi te voliti, in sicer po istih pravilih, po katerih se voli župan. Ako bi bili župan, podžupan in občinski svetovalci v prvem ali drugem kolenu v sorodu, izvolitev ne velja in je treba v tem primeru voliti druge. O teh, volitvah je sestaviti zapisnik, katerega podpišejo predsednik, dva odbornika in zapisnikar. Pritožbo zoper nepravilno postopanje pri volitvi župana je vložiti v osmih dneh po volitvi na okrajno glavarstvo. Zoper razsodbo okrajnega glavarstva se lahko vloži pritožba na deželno vlado (poverjeništvo za notranje zadeve). Ako se izprazni med uradno dobo mesto župana, podžupana ali kakega občinskega svetovalca, je treba na njih mesta voliti druge po zgorsj navedenih predpisih. * * # Izide volitev župana, podžupana in občinskih svetovalcev javite nemudoma tajništvu SKS. v Ljubljani! Obenem izporočite tajništvu tudi, kateri stranki pripadajo izvoljeni župan, podžupan in občinski svetovalci in če so se morebiti vršile pri volitvi kakšne nezakonitosti, nerednosti, ali sploh nepravilnosti! Tajništvo »Samostojne kmetijske stranke". Volilno gibanje. Klerikalna zmaga. Klerikalno časopisje kriči zadnje dni o velikanski zmagi pri občinskih volitvah, čeprav volitev še bilo ni. Popolnoma jasno je, da je ravno to vpitje dokaz poraza, ki ga klerikalci slutijo, in nekako varstvo, da -bi se še zadnji kimovci ne obrnili od njih. Kričijo o zmagi in se s tem kričanjem navdušujejo prav po vzorcu bivšega avstrijskega generalnega štaba, ki je vedno zmagoslavno prodiral proti — Dunaju. Se pač vidi, da so si bili dobri bratci. Poleg tega pa klerikalci sploh ne morejo zmagati, in sicer zaradi tega, ker imajo do sedaj do malega vse občine v svojih ' rokah. Oni morejo samo izgubiti in ne dobiti. Izgubili pa bodo, in sicer mnogo izgubili. Vse lumparije in sleparije ter vsa nasilstva, ki jih uporabljajo v volilnem boju, jim ne bodo pomagala; obsedeti na sladkem političnem stolčku, s katerega se da tako prijetno komandirati. Kmalu bomo lahko rekli: bili so — in ni jih več. Voda jim teče v grlo. Klerikalcem namreč! Zadnji »Do moljub* ni imel važnejše stvari za uvodni članek, kakor navodilo pristašem drugih strank, kako naj preklicu-jejo svojeročne podpise na kandidatnih listah. Boljšega dokaza za to, da se sami dobro zavedajo »sijajnega* poraza, pač ni treba, kakor je ta na uvodnem mestu debelo tiskani apel ((katoliškega lista«, v katerem navaja le-ta pt štene ljudi h kršitvi danih podpisov. Gospodje okrog »katoliških* listov, kdo navaja narod v nepoštenje in sirovost? Vi ali mi? Sram Vas bodi! Sicer Vas bo pa sodil narod, ker motite se, če mislite, da je še vedno tako neumen, kakor bi ga Vi radi imeli in kakor ga Vi vzgajate. Klerikalne lumparije. Klerikalno časopisje kriči in se hvali zadnje dni z velikanskimi zmagami Obenem kaže na nas, češ: vzlic temu, da so ponarejali podpise, uganjali vsa mogoča nasilstva in vse mogoče sleparije, vendar v večini občin niso mogli spraviti svojih kandidatnih list pod streho. Klerikalci delajo to iz dveh namenov: Prvič hočejo s tem popolnoma zbegati naše zavedne somišljenike in jim z lažmi in zlobnim vpitjem suga-rirati, da bi izgubili samozavest in da bi kot backi sledili njim čez drn in strn ne glede na njih pogubonosno politiko. Drugič pa hočejo s tem, da kažejo na nas, prikriti 6voje velike lumparije in svoja velika 6leparstva. Evo dokazov za to: Na Štajerskem so dali svojim zaupnikom (po večini duhovniki) navodila, naj sestavijo kompromisne liste (liste, na katerih bi bile zastopane vse stranke, zlasti še naša stranka, ker je najmočnejša in zaradi tega klerikalcem najnevarnejša). Naši somišljeniki so na to takoj pristali v dobri veri in s pošteno zavestjo, da je to najumest-neje, ker so občinske volitve predvsem gospodarskega in manj političnega pomena; spričo tega je treba najprej gledati na to, kaki gospodarji in možje naj bodo bodoči župani in občinski odborniki, manj pa na to, kateri stranki bodo pripadali. To je lahko zlasti zaradi tega, ker se v vsaki občini vidi moč posameznih strank in se torej tej moči odgovarjajoče. lahko razvrstijo na kompromisni (skupni) kandidatni listi sorazmerno pristaši vseh strank. In kaj so storili klerikalci? Po nekod so dali takim listam označbo SLS., sedaj pa vpijejo, da so bile samo njih liste vložene« Pa to bi še vse nič ne bilo, kajti če so na listi naši somišljeniki, bodo itak izvoljeni ne glede na to, kako označbo ima lista. Lumparija brez primere pa je, da so po mnogih občinah sestavili poleg kompromisnih list še svoje liste, katere so takoj podpisali in pravočasno vložili, s podpi-savanjem kompromisnih list pa so odlagali do zadnjega trenutka in nazadnje še podpisati niso hoteli, kar je imelo za posledico, da se še nepodpisana lista ni mogla vložiti, nova pa tudi ne sestaviti, ker je rok za vlaganje list med tem že potekel. Takih velikanskih sleparij so zmožni samo klerikalni »katoliški možje*. Dalje kriče, da bodo občinske volitve odločile, kje bodo služili naši fantje pri vojakih, kakšni davki se bodo nalagali, kakšna bo ustava: centralistična ali avtonomistična, ter ali bo vojska ali mir itd. Gospoda, ne mislite, da je naš kmet tako neumen, da ne bi vedel, da župan nima pri vojski, ustavi itd. prav r.ič opraviti! S tem kažete le svojo podlost in pa obupnost položaja svoji stranke. Primerilo se je tudi, da so sestavili skupno listo, potem so pa šli in prestavili na njej tekoče številke tako, da so prišli na prva mesta sami klerikalci. Tudi so se v večih krajih sestavile skupno kandidatne liste, za hrbtom pa so klerikalci napisali na listo označbo SLS. itd. Nadalje so podpisovali naše pristaše na kandidatne liste, ne da bi le-ti za to kaj vedeli. Zaradi tega se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Izvršili so klerikalci še vse polno nasilnosti in sleparij, katerih vseh pa vsled pomanjkanja prostora žal ne moremo priobčiti. Občinske volitve na Štajerskem. Pred skupščinskimi volitvami so pisali klerikalci v «Slovenskem gospodarja in v «Straži», kako bodo pomedli s SKS. Teden pred volitvami mi je zaupal eden njihovih glavnih agitatorjev, da z gotovostjo računajo na Štajerskem samem na 14 do 15 poslancev. Klerikalci so v to trdno verovali. Dokaz temu je bila strašna panika, ki se je odigrala v uredništvu njihovih listov v Mariboru, ko so zvedeli za izid volitev. Urednik 2ebot, glavni priganjač mariborske gospode in eden glavnih stebrov štajerskih klerikalcev, je t»il tako pobit, da se je rotil, da odstopi in da ne bo več delal za stranko. Ves generalni štab te nepotrebne stranke je moral izrabiti vse sile, da je Žebota potolažil in pridržal. Eden njihovih ljudi mi je odkrito dejal, kako je to mogoče, da smo jih tako zelo udarili. Z občinskimi volitvami hočejo klerikalci reševati svojo propadlo slavo. Za občinske volitve na štajerskem naša stranka v resnici ni razvila mnogo agitacije. Poslanci scio morali biti v Beogradu, pristaši naše stranke pa so storili vsak v svojem kraju, kakor jih je bila pač volja. In zakaj nemarnost? Ker na občinske volitve večina ne polaga velike važnosti in misli, da ni treba razviti za te volitve prevelike agitacije. Občinska uprava je brez političnega vpliva. Kdo bo vodil poprave občinskih potov, čiščenje jarkov ter druge občinske posle, kar - vse so glavna vprašanja občinske uprave. V vseh teh vprašanjih pa je bilo lahko doseči sporazum občinarjev brez ozira na njih strankarsko pripadnost. To se je tudi v glavnem zgodilo. Kjer na naši strani ni bilo nobene agitacije, tam so predložili klerikalci vse kompromisne liste kot svoje. So občine, kjer je samo gerent klerikalec. Ker pa so bili? naši brezbrižni, je gerent predložil kompromisno listo kar na ime klerikalne stranke. Največ občin, v katerih so samo klerikalci predložili svojo listo, je v krajih, kjer naša stranka še ni razvila svoje agitacije. Klerikalci se najbolj boje bratskega sporazuma kmetov, ker vedo, da se vzdrže le, dokler se kmetje med seboj prepirajo. Njih poslanci, ki nimajo v Beogradu prav nobenega posla, so se vrgli v agitacijo z vso bes-nostjo. Z nesramnim hujskanjem proti nam nastopajo pred ljudmi. Gospodje klerikalci! Če hočete živeti od upa na svojo moč na podlagi občinskih volitev, potem vam privoščimo veselje prav od srca. Že danes vam pa tudi povemo: Prideta ura in čas — bodite le prepričani—ko zaplapola zelena zastava, znak kmetske vstaje, preko vse naše zemlje do zadnjega sela zelene Štajerske in vsega Prekmurja. Tedaj gospoda na plan! Iz oči v oči! Iz obraza v obraz! Pred javno ljudsko sodbo! Naše delo in Vaše dosedanje hujskanje mirnega kmetskega ljudstva na deželi — naj presodi ljudstvo samo! Uverjeni smo, da potem, ko bo ljudstvo poučeno, ne bo poštenega človeka, ki Vas ne bi zavrgel. Tedaj na svidenje, ker sedaj imamo drugo delo! Ivan m^,^ narodni poslanec. Naši shodi. Poslanec Majcen priredi te-le shode: dne L maja po prvi sv. maši v Mokronogu; dne 5. m a-j a po prvi sv. maši v Trebnjem; dne 5. maja ob treh popoldne na Krki in dne 8. maja po prvi sv. maši v Št Janža. Poslanec Kusar bo imel dne 4. maja shod v Poljanah nad Škofjo Loko. • * * Tovariši, somišljeniki, agitirajte za čim večji obisk shodov! Ker nimamo kakor razni banko-krati na razpolago različnih listov, zato so za nas shodi posebno važni. Pridite zategadelj na shode vsi, da boste slišali resnico in spoznali laži naših nasprotnikov! Vsi na shode, vsi na manifestacije kmetiške osamosvojitve, bodi geslo vseh pravih in zavednih kmetovalcev! Krajevni odbori, skrbite, da bo udeležba na shodih povsod kar najčastnejša! Na Štajerskem bodo shodi naših poslancev, in sicer: dne 1. maja v Št. Jerneju; dne 5. maja v Konjicah in v Opiotnici; dne 8. maja v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slatini. * * • Kmetovalci, udeležite se teh shodov polnoštevilno! Vsi na delo za Staro pravdo! Pokrajinske vesti. (Naš shod v Celja) je uspel sijajno. Shoda se je udeležilo vseh pet naših štajerskih poslancev. Podrobno poročilo prihodnjič. (Volitev občinskega odbora T Ljubljani) je imela ta-le uspeh: demokrati 18, klerikalci 10, narodni socialisti 8, komunisti 6, socialni demokrati 5 mandatov in SKS. 1 mandat (tovariš Me« lik). Udeležba pri tej volitvi je bila slabša kakor pri volitvi v ustavo-« tvorno skupščino. (Volitve občinskih odborov v Celju, Mariboru in Ptuju) so izpadle tako-le: 1.) Celje: JSDS. 10, NSS. 6, SLS, 4 in JDS. 12 mandatov; 2.) Mari« bor: SLS. 7, JDS. 7, delavska sku-< pina 4, JSDS. 13 in NSS. 9 mandatov« 3.) P tu j: JDS. 7, NSS. 6 in JSDS. 11 mandatov. (Splošni rezultat volitev v občinske odbore v Ljubljani, Celju, Maribora in Ptuju.) V teh mestih je bilo popolniti skupno 144 mest občinskih odbornikov. Od teh mest so jih dobili: demo-ikrati 44, socialni demokrati 39, narodi ni socialisti 29, klerikalci 21, komuni-, sti 10 in SKS. 1. (Volilni boj v Ljubljani) se jo pričel šele v soboto. Boj je bil torej silno kri« tek, zato pa tem bolj strasten. Demo-« kratsko «Jutro» je vrglo v nedeljo med volilce svojo volilno bombo, sla-! bo gospodarstvo pri Peskovem »Jugoslovanskem kreditnem zavodu*. —« »Jugoslavija* je na to odgovorila v, posebni izdaji. Enako je »Jutro* v po« sebni izdaji ponovilo svoje trditve* Bližnja bodočnost bo stvar skoraj raz« jasnila in tedaj bomo povedali o zade« vi kaj več. Vse stranke preplavljajo Ljubljano s svojimi letak!, edino mi smo izdali lo en letak, kjer stvarno in mirt no pojasnjujemo svoje stališče glede volitev. Kakor pri državnozborskib volitvah, tako se vidi tudi sedaj, da tren sijo politične stranke silno mnogo det narja za razne lepake, ki itak ne po* magajo dosti. Posebno »proletarska* socialnodemokratična stranka je prid« na v lepakih. Toda vseeno ji kažejo komunisti fige. (Zmaga.) Naša prva zmaga in slično kriče klerikalci in v »Slovenca* celo lažejo, da se v Beogradu kar tresejo, ko na Slovenskem klerikalci tako zmagujejo. Ze v zadnji številki smo razložili, kako je s to zmago. Danes lahko omenimo še nekaj okrajev. V sevniškem okraju je klerikalni poraz zagotovljen. V črnomaljskem okraju je klerikalne glorije tudi_ konec. In ugodna poročila smo dobili dalje ia krSkegai radgonskega- in okraja. Iz drugih okrajev še nimamo poročil. Gotovo pa je, da se bo pri občinskih volitvah ponovilo to, kar se je izkazalo že pri državnozborskih, da so namreč klerikalci za vedno izgubili večino v slovenskem narodu. Pri dr« žavnozborskih volitvah so prejeli bo 32 odstotkov glasov, pri občinskih jih ne dobe preko 30. Da pa imajo pri tem tudi kako občino, je naravno, saj je na Slovenskem 900 občin. In če imajo tudi v vsakem okraju že po tri občine, kolikor jih pa nimajo, ne po« meni to še nobene zmage, ker prav toliko občin imamo tudi mi. Sicer pa, naj se le vesele svoje »zmage*, mi se bomo raja na koncu smejali in vemo, da se bomo bolje! (Donesek k volilnemu redu.) Se« danji občinski volilni red so izdelali klerikalci, popravili so ga pa demo« krati. Zasnovan je torej čisto po stran« karskih načelih in brez ozira na res« nične razmere. Največja hiba volil« nega reda je, da so se smele vlagati kandidatne liste samo pet dni. Demo« krati so dejali, mi smo stranka inte« ligence in zato je v naše dobro, če je volilni red čim najbolj zavit. Kleri« kalci pa so se jim smejali, ker imajo potem župnišč najboljšo orgajiizacijo ter so zaradi tega tudi v stanu se pri« lagoditi najbolj zveriženim volilnim redom. To je druga napaka, ki so jo storili demokrati. Kot tretjo napako pa navajamo dogodek iz Kaple vasi. Ta občina ima 40 volilcev. Voli 10 odbornikov in 10 namestnikov. Polovica volilcev mora biti torej na kandidatni listi. Naši so imeli le 18 kandida« tov, klerikalci tudi ne več (z župnikom, kaplanom in cerkovnikom vred), a so dobili še enega vojaka in enega delavca z Dobrove. Pa je bila lista g o« tova in njih zmaga popolna. Gospodje demokrati, to ni napaka volilnega re« da, ampak tega smo krivi mi, ker kandidiramo v Ljubljani! Res, velika je učenost v doktorski stranki! (Se ena napaka občinskega volilnega reda.) Omenili smo "že več hudih na« pak, ki jih ima sedanji občinski volilni red, na katerem se dobfo pozna, da so ga stvorili klerikalci, popravili pa demokrati. Vseeno pa ne bi pričako« vali, da odvzame sedanji volilni red volilno pravico osebam, ki so jo imele že pod Avstrijo. To so žensko, posest« niče, ki plačujejo davke, ki vodijo go« spodarstvo. Da nimajo te gospodinje volilne pravice, obsojamo kar naj« odločneje in zahtevamo, da se ta kri« vi ca prihodnjič popravi. (Na tuj račun bi radi živeli) Iz Beo« grada nam poročajo, da so poslali kle« rikalci poslanca Roškarja po raznih Korošec Je dal davke — naši poslanci pa izvoz živine. Kdo dela za kmeta ?t Zgaiijekuho so obdačili klerikalci — naši pa so dosegli presto žganjekuho. Kdo Vam torej pomaga? 3 ministrstvih poizvedovat, katere naredbe se izdelujejo na pritisk naših poslancev. Klerikalci bi namreč potem vse te naredbe, ki so zasluge naših poslancev, proglasili kot plod svojega dela. Isto smo na primer doživeli sedaj, ko hoče kovati dr. Hohhjec za sebe kapital iz dela naših poslancev. Klerikalni listi pišejo v brezprimerni nesramnosti, da so dosegli oni povišanje eksistenčnega minimuma, kar pa je le zasluga naših poslancev. Pa kaj te večne ljudske sleparje to briga! Gospod Roškar naj opusti poizvedovanje po ministrstvih; tedaj, ko je bil sam minister, naj bi se brigal za delo, tedaj naj bi hodil po ministrstvih. Toda tedaj je lenaril, sedaj pa bi rad živel na tuj račun. Ne bo kruha iz te moke, gospod Roškar! (Sleparji.) Klerikalni poslanci tudi interpelirajo. Kakor hitro zvedo, da se kje pripravlja kaka vladna naredba — bumf, pa vlože interpelacijo, da morejo potem poročati o svojih »uspehih*. Tako je interpeliral poslance Hohnječ glede ceste Maribor-Iiadgon-ski okoliš. Cisto odveč, ker minister za javna dela mu je povedal, da je sa cesto Cmurek-Sv. Elija dovoljen že kredit dva in pol milijona kron. — Dalje poroča «Slovenee», da je inter peliral poslanec Hohnjec tudi glede gradnje železnice Brežice-Novo mesto. Zopet so mu povedali na ministrstvu, da je ta železnica že v načrtu ministrstva in da se prične z gradbo kakor hitro bo dovoljen kredit. Torej zopet prepozna interpelacija! Ali klerikalni poslanci delajo in imajo uspehe, bo lagal »Slovenec* še v naprej. Tisto pa tisto! Posebno, kadar so prepozni, kar se dogaja vedno. (Laže kot klerikalec.) Če prebiramo klerikalne liste in vidimo vso gnojnico laži, ki je nagrmadena, v teh listih, potem pač ne moremo reči drugega, kakor da lažejo kot klerikalci. Ker ni pod solncem takih lažnikov kakor so naši klerikalci, zato recite notpričnemu lažniku, če ga hočete označiti najpra-vilneje, da laže kakor klerikalec. Bol,: lagati pač nihče ne more kakor klerikalec. (Kot grob molče.) V svoji zadnji številki smo povedali klerikalcem in demokratom svoje mnenje prav brezobzirno. In posebno poslanec Urek je okrtačil klerikalce, da ne bodo tega pač zlepa pozabili. Dasi pa stojimo v najhujši volilni borbi, molče na naša raz k ritja tako klerikalci kakor demokrati. Očividno smo jih zadeli tako v živo, da jim je zastala sapa. Pozivlje ibq jih. da vendar odgovore, kajti kdor molči, pritrjuje. Zapomnite si to, gospodje demokrati in klerikalci; (Na bankokrate se je spravil.) Kdo? «Slovenec» in za njim vesoljno klerikalno časopisje. Da pa veste, to je tisti «Slovenec» in to. so tisti klerikalci, Id tekmujejo z demokrati, kdo bo imel v Ljubljani več bank in kdo bo naredil mastnejše dobičke. Res velika mora biti zaslepljenost v klerikalnih vrstah, da se upa «Slovenec» tako slepomišiti. (Ali ste pricapljali?) Mesece in mesece se že bore naši poslanci proti uvozu italijanskih vin. Končno so se spomnili tudi klerikalni poslanci na svoje dolžnosti in «Slovenec* poroča dne 23. aprila, da se je jugoslovanski klub obrnil na predsednika jugoslo-venske delegacije za trgovinska pogajanja in da je zahteval prepoved uvoza laških vin. Gospodje, ali ste vendar pricapljali? Toda prepozno, ker so naši poslanci prepoved že dosegli in je vaša intervencija le pesek v oči. Pričakujemo, da boste "sedaj kričali, da ste vi dosegli prepoved uvoza laških vin, kajti vas ni samo laž, temveč tudi šopirjenje s pavovim perjem. Torej jugosloveViski klub za vinogradnike — prepozno! (Kako so delali.) O tem, kako delajo klerikalci pri občinskih volitvah in kake vrste ljudje so to tukaj na meji, naj trezen kmetski razum sam razsodi. V Orehovcih se je poturica in prejšnji gerent J. H. hlinil za našega pristaša. Prej je bil klerikalec, potem se je nagibal k naši stranki, sedaj pri občinskih volitvah pa je hotel biti naš pristaš. Hodil je brez naše vednosti in našega dovoljenja po občini in zbiral podpise na kandidatno listo SKS. V resnici pa sta bila na tej listi samo dva naša pristaša in še ta dva na zadnjem mestu, vsi drugi so bili seveda vredni bratci judeža Jožka. S tem zlobnim činom so klerikalci hoteli dobiti eno najzavednejših občin v svoje roke brez volitev. Tovariš L. M., ki je to nakano spregledal, je takoj, ee tisti dan, sestavil res našo kandidatno listo ter jo nemudoma odnesel osebno na okrajno glavarstvo v Ljutomer. Efijalt Jožko je pokazal potem pravo barvo; izbrisal je namreč označbo SKS. in napisal Judeževo firmo SLS. — V Čreš-njevcih smo se na željo sedanjega ge-renta F. Š. dogovorili, da si mandate enako razdelimo, kar smo v splošno zadovoljstvo tudi storili. Toda glej klerikalno poštenost! G. gerent je na povelje črnega generala Janka P. hotel snesti besedo in nas v zadnjem trenutku prevariti. Pa tudi tukaj ni imel sreče. G. gerent, drugače poštena duša, a političen slabič, je moral ostati mož beseda, vsled česar imamo mi in oni vsak po osem mandatov. — V Stavnici so nam črni poštenjaki hoteli preprečiti uspeh, toda imeli so enako smolo. —: V glavnem stanu črnega generala i. P., v občini Policah, pa so na krščanski način, vse mandate razdelili med žlahto ter lagali, da nima nihče" drugi pravice voliti, kakor samo tisti, kateri je sopodpisal listo SLS. Hinavci, drugače polni obljub, niso hoteli re-vežev na svojo listo kljub temu, da jih je sedemdeset od sto vinicarjev, Pa glejte hudirje! Naša neumorna dc-lavca F. J. in F. K. pa sta počakala na zadnji dan, sestavila ta dan kandidatno listo SKS. in še o pravem času, to je eno uro pred zaključkom, izročila listo pristojnemu oblastvu. Sedaj kličejo vse duhove na pomoč, seveda — zastonj. Ptički Polički, kukavica je znesla jajce v vaše gnezdo, pazite da vas ne zmečejo mladiči iz smrdečega gnezda. — V odsotnosti svojega moža Ivana Iskre, kovača- v Policai!, je namreč njegova žena na tuje prigovarjanje zapisala njegovo ime na kandidatno listo «Kmetske zveze*. Na to opozarjamo posebno merodajno oblastvo. Priče so na razpolago. — Navedli smo gorenje primere v dokaz, kako umazani so klerikalci pri sedanjih 'volitvah. Po svojem časopisju pa kriče vedno in vedno. »Ljudstvo je za nami in ljudstvo obsoja politiko SKS.» Hinavski ^žuivci! Ali je torej čudno, če dosežejo uspeh tam, kjer naši pristaši niso dovolj prebrisani? Kdor verjame v klerikalne -pravičnost, tisti je neozdravljivo bolan. Toliko za danes. Prihodnjič pa kaj več o goljufijah naših črnih ljudskih prijateljev. (V Šmartnem ob Savi, v občini Moste) se je ustanovilo novo gasilno društvo, ki je v rokah pristašev SKS. (Dolenjske Toplice za invalide.) Dne 1. maja t. 1. prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem invalidpv v dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki se žele zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkesneje do dne 20. maja t. 1. invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani (šentpetrska vojašč-nica). Prošnje morajo biti opremljene z izvidom o nadpregledu in z zdravniškim izpričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v dolenjskih Toplicah in da je bolezen dejansko y vzročni zvezi z njegovo invalidnostjo. Prošnje, ki ne bi bile opremljene v tem zmislu, se ne morejo vpoštevati. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida tri do šest tednov. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v dolenjske Toplice, prošenj ni treba ponavljati. (Za ptujski politični okraj) se snuje ustanovitev podružnice «Slovenskega lovskega društva* v Ljubljani. Pripravljalni odbor pozivlje s tem vse gospode lovce in ljubitelje lovskega športa, da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo dne 16. maja t. 1. ob enajstih dopoldne v ptujskem Narodnem domu. (Z Ježice.) Tovariši kmetje! Dobro Vam je še v spominu svetovna vojna. Veste tudi še,. kako Vas je bivši župan Ahlin priganjal k vojakom, kako je rekviriral Vaše pridelke, kako pobiral vozove, konje in vse drugo, kar ste še imeli po hlevih in kleteh, da je dalje trpela vojna in s tem Vaše trpljenje. Veste pa tudi, kako samolastno je vodil občinsko aprovizacijo, kateri dolguje še danes 16.000 kron. Do sedaj je bil miren zaradi teh 16.00:: kron, sedaj pa se mu hlače tresejo, ker ve, da bo zmaga naša in da bomo pošteno za ušesa prijeli ter ga ne izpustili prej, dokler ne bo poplačal občini vseh 16.000 kron z obrestmi vred. Možje in mladeniči «Slovenske ljudske stranke*, ali Vas ni sram, da ste postavili tega moža na svojo kandidatno listo? Ali ste že pozabili, kako Vas je vodil za nos pri zadnjem mlečnem štrajku? Vi ste se točno držali njegovih navodil in postavili ste celo straže, da ni nihče vozil mleka v Ljubljano, ker ste verjeli Ahlinu, ki je bil mnenja, da je boljše, če pijete mleko sami doma, kakor pa da ga vozite v Ljubljano. Ahlin sam pa je skrivaj po svojem hlapcu in-svoji dekli poslal mleko v Ljubljano. Vedeti pa morate tudi, kdo je naučil vaščane igrati ta-kozvane hazardne igre in kdo je bil kaznovan zaradi iger. Spomnite se pa tudi na to, kdo je ovadil Vilfana v letu 1914. zaradi veleizdaje! In svetujemo Vam dalje, da povprašate, kdo je zapeljal goste, da so ostali čez policijsko uro v gostilni, ^n kdo si je pridržal razne zneske. Vse to premislite, preden greste dne 3. maja na volišče, kjer spustite kroglico v skrinjico «Samostojne kmetijske stranke*, da bo že enkrat red v občini! (Dobrova.) Brez posebne 'agitacije smo dosegli pri ponovnih volitvah delegatov za občni zbor »Kmetijske družbe* zmago. Vsak zaveden Do-brovčan se tega veseli. Kajti to je druga zmaga nad dobrovsko absoluti-stično-politično Ilauptmanovo komando. Vsa čast zavednim volilcem in tudi volilkam! Ta ponovno izvojevana zmaga naj nas bodri in navdušuje k no- Tabor ..SamostoInehmBtilskB stranke' bo dne 1. maja ob enajstih dopoldne -sr JPttajiA. Na njem bodo poročali naši poslanci. Kmetje, kmetice, obrtniki, vsi na tabor, da boste culi resnico od naših poslancev in da manifestirate za zmago Stare pravde! vemu vztrajnemu delu za bodočo zmago pri občinskih volitvah. Glejmo, da bodo šli vsi naši volilci do zadnjega moža na volišče! Naj pada Urdi sam ogenj z neba ali če bo vsled lepega vremena ne vem koliko dela, morate vseeno na volišče, ker volitve so važnejše kot vse drugo, kajti one bodo odločile, kdo in kako bode gospodaril v občini z našim občinskim pre moženjem. Kot razsodni možje smo želeli, da bi se volitev izvršila mirno sporazumno, brez boja in prerekanja na ta način, da bi vsaka stran predlagala polovico kandidatov, svojih najsposobnejših mož, župana pa bi leti nato izvolili iz svoje srede. Ljudstvo bi se s tem 'gotovo strinjalo, občinski možje bi bili izvoljeni brez vsake volitve in prihranjen bi bil zlat delaven čas. Voditelj meščanske SLS. pa jp to kratkomalo odklonil, ker upa z lažjo in obrekovanjem zoper naše pristaše pridobiti večino. Pa ne bo šlo! Za to bomo poskrbeli mi, ki smo se združili ob vsesplošnem odobravanju v stranki, ki ima namen, izboljšati in urediti po nezmožnih možeh zanemarjeno občinsko gospodarstvo in občinsko knjigovodstvo. Sestavili smo kandidatno listo, v kateri so zastopani vsi stanovi sorazmerno po njih številu. Nismo gledali na politično prepričanje posameznika, pač pa na njegovo zmožnost in voljo, delati z vso vnemo na to, da se daleč na okoli znano zanemarjeno gospodarstvo dobrovske občine vendar enkrat uredi. Delajmo z vso vnemo med volilci na to, da bo izvoljeno č i m največ naših odbornikov, da odstranimo tako enkrat za vselej komando «velezmožnih» Laznikov, Suhadolcev i. dr. ter podobnih gospodov kimovcev in župnikovih koritar jev! Od volilca do volilca naj gre glas. Vsi na volišče! Sramota za tiste, ki bi spustili kroglico v prvo skrinjico, ker s tem bi dali zaupanje -tistim figo v -čem, ki so bili sokrivi nasilnih rekvi-zicij, ki so sleparili pri aprovizaciji, .d so še druga podobna " dejanja mirno gledali in ki se niso brigali za .to, kako je župan vsa leta zapravljal občinski denar. Vrgli pa bomo kroglico vsi v drugo skrinjico in s tem volili može, o katerih, smo prepričani, da bodo po svoji vesti z vso vnemo delali za blagor vseh občinarjev. Storimo vsi do zadnjega svojo dolžnost; ker potem nam je zmaga zagotovljena! — Strankin odbor. Pozor, somišljeniki! Kandidatne liste so nabite na občinskih deskah. Poglejte, katero številko nosi naša lista (številka je napisana v desnem kolu zgoraj), in naznanite volilcem, na katerem mestu bo Btala skrinjica naše stranke. Lista a številko 1 bo stala na prvem mestu, lista s številko 2 na drugem mestu itd. Varih skrinjice na volišču mora vsakemu volilcu povedati, katera skrinjica je naša. (Dobrova.) Dne 1. maja bo pri Mež-narju sestanek volilcev občine Dobrove, in sicer takoj'po prvi sv. maši. Na sestanku bo poročal kmetijski strokovnjak Mate Kosmač. K obilni udeležbi vabi odbor. (Iz Horjula.) »Slovenec* piše, kako da naš krajevni odbor sam podpisuje kandidate in namestnike na kandidatno listo. Nato pa dostavlja brumni dopisnik, da tako naši vlečejo ljudi. Bilo bi že res, da naši tako »vlečejo*, če bi bilo res, da naš krajevni odbor sam podpisuje kandidate. Ker pa ni res ne eno, ne drugo, ostane vse le klerikalna laž, ki pa je večna. Res pa je, da je klerikalnega kandidata podpisala njegova sestra, vsled česar je ta tudi protestiral, kajti on je naš pristaš in bo volil z nami. Sedaj vprašamo «Slovenca» samo: kdo «vleče»? (Z Iga.) Pri nas smo imeli zaradi občinskih volitev nekaj boja. Ceste so se vzdrževale iz občinske blagajne, v sili so jih pa tudi popravili občani po razmerju svojega posestva. Odkar pa vodi občinsko upravo nekaj zagrizenih šusteršičijancev, so te ceste silno zanemarjene. Po navodilu teh šusteršičijancev je sklenil meseca oktobra lanskega leta občinski odbor, da se raz-dele stroški za vzdrževanje cest po ploskovni meri zemljišč, iz katerih se izvaža na te ceste. Do 80 odstotkov pa uporabljajo te ceste sosednji obči-narji in vsi iz domače občine. Proti tej salamonski razsodbi smo vložili prizadeti občinarji priziv na deželno vlado. Ker pa je naše županstvo poro čalo, da razdirajo ceste po večini posestniki ob cesti ležečih zemljišč in da je občinska blagajna prazna, je ostal naš protest brezuspešen. Sklep občinskega odbora pa se je končno preneumen zdel celo njegovim pro vzročiteljem, ki so ga zato vrgli v koš. Vendar ne gre, da bi plačevalo 40 posestnikov breme, ki ga je že od nekdaj nosilo 200 občanov. Kdor rabi cesto, tisti naj plača njeno vzdrževanje, in ker poznamo praznoto občinske blagajne in razbite ceste, se temu nikdar ne bi upirali. Ne Joža! Ali si že poizkušal kdaj deliti cesto čez Staje po ploskovni meri zemljišč? Lepo bi se zahvalili Stajani, če bi nosilo 1'5 po sestnikov 60 odstotkov vseh stroškov. Še hujše bi pa bilo v Kočonci. Zato si vrgel «zmagoslavni» sklep v koš. — Cesto proti Golem razdirajo do 80 odstotkov vozovi iz drugih občin. Zategadelj je nosila do sedaj tudi naša graščina nad 20 odstotkov vseh vzdr ževalnih stroškov. Po novem pa bi bila graščina popolnoma osvobojena. Slona razbremeniti, komarja pa obložiti, to je gospodarsko načelo »Zvezarjev*, ki kriče, da so zaščitniki revežev. Ko so sprejeli «Zvezarji» občinsko upravo v roke, so bile vse tri občinske uprave v lepem redu in lahko bi se tudi v takem vzdrževale. Pobirala se je do-klada na direktne davke, obdačena je bila užitnina in obdačene so bile vse opojne pijače. Pa vse to ni izdalo. Z občinskim gospodarstvom so. delali kakor svinja z mehom. Odstotnino prodanih hiš, ki gre občini, so si odpuščali. Tako je šla rakom žvižgat odštet ni-na za 1,200.000 kron prodane graščine. Lovščina je donašala občini 1761 Ker pa si je ogradil graščak svoj lov, je izgubil občinski lov polovico svojih dohodkov. — Ko so «Zvezarji» za-čuli, da se bližajo volitve, dan obra čuna, so postali delavni. Ker so z ob činskimi cestami v zadregi, hite s popravo poljskih potov. Nedeljo za ne,-deljo kliče občinski sluga občanom naj vozijo gramoz. Sicer je dobro, da popravijo vsaj sedaj nekaj tistega, kar so zalenarili. Pri nas mnogi dosti dado na tako delo. Če bo pa takih zaslep-Ijencev, ki se dado od volilnih cest premotiti, pri volitvah zadosti, bomo pa videli. Mislimo, da poljska pota ne bodo pomagala, ker preočitna je krivda «Zvezarjev». In zato volilci, obračunajte ž njimi tako, kakor zaslužijo! (Pteserje.) Pretečene dni je bila pri nas birma. Pri tej priliki je imel sam škof ljubljanski pridigo, v kateri je «birmal» nas samostojne in pa druge »brezverce*. Ljudstvo je bilo zaradi te politične pridige silno nejevoljno in je iskreno obžalovalo, da je med polit-i-kujoče duhovnike zašel celo najvišji duhovni pastir: Če je to veri v korist, prav zelo dvomimo. (Iz Vodic.) Pri nas bodo občinske volitve dne 4. maja, to je na sv. Flo-rijana dan, in sicer nepretrgano od osmih dopoldne do petih popoldne. Sveta dolžnost nas vseh je, da se volitve poln o številno do zadnjega volilca udeležimo. Skrajnji čas je že, da pride v občinski odbor več takih mož, ki ne bodo pri občinskih sejali samo spali, kimali in pritrjevali, ampak bodo vsako stvar natančno preudarili in premislili ter se ne bodo pustili na škodo občine kar na komando voditi. Voli-lec, ki voli nam nasprotno stranko, je izdajica svojega stanu; svoje družine in svoje občine! Voditelji nam nasprotnih strank so se namreč združili in nameravajo obdržati občinsko upravo sebi v korist, občanom pa v škodo še v naprej, da bi mogli tako z občinsko imovino in z občinskimi davki m nakladami svobodno razpolagati. Ce se ne posreči spraviti v bodoči občinski odbor od naše strani več marljivih in neustrašenih mož, potem moramo_ s strahom pričakovati bodočnosti, kajti voditelji-nasprotniki nameravajo izpeljati svoje velike načrte na stroške davkoplačevalcev. Zategadelj brezpogojno vsi k volitvi in vsak naš pristaš naj pridobi najmanj še enega volilca za nas, ker potem bo zmaga gotovo naša! Našavolilna skrinjica jetretja, t. j. zadnjavvrsti. Vsak zaveden in napreden kmet ter vsak drug zaveden občan, ki ve, da brez kmeta ni življenja, spusti svojo kroglico zanesljivo v tretjo skrinjico! (Iz Cerkelj.) Nesramni dopisnik v «Domoljubu» naj se podpiše, da se vidiva pred sodiščem! Skrivati se za imuniteto poslanca, je nečastno, podlo In paglavsko. Če se pa dopisnik ne podpiše, potem je-in ostane podel lažnivec in grd obrekljivec. — Anton Kepic, poročnik-dobrovoljec v rezervi. (Iz Sela pri Bledu.) Kako vzorno gospodarijo klerikalci, dokazuje ta-le primer. Klerikalni načelnik gospodarskega odbora trgbi pri nas pašnik, in sicer na akord. Za dobro plačo delajo seveda le njegovi pristaši. Poleg tega pa jim pušča še drva in, da se jim delo še bolj izplača, jim pušča tudi še pepel, ki je za nerodovitno zemljo tako potreben. Še prst naj jim ukaže pobrati, vsaj je je že itak dosti malo. Tako se pripravljajo klerikalci na volitve. Treba bo pač pomesti z njimi-, ker drugače spravijo še vse na kant. — Več prizadetih Selanov. (Velike Lašče.) V nedeljo dne 1. maja ob treh popoldne se sestanejo vsi lovci velikolaškega sodnega okraja in sosednjih krajev pri g. Grebeucu v Velikih Laščah. K sestanku, na katerem se bo razpravljalo o varstvu in 'povzdigi lova v splošnem, vabi najvljudneje vse lovce velikolaški lovski klub. (Z Roba.) Tudi pri nas smo se po dolgeiTr-času zganili ter začeli z resnimi pripravami za občinske volitve. Po volitvah v konstituanto je v našem kraju nekako zaostalo politično življenje. Sedaj pa smo storili korak naprej, kar moramo z veseljem zabeležiti, Za občinske volitve smo se združili z narodnimi socialisti ter sestavili enotno kandidatno listo. Tako bomo zmagali našega skupnega nasprotnika. Ljudstvo je pri nas še strašno zaslepljeno in veruje brezpogojno samo g. župniku, strastnemu šusteršičijancu, ki izrablja svojo duhovsko oblast v strankarske namene. Za njega velja le parola,,: Samo udri po SKS.! Kakor izven svoje duhovske službe, istotako tudi v cerkvi, na le»i, v spovednici i. dr. Zaradi tega pozdravljamo z veseljem baš sedaj sprejeti «kancelpara-graf*, predlagan od naših tovarišev v konstituanti, ker edino ta bo ščitil v bodoče čistost vere ter preprečil njeno izrabljanje, s strani duhovnikov. Mora pa že bit' hud maček ta «kancelpara-graf*, da se ga naš g. župnik tako presneto boji. Preteklo nedeljo je otepal in brcal z vsemi štirimi z leče ter si-pal ogenj in žveplo na naše poslance, poleg tega se je pa še izjavil in to na prižnici, da lahko trdi, da v tej zadevi ni tako nespametne vlade v Evropi, kakor je naša. Mi mu to radi verjamemo, ker ga poznamo kot zvestega pristaša šusteršiča in Korelčka. No, pa naj bo, saj s «kancelparagrafom» itak odbije zadnja ura njegovim hujskari-jam. Upajmo, da se bo potem poboljšal, četudi nerad! Zanašamo se pa tudi na svojo lastno moč, s katero jih bomo pri občinskih volitvah temeljito porazili ter pomadli iz občinskega odbora, katerega imajo ne po volji občanov, temveč po milosti dr. Brejca. — S tužnim srcem beležimo vest, da nam je nemila smrt ugrabila enega najzve-stejših naših pristašev, tovariša Janeza Ruparja iz Rup. Pokojnik je bil prava kmetska korenina, spoštovan od občanov. Njegove zasluge za dobrobit občine (bil je več let odbornik v prejšnjih občinskih odborih) so neprecenljive in ostanejo nepozabne. Kot katoličan je bil globoko veren in spoštovan od vseh, tudi nasprotnikov, kot umen kmetovalec pa je bil v sili in potrebi vsakemu na razpolago, bodisi s svetom ali "z dejanjem. Radi bi zatisnili oči ter šli mimo tega, kar se je zgodilo ob njegovi smrti. Da pa zadostimo pokojnikovi časti, moramo objasniti dogodek, da se v pravi luči pokaže krščanska usmiljenost in zavest duhovske dolžnosti našega dušnega pastirja. Resno-je bil pokojnik bolan samo štiri dni. Predzadnji dan je zahteval kot kristijan duhovna, da bi se mu izpovedal. Ker pa g. župnika ta dan ni bilo doma, ga je zahteval naslednji dan zopet ter poslal ponj sela. ob štirih zjutraj. Toda g. župnik je sela odslovil z besedami: «Ta je bil pa Pucljev ter ga ne grem obhajat pred mašo» (ki je ob sedmih). Tako je rajnik umrl ob pol sedmih zjutraj, ne da bi bil previden s sv. zakramenti. Vprašamo Vas, g. župnik, ali je to krščanska ljubezen do bližnjega, katero bi morali Vi v prvi vrsti izpolnjevati, ali je to krščansko, da niti v zadnji uri ne odpustite političnemu nasprotniku? Koliko je že družin in obitelji, katere vsled Vaše strankarske strasti žive v razprtiji in sovraštvu! Zato pa kličemo: Vsa čast našim narodnim predstavnikom, da so uresničili »kan-celparagraf*, kateri ne bo ščitil samo našo stranko, ker do sedaj smo bili v cerkvi proti Vašim natolcevanjem brez obrambe, temveč tudi vero, katera se je že izgubljala med ljudstvom prav zaradi politične hinavščine in nesramnosti slabih duhovnikov. Upamo, da bodo ščasoma tudi nasprotniki prišli do prepričanja, da je »kancelparagraf* potreben in da bodo tudi oni hvaležni našim poslancem, da je prišlo do njega, kajti ta paragraf bo zopet okrepil vero in pripeljal cerkvi nebroj izgubljenih ovčic nazaj. (Šmihel pri Novem mestu.) V naši župniji je silno ogorčenje nad našim g. kaplanom, ki hoče po vsej sili, da bi pristopila kar vsa župnija k Orlom. Toda do sedaj še ni imel g. kaplan uspeha, saj se še celo neštevilni Orli sami norčujejo iz njega. Tistih par Orlov, ki jih ima Šmihel, so pridobile itak le Orlice. Mladi fantje pač radi »plavšajo*! Poprej, ko smo imeli g. Turšiča, ki se ni brigal za Orla in je bil miren, je bila vsa župnija zadovoljna. Sedanji g. kaplan pa dela tako, kakor da bi bila vsa župnija klerikalna. Zategadelj pa je treba delati ,,Kmetijski list" naj ne manjka v prav nobeni kmetiški hiši! Ne pozabite, da se meri moč stranke po številu naročnikov na stanovsko glasilo! na to, da že vendar enkrat odide ta klerikalni petelin od nas. »Kmclska zveza» je neslavno zaspala. Kako pa tudi ne, saj pristopi vsakdo raje k svoji stanovski stranki, kot pa k župnijski. Zelo nas pa veseli, da bo Uveden «kancelparagraf», ker so bo po njegovi uvedbi slišala v cerkvi vsaj božja beseda, ne pa politika. Cerkev ni za politiko, temveč za vero. Kar sedaj vpije »Domoljub« glede «kancelparagrafa», je pa vse skupaj samo prazno bev-skanje, ki kaže, kako je »kancelpara-graf» potreben. Zato le pogumno v volilni boj, da zmagamo še častncjše kakor zadnjič! Stara pravda nas kliče — v boj za njo! (Krška dolina.) Tudi pri nas divja hud boj za občinske volitve. Prižnica bruha grom in strele, ogenj in žveplo na samostojne. Le-ti so vsega krivi. Podirajo cerkve ter zaničujejo vero in duhovnike. Nekdaj dobri pravoverni kristijani so postali danes, ko imajo lastno stranko, vse drugo in samostoj-než ni več človek. Mi pa pravimo: <obno. Za obilen obisjj se priporoča tvrdka «Joss±jp Peteline tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7. JT Večje posestvo z vsem i potrebnimi poslopji se ugodno proda. — Kje? pove Andrej Jaro, Novo mesto št. 109. Trgovina z želez« Erjavec & Turk „pri zlati lopati" v L3D913AHI, Valvazorjev trg št. 7 nasproti križan ske cerkve (prej Eammer-schmid t - Mfihleisen). Zaloga cementa in karbida. JpTAMPIMp ANT.ČERNETtl IJUBLJANA J Za pomlad In poletje priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na .... raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. n- veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljani, Mestni ts>g št. lO. Dražba „IMP LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 feS no živi no in prašiče ceni. Primešaj krmi Mastin! V zmislu odloka deželno vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija lfi"')., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistra', jubijanski iz-poročil dne 28. julija 1899., žt. 25.255, smejo tižetetično. sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, dragisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen V Ljubljana, dne 8. avgusta 1900., ma?. opr št 28.581. — Ako Mastina v lekarnah iD trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 6 zavojev .Mastina stane 50 kron in se jib pošlje poštnine prosto na dom. Mazilo »oper garje (naftoi-maziio) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožue bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček taega mazila velja po pf"ti 15 kron Jkefes^saai? Tpnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. Edina najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon - Orient - Esprese in vsa zadevna pojasnila daje edino koncesijon, potovalna pisarna S EU B W O S ffi B • 0ospo3"jgfsks {Marije Tereiijs) cesta si. 13 Sedlarska delavnica: Koroška cesta št. 17. Trgovina in zaloga: Aleksandrova cesta št. 13. masibor Zaloga konjskih oprem za lahke in težke vožnje kakor tudi razne potrebščine za konje, navadni beli ter najfinejši bičevniM sa kočije. Obnošene opreme in sedla na izbaro. is.ovčegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gonilni jermeni v vsaki širini za mline, žage itd. Postr-4lm to6na In solidna. Na debelo In na drobno. Velika zaloga gumijevih trakov za cepljenje trt. = Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo 1MC. KiaŠtriML ~ Dunajska cesta, JKJB*. št. 20, telefon št. 470. Podružnica -ar Mavibopu, Jur oifieva ulica št« 9. Za trgovce poseben popust. m pg? ist, mi uporne min p. Domač izdelek, v Inozemstvu priznan, tehn,- industr. podjetje, družba z o. z. v Ljubljani. , lome, fee, tailsallie, strojno olja, tiran. Urednik: Jakob Kušar, Natisnila Delniška tiskarna, d. 1 t LjnbljanL