LISTEK. Na lovu. P. D. B(5e aam kaj pride aa pof, rerJe Jaaez pomembao. BNa meaim, da rai ae boate preveč škode naredili ia da ae bo teklo preveč krvi." ,Kdo pa ve?" vprasa postar prevzetao. BNa aaj aič ae pravim. Kaj pa boste streljali ?" nKar dobimo!" rAli hofiete p8a?a ,Seveda, aeveda! Brez psa ai aič," govori Smitek. nČakajte, priaesem vam orožje!" Ufiitelj je porabil ta čas, da ee je obrail do tovariaev: rNorčuje se iz aaa! Glejte, da pride oa t sramoto, a ae mi. Kar se meae tiče, jaz bom storil avojo dolžaost ..." Molčali ao vai. nNapeti aam je treba vae sile. Ker če pridemo prazai, ae aam bodo emejali. A tega ae smemo pnstiti, tega ae! Upam, da a« striajate z menoj vsi?" jVsi!" reče Šmitek. BKakor rečeao, kar se tiče moje oaebe, vam povem, da ae brez pleaa ae vraem domov. Ia če zadeaete se vi, go8pod Jaaez, kako zveriao, bomo že imeli kaj pokazati." BSaj 8mo stirje !tt zaamara Jaaez. BŠtirje smo", pritrdi učitelj. »Tadi aa vaa se zaaašam, gospod Šmitek. Ali ste prvič aa lovu?" če bi slavai občiDBki tajaik hotel govoriti resaico, moral bi pripozaati, da doalej ae ai imel puške v rokah. A sramoval se je, to povedati med tako odličaia-i lovci, za to je odločao pokimal z glavo. BA, seveda! Večkrat že!" rPotem je dobro. Nekaj vaje že imate. Ia to je doati vredao. Vi pa, goapod Grčar, vem, da ae boste zaostajali. Pogamao aaprej ia z aami je srefia juaaBka!" BAhm!a Prisel je ta glas iz postarjevega telesa. BStvar je tbraj dogaaaa", Badaljuje Čaa. BSeveda je odviBaa lovska Breča tadi od dragih stvarij, s katerin«. j« treba račuaati. Jako važaa atvar aa lova je paaka, ia če ta ai dobra, ni apati aa plea. Jaz bi zaal o tem marsikaj povedati." BPa dobre puške so redke", reče Šmitek. BSeveda ao redke. Daadaaes je dobra pa' aka zlata vredaa. Zato pa ae ae more prerokovati izid ia aapeh lova." Ta hip je priael žapaa s paškami. BGo8pod Čaš, vi vzemite to-le! Navadao streliam jaz žnjo. Ia kdo ae aima puško? A vi, Šmitek! Cakajte, vam jaz aabasem!'1 BNa videz je dobra puška", sodi Caa. nUpam, da tadi dobro meče." BMi8lim da, samo zadeti je treba! Koliko patroaov vzamete? BVzamem več vrat. Morda pride kaj večjega." BPa ae atreljajte po aepotrebaem!" BHvala vam lepa! Pojdimo! A potrpite se aekoliko, goapod Grčar, potrpite! Dopoldaa je še dolgo ia atradili se boste po jarkih ia gosčavah dovolj." Poštar je aamreč med tem potegail stekleaico ia pil po malem iz aje. BZa kratek čaa, goapod Cas!" Gospod Čas je samo zmigail z rameai in sel aaprej. Žapaa pa se je amejal, videč, da bo ae poštarja atrasao dolg čaa, ker ob polovici stekleaice se ae bo mogel tolažiti celo predpoldae. BMaogo areže!1' zaklical ae je žapaaov blapec za lovci, ki so poaoaao korakali v hrib. V. V gozdu je gospod Caa se eakrat apregovoril: BSedaj pa le pozor, gospoda! Streljali bomo aa vae, naj si bo ptič ali kaj drugega. Na lova je treba paziti aa vse! če ae zaziblje veja, če zaaaaii liatje, aa vaak glaa je treba poslasati. Ne govorite preglasBO, da lahko čujemo VBak sam!" sKaj pa pes?" sepeče Smitek. BPga bom imel jaz pri sebi," odgovori aČitelj. BMialim, da aima aihče aičeaar proti tema." BJaz že B6,1* mrmra poštar. BTorej je dobro. Le pazite! V kratkem pridemo v smrečevje, morda dobimo tam kako veverico." Po kratkem molka je gospod Čuš aadaljeval svoje podučao predavaaje. BOe kdo kaj astreli, aaj takoj zopet aabaae, ker Bi vaelej, da je žival mrtva. Sicer imamo vsi dvocevke, toda gotovoat je vselej dobra re<5. Merite pa le dobro, da ae kvarimo zastoaj smodaika!a nGoapod Čua, vraBe!" vzklikae Šmitek. nAli gremo Baaje?" vpraaa Jaaez. ,,Čakajte, da vidimo, kam se vsedejo", odgovori ačitelj. BLe počakajte! Koliko jih je? No, ni ravno predaleč! Jaz pojdem naiye!a BKam pa aaj gremo mi?11 BVi pojdite kar ta apodaj aaprej. Jaz grem za vranami, ce kaj zadeaem, potem pa pridem čez vrh za vami. čal bom tako. če bo kdo kaj streljal.1' To rekii je čna odael proti vrha, kamor je bila letela jata vraa. Svojim prijateljem ae je takoj pokazal veačega lovca. Paško je aosil v roki, vedao pripravljeao aa strel, telo apogajeao, klobak potlačea aa čelo. Tako je lazil oprezao in počasi dalje. Njegovi prijatelji so šli po slabo ahojeai gozdai cesti aaprej. Gledali so sicer maogo, a videli malo. Šmitek, ki ae je meada hotel poaebno odlikovati, vodil je s posebao vaemo oaa dva. Z očmi je hotel predreti vejevje, z ašeai vjeti vaak aajmaajai aam. Ali aamo veter je lahao vel skozi listje. MTu morajo biti veverice," aepae aaposled Jaaeza. Ta ma pritrdi. BKraj je res kakor aalaač zaiye!B BIa koliko je žira po tleh!" BLe pazite, goepod Šmitek!" BDa, ta morajo biti veverice \u prikima poštar. (D»Jje.)