Naši dopisi. I/ Rajlioiihurga. (Frančišek Jainšek f.) '<Odprta noč in dan so groba vrata, Al' dneva ne pove nobena pratka.» Kakor blisk je prešinila dne 22. m. in. okoli 5. ure popoludne pretresnjoča vest ves trg, da leži ravnatelj Jamšek od kapi smrtno zadet v nezavesti. Vsa nujna zdravniška poinoč je bila zastonj, kajti drugi dan že so oznanovali zvonovi po vsi fari in vibrajoča črna zaslava raz šolsko poslopje, da je preminol mož, katerega je čislalo vse od prvega gospoda, do bornega kočarja, ter se preselil v boljšo večnost. Koliko spoštovanje in vdanos-t je užival lajni pri svojih tovariših, domači občini itd., kazal je očitno njegov jjogieb, pri katerem ga je spremljalo pet gg. duhovnikov, 35 učiteljev, ves občinski zastop z županom na (•elu, krajni šolski svet, domači in tuji pevci, šolska mladina in ogromna ninnžica obtinstva k zadnjemu počitku. Na grobu je nadučitelj g. Mešiček govoril o nenadomestljivi izgubi rajnega kot očeta, tovariša, ui"itffija itd. tako živo, da se je solzilo sleharno oko. Po odpetem zboru «Blagor mu» izročili smo ga hladni zemlji ter ostavili tužnim srcem tibi grob. Pokojni je bil rojen 17. mal. srpana 1840. 1. v Žalci, obiskoval tu dvoiazrednico in dovršivši 1. 1857. lakratno preparandijo v (lelji, služboval zaporedoina v Konjicab, Slatini, pri Sv. Roku, v Mozirji, Celji, Ijoki pii Zidanem Mostu in od 1. 1870. v Kajhenburgu. Deloval je neuinorno na svoji nadaljni izobrnžbi, vsled ("esa je bil nd 1860—75. 1. c. kr. okrajni šolski nadzornik ter je pred pelimi leti dobil fnstni in zasluženi naslov «ravnatelja». L. 1887. obelodanil je «Drobtinice» v spomin pelindvajsetletnice Slomšeka in v zadnjem letniku ,Popotnika' «Napake pri vzgoji otrok«. V najlepši dobi — bil je star 52 let — pobrala ga je nemila smrt ter iztrgala obitelji ljubljenega očeta, učiteljstvu častnega in odličnega člana, mladini vzornega učitelja, narodu iskrenega rodoljuba, nevednim modrega svetodajalca itd. Blag mu spomin! S. E. V/. Gradca. Dne 25. nial. srpana se je pričel tu na Frančišek-Jožefovi šoli v Wielandovi ulici pod voditeljstvom meščanskega učitelja Františka S o 1 1n e r j a prvi šesttedenski tečaj za deška ročna dela. Tega tečaja se udeležujejo iz Kranjske učitelji Benedek, Poženel, Kleč in tehnikar Schvautzer; iz Štirske paučitelji Top 1 ak, K ri vec, Standinger in trije učiteljski pripravniki. Udeležba je sicer mala, a za udeležence tem ugodnejša, ker se bodo v tej stroki lehko tera temeljiteje izurili. V lepljenstvu poučuje vsak dan od 7. do 10. ure dopoludne narodni učitelj Alojzij Kasper. v mizarstvu pa od '/sll. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne delovodja bolcanske obrtne šole Ivan Blabowsky. Poleg navedenih ur predava pa še vsak četrtek od 6. do 7. ure zvečer voditelj Sollner o pomenu, namenu in metodi tega pouka. Dne 18. vel. srpana bodemo imeli dopoludne prosto, popoludne praktičen nastop in dne 3. kimovca pa sklep z razdelitvijn del in sprireval. Več o lem učiteljskem tečaji znabiti pozneje, ko se vinemo zopet rlomnv. (Prosimo! — Vred.) Na zdar! -k. V/. novonieškega okraja. Okrajna. učiteljska konferencija za slovenske ljudske šole novomeškega okraja ])ode dne 24. vel. srpana t. 1. ob !). uri zjutraj v proslorih ljudske šole v Trebnjem. Poleg obieajnih toček je na dnevnem redu: Podrobni učni načrt za pouk v realijah: a) Na jednorazrednicah, poročata gg. učitelja V. Kmet (v Št. Lovrencu) in L. Pegan (v Prečini). b) Na dvorazrednicah, poroča g. nadučitelj J. Franke (v Št. Petru). c) Na trirazrednicali, poroča g. nadučilelj F. Ka1 inger (v Toplicah). d) Na štirirazrediiicah, poroča g. nadučitelj Fr. Koncilija (v Žužemberku). Letošnji dnevni red nam kaže dve novnsti; prvič je lice njegovo zgolj slovensko, ker so nemške šole pripadle kočevskemu okraju, — in drugič nam pa pravi, da ne bode zborovanje v Novem Mestu, kakor je bilo doslej navadno, ternveč da bo v Trebnjem, kar je bila želja več gg. tovarišev. Zakaj je to dobro in koristno, misliiu da ni treba raztolmačevati. Da ni vsem všeč je gotovo, posebno še takiin ne, katerini je za vozarino več, kakor za pouk pri skupščini. Meseca rožnika je zboiovalo naše ueiteljsko društvo na Toplicah. Petnajst udov — za naše krajevne razraere še precej povoljno število — se nas je uileležilo, kar je predsednik g. F. Kuncilija v svujem nagovoru polivalno omeiijal. PoroiMlu g. V. Zavrla o deških ročnili delih smo z zaniiiianjem sledili. Govoiil pa je tudi piav dobio in piepiičovulno u veliki koristi tacega pouka na Ijudskib šolah. Posvetovali sino se še to in ono, potein pa sklenili, da bodi občni zbor na dan uradnc učiteljske konferencije, a slavitev SOOletniee J. A. Komenskega dne ¦ii. vel. srpana t. I. na Toplicali, v kateio svrho siuo si izvolili slavnostni odsek (gdč. Ekel ter gg. Kalinger, Zavrl, Potokar in Grajland). Mcnili sino namreč, da bode konferencija prej. Ker nas je pa ravno lo varalo, bode moralo slavnostno zborovanje za la dan izostati. Iz Krauja. Vokrajni učiteljski knjižnici za kranjski šolski okraj prirasle so od meseca listopada 1S89. do konca lela 1891. nastopne knjige:* V I. oddelku: Tek. šlev. 81. Deulsche Gramuiatik fur Osterv. Mittelschulen nebst einem Ahrisse der deutschen Metrik von Dr. VVillomitzer. Wien. 1883. 82. Deutsches Lehrbuch fiir die untern Glassen der Gymnasien von Dr. Marcus Pfaneier, 3. Band. 18G4. 83. Deutsehes Leselmch, 4. Band. 1880. 84. Memorabilia Alexai.dri Magni et aliorum viroruin illustrium, * Ta prirastek priobfujemo vsled sklepa vlanske ufiteljske konferencije. — Pia. Phaedri fabulae seleotae, von K. Schmidt und O. Gehlen, 4. Aufl, Wien. 1882. 85. Poročilo o javnih in privatnih Ijudskih šolab deželnega stolnega raesta Ljubljane 1889-90. Uredil prof. Fr. Levec 80. Pcdagogiški letnik, IV. 1890. Izdalo in zal. Ped. društvo v Krškem, cena 1 gld. 87. Slov. Elementarbudi fiir Mittelschulen und Lelirerbildungsanstalten von Jos. Lendovšek, 80 kr. 88. Allerhand Spraohdummheiten von Gustav Wustmann. Leipzig, 1891. 1*25 gld.  V III. oddelku: S5. Lehrbuch der Gescliicble der Neuzeit fiir die miltleren Classen der Mittelsch. von Dr. E. Hanak, U. Autl. Wien, 1885. 8G. Gvumlzuge fflr den ersten Unterricht in der Erdbeschreiliung von Dr. G. Herr, 7. Aufl. Wien, 1879. 87. Unter den Fahnen. Die Volker Oesterr.-Ungarns unter den Waffen. Wien, 1889. 88. Zgodovina Cerkljanske fare. Sp. I Lavrenčič, 1 gld. 89. Star atlas z 1. l.">89. ¦/. latinskim tekstom, Antvverpen. 90. Oesterreich in Worl und Bild, 24- zvezkov, 7'i2O gld. 91. Laibacher Musealverein izdal za 1. 1891 Iri zvezke: a) Mittheilungen des Musealvereines ftir Krain, IV., 1. Abth., Historischer Tbeil. b) 2. Abtli., Naturkundlicber Theil. c) Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, I. letnik z diplomo. 4 gld. 92 Občna zgodovina, sp. J. Stare, kr. prof. v Zagrebu. 90. Zgodovina Novega Mesta. Sest. 1. Vrbovec, c. kr. profesor. Zal. Mat. Slov. 1891. V IV. oddelku: 53. Musterplan fiir landwirtschaftl. Bauten in Nieder-Oesterreich. 9. Blatt tnit 12 Tafeln, 1880. 54. Uebersicbt tiber den Stand des landwirtschaftl. Foitbildungsunterriclites in Oesterreich Ende Februar 1885. 55. Nurodne pesini z napevi. Nabral in uredil J. Žiiovnik , I. del (2. izd.), Ljubljana 1890. 20 kr. 50. Narodne pesmi 11. dol. 20 kr. 57; Naiodne jiesnii z napevi. Nabral v tuhinjski dolin1 S. Malenšek, čveteroglasno post. F. Gerbič. 111. del' izdala Gl. Miit. v Ljubljani, 1800. 20 kr. 58. Lavorika. Zbirka muškili čveterospevov in zborov. III. del, izd. Gl. Matiea. a) 1. tenor, b) 11. tenor, c) l. bas, II. bas. 2 gld. 59. Lavorika. Zbirka mešanili čveterospevov in zlnirov. IV. del, izilala Gl. Matica. a) sopran, b) alt, <¦) tenor, d) bas. GI. Malica izdalii: 00—O7.-Zbirka zborov in čveterospevov za nioške glasove, I. in II. zv. po 50 kr., IV. in V. 70 kr., XIII. 00 kr., XIV. :» kr., XV. 40 kr., XVI. 80 kr. 08—70. Zbori in čveterospevi za mešane glasove, XVII—XIX. zv. po 50 kr. 71. Zbori za moške glasove. XX. zv 72. Slava Stvarniku. Maša I. za moški zbor, ugl. A. Nedved, izdala Gl. Matica, 1883. Partilura in glasovi 70 kr. 73. K Tebi srca povzdignimo. Maša II. za moški zbor ugl. A. Nedved, izdala Gl. Matica 1884. Part. in glasovi 70 kr. 74. Ceikveni Glasbenik I. 1891. 205 gld. 75. So sollt ihr leben. Winke und Bathsdilage fiir Gcsunde und Kranke von rieb. Kneipp. 13. Aufl. 1891. 190 gld. 70. Meine Wasserkur durcb mehr als 30 Jahre erprobt, von S. Kneipp. 32. Auflage. Kempten, 1891. 190 gld. 77. Trije mešani zbori: 1. Naša zvezda. 2. Vet-eli pasl.ir. 3. Vijolični vonj. Ugl. A. Ncdved, izdala Gl. Matica, |S91. 78. Gl. Mutira izdala XXIII. zvuzck: 1. Zaslavenička. 2. Ponočni pozdrav. 3. Ne zabi iiio. i. Podoknica. 5. Ko gledam Ti v oei. 0. Deklelu. 7. Nngrobna pe^ein. 8. Avstrijn moja. Uglasbil A. Nfdved. Ljubljnna, 1891. 2 gld. (Konec prih.) 7i (>rma pri Novem Mestu. Na kmetijski šoli na Gnuu poueuje se v učiteljskein tečaju v nastopnein redu: g. vodja R. Dolenc poučuje (i sadjarstvu. trlarslvn m kletarstvu in g. pristav Rohrman o živinarstvu, gnojarstvu in o pridelovanji knne. Puuk Iraja dojioludne po 3 ure in popoludne po 2 uii. Hazven tega so še praktične demonslracije, katere se pa j)o okolišeinnh določijo vsaki dan posebej. Letos so v tem tečaji gg. učitelji in sicer: 1. iz ("iiKinialjskcga okraja: Fr. Kopitar iz Gribelj, A. Kadunec iz Adlešič in J. Lokar iz Doblič; 2. iz litijskega okraja: K. Pikl iz Prežganja; 3. iz ljubIjanske okolice: J. Cerar iz Škocijana; 4. iz kamniškcga okraja: I. Toinan iz Moravč; 5. iz kočevskega okraja: 1. Znpanec iz Vel. Poljan; 0. iz kranjskega okraja: K. Benedik iz Smlednika in Fr. Gartner iz VeleMOvega; 7. iz krškega okraja: V. Gebauer iz Šmarjete; 8. iz postojinskega okraja: J. Šuligoj iz Ostrožnega Brda; 9. iz radovljiškega okraja: .1. Žiro vni k iz Gorij. Iz Ljultljane. (Razstava učil vZagrebu. — (1 ešk i gostje.) Hrvatski učitelji prirede letos v Zagrebu razstavo učil. Znani so učitelji s Hrvatske, kako vrlo delujejo na šolskem polji, da koristijo tako svojemu narodu in povzdignejo ugled svojega stann in preprifani smemo biti, da jim bode la razstava v čast in ponos. Komur razmere pripuščajo, ne zainudi t.e lepe prilike ter pohiti te | očitnice v kraljevi Zagreb, da se pouči o tiudu in marljivosti brvatskega učiteljstva! Poroča se nam, da bode še celo s severne Ceške prišlo nad 100 učiteljev ogledat si to razstavciZa vspiejem češkib gostov se delajo v Zngrcbu lepe priprave in kakor znano, bndo obiskali naši severni lovaiiši pri tej priliki tudi naše južne kiaje: Reko. Pulj. Trst, Postojino, Ljubljano in Bled. Iz Prage se odpeljejo dne 13. t. in. zvečer ter poraudivši se jeden dan na Dunaji, dospejo v Ziigreb dne 15. I. ni. ob :'J4 na 8. uro zvečer. Dne 10. ae ndpeljejo v Reko, kjer si bodo ogledali Traat in Opatijo ter odšli potem v Pulj. Dne 20. bodo prispeli v Trst in ostali tani tudi dne 21. in ?i ogledali niesto, okolico in Mirainai'; nekateri pa pnjdejo tudi v Benetke. Potem gredo v Ljubljnno, kainor dospejo, kolikor je dosedaj znann tlne 22. t.. in. o!> :>/43. uni. popoludne. Med potjo si bodo ogledali tudi postojinsko janio. V Ljubljani naineravajo ostati dva do tii dni. Spodobi se slovenskeniu učiteljstvu, da svoje severne tovariše kar najboli inogoče lepo vsprejmeiiio in pozdravimo ter vse potrebno ukreneino, da jiin bode bivanje rned nami prijetno in zabavno. Odbor «Slov. učit. društva* je žo sklenil, da jili pozdravi, jim preskrbi za dva dni ])i-e/.pla('iiii prtiiiorišra, razkaže zaniuiivosli Ijubljan skega iiiesta in jiin priredi ^ poiuočjo Ijubljanskil narodnib društev koncert z vojaško godbo s sodelu vanjem pevskcga društva «Ljubljana», sl. ljubljanskegi kvarleta in tamburaškega zbora. Odbor «Slov. učil društva« obiača se pri tej priliki do učiteljstva i Ijubljanske okolice in od drugod s prošnjo, da sc koniur je mogoče, udeleži vsprejeina in koncerta. 01 jednem prosimo tudi sl. okrajna učit. društva onil okrajev, kjer bodo češki učitelji potovali, da jib pi-i  primerno pozdravijo, tako n. pr. v Postojini, v Kranji v Lescah itd. ter na ta način vsi slovenski učitelj  pokažemo, da so nam dobrodošli naši severni tova  riši. Če bi se pa vspored polovanja kaj spremenil, » bode že to vsepravočasnonaznaniloposlovenskih listili Iz Ljnbljane. (Dalje.) Ta razstava je irnela jak< dobrodejne uspehe. Naroeilo se je za I. mestno pcl razredno deško šolo za 430 gld., za dekliško šolo pr sv. Jakobu za 140 gld., razven teh so naročile š< c. kr. vadnica, spodnja gimnazija v Ljubljani, šole ' Raiiečab, na Fužinah, na Barji učil v skupneni zneski nad 700 gld. Počitnice v Ijubljanskem inestu je nekoliko pie nienil razpis vis. t. kr. deželnega šolskega sveta ; dne 17. svečana št. 15. Ta namreč odreja, da se iniaji pustne počitnice opustiti, inesto njih pa imata prost; biti dva dneva konci prvega polletja, tako kakor n;i srednjih šolab. Koliko skrbij hna nieslni občinski svet za šolstvo kažejo dotaiije, katere dovoljuje taisti leto za lettui ljubljanskim šolam. Dobivajo pa: I. mestna deška šola: za stvarne potrebščine . . gld. 117'— za učila (zvezke, knjige itd.) « 03'— za šolsko knjižnico ... « 22'5O -- gld. 20251 II. mestna deška šola: za stvarne potrebščine . . gld. 135-— za učila « 84' — za knjižnico <• 30 — --- i\\r — 8razredna dekliška šola pri s v. Jakob u : za stvarne potrebščine . . gld. 105-' — za uoila « 50'— za knjižnico > 20'— —- « 180-— 8razredna vnanja šola pri Ur- š u 1 i n k a h : za stvarne polrehščine . . gld. 141'— za učila « 91- — za knjiznico « 32'50 207-50 Jednoraziednica na Barji: za stvarne potrebščine . . gld. 13' — za učila « 30'— za knjižnico « 10 — za materijal k ženskim roč- nim delum « 20' — 73' — Vse šole skupaj . gld. 972'— To >e blizo tisoč goldinaijev in vender dobiva še vsaka šola skoraj slednje lelo kako i z r e d n o podporo. Tako je dobila letos Sola na Baiji 100 gld. v nakup učnih pripomočkov. Prebrala sta se še dva lazpisa. l'rvi oinenja, kiiku je treba postopati s kuponi, katere iinajo v Kleinmayrjevi zalogi izdane knjige, drugi pa določuje, da se iindjo pri disciplinainih pieiskavah rabiti posebni, na novo sestavljeni stanovski izkazi. G. nadzornik pripomni. da dosedaj še ni bilo v Ljubljani upotrebljevati teh izkazov I.er upa, da jih tudi v pribodnje ne bode. Nato šele podal nam je g. nadzornik svoje upazke o tein, kar je videl in slišal pri nadzoiovanji. To vseskozi strokovnjaško in zanimivo poročilo J>ilo je jako obširno. Moj spis bi postal predolg, ako bi hotel vse omeniti. Utisek, katerega je ljubljansko šolstvo na g. nadzornika napravilo, je bil jako ugoden. Povsod je našel lepo disciplino, dobre uene uspehe. A kjer je veliko luei, je gotovo tudi nekaj sence. Łolska poslopja in uprava ne zadostujejo povsodi zabtevam. Samo I. in II. mestna deška šola, .šola v Marijanišči in trije višji razredi notranje šule pri mm. Uršulinkah so dobri, vse drugu je slabo. Najslabša je šola na Barji, katera ima tri peči in drvarnk-o v šolbki sobi, pa vender še zebe po zimi učitelja in učence. Slabi prostori so pri sv. Jakobu, prcnizki pa v Licbtenthurnovem zavodu. Tudi v vnanji uršulinski šoli je ranugo nedostatkov. Upati je, da se vse to sčasoma izboljša, nedostatki odpravijo. Mestni magistrat je dobil nalog za novo barjansko šolo primernega piostora, sostaviti proračun ter napi-aviti ("rtož zanjo. Tako bode tudi po nekateiib drugih šolah nolranja opiava nspredovala. Mestna obeina se mnogo trudi ter je napravila že nekaj novih klupij, popolnila zbirke učil in je izdatno pomnožila šolarske knjižnice, da se morejo zdaj kar naravncst vzorne imenuvati. Uradni spisi bili so veeinoma v lepem redu. IVi otiucib, kateri so ostali neizprašani, mora biti naveden vzrok, zakaj se niso izprašali. Redi, kateri se izstopivšim učencem v izpustnice zapišejo, morajo biti v kalalogu poočiteni. Vsako vodstvo naj sliranuje koncepte uradnih spisov. Mnogokrat je treba kasneje vedeti, kaj se je pisalo. Vsi spisi, s koncepti vred, naj se konci lela povežejo v snopič, katerega inventar je opisati ter postaviti kot važen del taistega v šolsko registraturo. G. nadzorniku se zdi. da se važnost uradnih spisov ne jemlje dovolj v poštev. D i s c i p 1 i n a je bila puvsodi lepa. Učiteljstvo se je izreklo, da ni irnelo glede discipline ranogo opraviti z učenci. Zapazilo se je tudi, da otroci ne kade več tako tigaret na javnib prostorih, kakor se je to godilo. Vender naj se pa ta disciplina ne vzdržujc z drakoničnimi sredstvi. Učitelj ne more zgojiti blazcga značaja, če sam ni blag. V učnem t. j slo venskem jeziku so bili u^[)obi j)i av dobri. Posebno velik napredek napravile so v tein predmetu dekliške šole. Branje. V prvem razredu naj *e vaje s podvojenima soglasnikoma (lj, nj, br, bl, skl itd,) temeljiteje vadijo. Nekateri otroci berejo berilne vaje pii velikib črknb gladko, prejšnje vaje s podvojenima soglasniknma delajo jim pa še težave. G. nadzornika je vesclilo , tte so učenci v prvem raziedu že do dobia poznali 1 o č i 1 a. S prvega pooetka je že treba otioke vaditi. da pazijo na ločila. V višjih razredih bi bilo želeti nekoliko več estetičnega branja, osobito v dekliških šolab. Privatne šole skrbe bolje za to. Ker nirnamo meščanskih šol, morajo nam taiste pač Srazredne ljudske šole nadomestovati in nadoniestiti. Zato je gledati, da se učni smoter taistih populnotna doseže, metodično postopanje izboljša, pouk vglobi iu sisternatično uredi. Pesniški proizvodi se jemljo precej površno. Tu je treba, da si otroci dotično pesem prebero pred obravnavo doma, da si izpišejo v poseben zvezek vse neznane jim besede in izraze. Potem je treba v šoli razven vsebine obravnavati tudi pevsko niero, verz, stik, kitico in naposled je treba podati prav kratek životopis dotičnega pesnika. Deklice po višjib mzredih naj se seznanijo s slovensko literaturo kolikor mogoče. Slovniški pouk je bil v ubče prav duber. V nižjih razredih več vzgledov, inanj pravil! V tenninologiji ni jednakega po?topanja. V nižjili razrudih bodi taista izključnu slovenska, v srednjih naj se preide v deškib šolab polugoma na latinsko, v višjib raziedib pa naj bode izključno latinska, kateru kakor je letošnja skušnja pokazala, otrokom ne dela niti najmanjše težave, pa je z oziroiu na gitnnazije in realko jako potrebna. Učenci naj se ne mučijo preveč s sklanjatvijo in s sprego. (Konec prib.) Iz L.juliljaiic. (Abiturijentska veselica.) Če pugledaino v zgodovino učiteljskega stanu za par desetletij nazaj ter jo primerjamo glede veljave in zavednosti učiteljstva z denašnjo, moramo priznati, da se je storil v tej stvari velik korak naprej, katerega ima učiteljski stan najbolj zahvaliti državnernu Jolskemu zakonu. Ta zakon je dal Ijudskemu učitelju priliko do naobraževanja ter ga vsposobil, da s je pomaknil med druge ornikane stanove. In res zapazimo dandanes ljudskega učitelja v vseb omikanih krogib, društvih in korporacijab, kjer je treba delovati za prospeb naroda. Prejšnja leta — daleč nam ni treba segali nazaj — je bil pa Ijudski učitelj povsndi preziran, porabili so ga k vefjem le še za prav navadnega ^lugo. (Konec prih.)