IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1958 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 21-80 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 din ^0 XIII., ST. 1 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO sreda, 28. septembra 1960 Mi in skladi . Razprava na delavskem svetu " Postajala vse živahnejša. Na-?2°či 5o dvigali roke, prosili za ese^o in v padali kar vmes s pri-***bami. Skoraj dve uri se ^foljevala razprava preden S' Pomirili duhovi. Ta f > bil J2 ko^ je računovodja povedal, ,a 5trosek, o katerem so razprav-ne bo obremenil sklada za Sehe dohodke, marveč da se to *«tra kot materialni izdatek, °,Je takoj vsi pomirili. Nihče ni *c prosil za besedo. — To se je >}?dilo v enem izmed škofjelo-iklh Podjetij. ^ *av podobno je bilo v Kranju. i/i7. kolektivom nekega podjetja it so pomiritev nepričakovano hitra. ll ^ a }°lčna razprava, komu naj pili fci m komu naj bi ne ku- *°nčno Ko»'C P° obleko in copate. — W moralo lavski to tudi priti so bi irn l- ^lavski svet. Navzoči ttj 'stev^ne pripombe, kako y. <*a/o to ceneje preskrbeti, kako lit . treba črtati iz spiska ve-n 0 tistih, ki jim ta obleka ni *Mo potrebna in podobno. Po-Pa je nekdo pojasnil, da gre ' tefn za obleke, ki so pač ob-n;?"e Po pravilih higiensko teh-plT 2.a*"te, in da kot take mora j JetJe izplačati iz sklada za ma-r'đ/«e stroške. Zadeva se je brž ^trnenila. Bili so predlogi za j ?a delovna mesta, kjer naj bi "g*« dobili te obleke. Ramenoma nismo navedli imen poetih kolektivov, ker taki Prti?''-v blažji ali ostrejši obliki, Qaiajo na dan tudi drugod. — ^e f osnovi za nepravilno poj-feo7t*-'c tn vrednotenje sredstev Škil Va- Kadar je beseda o stro-fsi L2 jklada za osebne dohodke iti s*usajo najti izhod v štednn, l( 0 trezno in pravilno presojajo, Pod h^atek v resnici potreben in nilbno- Kadar pa pride pojas-tih' if %re kak izdatek iz dru- brii .ladov, so vsi dokaj trii. vsi doka) brez- tdl^aKS0 Prcd nami med drugim nil) P°'tetne konference sindikal- Voj°rZanizacij. Treba je, da se *aci';Va vse^ družbenih organi-to, ^ v kolektivih zavzamejo za njt>na 1 s pravilnim prikazova-^°»j« ^0s.P°darstva v kolektivu, ni m tudi v širši skupne ' "Vel tovili lOStl, **vs**1l občutljivost in štednjo Ig v $klade, na celotni dohodek, ki j* sredstva podjetia. Zasluž-^h0jlmeznikov in sklad osebnih U v kolektivu sploh je f>olj / a,< v prihodnje pa bo še •»;Cat bi že bil, da bi cesto iz Begunj v Tržič (pod hribi) vendarle uredili tako, da W vzdržala promet kakršen Je postal na njej zadnja leta. V poznem jesenskem, zimskem in zgodnjem spomladanskem času še gre, toda v poletni turistični sezoni je vzdrževati cesto skoraj onemogočeno-Motorno vozilo za motornim vozilom, tablice na njih Pa vseh vrst, vendar pa je vež takšnih, ki jih ne poznam pa da bi vedel od kod so turisti.« J, spored dela za „ledi otroka" Bohinj — V bohinjskem kotu se že sedaj marljivo pripravljajo na praznovanje »Tedna otroka«, da ga bodo kar najsveča-neje proslavili. Društvo prijateljev mladine v Bohiniski Bistrici bo v nedeljo, 2. oktobra dopoldne, sklicalo razširjen sestanek za vse prijatelje mladine in za vse tiste, ki imajo z njo bodisi takšne ali drugačne opravke. Na sestanku se bodo pogovorili o pripravah in izvedbi letošnjega praznovanja »Tedna otroka«. Sestavili so bogat program dela. Tako bodo med drugim izvedli in poživili akcijo za postavitev naselja za prehodno mladino, s čimer ji bo omogočeno prenočevanje in letovanje, izvedli bodo akcije za zvišanje naročnine glasila Društva prijateljev mladine, s sodelovanjem šole pa bodo svečano otvorili mlečno kuhinjo v adaptiranih prostorih, ki bo sodobno urejena in moderno opremljena. Le-ta bo služila tudi za gospodinjski pouk. Nadalje bodo odprli šolsko razstavo in na njej prikazali izdelke teh- USPEHI ŠPORTNEGA DRUŠTVA Žiri — Šolsko športno društvo v Zireh, ki že nekaj časa uspešno deluje na tamkajšnji osnovni šoli, je imelo v preteklih dneh svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali uspehe in ugotovili, da le-ti niso bili majhni. Zlasti lepe uspehe je dosegla atletska sekcija, saj so celo na tekmovanju med osnovnimi šolami na Gorenjskem zabeležili nekaj prvih mest. Med počitnicami so imeli tudi svojo delovno brigado, ki je urejala šolsko igrišče. Zgradili so igrišče za vsa atletska tekmovanja, rokometno igrišče, pripravili so pa tudi teren za gradnjo igrišč za odbojko in košarko. V društvu je 80 članov. Ob zaključku zbora so sprejeli več sklepov za bodoče delo, med drugim tudi, da bodo še letos dokončali športno igrišče, izvedli več prijateljskih tekmovanj s sosednimi šolami itd. DA BO KLUBSKI PROSTOR ClM PRIJETNEJŠI Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Zireh si za letošnjo sezono pripravlja dokaj pester program dela. Prav v teh dneh urejajo v Zadružnem domu klubski prostor, v katerem bo tudi televizijski sprejemnik, ki ga je kupila tamkajšnja socialistična zveza. V prostoru, kjer se bodo zbirali, bo preskrbljeno za čitalnico, šah, radio, razno literaturo in drugo. Dramska sekcija Svobode pa se že nekaj časa uči in pripravlja letošnjo prvo igro »Babilonski stolp«, ki jo bodo predvidoma uprizorili v novembru. Ta sekcija ima namen v letošnji sezoni uprizoriti vsaj 4 dramska dela. V DVORANO BODO DOBILI NOVE STOLE V novi Prosvetni dvorani v Zireh ob svečani otvoritvi še ni bilo ustreznih stolov, kakor tudi prave razsvetljave. Prav sedaj pa tovarna Stol iz Duplice dela za to tovarno nove moderne stole, ki jih bodo namestili in pritrdili v dvorani. Dvorane, ki je zelo lepo urejena, ne mislijo uporabljati za razne zabave, temveč le za kulturno-prosvetno udejstvovanje. nične vzgoje. Za pionirje in mladino pa bo nedvomno najzanimivejša in najbolj razveseljiva pionirska veselica, na kateri bodo pripravili tombolo, objavili uspehe letošnjega tekmovanja, najboljše pogostili itd. Ob zaključku bo Društvo sklicalo tudi roditeljski sestanek, na katerem bedo govorili predvsem o ustanovitvi prepotrebne varstvene ustanove v Bohinjski Bistrici. Njihov program dela zajema tudi tesno sodelovanje s TVD Partizan, saj bodo pomagali pri poživitvi akcije za ureditev sanitarij v Domu Partizana in tušev za kopalnice v telovadnici, razen tega pa bodo pomagali tudi pri dokončni ureditvi športnega igrišča. -an Stanovanjski problem za učitelje in profesorje v Zabreznici b° bližnji prihodnosti odpadel. Na sliki v ospredju vidite gradnjo večjega stanovanjskega bloka (6 družinskih m samskih stanovanj), ki bo predvidoma vseljiv prihodnje let« Iz tovarne „Runo" v Tržiču Rekonstrukcija pred rokom V tovarni »Runo« v Tržiču 60 preteklo soboto proslavili desetletnico, odkar je prvi delavski svet sprejel podjetje v upravljanje. Popoldne je bila svečana seja delavskega sveta, ki so se je udeležili tudi sekretar Obč. komiteja ZKJ, Zdravko To-mazin, predsednik občine, Lovro Cerar, predsednik OO SZDL, Stane Rešič in drugi. Po svečani seji so si gostje ogledali tovarno, ki je v zadnjih dveh letih gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Jerman Franc, kovinostrugar in Šter Magdalena, uslužbenka; Rozman Stanislav, čevljar in Smolič Jožefa, prešivalka; Juraj evčič Anton, delavec in Rih-ter Terezija, pletilja, Cenar Vencelj, kovinostrugar in Kožuh Ana, tkalka; Mihelčič Matevž, šofer in Zorko Terezija, pletilja; Mihelčič Peter, vodovodni instalater in Jagodic Marija, kmečka delavka; Verbov-šek Anton, tov. delavec in Cankar Marija, tov. delavka, Pro-sen Miha, kontrolor in Rotar mm 1 lb L. B. Jesenice VPRAŠANJE - Ker nameravate odpovedati najemno pogodbo, vas zanima, kolikšen je odpovedni rok. ODGOVOR - Ce ni v stanovanjski poigodbi določen odpovedni rok, je v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) določen 30 dni. V. K. Radovljica VPRAŠANJE - Kot vajenec ste zaposleni 2 leti pri privatnem obrtniku, zanima vas, koliko ur dnevno morate opraviti. ODGOVOR - V skladu z uredbo o vajencih (Uradni list FLRJ, št. 39/52) znaša delovni čas v drugem letu učenja 45 ur tedensko. O. L. Kranj VPRAŠANJE - Zaradi bolezni vam je bil priznan krajši delovni čas, 4 ure dnevno, zanima vas ali ste upravičeni do letnega dopusta. ODGOVOR - V skladu z zakonom o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni List FLRJ, št. 51/54) nimate pravice do letnega dopusta, ker imate skrajšani delovni čas zaradi odločitve obratnega zdravnika in se ta čas smatra kot da ste bolni in da ste v bolniškem staležu. V. L. Škosja Loka VPRAŠANJE - Prejemate družinsko pokojnino, radi bi se zaposlili, toda ne s polnim delovnim časom; zanima vas, ali ste za čas nepolne zaposlitve upravičeni do pokojnine. ODGOVOR - V skladu z zakonom o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, številka 51/57) boste upravičeni še naprej prejemati družinsko pokojnino, ker se ne boste zaposlili s polnim delovnim časom. K. M. Kranj VPRAŠANJE - Zanima vas, ali vam kot vajencu v tretjem letu učenja pripadajo nadure. ODGOVOR - V skladu z uredbo o vajencih (Uradni list FLRJ, št. 59/52) znaša delovni čas v tretjem letu učne dobe 48 ur tedensko. Ce delate preko tega časa je to prepovedano, če pa že delate po nalogu gospodarske organizacije, ste upravičeni do nadur. B. J. Škofja Loka VPRAŠANJE - Pred leti ste posvojili otroka, 6 katerim živite skupaj v gospodinjstvu. Zanima vas, Če bi umrli brez testamenta, ali postane on dedič. ODGOVOR - V skladu z Zakonom o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55) je posvojenec upravičen do dedovanja tudi brez testamenta. Ana, kontrolorka; Habjan Ivan, strojni tehnik in Šteblaj Marija, trg. pomoč.; Sire Franc, pnev-matiker in Zerko Milena, na-meščenka; Pestotnik Jože, av-tomehanik in Vehar Stanislava, finančna uslužbenka. Rodile so: Dolen Vera — dečka, Bene-dik Vera - dečka, Klofutar Silva — 2 deklici, Kordež Marija — dečka, Subic Antonija — dečka, Pintar Marija — dečka, Do-linar Maksa — deklico, Vidic Marija — deklico, Burgar Juli-jana — dečka, Zavrl Jožefa — dečka, Pajestka Marija — dečka, Mulej Cecilija — deklico, Grašič Marija — deklico, Hada-lin Danica — dečka, Logar Marija — dečka, Triler Ana — deklico, Leber Marija — deklico, 2užek Antonija — dečka, Baj-želj Antonija — dečka, Košir Ljudmila — deklico, Hudobivnik Alojzija — deklico, Podgoršek Antonija — deklico, Rotar Marjeta — dečka, Žagar Ivana — dečka, Markič Suzana — deklico. Umrli so: Rozman Marjeta, stara 82 let, Vičič Andrej, star 53 let, Nu-rovec Berta, stara 36 let. NA JESENICAH Poročili so se: Smolej Franc, kmečki delavec in Eržen Ivana, kmečka delavka; Suhonjič Mehmed, delavec in Zajmovič Hamijeta, gospodinja; Mirtič Janez, šofer in Eržen Zvonka, frizerka; Da car Peter, strojni ključavničar in Bregant Veronika, dri. uslužbenka. Umrli so: Drobež Štefan, star 71 let, Ko-šelnik Ivanka, stara 82 let, Stru-gger Helena, stara 72 let. PROTESTNA RESOLUCIJA Predoslje — V nedeljo, 25. septembra dopoldne, je imela osnovna organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev v Predos-ljah redni letni občni zbor, na katerem so pregledali uspehe in pomanjkljivosti v preteklem letu. Ugotovili so, da je bila organizacija dokaj aktivna, saj je v sodelovanju z organizacijo ZB, s strelci in nekaterimi drugimi organizacijami sodelovala na vseh pomembnejših prireditvah. Tudi predavanj se je članstvo udeleževalo 75 odstotno. Program dela, ki so ga sprejeli, obsega predvsem še aktivnejše delo vsega članstva, v prvi vrsti pa 100 odstotno udeležbo v članstvu strelske družine, še tesnejšo povezavo z Zvezo borcev, s katerimi naj bi skupno imeli razna predavanja na osemletki v Predosljah itd. Pred zaključkom je članstvo grobo obsodilo ravnanje četniških beguncev v New Yorku, ki so našo delegacijo na zasedanju OZN nesramno žalili. Zato so odposlali protestno resolucijo Glavnemu odboru rezervnih oficirjev in podoficirjev v Beogradu in organizaciji Združenih narodov. skoraj popolnoma spre"1 svoj notranji videz. ■ ^ Za rekonstrukcijo je P°*?LoV porabilo približno 70 naiW ^ dinarjev. Kupili so tudi veC je dernih strojev. Pred kratki1" ^ začel obratovati nov hidra, ^ ni likalni stroj, ki je edilUtudi vrste pri nas. Obratuje Pa || nov brizgalni stroj, ki del ^ principu fotocelic. Dalj ^aS&$y dela tudi Pasting naprava šenje in fulminoza za bru^ usnja. in & Zvečer je na zborovanj" $ lovnega kolektiva govori ^j, uspehih tovarne Runo v za ^ desetih letih predsednik DS. < re Radan in obljubil, da W> ^ lektiv v prihodnje še bolj«% spodaril, saj bo že do ja°, \fi končana rekonstrukcija, ^ p omogočila večjo proizvod^0 boljše delovne pogoje. g. tržni prtf Itd V KRANJU Fižol 60 do 90 din, mleko 30 d:n, ajdova moka 65 do 75 din, ješprenj 70 din, kaša 90 din, krma za kokoš 40 din, koruza 40 din, proso 40 din, oves 25 din, krhlji 40 din, lisičke 50 din za liter, korenček 30 do 40 din, 6ir skuta 120 din, surovo maslo 560 din, čebula 40 do 50 din, sladko zelje 20 din, ohrovt 20 din, kislo zelje 80 din, solata 60 do 70 din, pesa 30 do 40 din, zelena paprika 50 din, jabolka 30 do 40 din, hruške 30 do 65 din, cve-tača 90 din, paradižnik 40 din, gobe za vlaganje 300 din, fižol v stročju 50 do 70 din, kumare 30 din, kumarice 90 din, slive 70 do 80 din, jedilne buče 10 din za kg, jajca 25 do 27 din, kokoš 650 do 750 din, piščanci 360 do 450 din za kos. REKONSTRUKCIJA C*#A KOKKICA—NAKLO? s' Zlasti v zadnjih letih se j^lj nje na naših cestah čeda"6 p izboljšuje, saj imamo \l renjskem že skoraj vse *e' . & reda in pretežni del že *u j f» Ste III. reda asfaltirane vsaj prevlečene s prof^^ smolo. Vendar je še do flf ostalo nekaj okrajnih i° * ^ činskih cest v nemogoče V* nju. Ena izmed takih je *J° jjr sta III. reda Iz Kokricc d° J klega, ki je že nekaj & tako razpokana, da ih* ™ reči, da so na njej samo In luknjice, temveč že Pra ,cj f ki in kotanje. Vožnja P° flL f dobesedno nemogoča. Cc ^ 1" že kdo z vozilom na cesto, jc izpostavljen BeY? $ Po ugotovitvah, cesta *e časa ni bila nasuta, in i0 Jrfj Iz razlogov, ker jo imaj° 0 asfaltirati. Toda korist"'^, jfi upravičeno vprašujejo, g^jpr rekonstrukcije ceste v 'e\y W letu še sploh prišlo, Afj^t kem stanju, kakršna ic jjjtf* ne more več služiti 1»\ naraščajočemu prometu. * ^ kazalo, da bi jo nasuli. na to, kdaj jo bodo ^ ML 77 GORENJSKI 28. SEPTEMBRA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO GOSPODARSKE VESTI # Junija 1961 promet skozi ljubeljski predor. Po sklepu jugoslovansko-avstrijske tehtne komisije, bo izročen ijubeljski predor na avstrijsko - jugoslovanski meji v Promet za cestna vozila sredi junija prihodnjega leta. Komisija računa, da bodo vsa dela v tem važnem predoru na poti med Tržičem v Jugoslaviji in Celovcem v Avstriji končana do konca ju-niJa leta 1962. Predor skozi Karavanke je dolg 1600 m. • Nova tovarna stekla v Nižini Tivta. Izvršni svet LR Crne gore je pred kratkim sklenil, da se v bližini Tivta v Črnogorskem Primorju 2§radi tovarna stekla, za ka-tero sta že izdelana in odobrena idejni načrt in investicij- ski Program. Za zgraditev to- varne, ki jo bodo gradili v dv.eh fazah, bodo porabili Približno 700 milijonov dinarjev. Po dokončani prvi fazi gradnje bo tovarna ustvarila etni brutoproizvod 1200 milijonov dinarjev, ko pa bo popolnoma dograjena, bo znaša-|a vrednost njene letne proizvodnje 3 milijarde dinarjev. V tovarni bo tedaj zapornih 300 delavcev. • »Kremen«: 7300 ton pe-^ka v avgustu. Rudarji podjetja »Kremen« iz Novega mesta so avgusta dosegli zavidljiv uspeh: nakopali so jSOO ton kremenčevega peska *n dosegli tako doslej najvišjo mesečno proizvodnjo. Ce-Prav letošnje vreme zaradi p°gostnega dežja ni bilo najugodnejše, so dosegli tako le-pe uspehe tudi zato, ker podešeno uvajajo mehanizacijo' košnji proizvodni plan 5*-000 ton kremenčevega pe-s*a nameravajo preseči vsaj *a l®% že do 29. novembra, do konca leta pa bodo nakoti nad 60.000 ton kremen-pVega peska. Tudi izvoz je et°s mnogo ugodnejši kot Vsa leta doslej, saj so letos izvozili že za 25 milijonov deviznih dinarjev kremenčevega peska. £ Največja transformatorska postaja v državi. V neposredni bližini Kruševca bodo te dni zaključili prvo fazo graditve velike transformatorske postaje, ki bo po dograditvi največja v državi. V kratkem bodo montirali naprave za 110 KV, medtem ko bodo naprave za 220 KV montirali šele takrat, ko bodo dokončali vsa druga dela. Po tej novi transformatorski postaji bodo povezani najvažnejši elektroenergetski viri v Jugoslaviji s Srbijo. Gradbena dela opravlja podjetje »Jastrebac«, jeklene rešetkaste stebre za električno napeljavo, pa je izdelala tovarna «■14. oktobar«. $ Graditev avtomobilske ceste skozi Niš. Pred kratkim so začeli z deli pri graditvi avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« skozi Niš. Z deli so začeli na mostu čez Ni-šavo, ki so ga lani zgradile mladinske delovne brigade in po katerem stopa avtomobilska cesta v Niš. Za dokončno dograditev ceste skozi mesto bodo morali porušiti tudi precejšnje število hiš. 0 Turbine za Etiopijo. S posredovanjem poslovnega združenja »Ingra« v Zagrebu so te dni prejeli v Litostroju dve tuje naročili za opremo hidrocentrali, in sicer sta naročili iz Etiopije. Za hidrocentralo »Tis Abbai« sta naročeni dve Francisovi spiralni turbini po 5380 KS in 1 električni mostni tekalni žerjav z nosilnostjo 25 ton. Za hidrocentralo »Adolo« pa so naroČili dve Peltonovi turbini, po 670 KS in ročni škripec z nosilnostjo 10 ton. Skupno opremo za obe hidrocentrali bodo dobavili ob koncu leta 1961, oziroma v prvem četrtletju 1962. Mehanizacija v gradbeništvu Vse več strojev Problem delavcev v gradbeništvu je še vedno na Gorenjskem precej pereč. Zato prav gotovo vsa gorenjska gradbena podjetja težijo za tem, da svojo proizvodnjo na deloviščih mehanizirajo, to je, da delavce nadomestijo z ustreznimi stroji. Prav v zvezi s tem smo obiskali največje gradbeno podjetje na Gorenjskem »Projekt« v Kranju. V razgovoru z direktorjem podjetja tovarišem Koprivcem smo zvedeli, da se je stanje za nabavo strojev v gradbeni industriji precej zboljšalo, predvsem z novim načinom delitve dohodka, ker je ostalo na razpolago več prostih sredstev, kot prejšnja leta. Tako je bilo pred dvemi leti na razpolago za nabavo strojev 56 milijonov, medtem ko se je letos ta številka povečala na 70 milijonov din. Kot nam je še povedal direktor podjetja bodo letos nabavili stroje predvsem iz gotovih sredstev. Opremili bodo zunanji transport, čeprav imajo že sedaj na razpolago 23 tovornih avtomobilov. Mehanizacija v gradbeništvu je precej pomembna za težka zemeljska dela, zato bodo tudi za ta dela nabavili stroj, ki bo zadostil vsem potrebam gorenjske industrije. Kot dober dokaz, da je mehanizacija v gradbeništvu nujno potrebna, naj nam služi samo primer izdelovanja izdelkov iz žlindre in cementa v gramozni jami na Polici pri Naklem, kjer je splošno gradbeno podjetje Projekt nabavilo stroj, ki na dan izdela s 6 delavci 9600 enot normalnega zidaka ali toliko kot je enodnevna proizvodnja opekarne Bobovk s 40 delavci. Kar se tiče razvoja gradbeništva na Gorenjskem kaže, da ne bo še nobeno gradbeno podjetje sposobno, da bi začelo s polgrad-njo in montažno gradnjo. Računajo pa, da bodo kljub nekaterim pomanjkljivostim v gradbeni opremi imeli že prihodnje leto na Gorenjskem 5 odstotne montažne gradnje, medtem ko bodo Izkušnje letošnje turistične sezone Na Bledu skoraj 80 prireditev "elit rs^un turizma je bilo že UjT 0 govorjenja pa tudi pisa-Jbs, Priznati je treba, da smo ea^e§li že velik napredek, toda pH a nas še veliko truda, da bo tu ki ^ tako, kot si želijo tisti, Preživljajo svoj dopust. tlajj,.;^ebno okornost in neiz-tta Kvost je menda čutiti v 'jen'j ^ iz gostov — tu so miš-tHg Predvsem inozemski — ne i j ° izvabiti dovolj denarja čim^' ^a bi jim pripravili Prireditev, ki bi jih tu- ei^ki °<^č temoi'1^* obiskovali. Neki ino- turist je v pogovoru z izjavil (verjetno ni Prj v njegovo mnenje): »Saj sploh ni mogoče zapra- viti denarja. Seveda, na žalost sledi temu — dolgčas.« Pač še nismo tako iznajdljivi; pozna se nam, da nimamo take tradicije kot n. pr. Švicarji, a upajmo, da se bomo prav kmalu vživeli v položaj »Turistično privlačne dežele«. Ker te ugotovitve veljajo skoraj za vse predele naše države, za Gorenjsko prav tako kot za jadransko obalo, so prav razveseljivi podatki, da je bilo preteklo sezono v okviru turistične sezone na Bledu skoraj 80 večjih prireditev. Neredke od njih so zaradi svoje kvalitete in zanimivosti pritegnile veliko število obiskovalcev in žele nemaj- 1963. leta že 15 odstotne montažne gradnje. S popolno montažno gradnjo pa bodo gorenjska gradbena podjetja začela tedaj, ko bo na razpolago dovolj lahkega gradbenega materiala, kajti graditi z betonskimi bloki je za sedaj še pretežko. Zato je bolje da gradbena podjetja še naprej izpolnjujejo klasičen način gradnje, ki naj bi bil prehod k montažni gradnji. Industrija gradbenega materiala, pa sploh ni sposobna izdelati toliko opečnih izdelkov, ko- likor jih potrebujejo gradbena podjetja. Tako razen Bobovka ni nekaj mesecev delala nobena opekarna na Gorenjskem. Precejšnja stiska je tudi s cementom, nič manjše težave pa niso z. betonskim železom. Sploh se je pokazalo, da razdrobljenost gradbenih podjetij nikamor ne vodi. Tako manjša podjetja bolj životarijo. O tem problemu je bilo že precej govora in razprav, kaže pa da bo treba o tem še temeljiteje razmisliti. M. Z. S polletne konference sindikalnih organizacij t radovljiški občini Pred dnevi je bilo v Radovljici posvetovanje s predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij na območju radovljiške ob-čirfe. Pogovorili so se o pripravah na polletne konference sindikalnih organizacij, ki naj bi bile do 15. oktobra. Na posvetovanju so navzoči dokaj dopolnjevali določene misli in predloge, kako naj bi organizirali konference. Prevladovalo je mišljenje, da je treba na teh konferencah govoriti predvsem o življenjskih razmerah delavcev in v zvezi s tem seveda tudi o stanovanjskih vprašanjih, o predvidenih investicijah za komunalno ureditev delavskih središč kot so zlasti: Lesce, Radovljica, Kropa itd. — Prav tako nameravajo na polletnih konferencah temeljito razpravljati o dosedanjih izkušnjah in o posameznih težavah za dosledno uveljavljanje nagrajevanja delavcev po njihovem delu. V nekaterih podjetjih se to sploh ni premaknilo naprej kot bi bilo treba. Skratka, kot so se zmenili na posvetovanju, sindikalne organizacije naj bi na svojih konferencah obravnavale osrednje ekonomske probleme podjetij, v katerih delajo, splošne komunalne in družbene zadeve in naj bi se ne omejevale zgolj na ozke organizacijske zadeve samih sindikalnih organizacij. -I. c. S sindikalne konference v Kropi hen uspeh. Tako so na Bledu večkrat gostovali solisti iz ljubljanske Opsre, RTV Ljubljana je organizirala zabavne programe in oddajo »Pokaži kaj znaš«, zelo pogoste so bile družabne prireditve, gostovanja številnih folklornih ansamblov, od katerih je bil »Kolo« iz Beograda vsekakor najuspešnejši. Tudi za I. jugoslovanski jazz festival je bilo med gosti veliko zanimanje. Skoraj nemogoče je na tem mestu našteti vse, kar so nudili turistom za razvedrilo na Bledu, vsekakor je trud TD Bled, da bi čimbolj ugodil turistom, zelo pohvale vreden. -ča V Sindikalnem domu v Kropi je bila v četrtek, 22. septembra popoldne, sektorska sindikalna konferenca, ki so se je udeležili zastopniki sindikalnih podružnic Plamen - Kropa, UKO - Kropa, TIO - Lesce, Elektro - Moste, Elektro - Žirovnica, Elektro -Kranj, Savske elektrarne Kranj in predsednik Republiškega odbora sindikata kovinarjev, Marjan Rožič. Na konferenci so razpravljali o pripravah za V. kongres sindikata kovinarjev Jugoslavije, ki bo od 17. do 19. novembra v Beogradu. Govorili in izmenjan' so mišljenja o formiranju in delitvi osebnih dohodkov, o delu samoupravnih organov, o politiki odnosov v kolektivih, o družbenem standardu delavcev, o izobraževanju kadrov v podjetjih ter ostalih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Po obširni razpravi so soglasno izvolili za delegata, ki bo omenjena podjetja zastopal na V. kongresu kovinarjev, Načeta Majcena, direktorja tovarne vijakov »Plamen« v Kropi. Na zaključku so poslali Državnemu sekretarju za zunanje zadeve v Beograd naslednjo brzojavko: KROPA, 22. 9. 1960. - Delegati, zbrani na sektorski konferenci za izvolitev delegatov za V. kongres kovinarjev v Beogradu najodločneje protestiramo proti nekorektnemu odnosu sovražno nastrojenih elementov do naših predstavnikov in tovariša Tita na rednem zasedanju Organizacije združenih narodov v New Yorku. Ob zaključku proti-tuberkuloznega tedna ■ i§ i • II na no* i življenje V tednu borbe proti tuberkulozi so vse organizacije Rdečega križa izvedle številne prireditve, nabiralne akcije, opravljenih je bilo vrsto zdravstvenih pregledov in predavanj s predvajanji zdravstvenih filmov, katerih namen je bil seznaniti ljudi s problemi tuberkuloze. Kajti proti-tuberkulozni teden naj bi postal močna manifestacija množične protituberkulozne borbe. Zato ob koncu tega tedna spregovorimo par besed tudi o eni izmed naših največjih in najmodernejših bolnišnic za pljučne bolezni v Jugoslaviji, o Institutu za TBC na Golniku. V Institutu opravljajo redne preglede prebivalstva. V minulih 10 letih so pregledali okoli 2 milijona ljudi. Tu se vsako let« zberejo številni zdravniki ia ostalo medicinsko osobje iz vse Jugoslavije na razna posvetovanja in konference, vsako leto p« je tu tudi večji seminar ftiziolo-gov. V bolnišnici so v času njenega obstoja rešili na tisoče življenj, saj se je v njej zdravilo ali kako drugače iskalo zdravniško pomoč več kot 42.000 ljudi iz vseh krajev naše domovine. Prvotna zmogljivost bolnišnice je bila 51 postelj, sedaj pa redno sprejemajo okoli 800 bolnikov. Število obolelih za TBC se pri nas ne zmanjšuje. Ker pa sodobna medicina odkriva obolenja že takoj na začetku, se je umrljivost znatno zmanjšala. Se pred 40 leti je v bolnišnici umrlo povprečno 45 ljudi na leto, sedaj jih povprečno umre le okoli 10. V razgovoru z bolniki smo ugotovili, da so zadovoljni nad upravljanjem v bolnišnici in vsi upajo, da se bodo lahko spet vrnili med domače in na svoje delovno mesto. Vzoren red, lepi svetli in čisti prostori, urejen park in še več drugih stvari, predvsem pa lep odnos in prijaznost zdravnikov in bolniškega osebja do bolnikov, jim daje zarez prijeten občutek. Inštitut za TBC na Golniku, kakršen je danes 'Poj- VHl Zavod za napredek go-n> a ^LVa Je riapravil v oktobru "tisi 0 družbeni prehrani v °^ini. Iz analize je med Prekr YaZv'dno, da je družbena 1^7 organizirana v 8 pod-fy)jfQ- delujejo na principu sa-st'»sL' e 0rganizacije in niso go-[kani obrati (Iskra, Inteks, Ti- n° b'Jbi' pl*nika> Sava' Grad-*r*dhe m')e Projekt in Kranjsko sPlo'Stli?° Podjetje) in v dveh c'ii ter toenzah, mlečni restavra-itlnskil V "katerih kranjskih go-[^Vra Podjetjih (Evropa, Re- S lll]a Park itd). Tak° ie ana- n')enif°tov>la, da se hrani v omc-H/ dn,?°d)ctjih družbene prehra-r° 1'iuJ10 pri zbirku od 390 do 'H t > Pri kosilu 2450 do 2580 krn ko Ve^r)i 630 do 680, med-^ 2stn obrok prejema dnev- 5*tfji0 ran° otrokom in mladini Dom šolske mladine, JS» i d,°m, Vajeniški dom in gumarske šole > > lUn* >° dnevno 7*° zajtr-?H| . >0 kvsil, 580 večerij. Ra-j^Jlo f*.n,"#/o dopolnilno pre-jjf*ja j *°kke mlečne kuhinje, ki j* rn«?"^*10 preko 7000 različ-f št. 112205. Srečko je pr<>dal* od pošt v goriškem okraj • ^ pc ... ^. ,,„,ihor" je Lampretova (Triglav), dočim dvajsetem mestu z eno točko. Loka II, četrti pa Triglav II. od pošt v goriškem okraj ^ Po 100.000 din v MariD0^/ št. 596015 in 617296 in * ruku na št. 574010. $cf 5. oktobra bo žreba"Je ske loterije KULTURA IN PROSVETA IVE R ZGODNJI START PARIŠKIH GLEDALIŠČ Letos se bo pariška gledalska sezona začela prej kot Prejšnja leta. Medtem ko je vse do lani veljal v Parizu običaj,da so v septembru prikazovali samo reprize iz Prejšnje sezone, bo letos v tem mesecu več premier. Po Mnenju pariških novinarjev Je vzrok za to Olimpiada. Pariška gledališča hočejo zajeti pim več turistov, ki potujejo Pkozi Pariz z Olimpiade v Rimu. NASE KNJIGE V LONDONSKIH ZALOŽBAH Založba »Lincols Prager« je v Londonu založila pred kratim knjigo Oskarja Daviča »Poem« v prevodu Ulecka Rrowna. Uvod je napisal John parker, urednik Sodobne knjižnice jugoslovanskih pisateljev. V tej založbi so izšle že štiri naše knjige in sicer: »Travniška kronika« Ive Andrića, »Pomladna dan« Ci-ttla Kosmača, »Počitnice« Aleksandra Vuče in »Vrnitev Filipa Latinoviča« Miroslava Krleže. POLJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Poljaki so začeli svoj bio-Sraiski leksikon izdajati leta l935. Skupno bo, kakor napoveduje uredništvo, izšlo 20 knjig. Pravkar je poljska akademija znanosti izdala drugi zvezek osme knjige, ki obsega na 160 straneh skupino imen s črko G. V leksikonu bodo zbrane vse biografije pomembnejših Polja^ k°v in tistih tujcev, ki so kakorkoli povezani s poljsko kulturo ali gospodarstvom. Slovenci smo začeli slovenski biografski leksikon izdajati 10 let pred Poljaki, 1925. kta. Zadnji, 9. zvezek, ki je Nedavno izšel, obravnava limena s črkama R in S. 'zbor korejske Poezije v ruščini » zbirki sodobne tuje poe-zije in v Založbi za tuje književnosti v Moskvi bo v zad-nJi četrtini leta izšla knjiga podobne korejske poezije. Ruskim bralcem se bo pred-6taviio 38 severnokorejskih ^nikov, nekaj pa tudi juž-n°korejskih. Njihovi stihi po-ieJo o miru na svetu, o °brambi domovine, in o bratstvu z narodi SZ. Z letnega občnega zbora DPD Svoboda „Tone Čufar" na Jesenicah Obračun pozitiven Društveno dejavnost so reformirali — Pritegnitev prosvetnih delavcev v vrste Svobodašev V delavskem domu na Jesenicah je bil v soboto, 24. septembra zvečer redni letni občni zbor DPD Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah, ki so se ga razen članov udeležili tudi predstavniki jeseniških družbenih organizacij in šol, predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, tov. Slavko Bohanec in tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, tov. Blaž Sin-ger. Poročilo predsednika Joža Varla o reformi društvene dejavnosti in o delovnem programu za prihodnjo sezono je bilo izredno zanimivo in bi bilo priporočljivo, poslati ga na vpogled vsem Svobodam kranjskega okraja. Nedvomno je jeseniška Svoboda prva, ki je, upoštevajoč smernice zadnjega kongresa Zveze Svobod, reformirala svoje delo. S prirejanjem večerov ped naslovom »Tribuna naših dni«, s prirejanjem kultu rno-umetniških večerov, kul-turno-družabnih večerov in z uvedbo klubske dejavnosti, jeseniška Svoboda ne smatra za primerno izživljanje članov v posameznih odsekih, oziroma v posameznih panogah kulturne dejavnosti. Z vpeljavo klubske dejavnosti in koordiniranim delom v vseh odsekih teži predvsem po estetski in humani vzgoji ljudi in to vsebinsko poglobljenem in ideološkem delu društva. Tudi ostala poročila o tajništvu, o delovanju društva v minuli sezoni so pokazala, da so prenehali s starim in pričeli z novim načinom delovanja. Sest kulturno-umetniških večerov, na katerih je bil prikazan razvoj umetnosti v besedi, sliki in glasbi cd prazgodovine, preko antike, romantike, renesanse, baroka in impresionizma do moderne; prirejanje kulturno-družabnih večerov, na katerih niso sodelovali le kulturniki, ampak tudi športniki in organiziranje gostovanj večjih ansamblov — to so bile v minuli sezoni prireditve, ki so najlepše prikazale reformirano delo v Večer umetniške besede Marjana Dolinarja, igralca, ki zadnja leta nastopa v celjskem gledališču, kranjsko gledališko občinstvo že dobro pozna. Zadnji dve leti pa se je še posebno uspešno izkazal kot pripovednik umetniške besede. V ponedeljek, 3. oktobra ob 20. uri, pa se bo v Prešernovem gledališču Kranjčanom ponovno predstavil s svojim novim sporedom umetniške besede: »Srečko Kosovel — Simfonija smrti.« Pod omenjenim naslovom je povezal v celoto blizu petdeset pesmi in jim dodal še kratek esej o Kosovelu. društvu, ki združuje delo vseh odsekov v enotno dejavnost. Tolik uspeh je bilo možno doseči le z vključitvijo delavcev jeseniških šol pa tudi strokovnjakov jeseniške železarne med aktivne svobodaše. V vseh panogah kulturne dejavnosti stoje tesno drug ob drugem delavec — žele-žar, strokovnjak — inženir, ter prosvetni delavec — profesor. Z reformiranim delom pa- odseki niso prenehali s svojo dejavnostjo, marveč so se vskladili z društveno programsko politiko, ki teži k vsebinskemu poglabljanju ter ideološkemu delu. Čl2ni godbe na pihala, komornega zbora, ansambla narodnih plesov in pesmi, likovnega odseka, pevskega krožka in har-monikaškega zbora ne iščejo več osebnega izživljanja po odsekih, ampak jim gre le za skupne uspehe, ki jih dosegajo s koordiniranim delom. V zelo pozitivno razpravo občnega zbora sta posegla tudi tov. Bohanec, predsednik Sveta Svobod in prosvetnih društev kranjskega okraja in tov. Singer, tajnik Slovenske zveze v Celovcu. Prvi je čestital jeseniški Svobodi k doseženim uspehom, predvsem pa k delovnemu programu za prihodnjo sezono. Dejal je, da je jeseniška Svoboda edina, ki je v celoti pristopila k sodobnemu delovanju in izrazil upanje, da bo obsežen in zahteven program tudi izpolnila.. Tov. Singer pa je govoril o kulturno prosvetni dejavnosti onstran Karavank, o borbah, ki jih imajo še vedno pri gojenju slovenske kulture in o pomembnosti sodelovanja jeseniške in drugih Svobod s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu. Zahvalil se je za nedavno gostovanje ansambla narodnih plesov z Jesenic po Koroškem in obljubil gestovanje prve kulturne skupine v decembru in povabil na gostovanje komorni zbor jeseniške Svobode. Na občnem zboru so soglasno sprejeli predlagani delovni program za leto 1960/61 ter glede na uspehe, dosežene v minuli sezoni, izvolili v nc-vi upravni odbor večino dosedanjega upravnega odbora. Za delegate na občinski konferenci Svobod in prosvetnih društev so bili izvoljeni vsi člani novo izvoljenega upravnega odbora. Pri svojem delu bodo v prihodnjo posvečali še večjo skrb mladini, kadrovski politiki ter estetski in humani vzgoji ljudi. S poglobljenim in ideološldm delom nameravajo primerno počastiti 20-letnico ljudske vstaje in revolucije. Pred občnim zborom je bil polurni promenadni koncert godbe na pihala, združen s kulturnim programom, ob zaključku pa so se navzoči zbrali na kulturno-družabnem večeru. U. Jutri, 29. septembra, bo zadnji dan štirinajstdnevne razstave akademskega slikarja Rudija Gaberca v kranjskem Mestnem muzeju. Za razstavo, na kateri umetnik prikazuje motive iz Begunj in njene okolice, je bilo vse dni veliko zanimanje Svoboda Jrance Prešeren" assešoo deluje V soboto, 24. septembra zvečer, so imeli svoj redni letni občni zbor člani Svobode »France Prešeren« iz Žirovnice — Brezni ca. . Uvodoma je pripravila koncert godba na pihala, ki je v zadnjem času zelo napredovala in vključila v svoje vrste številne mlade godbenike. O delovanju godbe na pihala, o pevskem zboru, izobraževalni sekciji, gledališki družini, kulturno-zabavni in filmski sekciji ter šahovski sekciji in knjižnici, je poročal predsednik, tova- POD FILMSKIMI REFLEKTORJI Realistično Francoska filmska zvezdnica Mvlene Demongeot je poznana tudi po tem, da hoče vse svoje filmske vloge odigrati sama in se tako brani kakršnihkoli dvojnic. Pri snemanju njenega novega filma »Ljubezen v Rimu« pa se je našel še nekdo, ki želi »realistične« scene. To je bil njen partner Peter Baldvvin, ki je Milene, kot to zahteva vloga, pri-solil nekaj krepkih zaušnic, tako da se je zgrudila in je morala za nekaj časa v zdravniško oskrbo. Mnenje Ko je bil poznani ameriški pevec Elvis Preslev pri vojakih v Nemčiji, se je v Ameriki pojavila cela vrsta mlađih »kriča-čev«. Med njimi je tudi Fabian, ki tako pravi o svoji karieri: »Ko sem prišel v Hollvvvocd sem »delodajalce« opozoril na to, da sploh nimam igralskega talenta, pa so mi dejali — Ni važno! Ko sem po svoji drugi vlogi dobil precej ponudb, sem se odločil, da se bom začel učiti igrati. — Vprašanje pa je, če bom imel tedaj, ko bom znal igrati toliko dela in če bodo potem še prihajale ponudbe!« riš Peter Sitar. Društvo je bilo v minuli sezoni zelo delavno, dejavnost pa je bila razvita v glavnem po odsekih. Razen godbe na pihala uspešno deluje tudi pevski zbor. Naj pohvalimo predvsem aktivnost nekaterih članov, ki so vključeni v dveh ali celo v treh odsekih, t>a kljub temu uspešno delujejo. Poročilu je sledila živahna razprava. Razen izvolitve novega upravnega odbora in de-legato-v za občinsko konferenco Svobod in prosvetnih društev, pa so poslali z občinskega zbora ameriški ambasadi v Beograd resolucijo, v kateri so protestirali proti izgredom četni-ških in nekaterih elementov in zahtevali, da se ustvarijo pogoji, ki so potrebni za normalno delo naše delegacije v Nevv Yorku. PRVIČ NA JESENICAH V soboto, 1. oktobra zvečer, bo v Cufarjevem gledališču na Jesenicah gostovalo Delavsko-kulturno umetniško društvo »Vujo Banjanin« iz Siska z mešanim ter moškim pevskim zborom, s pevci — solisti in man-dolinskim orkestrom. 60 pevcev in godbenikov bo izvajalo skladbe. Zanimanje za omenjeno gostovanje je na Jesenicah precejšnje, saj je RKUD »Vujo Ba-njanin« eno najkvalitetnejših kulturnih društev na Hrvatskem. AA/WWWWVWVAA^AAAAA/VAAA/WVAAAAAA/WVAAA Spominski vod & jak v Rudnika Rudnik je skromna vasica pri Radomljah v kamniški občini. Samo 10 hiš je razmetanih po hribovitem svetu, vendar je vasica dala 23 borcev v NOB. Med njimi jih je 15 izgubilo življenje. Njihova imena so zdaj vklesana na visokih podstavkih, ki obkrožajo vaščanom tako drag spomenik: vodnjak z zdravo pitno vodo. Minulo nedeljo so odkrili spomenik v navzočnosti prebivalcev okoliških krajev in prveborcev kamniškega bataljona, ki so se z dr. Marjanom Der-mastjo zbrali v Rudniku. Mengeška in kamniška godba sta dvignili slavnostno razpoloženje, vaščani pa so .skupaj z borci ponovno doživljali usodno noč, ko je padla večina borcev te vasi v boju s premočno okupatorjevo zasedo. Pripadniki predvoja-ške vzgoje in rezervni oficirji so namreč izvedli lepo terensko vežbo. Krajevni odbor Zveze borcev z Duplice je s pomočjo Okrajne vodovodne skupnosti in občine Kamnik zgradil vodovod, s prostovoljnim delom pa so pomagali tudi dijaki kamniške gimnazije in učenci vajeniške šole lesne stroke iz Ljubljane. V imenu ZB Duplica je imel otvoritveni nagovor predsednik tovariš Berto Kodrič, nato pa sta govorila še polkovnik Mirko Jerman in zvezni ljudski poslanec Lojze Koder, ki je odkril spominski vodnjak, delo akademskega slikarja Ivana Selja-ka-Copiča. Po polaganju vencev in šopkov je sledil kulturni program. OTVORITEV SEZONE V PG Danes, v sredo, 28. septembra, bodo v Prešernovem gledališču v Kranju otvorili letošnjo gledališko sezono. Ponovili bodo dr. Bratko Kreftovo »Veliko puntarijo«, ki so jo uprizorili že v minuli sezoni. Za red Kolektivi oziroma Izven, bosta predstavi že v petek ob 20. uri oziroma v nedeljo, ob 16. uri. Pred krajevnim praznikom v Cerkljah ROBI * soboto zvečer odkr Kadunca na Klancu 6toji bodo na Kandučevi hiši na Klancu ili spominsko ploščo P. Potoku med Komendo in Za-8om. Trd, nepisan zakon Ka-^nčevih je zahteval, da je mo-vsak »s trebuhom za kru-^u" fie Predno je nehal gladiti k ske klopi. V družini je bilo 12 otrok, a njivice tako ^ajhne! Zato so iz Kadunčeve U:jine nastajali pastirji, vajenih P« obrtnikih, hlapci ... Ta-Usoda je čakala tudi enega a m" slajših sinov — Rudija. Se Lv^ožon za težje delo, ko je *ul še v šolo ter se učil delje- „ lTl množenja, je že moral k J* ntarju v Zalog za pastirja in j^^alega hlapca«. Trdo življe- 11111 'e c*a"*0' r"'6!'*'' če mora da 113 svetu biti zmerom tako, . S;rornaxnojšim otrokom ni °Jono v življenju drugega kot Pri čevljarju in pastirska je^.na- gruntu. Posebno kadar bil je na paši je razmišljal, ko tit^j "~ spomnil pripovedovanja bratov, ki so bili va-V;j.Cl Pri raznih obrtnikih. Pra-W 80 mu o tem, kako mora va-6(0'ec solati vse drugo, samo ti-^ n&. za kar se uči. Za plačilo o t Je često palica. Mali Rudi je ^in razmi-vilJal m sanjal o lep-^* Pravičnejšem svetu. so tekla in Rudi je postal zrel fant. Vendar ga' je 1941. nemška okupacija trenutno zmedla. Uvidel pa je hitro, da je za delovnega, siromašnega človeka krenilo vse še na slabše. Slišal pa je kmalu tudi o partizanih. Poslušal je celo odmeve partizanskih strelov iz je-lovških gozdov, v kopastem Krvavcu, ki je bil pokrit vse do podnožja s temno preprogo smrekovih in bukovih gozdov. Strel puške je v gozdu posebno votlo donel. Pa tudi pesem strojnic je slišal včasih z jelov-ške, včasih pa s tuhinjske strani, v mengeškem hribu. Kmalu potem so začeli zahajati partizani tudi v Zalog in okolico. Seveda zvečer, ko je padal mrak. Rudi je zvedel, da je med njimi njegov tovariš iz osnovne šole in še dosti drugih fantov, ki jih je poznal. Kmalu je našel zvezo z njimi. Pred gospodarjem in drugimi je to skrival, ker je bil njegov gespolar pač eden izmed tistih, ki so govorili in učili, da je srednja pot najboljša. Rudi pa je vedel, da z Nemci srednje poti ni. Pa tudi hiša Rudijevega očeta Kadunca jo bila kmalu poznana partizanom. Oče, mati in dekleta 60 pomagali, kar so pač kot eiro- mašnejši ljudje mogli. Rudi pa je, kar tako sam od sebe, prijel za delo s partizani. Majhen in spreten kot je bil, se mu je vse prileglo. Tako je kot kurir odnesel pošto tja, kamor bi partizan s puško ne mogel. Drugič je zopet prinesel podatke o tem, koliko žandarmerije je v Cerkljah, koliko gestapovcev je v Kranju, koliko imajo kamionov, pušk in ostalega orožja nemški vojaki. Povsod je šel, vse je staknil, ničesar se ni bal. Kmalu je porabil več časa za partizane, kakor za gospodarja. Postal je partizan. Za njega se pravzaprav ni dosti spremenilo. Na glavo je dal kapo s peterokrako rdečo zvezdo, dobil je pištolo in postal partizanski kurir. Imenovali so ga Robi. Nosil je pošto od Okrajnega do Pokrajinskega komiteja k partizanskemu odredu itd. Za kurirja je bil kot rojen; majhen, hiter in iznajdljiv. Pot od Senturške -Stefanje gc>re pa do Smarjetne ali na Jelovico v eni noči zanj ni bila težava. Cesto je bredel mrzlo Savo. Preko mostov ni smel zaradi nemških zased. Sel je v kulovške hribe in na tuhinjsko. Zmeraj se je vrnil vesel in zadovoljen. Včasih, kadar je moral na dolgih poteh predaniti kje na širokem polju s pošto v torbici, ga je zmeraj skrbelo. Ce bi ga dobili Nemci! Važna partizanska pošta, ki jo je zmeraj nosil, je bila Robiju svetinja, saj je že bil skojevec. Vedno je govoril: »To ni nič hudega, samo da pošte ne zgubim, da je ne dobijo Nemci, da me ne primejo živega.« Tako je nosil pošto mimo zased in bil zmeraj pripravljen na vse. Ko pa so v Lahovčah, Cerkljah in drugod začela rasti belo-gardistična gnezda, je bila stvar drugačna. Robi je moral še bolj napeti svoj, do kraja izostren sluh. Belogardisti, dasi strahopetci, so bili v svoji hlapčevski duši pripravljeni loviti tudi posameznega kurirja, partizana in aktivista. Ce so to uspeli so se pred gestapovskimi gospodarji na vsa usta hvalili in to prikazovali kot posebno junaštvo, da bi zaslužili pohvalo za svoje izdajalsko, umazano delo. Tako so belogardisti tudi Robiju često prečkali pot tam, kjer se jih je najmanj nadejal. Mnogokrat se je komaj izmaknil s 6vojo torbico in poito. Iz Zaloga je odšel takrat med belogardiste tudi Plevel (ime namenoma spremenjeno): človek poznan kot kriminalec in cd vseh vaščanov osovražen. Po ljudski govorici bi bil sposoben ubiti človeka za groš. Zahrbten in brezsrčen kot je bil, je tudi Robijevemu staremu očetu pretil, da bo ubil njega, sina kot bandita pa obesil za pete. Robi je za te grožnje zvedel. Zato se ni bal. Toda bal se je za očeta. Nekega lepega pomladnega jutra, ko je kes na Tonijevi češnji končal svojo jutranjo pesem, je Robi še pred zoro dospel do zaloških sadovnjakov. Previdno je prekoračil cesto in med drevjem odšel do Cibernove hiše, kjer je često danil in počival po težkih kurirskih poteh. Utrujen od dvodnevne hoje brez počitka, ko je iskal po jelovških obronkih okrog Mohorja in Podblice kurirsko vezo za Škofjeloški odred, ni hotel buditi dobrih domačinov. Odšel je, čeprav lačen in izmučen, na seno na pod. Za-pahnil je od znotraj vrata za seboj, legel na seno in zaspal. Na smledniškem mostu je bil namreč tisto noč padel v zasedo. Moral je zaokrožiti na daleč in bresti Savo. Zato je šele pred svitanjem prišel v vas. Toda, ko je šel proti skednju, ni opazil za seboj temne sence med drevjem, ki ga je zasledovala. Izdajalec Plevel ga je opazoval. Toda sam se ni upal obračunati z Robijem. Tekel je v Cerklje in pripeljal 20 do zob oboroženih belogardistov. Belogardisti so obkolili skedenj še predno se je zdanilo. Kmalu zatem je zaropotalo po lesenih stenah in vratih. Ker vrat niso mogli c-dpreti, so belogardisti kričali: »Odpri! Predaj se, svinja partizanska!« Robi je belogardistom odgovoril tako, kot ga je učila domovinska ljubezen, tako, kakor je zmeraj pravil: živega me ne bodo dobili. Pištola je dala pravi odgovor iz njegove roke. Bojeval se je, dokler mu ni kri iz nekoliko ran oslabela moči. Toda torbico je ljub temu še porinil pod pod- nice, da ne bi dobili pošte. Zločinci pa, ker niso mogli do njega, so zažgali skedenj. Plevel je dal zadnji ukaz: »Zažgite ga, svinjo partizansko!« Ko je jutranje sonce obsijalo vrhove dreves, so ognjeni zublji ugasnili zadnje ostanke življenja kurirja Robija, skojevca. Izpolnil je obljubo, da živega ne bodo dobili, da ne bodo dobili pošte, čeprav je prišlo 20 belogardistov po njega, spečega, samega. Njegova kri in kri mnogih, ki nepoznani leže po naših gozdovih od Sutjeske do Triglava, je rodila nam lepše in srečnejše dneve, ki jih Rudi ni dočakal. Tako kakor so belogardisti umorili in zažgali Robija, so ulovili in mučili številne druge partizane in aktiviste. V kratkem času so prijeli kar 73 posameznikov. Zato je tamkajšnji Okrožni komite odločil, da bo razbil to belogardistično postojanko. V neči od 4. na 5. oktober 1944. je Slandrova brigada, ko je prišla iz Tuhinjske doline, v Zalogu uničila štab Crne roke za Gorenjsko. Prebivalci območja Cerkelj praznujejo ta dogodek kot svoj praznik. Letos bodo to še posebno lepo proslavili. Na večer pred praznikom, v soboto, 1. oktobra, bodo odkrili spominsko ploščo padlemu kurirju Robiju. Hkrati pripravljajo tudi lep kulturni program. Spominska plošča, ki jo bodo odkrili na Ka-dunčevi hiši, bo spominjala na junaštvo mladega kurirja — skojevca. r. Carman Pred zimsko turistično sezono Po dveh letih nič novega Žičnica na Krvavec neizkoriščena - Prometnih zvez nI Morda še letos nova restavracija v novem domu OBETAJOČI NACRTI Predsednik Planinskega društva Kranj Ado Klojčnik, nam je o gradnji novega doma na Krvavcu povedal tole: »■Gradnja se je precej zavlekla, deži (v pritličju). Prepričan pa ker nismo uspeli pravočasno za- sem, da bo novi dom lahko po- Ceprav se je komaj dobro po slovilo poletno sonce, nam hladni dnevi že napovedujejo bližajočo se zimo. Torej je že prišel Čas, da pogledamo, kaj je bilo narejenega med poletjem za zimsko sezono 1960 61. Prav zaradi tega ni naključje, če nas je pot peljala na Krvavec, najbližjo in prav gotovo tudi najlepšo zimsko turistično postojanko v okolici Kranja in Ljubljane. Toda že uvodoma naj zapišemo, da nas je tokratni obisk precej razočaral. Po dveh letih, odkar je stekla žičnica na Krvavec, je v bistvu še vedno vse tako kot je bilo pred dvema leti, kar ponovno potrjuje, kako počasni smo z uresničevanjem načrtov v našem turističnem gospodarjenju. Res je sicer, da je na Krvavcu v zadnjih dveh letih precej novega, vendar pa bo turizem zaradi tega ostal še vedno tam, kjer je bil. Kranjsko Planinsko društvo gradi nov dom, v gradnji pa je še nekaj manjših planinskih koč in to je tudi vse. O problemih v zvezi s Krvavcem, ki zavirajo hitrejši turistični razvoj, smo razgovarjali z nekaterimi, ki so jim krvavške razmere najbolj znane. gotoviti sredstev. Zatorej nam je barjeva, uslužbenka v pisarni SD letos uspelo spraviti pod streho Triglav Kranj. »-Primernejših prvi del objekta, v katerem pa smučišč kot jih ima Krvavec, si bomo verjetno uspeli še letos skoraj ne moremo zamišljati. To-urediti večjo jedilnico z 250 se- da kako naj jih izkoristimo, če za to nimamo pogojev. Vsekakor bi SAP Ljubljana moral uresničiti celoten načrt, ki je bil narejen že z gradnjo žičnice na Krvavec. Načrt namreč predvideva še tri vlečnice od zgornje postaje žičnice, ki naj bi služile prvenstveno smučariji. Mi sicer tega ne moremo zahtevati, vsekakor pa si želimo, da bi letošnjo sezono — torej po dveh letih — stekla vsaj ena vlečnica, brez katere si treningov za vrhunsko smučanje sploh ne moremo zamišljati. Seveda ne smemo mimo Osnutek novega planinskega doma na Krvavcu Prva faza gradnje novega doma na Krvavcu je končana. - Se letošnjo zimo bo morda v pritličju sodobno urejena jedilnica Pol irliiielistfi Gorenjski taborniki so obiskali „Rthč8 sokola" v Belgiji vsem dograjen prihodnje leto. Otvoritev naj bi bila za kranjski cu fraditi lastno kočo. Namreč ri (od 2. VIII. 1958 do 22. IX. vsako uro odpelje. Gostov "e 1960) 272.740 potnikov in 29.233 manjka, pa tudi izletniki so za- vagončkov tovora. Precej visoke dovoljni, ker nimajo več pregib" številke, ki pa kljub temu še ne vic, kako se bodo lahko pelja" dejstva, da je že sedaj žičnica zadovoljujejo. Zanimivo je nam- na izlet na Pohorje. Tudi na &r* velika pridobitev za široki zim- reč, da statistika kaže, da je za- vavec bi morali poskusiti, sev^ ski šport, za tako imenovane ne- nimanje za Krvavec letos manj- da s primerno reklamo, da " deljske smučarje, pri katerih pa še kot prej, čeprav je bilo nekaj vsake tri ure pripeljal do naletimo spet na druge proble- dni precej navala in je bilo dnev- nožja avtobus. Prepričan sem, pa me: slabe avtobusne zveze in no prepeljanih tudi nad 2.000 iz- bi bil obisk več kot zadovolji^; dokaj visoke cene gostinskih letnikov. Seveda je bilo tega kri- Ljudi je treba namreč privadi" uslug. Brž ko bo dograjen nov vo tudi dokaj slabo vreme, zlasti na tisto, česar se lahko posluzi" dom na Krvavcu, bomo imeli v zadnjem mesecu. Na vprašanje jo. In mi bi morali biti tisti, 1° tudi mi precej koristi, saj bomo — kdaj bo vlečnica — pa nam je bi morali to organizirati, ne v* potem lahko mislili tudi na več- tovariš Rutar takole odgovoril: čakati da bodo ljudje peš PrlSl je športne prireditve, česar se »-Vse kaže, da je letos še ne bo. pri sedanjih gostinskih uslugah Zastoj je v tem, ker nimamo na Krvavcu ne upamo lotiti, sredstev. Skušali pa bomo letos, Kljub temu pa, da bo dograjen če drugače ne, pa kar na svojo nov dom in vlečnice, naše šport- roko, urediti »potegavšno«, za no društvo namerava na Krvav- katero je tolikšno zanimanje.« do nas, kajti le tiste lahko pter štejemo na prste.« V prvi polovici julija letos je našo državo obiskala skupina belgijskih tabornikov, ki so člani mednarodne organizacije Rdečih sokolov (IFM). Pisali smo že o teh mladih fantih in dekletih, ki so taborili v Martuljku in ki so mi želeli. Dan se nam je zdel dolg in minute so se vlekle. Tudi Kranj se nam je nenadoma zazdel pust. Ali pa smo bili pusti mi? Zadnje je verjetnejše, kajti če smo se še tako trudili, zanimivega pogovora nismo »spravi- občinski praznik (1. avgusta). Novo planinsko poslopje bo vsekakor za tukajšnji turizem precejšnja pridobitev, saj bo v njem 150 ležišč. Razen tega pa bo tudi pred domom lepo urejen prostor s približno 120 sedeži. V načrtu imamo tudi še ureditev prostorov v Koči ob žičnici. Uredili bomo večjo teraso pod katero bodo drvarnice, skladišča in sanitarije.« »BREZ VLEČNICE NE BO VRHUNSKEGA SMUČANJA« Tako nam je rekla Cenka Gru- stroški s tekmovalci v obstoječih gostinskih obratih so previsoki. ANONIMEN RAZGOVOR V Koči ob žičnici smo se zadr- EPILOG Iz teh razgovorov kaj lah^0 zaključimo, da se odvija turisti* ni promet na Krvavec neorgani' zirano. Imamo eno izmed naJj večjih žičnic, nimamo pa drug Načrte za kočo že imamo in če zaH malo dlje. Razgovarjali smo pogojev, s katerimi bi na žičnic" bo vse po sreči, bomo še to jesen začeli že z izkopom za temelje.« VLEČNICA ALI »POTEGAVSNA« Na Krvavcu smo se razgovarjali z nekaterimi uslužbenci SAP, med njimi tudi s članom delavskega sveta Lovrencom Rutar-jem. Uvodoma naj zapišemo nekaj številk v zvezi z dvoletnim obstojem žičnice. Doslej je bilo z žičnico prepeljanih v obe sme- kot mladinska delegacija verno li na dan«. Videlo se je, da ima zastopali svojo socialistično stran- vsak neke skrbi. . . ko. - Druga polovica julija je Zvečer smo se v jedilnici Di- ostala naša. 35 tabornikov iz go- jaškega doma zbrali k skupni ve- renjskih enot je Rdečim soko- čerji zastopniki treh držav. Mla- lom vrnilo obisk in sodelovalo na njihovem vsakoletnem zboru »Republique Faucons Rouges«, ki je bil v Dolhainu — Limbourg. Taborniki z Jesenic, Žirovnice, Radovljice, Kranjske gore, Bohinja, Kranja, Škofje Loke, 7 i-rov... so se vrnili polni lepih spominov, zadovoljni, da so dosegli cilj izmenjave — utrditi prijateljstvo z napredno mladino drugih držav. To je bila jugoslovanska delegacija, delegacija, ki je zastopala socialistično mladino vse Jugoslavije. DE2 V SLOVO 16. julija so se Rdeči sokoli vrnili iz Martuljka v Kranj. Ta dinci Francije, Belgije in Jugoslavije smo doživeli nepozaben večer. — Pozno je že bilo, ko smo se poslovili od mladine iz La Ciotat, ki je tu preživljala svoje počitnice, in skupaj z Rdečimi sokoli odšli proti kranjski železniški postaji. Tudi dež, ki je vztrajno udarjal v cesto nam ni zmanjšal dobre volje in pesem je še zadnjič pred našim odhodom pozdravila v temo in meglo zaviti mokri Kranj. Jugoslavtja-express je bil poln. ko smo vstopili. Prostor smo si našli kar na hodniku, kjer smo odložili svojo prtljago — nahrbtnike in se posedli nanje. Voz, ki je bil rezerviran za nas, je bil zaseden. Nismo se hoteli prepirati (verjetno ne bi šlo brez te-dan, bila je pusta sobota, pa so ga, če bi hoteli potnike »izseli-se v Dijaškem domu na Zlatem ti«), potolažili smo se kar z mi-polju pričeli zbirati taborniki iz slijo, da bo »kmalu bolje«. Tudi vse Gorenjske. Znanci z mnogih tovariši iz Belgije se niso prav akcij smo si spet segli v roke. nič ustrašili vožnje na hodniku Ze dopoldne nas je bilo v Dija- spalnega voza. škem domu nad trideset — torej Nekaj minut po 1 V Kropo na prakso Kot prag med gorenjskimi rav- nova cesta na Jamnik, Kulturni nicami nad Kranjem, se južno od dom, kopališče, gimnazija in pre- Bleda strmo dviga v višino 1440 prosti, vljudni ljudje, ki zaslu- metrov visoka Jelovica. Pod njo žijo, da bi se od njih marsikdo je stoletja stara kovaška Kropa. učil. se s prijaznim gostinskim usluž- pripeljali tudi izletnike in tufi? bencem, ki se je zaradi stano- ste. Za primer naj samo zapišem' vanjskega problema zatekel s da je pripeljal zadnjo soboto P0' svojo družino na Krvavec, kjer poldne samo en reden avtobus je sedaj šele tri mesece; prej je (tako kot vsak dan) iz Ljubljane bil v službi na Pohorju. Priimka preko Kranja do podnožja žični' in imena nam ni hotel zaupati, ce. Iz Kranja je odpeljal ob kljub temu pa bomo zapisali ne- uri, za njim ni bilo nikogar ve& kaj njegovih misli, ki nam jih Kakšen je bil potem lahko soje povedal iz izkušenj in pri- botni promet v kočah na Krva^ merjav med žičnico na Pohorje cu si lahko predstavljate - Prl' in žičnico na Krvavcu. bližno 20 turistov! Zakaj P°ten1 »Slabo gospodarsko politiko gradimo žičnico, če je nismo sp°" vodimo s Krvavcem«, je začel, sobni izkoristiti oziroma ne danj »Zmogljivosti sedanjih gostin- možnosti ljudem, da bi lah* skih poslopij so zaradi slabe uživali v lepotah, ki jih jim organizacije nezasedene. Od je Krvavec s svojo okolico, kod naj pridejo izletniki in so graditelji žičnice zadovoljni s turisti, če imajo dnevno le eno prometom kakršnega imajo, P0" redno avtobusno zvezo v obe tem mora odpasti tudi izgov°r> smeri. Izgovor, češ , če bo večje češ da ni sredstev za gradnj zanimanje, bomo v progo vklju- vsaj ene vlečnice, saj so oblju . čili izreden avtobus, je zelo slab ljene kar tri. Vlečnica naj tofeJ izgovor. Podobno stanje kot je da-Ce skoraj vsi. Naše zadnje priprave pred taborjenjem v Belgiji so bile skupne. Pregledali smo si kroje, namestili smo si taborniške znake in bili smo nared, toda ura ni in ni hotela teči kot bi uri smo se ustavili v Rosenbachu — prvi postaji na avstrijskem ozemlju. Za marsikoga izmed nas je bila to tudi prva postaja v inozemstvu. (Dalje prihodnjič) r Bodite previdni! Ker ljudje zelo neradi upoštevajo opozorila in nasilno posegajo v električne naprave, za katere niso poklicani, se dogaja vedno več nesreč z električnim tokom. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih nad 150 nesreč z električnim tokom, ki so razen 28 smrtnih primerov in težkih telesnih poškodb, povzročile milijonsko škodo v gospodarstvu. Ugotovljeno je bilo, da je največ takih nesreč v času mlačve, predelave sadja in pripravljanja krme. Te nesreče so se pripetile največ na provizorično napravljenih podaljških napeljav za razsvetljavo ali pa za pogon motorjev v neelektrifi-ciranih prostorih lesenih gospodarskih poslopij, kjer se opravljajo dela v zvezi s kmetijskimi pridelki. Okolje, kjer se taka dela opravljajo je največkrat vlažno in ima zato tok dobro vodljiva tla. Dotik z električnimi napravami je ob takih pogojih vedno smrtno nevaren. Zato naj se ljudje ne vtikajo v stvari, za katere niso poklicani. Kadar je potrebna dodatna provizorična električna instalacija, naj izvrši napeljavo samo izprašano strokovno osebje, ki je za ta dela tudi pooblaščeno. _J Ko sem se pred dnevi s prijateljico pripeljal v ta kraj, sem doživel stvari, ki se mi doslej še niso nikjer primerile. Motorno kolo z vso prtljago (tudi z denarjem), sva pustila ob cesti, nedaleč od gostilne. Odpravila sva se v gostilno, ki pa jc bila polna. Ko so opazili, da sva tujca, sva takoj dobila prostor. V dobri minuti sva bila že postrežena, na najino začudenje pa sva poleg naročenega dobila na mizo tudi lepo brošuro, v kateri so opisane vse turistične zanimivosti tega kraja. Čeprav nisem imel namena izkoristiti prilike (brošura je bila namreč brezplačna), sem vseeno poprosil gostilničarja še za eno. Tudi ta je bila takoj na mizi, prav tako tudi ostala naročila. Se nečesa prijetnega sva bila deležna. Ko so uvideli, da si želiva ogledati Kropo, sva takoj lahko plačala, da ne bi tratila časa z nepotrebnim čakanjem. Ko sva počasi nadaljevala pot proti gornjemu delu vasi, je prišel za nama prijazen moški, ki je na najina vprašanja lepo in prijateljsko razlagal vse, kar naju je zanimalo. Se več. Omogočil nama je, da sva si lahko ogledala njihov kovaški muzej, čeprav je bil v tem času zaprt, kovačnico umetnega ko-vaštva, tovarno vijakov in vse ostale zanimivosti tega kraja. Povsod, kjerkoli sva vpraševala za zanimivosti, sva naletela na prijazne in vljudne besede. Nobene stvari nisem opazil, ki bi jo lahko grajal. Lepe, visoke, pobeljene hiše, na katerih je bilo vse polno rož, so ostajale za nama, ko sva se ob mraku vračala k najinemu vozilu. Vse je ostalo nedotaknjeno. Tudi iz radovednosti se ni vozilu nihče približal. To je zelo lepo spričevalo, ki ga pri nas žal še vse preveč pogrešamo. Tako sem po tolikih letih le spoznal Kropo in njene ljudi. Spoznal sem, da se je s svobodo začel tu nov razvoj, ki ga v zunanji podobi pokrajine izražajo sedaj v zvezi s krvavško žičnico, je bilo pred leti tudi na Pohorju. Toda tam so našli izhod: danes skoraj vsako uro pripelje avtobus do žičnice in od tam skoraj ne bo »potegavšna« in če sre stev ni, jih poiščimo tam, *J so neizkoriščena. — In ocena-priprave za novo zimsko sezon na Krvavcu — nezadostno. -n. -* Bora Oljačič Filmski festival Velik filmski festival v nekem svetovnem mestu se je začel z velikimi slavnostmi ob prisotnosti stotih priznanih ali nepriznanih igralk in petih priznanih ali nepriznanih režiserjev. Takoj po neuradni reviji mode in nekaterih zakonskih škandalih, jc bil predvajan film »Sreča*, a ker je bil na njegovo nesrečo predober, je prikazan izven konkurence. Naslednjih deset dni se ni primerilo nič posebnega. V festivalski dvorani je dnevno prikazanih nekaj filmov, v tem času so veliki režiserji lovili ribe, a majhne igralke njihove asistente. Enajsti dan se je sestala mednarodna žiriia, dx bi podelila nagrade. Predsednik žirije je bil znani javni i/i ta;-m delavec Galen. Ko je popil koka-kolo (darilo neke delegacije), je Galen predlagal, da se število glavnih nagrad poveča zaradi tega, ker sodemie več držav, kot imajo predvidenih nagrad. Vsi člani žirije so glasovali za ta predlog. Potem je vstal član /irije iz Beranije in rekel: »Zaradi izrednih zaslug za očuvanje svetovnega miru predlagam, da se prva nagrada dodeli filmu Leonske produkcije »Oko za oko*. Vsi se strinjajo. Za njim je vstal član žirije iz Leonske in z drhtečim glasom rekel: »Zaradi tradicionalne pro- izvodnje prvovrstnega sira predlagam, da se A nagrada podeli filmu Beranije.* Vsi se strinjajo. Ostalih dvajset nagrad (prva b, prva c . . . prva x) so dobile vse države udeleženke po abecednem redu. Vsi se strinjajo. »Gremo dalje,* je rekel Galen in zaprosil edinega člana žirije ženskega spola, da dodeli nagrado za najboljšo moško vlogo. »Upam, da vsi poznate igralca Bredija,* je rekla gospa in izvlekla robček. »Njega je te dni doletela strašna nesreča: zapustila ga je njegova peta žena. Najboljša tolažba v tem težkem trenutku mu bo nagrada,* končuje gospa in se duši v solzah. Vsi se strinjajo in jočejo. Okoli najboljše ženske vloge je bilo težje. Najstarejši član žirije je predlagal Jrmo Akron, a najmlajši njeno vnukinjo. »Kdo je ta vnukinja?* je vprašal Galen. »Kaj se ne spominjate,* je rekel mladi član žirije. »Igrala je mater Irme Akron v istem filmu. »Na žalost, spominjam se samo hčerke,* odvrne Galen. — »Prosim žirijo za drug predlog.* »Jaz ga imam,* vstaja neki član žirije, ki so ga že zabolele noge zaradi dolgega sedenja. »Izvolite,* je rekel Galen. »Povedal ga bom pod pogojem, da bo sprejet brez diskusije,* pravi oni, ki je vstal. Vsi se strinjajo, da se bodo strinjali. Nagrado za najboljšo žensko vlogo bomo dodelili vsem igralkam iz filma »Ženska karavana*. To je vsega skupa) 1896 zlatih medalj. V grobni tišini se začnje gromki Galenov glas: »V redu. Pooblaščam vas, d* hitro naročite še dva tisoč zlatih medalj pri najboljšem juve-lirju sveta. Plačali bodo Združeni narodi.* Vsi se strinjajo. Na koncu jc žirija dodelil* nagrade za stranske vhgt vsem igralcem (vseh treh spolov plus en pes in dve mačkih ki niso dobili nagrade za glavne vloge. Na slavnostnem banketi* istega dne zvečer je Galen pre-čital odločitve žirije. Sledil je masovno-mlačni aplavz, trl ure medsebojnega čestitanja m zabava do poldne (drugeg" dne). Zjutraj so novinarji zvedeli, da je Galen zaprosil za roko vnukinjo Irme Akron W da je najstarejši član žirije hitro odpotoval, da bi lahko čimprej našel igralke iz film" »Ženska karavana* in jim pre~ dal zlate medalje ob obveznem poljubu, ki sledi ob W priložnosti. GORENJSKE SREDA, 28. SEPTEMBRA 1960 *BU KLESAR V 21 ZARAS PEPELOM *■ Ze nekaj dni sem taval po marseillskcm pristanišču in •Prezal za ladjo, pa je bilo kakor zakleto. .. Dnevi so minevali. Zmanjkalo mu je denarja. Niti za hrano J* ni več imel. Imel je le kilogram prekajenega mesa, a tega ■) hranil za pot. Bil je lačen, a si ni upal poiskati dela in ne Pfosjačiti. Ostati je moral neopazen. Zato se je hranil s školj-**1D-i> ki jih je nabiral ob obali. Upanje je plahnelo. Naposled, ko je že skoro obupal, je gledal ladjo z jugoslovansko zastavo. Pomešal se je med pri-J^ai^Kc delavce, dokler se mu ni posrečilo vtihotapiti se na jfdjo. Previdno se je izmuznil v podprostorje in se ob zamazani "ni skril med premog. — Vse bi še bilo, da ni bilo prahu ... Prah ga jc silil h kašlju in le z muko se je premagal, da ni ukašljal... Naslednji dan je ladja od plula. Glad, ki ga je mučil že nekaj dni, je postajal neznosen. Ni 2 ^o&cl premagati, da ne bi použil vsega mesa. Zato ga je za-gj* kmalu neznosno žejati. V čutarici pa je imel le malo vode. *rčeval je z njo in jo užival po kapljicah. Toliko, da je omočil ustnice. Dolgi so bili dnevi. Glad je še lahko prenašal, žeja pa je J**a neznosna. Zdelo se mu je, da ga bo zadušila. Že 6e je hotel »kopati iz premoga in se pokazati kurjačem. A ni tvegal. Zbral 9 Vso voljo in ležal v premogu, dokler se ladja ni ustavila in jadrala. Ni štel dni, koliko časa je minilo, odkar so zapustili "krseille. — Split? — se je začudil. Da. Bil je v Splitu. Pobeg v Španijo po morju se mu je pred rein' leti prav tako iz tega mesta ponesrečil. Zato pa mu je bilo "^rje in to mesto ob vrnitvi bolj naklonjeno. Angela se spominja, kako napeto sta s Slavkom prisluhnila ^daljcvanju Joškotovega pripovedovanja. Slaboten, otrpel in bolj črn kakor ladijski kurjač, je pripotoval, se je pritihotapil z ladje na kopno. Mornarji, zatopljeni delo, se niso zmenili zanj. Nato se je umaknil iz mesta in raz-"jn^Ual, kako bi našel zvezo s splitskimi komunisti. Nič pamet-eJ?a mu ni prišlo na misel. Zato je sklenil, da se vrne v prista-T^ce. Menil je, da ■bo morda naletel na komuniste med prista-^skimi delavci. *~ In imel sem srečo, — je pripovedoval. Ko se je vrnil v pristanišče, je naletel na skupinico delavcev, so pravkar malicali. Ošinili so ga z neprijetnimi pogledi. y — Si lačen? — ga je prav nič prijazno vprašal neki delavec; 0. 11 so samo trije. *" Ne, — je rekel. — Čudno. Saj te je sama kost in koža, — je rekel prejšnji. ~" Le prigrizni! — mu je nekdo drug ponudil jesti. — Hvala! — je rekel. Bil je hudo lačen. Ponudili so mu še. Sprejel je in jedel z njimi. ~~ Brez dela? — so ga nato vprašali. — Da, — je pritrdil. 1, — Včlani se v Jugoras, pa ga boš takoj dobil, — je rekel oni, ... &a je prvi nagovoril; besedico Jugoras pa je izgovoril zanič-Uivo. ■ *~ Včlanil bi se, — je rekel, da bi razvozi jal, s kakšnimi de-|Vc' ima opravka. Dobro je vedel, da je Jugoras vladni profa-*st'čni sindikat. — Včlanil bi se? — je za njim zaničljivo ponovil delavec. aJ mi je žal, da smo ti dali jesti. Ali si ti sploh kakšen de-f ec, da bi se vpisal v fašistični sindikat! Ali sploh veš, kaj jc '^izem?« "* Vem, — je rekel in obraz se mu je razjasnil, ko je zaslutil, Je med pravimi, med svojimi. — Eigo veš! — ni prejšnji skrival jeze. »Drugače bi ne silil Jugoras...« — No, da, — jih je še preizkušal. »Nisem vedel, kaj jc to.« j — Nisi vedel? Nisi vedel, kaj jc Jugoras? Človek bi rekel, s* Prišel z lune, — se mu je posmehoval ogorčeni delavec. — No, prav, če že hočete, — je rekel... »Nisem prišel z lune, ^"več iz Marseilla ...« — Iz Marseilla? — so ga pogledali nezaupljivo. *~ Španski borec sem ... Niso mu verjeli. — Da ni špicelj? — je slišal, da je nekdo zašepetal. *~ Nisem, — je odgovoril na ta šepet. »Nekdanji politični ko-*r bataljona Dimitrov sem ...« to. "" Bataljona Dimitrov? — mu še vedno niso verjeli. Sele, ko g. , Jc pokazal nekaj fotografij, ki jih je imel pri sebi in ki so Jih ogledovali z zanimanjem in s spoštovanjem, se je razbli-l 0 njihovo nezaupanje in so se mu zaupali. Vsi trije so bili Kri ^a s0 &a °"> nr'no^u Blcdali tako neprijazno, je bilo lixV°' ^er jih je zmotil; delovni odmor so izbrali za kratek ce-Posvet. Vft - Tu imaš denar! Počakaj nas v kantini, — je rekel delale ki mu ^c prv' P°nu0*il ribo in kruh. Odmora za malico "•'o namreč konec in morali so na delo. Puteni je Jožko zaključil pripovedovanje. *" Imel si srečo, da si naletel na take ljudi, — jc rekel Slavko. — Tia. Priskrbeli so mi obleko in denar za pot. j Split, Zagreb, Ljubljana. Kako drugače se je vračal proti Senicam kakor pred leti. Ua Na Jesenicah sem se zglasil najprej pri Vovkovih. Zdaj ki. -Se zadržujem pri Lasanu. Težko je, ker nimam dela in za- •oPi**' ">rcz **c*a ^e *n brezposeln; niso mu ga dali, raz-I s Ja Angela in strmi v lepak, ki govori o njegovi smrti, pa ^re verjeti. Hjp ~~ Ni res, ni res! Lažejo, — bi rada verjela. .. Legendo o Iji * ^' rat'' um(>'''' legendo o njegovem junaštvu, ki kroži med W. od ust do ust, in ki neti upor in utrjuje vero v zmago, da JD "Kasne v času, ko Nemci skoro nezadržno prodirajo na Rusije, ljudje pa, kakor da bi za to prodiranje ne vedeli, y0(jPaJo v partizanski boj in v njem vidijo edino pot, ki jih 1 lz trpljenja in i/, teh grozotnih časov k svobodi. 1^1 ~~ To vero bi radi ubili v ljudeh. Zato so se Nemci poslužili ve*' ^a je Jožko, ki je postal pri gorenjskih ljudeh simbol te e> Padel, da je mrtev ... ij^ Ni padel. Ni mrtev, — si zatrjuje ... Nemci lažejo. Zc to-1'k £rat so lagali in razglašali zmago nad partizanstvom. Ze to- rat, da jim ni verjeti. Uje J°'ko je živ. Njegova pot se nI končala. Nadaljevala se je 80v*°Va pot iz Španije, nadaljeval se je njegov boj poti istemu 3e|Tažn'ku kakor na španskih tleh, nadaljeval se je na domači Mp-- ' Njegove stopinje bodo za večne čase vklesane v skalnato hjjzft0« nikoli jih ne bo prekril mah jelovških gozdov, neme \cev'ne Dražgoš še pojo slavo bitke, ki jo jc vodil Jožko... ' "ložko ni mrtev. Jožko ne bo nikoli mrtev. Io vendar lepak? - Laž je ta lepak! do u I,a'! I>0f1'11 propaganda! Z njo bi radi ubili vero v svobo- *pr j(. z julijskimi grozotami niso mogli, djl j^Cela s studom in gnevom prebira lepak, ki blati osvobo Je / ^"J slovenskega ljudstva na Gorenjskem. Ne verjame r,'gorčio mrtev. Ne verjame, da so partizani uničeni. ,? Niso! da D4 . "isoi — si zatrjuje, ko še isti dan izve, da so pokljuški la*n) Iztirili vlak pod Nomenjem. v tO [DH11 P (D SSDtDIfffl SEKOU TOURE O NEVTRALNOSTI OZN V KONGU Gvinejski predsednik Sekou Toure je danes v Rabatu izjavil, da morajo sile OZN v Kongu sodelovati z zakonito kongoško vlado, ne pa da skušajo ostati nevtralne med »odgovornimi in neodgovornimi ljudmi.« TEŽAVE SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU Slovenska gimnazija pa se Se nazijo v Celovcu obiskuje v novem šolskem letu okrog 230 dijakov in dijakinj iz razni krajev v južni Koroški. Ta gimnazija je bila odprta pred tremi leti, v skladu z določbami člena VII. državne pogodbe iz leta 1955 o pravicah jugoslovanskih manjšin v Avstriji. Slovenski gimnazija pa se še vedno bori s težavami zaradi pomanjkanja učbenikov in potrebnih prostorov. Tednik gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine« je objavil uvodnik, v katerem vprašuje, kdaj bodo pristojni organi v Avstriji naposled uveljavili določbe člena VII. državne pogodbe iz leta 1955, ki jamči popolno enakopravnost in narodnostni obstoj hrvatske manjšine na Gradiščanskem. ZAČETEK PREDVOLILNEGA BOJA Z uradnim začetkom volilne kampanje v Rimu so bili za dober mesec vsi drugi problemi potisnjeni v ozadje. Oba domova parlamenta bosta sicer v tem tednu pričela z rednim delom, ki pa bo posvečeno v glavnem le obravnavanju še preostalih proračunov. Po sporazumu med političnimi strankami namreč v predvolilni dobi parlament ne obravnava važnejših zakonov, temveč samo take, ki jih lahko sprejme v nekaj urah. Tako pričakujejo, da bodo poslanci in senatorji v dobrih dveh tednih opravili svoje delo in se nato lahko posvetili predvolilni kampanji. MACMILLANOV ODHOD V NEW YORK Predsednik britanske vlade Macmillan je v ponedeljek, 26. septembra zjutraj, odpotoval v New York na zasedanje Generalne skupščine OZN. Ministrski predsednik je odklonil vsakršno izjavo na letališču, kamor ga je spremil minister za zadeve Com-menweltha, Duncan Sandys, s katerim sta se v zadnjih 24 urah posvetovala o britanskem nasto- pu v afriških zadevah v New Yorku. Jutri, to je v četrtek, bo Macmillan govoril v Generalni skupščini, vendar se bo pred tem sestal še z Nkrumahom, Naser-jem in Titom. Britanski ministrski predsednik ima težavno nalogo. Kakor poročajo iz New Yorka bo svoj nastop vskladil s tremi cilji: da bo prikazal solidarnost z ZDA, skušal obnoviti minimalne stike za morobit.no obnovitev razgovorov med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi in da bo pridobil afriško-azijske podporo v OZN za zahodno politiko. PRED POMIRITVIJO? Sobotno presenečenje, ki ga je napravil polkovnik Mobuto s svojim nenadnim obiskom pri legalnem kongo*kem ministrskem predsedniku Patriciu Lu-mumbi, je bilo, samo uvod za nov pomemben preobrat v kon-go'ki politični predstavi. V nedeljo dopoldne je imel ministrski predsednik Lumumba nepričakovano konferenco z nekaterimi novinarji, na kateri je izjavil: »Dosegel sem popoln sporazum s Kasavubom. Ostanem predsednik vlade, on pa predsednik republike.« Na vprašanje, ali misli po tem preokretu, da lahko ostanejo čete OZN še nadalje v Kongu, je Lumumba dejal: »Najboljšo rešitev je predlagal predsednik Gane Nkrumah na sedanjem zasedanju Generalne skupščine OZN. (Med svojimi šestimi predlogi je le-ta za rešitev kongoške krize predlagal, naj se iz Konga umaknejo vse sile OZN, razen tistih, ki pripadajo neodvisnim afriškim deželam.) Uresničenje tega predloga bi preprečilo razvnemanje hladne vojne v Kongu in bi nevtraliziralo bloke, ki tukaj iščejo svoje koristi.« JUGOSLOVANSKI NOVINARJI PRI LUMUMBI Predsednik osrednje kongoške vlade Patrice Lumumba se je v ponedeljek, 26. septembra, raz-govarjal z dopisniki jugoslovanskega tiska in radia. Izjavil je, da kar se njega zadeva lahko vsak trenutek sklene sporazum o pomiritvi med njim in predsednikom Kasavubujem in o prenehanju krize v Kongu. Poudaril je, da morajo dejanja pokazati, ali misli polkovnik Mo-butu iskreno ali ne. Ce misli iskreno, je dejal Lumumba, lahko sklenemo sporazum v nekaj urah. Dokončno sodbo lahko povzamemo samo iz dejanj. Medtem ko se v Leopoldwillu čedalje bolj govori o bližnji pomiritvi, je predsednik osrednjo kongoške vlade Lumumba prvič v zadnjem tednu zapustil svojo rezidenco in se z avtomobilom popeljal po leopoldvillskih ulicah. Izjavil je, da Je to storil na željo ljudstva in kongoških vojakov, da bi se prepričali o njegovi prisotnosti. Majda Orehar mi najdemo tudi dijakinjo III. letnika kranjske Gimnazije Majdo Oreharjevo. Prisluhnimo njenim odgovorom, zakaj jo je navdušil strelski šport. Majda se je rodila 30. julija 1943. leta na Mlaki. »Zanima nas, od kdaj so ukvarjaš s strelskim športom in kdo te je zanj navdušil?« »S strelskim športom se ukvarjam že od 1957. leta, zanj pa me je navdušil brat in pa tovariši iz strelske družine »Mrak Franc« iz Predoselj, kjer sem tudi včlanjena.« »Tvoji uspehi in nastopi?« »Drugo mesto na okrajnem prvenstvu z zračno puško na Jesenicah za Majdo Kraljevo, 1. mesto na tekmovanju z zračno puško med kranjskimi šolami in JLA s 93 krogi od 100 modnih, kar je doslej moj največji uspeh. Sodelovala sem še . na mladiniskem festivalu na Reki, ter na raznih občinskih in družinskih srečanjih.« DRŽAVNO PRVENSTVO V TENISU Gunčar]°va6.,ŽiildarIeva9< V nedeljo je bilo v Beogradu končano državno prvenstvo v te/ nisu. Od štirih slovenskih i£ra1^ sta se ga udeležili tudi ZnidarJ^ va in Gunčarjeva iz Kranja. Zn* darjeva je že v prvem kolu n letela na kasnejšo prvakinjo^ kezo iz Splita, s katero je JZS bila z rezultatom 9:7, 0:6, 3:6 1 kot edina na prvenstvu zma£a proti njej v enem setu. GuflC jeva pa je bila v prvem Jj ^ uspešna, nato pa je morala i£r. z lansko državno prvakinjo Pj kičevo, s katero je izgub*j Kljub temu, da sta Kranjca^ na prvenstvu dobro zaigrali * se uvrstile le na 9. oziroma mesto. Nesrečen žreb jima Jc takoj v začetku postavil za jI, sprotnici poznejši finalistki tošnjega državnega prvenstva- DUŠAN MITIČ Odprto namiznofniško prven; t> o Krama V soboto in nedeljo (1. in 2. oktobra) bo v Domu Partizana v Stražišču, odprto prvenstvo Kranja v namiznem tenisu. Prvi dan bo pričetek prvenstva ob 15. uri, drugi dan pa ob 8. uri. Za prvenstvo, ki ga organizira NTK Mladost se lahko prijavijo ekipe in posamezniki neposred-no pred pričetkom tekmovanja. Odprto prvenstvo Kranja bo v naslednjih disciplinah: molki A in B, ženske, mladinke, mladinci, pionirji in pionirke ter moške, ženske in mladinske dvojice in dvojice novincev. V soboto, 24. septembra P ■ poldne, je v ljubljanski bolflli ■ f ci umrl 65-letni upokojeni r,( JLA, tov. Dušan Mitič iz M0'1 Lohc- ■ J rti' Pokojni je bil eden izmed T?*> kih ljudi, ki so vse svoje *'?Afl nje prebili v vojski. 2c leta ' ga srečamo v takratni srbski * Ijcvi vojski. Težave prve iV\A ne vojne je temeljito preiz* /t na svoji koži, saj jc sodelov*'Uf, umiku srbske vojske preko * ^ nije. Kasneje se je udeležil j solunske fronte. Po končali P ■ svetovni vojni je bil vse do P ^ četka druge svetovne vojne u, tivni oficir v takratni JW.S vanski vojski. V Senju ga )e u0 letela okupacija Italijanov, da je v italijanskem ujeW\ j( prebil leto dni. Leto kas»e!e f( zbežal z družino v Beogr*<*i vključil v partizane in bil v u rodnoosvobodilni vojni v$e ■ je osvoboditve. Po osvobodit? bil odlikovan z redom odi1'10 nja zasluge za narod. It Leta 1952 je bil upokoje"-^ kot upokojeni oficir je sode £gj v vseh organizacijah. V f**!? fy meri je pomagal organizacij „ in U ROJ, kakor tudi **** upokojencev. ii? Spomin na nepozabnega iskrenega tovariša Dušana * bo pri Ločanih ostal trajen.