IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Novosti v vzgoji in izobraževanju
Na svoji zadnji seji pred poletnimi počitni-cami so delegati občinske izobraževalne skup-nosti obravnavali tri pomembne zakonske osnutke,ki bodo urejali področje vzgoje in izo-braževanja.
Osnutek zakona o osnovni šoli predvideva večji vpliv uporabnikov na načrtovanje vse-bine programa interesnih dejavnosti. Cilj tega zakona je organizacija celodnevnega dela. Čim večje bo število učencev, ki so zajeti v interesne dejavnosti, bolj se bomo približali celodnevni šoli. Oddelki podaljšanega bivanja naj se pre-vrednotijo. Takšni, kot so bili doslej,ne bodo ostali, oddelki podaljšanega bivanja se bodo morali organsko vključiti v osnovno šolo, tako da bodo postali del le-te. V bodoče ne bo več učiteljev podal jšanega bivanja, marveč bo vsak učitelj prevzel tudi del opravil podaljšanega bivanja.
V obvezno obliko dela osnovne šcle sodi po tem osnutku tudi dopolnilni in dodatni pouk, tudi de! interesnih dejavnosti je vključen v ob-vezni pogram
Sisfem solidarnosti bo osta! še naprej v ve-•javi, K.ifii zagotovljeni program se bo moral izvajati po vseh šolah v Sloveniji enako. Ra-
zlike se bodo pokazale le v dogovorjenem pro-gramu, kjer bodo šole v ekonomsko močnejših občinah bolj razvile dogovorjeni program de-javnosti.
Osnovne šole doslej svoje naloge poklicnega usmerjanja niso zadovoljivo opravljale, zato se je in se še dogaja, da učenci ne vedo kam, zlasti pa se kaže naval na nekatere šole in pomanjkanje učencev na drugih. Naloga osnovne šole bo v lx>doče usmerjanje učencev v nadaljnje šolanje preko interesnih dejav-nosti, da ob koncu šolanja ne bo potrebna nobena administrativna prisila, kot je omejevanje vpisa in podobno.
Mala šola je obvezna brezplačna oblika pri-pravljanja otrok na vstop v šolo, organizirali jo bodo vzgojnovarstveni zavodi, kjer teh nifpa osnovne šole.
Osnutek zakona daje še mnogo predlogov.o katerih velja razmisliti v času javne razprave, ki bo trajala do konca septembra.
Osnutek zakona o izobraževalnih skupno-stih ne pomeni popolne reforme na tem po-dročju, marveč le upoštevajoč partijske doku-mente nekatera področja ureja nanovo. Poleg občinskih izobraževalnih skupnosti, ki pokrivajo področje osnovnega šolstva, imamo tudi posebne izobraževalne skupnosti, ki skr-bijo za potrebe združenega dela. Posebna izo braževalna skupnost sestavlja izobraževalne programe od srednje šole do fakultete. Po-sebna izobraževalna skupnost skrbi za nemo-teno izobraževanje od prvega leta usmerje-nega izobraževanja do konca izobraževanja. Organizaci je združenega dela bodo financirale izobraževanje vseh tistih kadrov, ki jih za svoje delovanje potrebujejo. Programi v šolah usmerjencga izobraževanja ne bodo več delo ozkih strokovnih krogov^ampak bo gospodar-sivo povedalo, kakš:>.e kadre želi in na kateri izobraževaini stopnji.  ,
F. PREŠEREN