DNEVI NOVOTEHNE /A «9 NOVOTEHNA OD 2 . D O 2 0. JUNIJA D O 3 0 % P O P USTA Št. 23 (2286) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 10. junija 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul »~ cc LU >Q DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST a ’ "1^ Črnomelj.^ 30 let JURJEVANJA Črnomelj 12. in 13. junij HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Za znosnejše življenje ob meji Odbori SKD iz obmejnih občin so se v Črnomlju povezali v konferenco - O življenju na nerazvitih in demografsko ogroženih območjih ob hrvaški meji ČRNOMELJ - Prejšnji teden so se v Črnomlju zbrali predstavniki obmejnih občinskih odborov slovenskih krščanskih demokratov ter ustanovili svojo konferenco. V njo je povezanih več kot polovica vseh občinskih odborov SKD, ki si bodo prizadevali predvsem za čim znosnejše življenje ljudi ob meji. Notranje- in zunanje -politični vidik obmejne problematike s Hrvaško je bil osrednja tema konference, na kateri so sodelovali tudi zunanji minister Lojze Peterle, notranji minister Ivo Itizjak in sekretar ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik. Iz Hrvaške je prišel bivši zunanji minister ter sedanji član ž.upanijskegu doma Josip Iioljkovnc. ČISTILI OBREŽJE KOLPE OSILNICA, FARA - Prvega ekološkega maratona, ki ga je organiziralo v soboto, 6. junija, Turistično-športno društvo Kostel, seje udeležilo I2 ekip v kajakih in kanujih, v raft-ingu je bila ekipa zclcnih-socialno-ckološke stranke s predsednikom dr. Dušanom Plutom in tajnikom Božom Flajšmanom. Skupno jc na maratonu, kije imel namen očistiti obrežje Kolpe raznih smeti in drugih odpadkov, sodelovalo 37 ljudi. V tem številu jc všteta tudi ekipa Cestnega podjetja iz Kočevja, ki jc s poltovornjakom odvažala zbrane odpadke. ZBOR SEVNIŠKIH IZGNANCEV SEVNICA - Drevi, 10. junija, ob ‘o. un bo v jedilnici sevniške osnovne šole Sava Kladnika zbor članov krajevne organizacije (KO) izgnancev. Po poročilu o delu odbora KO bodo sklepali o programu dela in med drugim izvolili delegata za zbor slovenskih izgnancev v Dobovi. Po Peterletovih besedah odnosi s Hrvaško nihajo. V besedah so sicer dolui, v praksi pa ne vedno. Slovenija ne popušča pri svojih zahtevah, ampak le vztraja na izhodiščih, ki so bila ob osamosvojitvi. Minister Bizjak jc poudaril, da je hitrejši razvoj obmejnih območij za našo mlado državo izjemnega pomena. Sedaj za to sicer obstajajo različne oblike • Josip Itoljkovae seje v Črnomlju zavzel z:i čim mehkejšo mejo, a za red in disciplino na mejnih prehodih. Menil je, da bosta Slovenija in Hrvaška našli skupen jezik tako v Piranskem zalivu kot na Kolpi in pri sv. Jeri, ki naj hi postala priljubljena izletniška točka, na kateri ni mesta za vojsko. “Državi imata skupno preteklost in tudi danes ju povezuje veliko skupnega. Če pa ho v prihodnje Hrvaška v krizi, tudi v Sloveniji ne boste mirno spali,” je še dejal Itoljkovae. spodbud, ki pa so med seboj precej nepovezane. Žal se ljudje, kolikor jih jc oh meji sploh še ostalo, ubadajo z osnovnimi življenjskimi težavami. O gospodarsko močnem obmejnem območju, ki ga jc omenjal Bizjak, lahko le sanjajo. Marjan Dvornik si jc v svojo beležnico lahko zapisal veliko zahtev in želja, ki jih imajo prebivalci ob meji, zlasti hrvaški. Za primer le kočevska občina, čeprav marsikje ni veliko bolje: skoraj vseh 80 km meje s Hrvaško je v kanjonih rek, k'i so slabo naseljeni. Nima niti enega mejnega prehoda z vsemi ustreznimi službami,- tako da morajo do najbližjega kar 100 km daleč. Ker pa je 80 odst. ozemlja v kočevski občini državna last, Kočevci upajo, da jim bo država pomagala postaviti sc na noge. Zaradi takšnih in podobnih težav ni čudno, da jc iz Črnomlja prišla želja, da izenačijo bivalne razmere v vseli slovenskih občinah. A ljudem ob meji ni trn v peti le nerazvita infrastruktura, ampak tudi migracijska politika. V obeli belokranj- skih občinah je brezposelnih okrog 1.300 ljudi, 1.150 pa sc jih vsak dan pripelje na delo iz. I Irvaškc. Belokranjce moti, ker so v Ljubljani prepričani, da sc bo vprašanje brezposelnosti rešilo, ko bodo Hrvati odšli. Toda mnoge tovarne, zlasti v metliški občini, bodo brez nekaterih hrvaških delavcev težko nadaljevale proizvodnjo. ____________M. BEZEK-JAKŠE VELEPOSLANIKI NA DOLENJSKEM NOVO MESTO - Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu je pripravilo enotedenski obisk in ogled Slovenije za tamkajšnje veleposlanike iz drugih držav. Med drugim so veleposlaniki v spremstvu našega ambasadorja pri Svetem sedežu Stefana Falcža potovali tudi po Dolenjski. V soboto, 5. junija, so obiskali samostan Pleterje, Novo mesto, Otočec in samostan Stično. IH) OBMEJNIM KAJ BOI J E? - Gostje konference obmejnih občinskih odborov SKI), ki je bila v Črnomlju (od leve proti desni): zunanji minister Lojze Peterle Vlado Starešinič, kije vodil razpravo, notranji minister Ivo Bizjak m Josip Bolj kovač iz Hrvaške, so v glavnem prisluhnili težavam, ki jih imajo ljudje ob slovensko-hrvaški meji. Sicer pa si tudi prebivalci bolj kot besed ždijo dejanj. (Koto: M.B.-J.) I Danes v Dolenjskem listu * Kar pet dni črnomaljskega juijevanja Bogat program se je pričel včeraj ČRNOMELJ - Jurjevanje s kresovanjem ter prazničnimi dnevi slovenske folklore, letos že 30. zapovrstjo, bo še slavnejše in bogatejše kot sicer. Pričelo sc jc že včeraj, 9. junija, s promenadnim koncertom domače godbe na pihala in otvoritvijo razstave o krajinskem parku Lahinja. Danes, v četrtek, bo ob 20. uri v Spcličcvi hiši v Črnomlju predstavitev nastajanja mape noš v Beli krajini. V petek bo ob 20. uri v galeriji Miniart otvoritev belokranjskega likovnega bienala, uro pozneje pa v mladinskem kulturnem klubu Bele krajine večer ljudske glasbe. V soboto bo ob 11. uri 6. kolesarski kriterij po ulicah Črnomlja. Ob 20.30 pa bo v jurjevanjski dragi kresovanje s folklornimi skupinami iz Dragatuša, Prclolse, Adlcšičcv, Starega trga in Prcdgrada ter kresnicami in kresniki iz Adlcšičcv, Vinice, Dragatuša in Talčjcga Vrha. Gost večera bo glasbena skupina Kurja koža. Po kresovanju bo razglasitev rezultatov ocenjevanja črnomaljskih vasi, ki ga jc organizirala SLS. V nedeljo, 13. junija, sc bodo prireditve pričele že ob 10. uri z obredom .Zelenega Jurija na črnomaljskem trgu, ki ga bosta pripravili folklorni skupini iz Črnomlja in Metlike. Ob 12. uri bodo v jurjevanjski dragi otroške folklorne skupine predstavile pastirske igre, uro pozneje pa folkloristi iz Semiča belokranjsko obcct. Ob 16. uri si bodo obiskovalci, za katere ne bo zmanjkalo ne jedače ne pijače, ogledali še . "astop folklornih skupin iz Vnanjih goric, Prevalj, Podgorcev, Kopra, Škofje Loke in Račne. M.B.J. ga 2. strani: • Etnično čiščenje delovne sile? na 4. strani: • Najhujše je verjetno že na 5. strani: • Železničarji so proti ukinit na 6. strani: • Se obeta Sevničanom katastri na 7. strani: • Sodobna učila, a nobene vzgoj na 8. strani: • Šolski konflikt se še zaostruje na 9. strani: il % • Ko ga je umoril, mu je pobral še d y na 11. strani: r '' • V prastarem grobu se je zalesketa na 12. strani: • Ko zacvetijo, jim grozi sekira ''////////////////////////////////^^^ Sklad razkačil sevniške Občinarje Prikrivana odločitev sklada za razvoj o stečaju TSS SEVNICA - Tehnološki sistemi Sevnica (TSS) so po odločitvi republiškega sklada za razvoj odpisani oz. pred stečajem. Uresničil sc jc najbolj črn scenarij, čeprav sta sc dva sevniška podjetnika na vse krip-Ijc borila, da bi podjetje kupila. Vanj sla bila Milan Senica, lastnik trgovskega podjetja Lucia, in Jurc Šlogar, lastnik podjetja Zagorec, pripravljena vložiti precej svežega kapitala in podjetniške domiselnosti. Zatorej na sevniški občini potezo sklada, ki se je že 17. maja odločil za stečaj, ta ukrep pa skrival pred Občinarji do konca maja, odklanjajo. Predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik jc označil odločitev sklada za nesprejemljivo in nestrokovno. Naposled so se na nedavnem razširjenem sestanku v TSS dogovorili, da bo sklad obveščal o ukrepih tudi občino. Kurnik in predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič sla že sredi maja seznanila sklad za razvoj s skrbjo občine za ohranitev delovnih mesi ob 14-odstot-ni brezposelnosti v občini in prepričanju, da kupec proizvodne hale, opreme in zemljišča ne bi nadaljeval s kovinskopredelovalno proizvodnjo. Ker okrog 60 delavcev navkljub obljubam sklada 31. maja šc vedno ni dobilo plač že za dva meseca, so pričeli stavko. Šele takrat so občinski funkcionarji poluradno zvedeli za odločitev sklada o stečaju. Prepričali so sc lahko, da so sc socialne razmere do konca zaostrile, zato so tam, kjer ima občina neposredne pristojnosti, tudi ukepali. Pretekli teden so naredili analizo, kako bodo delili enkratne socialne pomoči, ki naj bi jih izplačali šc ta teden. Izplačali bodo tudi otroške dodatke za april in maj. Rdeči križ pa lxi pomagal delavcem in njihovim družinam s paketi brane in drugimi potrebščinami. Sevniški Občinarji bodo skušali doseči t i. programirani stečaj, da bi zadržali in pozneje celo oživili proizvodnjo. p p Zdrava pitna voda ne bo pritekla sama od sebe certifikat 90 let oskrbe Novega mesta s pitno vodo - Okrogla miza KAKOVOSTI IN PLETU GENERACIJA 1NŽFN1RCEV - V petek popoldne je v novomeški vojašnici v> Bršljinu prvič prisegla 105. četa bodočih mžemrcev mlade slovenske vojske. .59 mladeničev iz 50 slovenskih občin ho v Novem mestu sest mesecev spoznavalo tehniko in vojne veščine pod vodstvom poveljnika čete, Branka Kebra, ki ea vidimo tna sliki desno) oh nr/............m. ... NOVO MESTO - Leta 1903 je Novo mesto, takrat Rudolfovo, dobilo vodovod, po katerem jc pitna voda tekla iz zajetja v Stopičah. To je bila nadvse pomembna stvar in letos mineva 90 let oskrbe Novega mesta s pitno vodo in občine nasploh. Ob tem visokem jubijeju jc novomeška Komunala pripravila vrsto prireditev, ki sc bodo vrstile tako rekoč celo leto. Prejšnji četrtek je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali ugledni strokovnjaki s področja oskrbe z vodo, vodil pa jo jc prof. dr. Evgen Pctrcšin z mariborske Tehniške fakultete, ki je tudi predsednik slovenskega Društva za zaščito voda. Po pozdravnem govoru župana Francija Koncilije, ki sc jc kot dolgoletni delavce novomeške Komunale predstavil kot “star vodovodar”, jc • Zaključke okrogle mize bi lahko strnili lakolc: Vprašanje pitne vode v novomeški občini je zelo resno, zlasti ker je območje kraško in voda že tako bolj onesnažena. Če hočemo * piti zdravo vodo, bo treba strogo ' izvajati znane ukrepe, kot so obnova omrežja, gradnja kanalizacije, iskanje novih kakovostnih vodnih virov, lia , nekaterih izvirih pa graditi naprave za prečiščevanje vode. beseda najprej tekla o zgodovini oskrbe občine Novo mesto s pitno vodo in o današnjem stanju na tem področju. Tako ima danes vodovod 90 odst. prebivalstva novomeške občine v 228 naseljih. Komunala upravlja s 600 km vodovodnega omrežja, s 53 vodnimi rezervoarji, 24 črpališči in 20 vodnimi viri. V zadnjih letih v novomeški občini za preskrbo s pitno vodo namenjajo veliko denarja. Žal jc šc večje načrte prekinila (upajo, da le začasno) prepoved prodaje občinskih obveznic. Vsekakor jc na tem področju šc veliko dela. V okviru 90-lctnicc oskrbe z vodo bo šc vrsta prireditev, od potujoče razstave, izida posebne publikacije in šolskih natečajev do odprtih vrat novomeške Komunale. A fJ DOLNJE BREZOVO - Inplct, specializirano podjetje za proizvodnjo elastičnih in neelastičnih pletiv za spodnje perilo, kopalke in ostala oblačila, v katerem je zaposleno 115 delavcev, bo v petek dobil certifikat kakovosti po standardu ISO 9001, Na slovesnosti pričakujejo visoke goste, med njimi tudi predsednika republike Slovenije Milana Kučana. Pred podelitvijo certifikata bo v Inplctu novinarska konferenca. ,,.., „ „ , 'TV.......; ...J" "T". ™.)iran puvajniKu ecic, stotnika I. stopnie Branka Kebra, ki ga vidimo (na sliki desno) ob prisotnosti sorodnikov in novomeškega župana Francija Koncilije (levo) čestitati mlademu vojaku. V kulturnem programu sta nastopala moški pevski zbor Gasilskega in Franci Koncilija. Lap. (Foto: T. Jakše) V drugi polovici tedna se bo vreme poslabšalo. Padavine bodo zajele vso Slovenijo. Lastninjenje le zmeda? S tem tednom sc je v Sloveniji uradno začelo enoletno obdobje privatizacije, ko naj bi vsa družbena podjetja prek Agencije za privatizacijo prešla v zasebne roke. Državni zbor je po veliki zamudi končno k sprejel potrebno zakonodajo l o njej bomo lastninjenja deležni vsi, ki smo bili slovenski ur,1?’" 9- decembra lani, lastninski certifikati, ki bodo v obliki bančnih dobropisov v vrednosti od 100.(100 do 400.000 tolarjev, pa bodo razdeljeni na osnovi starosti državljanov. Aa mnoga podjetja, ki so jili lastninili po sporni Markovičevi zakonodaji, bo izvedena revizija, ta pa bo obvezna tudi za vsa tista podjetja, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, in tista, ki so v stečajnem postopku. Lastninjenje jc resda šele prvi korak, ki sam po sebi za narodno gospodarstvo kaj malo jromeni, saj ne ustvarja novega kapitala, je pa z družbenega stališča izjemno pomembno. Sele lastninjenje bo temeljito prerazporedilo gospodarsko, s tem jra tudi politično moč. Čeprav pravi skeptični dr. Jože Mencinger, da borno s tako izvedenim lastninjenjem, ki je na glavo postavljena oktobrska revolucija, dobili le zmedo in nezaposlene delničarje, se bo šele s privatizacijo • V ponedeljek je državni svet izglasoval odtožni veto za spremembe lastninskega zakona. v resnici začelo ponovno obdobje kapitalizma, pa četudi zaukazanega. Kapitalizem jc s svojo osnovo - sveto zasebno lastnino (Proudhon je trdil, da je tatvina) kljub svojim slabim platem, ki so tudi pri nas izzvale socialno revolucijo, velikemu delu sveta vendarle prinesel blaginjo, kar velja zlasti za liste države, ki so znale s socialnimi ukrepi ublažiti njegovo neusmiljeno tekmovalnost in nečloveškost. Taka naj bi bila tudi naša usmeritev. Poti nazaj tako in tako nimamo. MARJAN LEGAN Krkini parfumi brez fngena V Krki Kozmetiki odprli polnilnico aerosolov na dimetileter - Opuščajo zloglasni frigen - Na otvoritvi tudi predstavniki slovenske vlade NOVO MESTO - V Krki Kozmetiki so prejšnjo sredo nadvse slovesno odprli novo linijo za polnjenje aerosolov z okolju prijaznim plinom dimeti-letrorn (l)ME). S tem v Krki postopoma opuščajo ekološko oporečni frigen, ki naj hi bil največji krivec za nastanek ozonske luknje v ozračju in povečano žarčenje zdravju škodljivih kozmičnih žarkov. V Krki so začeli opuščati frigen že pred štirimi leti, najprej pri polnjenju najbolj razširjenih izdelkov široke porabe WD-40 in insekticidov, kjer so ga nodomestili z butan-propanom. Zaradi velikega deleža acrosolnih kozmetičnih preparatov so sc odločili, da frigen opustijo tudi pri teh izdelkih. Zamenjava je sicer možna z mehanskimi razpršilci, vendar so ti dragi in pri kupcih precej nepriljubljeni. Na podlagi izkušenj Krkine partnerske firme Yardlcy-Lcnthcric so sc odločili za dimetileter, ki ne razgrajuje ozonskega plašča, je nestrupen, sc meša z vodo in je zato uporaben tudi pri polnjenju razpršilcev za inhalacijo. Je manj eksploziven kot bu-tan-propan, a kljub temu so pri pol- njenju morali poskrbeti za eksplozijsko varno delo. Zaradi nižjega pritiska je zelo primeren za polnjenje v steklenke. Slovenija je lani pristopila k Montrealskemu protokolu in ratificirala amandma, ki države podpisnice zavezuje, da bodo do leta 2000 odstranile iz prometa in nehale proizvajati izdelke, ki vsebujejo ozonskemu plašču škodljive snovi. Evropske države so ta rok premaknile v leto 1995. Krka z začetkom dela nove polnilnice na dimetileter postopoma opušča zloglasni frigen, ki ga bodo po besedah Andreja Pelka, direktorja proizvodnje Krke Kozmetike, popolnoma umaknili iz proizvodnje še letos ali v začetku leta 1994. Uporaba okolju neškodljivih plinov pri polnjenju aerosolov je ob lastni biološki čistilni napravi ena izmed večjih Krkinih investicij v čisto okolje. Žal ne ravnajo povsod tako kot v Krki, saj so stroški za ekologijo ponavadi prevelik zalogaj za obubožano slovensko gospodarstvo. Slovenija je s članstvom v mednarodnih ustanovah prevzela tudi obveznosti, ki jih bo treba začeti izpolnjevati. Ko bo svet od nas zahteval strožje ukrepe pri varstvu okolja, bo za nekatere že prepozno. I. VIDMAR ■ *>~4 MILIJONI ZA OGLASE NOVO MESTO - Krkin program Zelena zdravila je v mesecu marcu po podatkih Marketing Magazina na tretjem mestu v Sloveniji po vrednosti objavljenih reklamnih oglasov v 28 slovenskih časopisih, Radiu in TV Slovenija, na Kanalu A ter dveh večjih radijskih postiljali. Skupna vrednost objav znaša 5.533.829 tolarjev, kar pa še zdaleč ni vse, kar v Zelenih zdravilih namenjajo za reklamo. Krka Kozmetika je bila marca na 12. mestu, na stotem pa GII’ Pionir Novo mesto. Na prvem mestu še vedno kraljuje ljubljanski Lek. V letu 1992 je bila Krka največji slovenski oglaševalce, za oglašanje pa so porabili 104,267.994 tolarjev. v fl METLIKA - Pred kratkim je Območna organizacija ZSSS Bele krajine z območnimi organizacijami sindikatov za Dolenjsko, Posavje in Pomurje v Metliki pripravila posvet na temo “Tujci, dnevni delovni migranti danes in jutri”. Kako pomembna je ta zadeva, zlasti v luči zakona o zaposlovanju tujcev, pove tudi podatek, da je v metliški občini od vseh zaposlenih četrtina tujcev dnevnih migrantov. Podobno je tudi v drugih obmejnih območjih, saj so sc v prejšnji skupni državi na teh območjih spletale tesne vezi in povezave med ljudmi in gospodarstvom z obeh strani meje. Kar sc dela tiče, so bili in so še ljudje iz sosednje Hrvaške precej bolj navezani na Slovenijo kot obratno. Vendar ne gre zanemariti niti vprašanja naših delavcev na Hrvaškem, kar še posebej občutijo v brežiški občini, ki je tako rekoč predmestje Zagreba. Nasploh je metliška razprava odprla številna vprašanja in opozorila na mnoge probleme. Seveda gre sindikatom v prvi vrsti za zaščito delavcev in za pravično in socialno ravnanje z njimi, pa naj bodo to “naši” ali “tuji”. Vsekakor zakon o zaposlovanju tujcev postavlja v Sloveniji zr.'(Tis-lenc tujce, še posebej dnevne delovne migrante iz Hrvaške, v težak položaj. Lani so v dolenjski regiji izdali tujcem okoli 2700 delovnih dovoljenj, od tega 2168 za določen čas, sc pravi za eno leto oz. manj. V Posavju je bilo konec decembra lani zaposlenih 1662 tujcev, od tega 473 dnevnih migrantov, aprila letos pa le še 649, od tega 325 dnevnih migrantov. Sindikati so prepričani, da so tuji delavci, še posebej dnevni migranti, preslabo seznanjeni s problematiko, ki jo prinaša zakon o zaposlovanju Delavci le s težkim srcem v združeno levico Ni še pozabljeno glasovanje v državnem zboru LJUBLJANA - Iz Delavske stranke (DSS), Socialdemokratske unije, SDP ter skupine slovenskih socialistov in Demokratične stranke upokojencev je na združitvenem kongresu 29. maja v Ljubljani nastala nova stranka: Združena lista socialnih demokratov. Interes SDP za združevanje “slovenske levice” je razumljiv, saj bi sicer njenim kandidatom brez podpore omenjenih zaveznic verjetno ne uspelo zbrati toliko glasov na volitvah, kot so jih. Zato pa ljudi (delavce) še vedno bega vključitev Delavske stranke Slovenije v Združeno listo socialnih demokratov, saj sc delavstvu pri nas še nikoli po vojni ni godilo slabše, kot zdaj. Bi delavska stranka ne dosegla več, če bi bila v opoziciji, ne v vladni koaliciji? DSS sc za združitev v resnici ni odločila lahkega srca, saj povolilni nastopi poslancev Združene liste v parlamentu med delavci niso želi posebnega odobravanja, prej jezo. Vendar sc edini poslanec iz vrst DSS, Miloš Pavlica, ni izneveril programskim nalogam svoje stranke: glasoval je tako proti (prc)-visokim plačam poslancev kot proti zamrznitvenemu posegu vlade na področje delitve. Vendar - en glas zaleže toliko kot nič! K odločitvi za združitev DSS z drugimi strankami (slovenske levice) je zbor omenjene stranke pripeljalo torej predvsem spoznanje, da bo moc le s skupnimi prizadevanji vseh strank, ki v parlamentu in vladi zastopajo interese slovenskega delavstva, uresničiti dolgoročne programske naloge- Vlado Rančigaj, ki je zdaj kot doslcjšnji predsednik DSS postal podpredsednik nove stranke, je svojim sogovornikom v dogovorih o združevanju strank Združene liste tudi odkrito povedal: Socialne razmere sc po volitvah za delavke in delavce niso v ničemer izboljšale. Stopnja brezposelnosti narašča iz dneva v dan, nova lastninska zakonodaja oz. privatizacija podjetij pa grozi še z nadaljnjim odpuščanjem zaposlenih. Zato sc mora nova stranka odločno zavzeti za sklenitev socialnega pakta, to je v večji meri kot doslej poenotili interese in zahteve delojemalcev in delodajalcev, s lem pa zagotoviti preživetje ne le vseli zaposlenih, temveč tudi nezaposlenih, to je preprečiti razslojevanje slovenske družbe na podlagi moči oblasti, ki nima podlage niti v sedanjem niti v minulem delu. Doseči moramo, da bo delavsko soupravljanje in solastništvo podjetij (delavske delnice) spodbudilo razvoj tako gospodarstva kot celotne družbe. VINKO BLATNIK tujcev. Zaradi nejasnih opredelitev države do teh vprašanj sc sindikati bojijo, da bo zaposlovanje tujdbv v prvi vrsti odvisno od volje vodstev podjetij oz. njihovih potreb po delavcih in bodo zato možne zlorabe. V sindikatih menijo, da sc pri zaposlovanju tujcev, še posebej dnevnih delovnih migrantov, ne smejo lomiti kopja dnevne politike niti sc na njihovih hrbtih ne bi smele reševati težke gospodarske razmere, ampak mora biti to vprašanje stvar dolgoročnega sodelovanja med sosednjimi državami in sosedi sploh. “Nesprejemljivo je, da zakon enako izvajajo v Ljubljani in v Pomurju ali Beli krajini,” je bilo slišati v Metliki. “Vse civilizirane države v takih primerili dajejo obmejnim območjem poseben status.” Padla je tudi opazka o “etničnem čiščenju delovne sile” in opozorilo, da si prijatelje lahko sami izbiramo, sosedov pa ne. Na neetičnost, do katere lahko pripelje neživljenjsko izvajanje takega zakona, pa je najbolj nazorno opozoril delavec iz viniškega Novotcksa. “Svojih najboljših 20 let sem pustil v tej tovarni, ki smo jo gradili udarniško, sc ves čas odpovedovali plačani za razvoj podjetja, družbe in za stabilizacijo. Vsi smo bili enaki, sedaj pa naj bi mi, ki smo doma na drugi strani Kolpe, morali oditi goli in bosi. Tak zakon je do nas nadvse krivičen.” A. BARTELJ ZAMENJANA FOTOGRAFIJA Tiskarski škrat je tokrat nad podpis pod fotografijo “Najsodobnejše molziščc v Kočevski Reki” postavil fotografijo z otvoritve servisa in prodajalne Gorenja v Kočevju, za kar sc prizadetim opravičujemo. Uredništvo DL POLNILNA LINIJA ŽE DELA - Otvoritve so se poteg poslovnih partnerjev udeležili tudi predstavniki slovenske vlade: zunanji minister Lojze Peterle, obrambni minister Janez Janša, poveljnik Slovenske vojske Albin Gutman ter slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič. Goste sta sprejela generalni direktor Krke Miloš Kovačič in direktorica Krke Kozmetike Metka Wachter, direktor proizvodnje Andrej Pelko pa jim je predstavil novo polnilno linijo. (Foto: I. Vidmar) Etnično čiščenje delovne sile? Sindikati o tujih delavcih dnevnih delovnih migrantih - Zakon ostro zarezal Kanadska pomoč Zbiralna akcija je trdno povezala Belokranjce v južnem Ontariu - Banket METLIKA, TORONTO - Belokranjci, ki živijo v kanadskem Torontu in njegovi okolici, so pretekli mesec prejeli v roke pismo, v katerem jih predstavnik odbora za nakup dragih instrumentov Franc Barbič, predstojnik Karitas in župnik župnije Metlika Albin Žnidarič ter direktor metliškega zdravstvenega doma dr. Blaž Mlačak prosijo v imenu prebivalcev Bele krajine za humanitarno denarno pomoč. Gre za pomoč pri nakupu ultrazvočnega aparata za ugotavljanje bolezenskih sprememb na žilah vratu in glave. Metličani so v pismu navedli, da stanc aparat približno 40 tisoč DEM ter izrazili upanje, da sc bodo belokranjski rojaki na tujem odzvali klicu domovine in s skupnimi močmi zbrali potreben denar. Seveda Belokranjci v Kanadi niso odrekli pomoči. Nasprotno, takoj so pričeli zbirati denar in zatijujcjo celo, da je to prva akcija, ki bo trdno združila Belokranjce v Kanadi. Ustanovili so odbor Belokranjcev v južnem Ontariu, zbiralna akcija pa bo potekala na več načinov. Eden med njimi je tudi banket, ki ga bodo pripravili v Torontu 19. junija in za katerega so poslali vabila na več kot 500 naslovov. V akcijo je vključenih veliko poverjenikov, ki si močno prizadevajo, da bi dosegli cilj, ki so si ga zastavili: zbrati 30 tisoč kanadskih dolarjev. Toliko bolj tudi zategadelj, ker so doslej zbirali pomoč za različne slovenske kraje, še nikoli pa za Belo krajino. Zbrani denar bodo izročili vodstvu metliškega Zdravstvenega doma člani slovenske folklorne skupine “Soča” iz kanadskega Hamiltona, ki bodo v okviru letošnje julijske turneje po Sloveniji nastopili tudi v Metliki. M.B.-J. OKROGLE MIZE O KOČEVSKI KOČEVJE - Poročali smo že, da je bila 4. junija v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava Nova podoba Kočevske. Razstava bo odprta do 30. junija, spremljajo pa jo tematske okrogle mize. Piva bo že danes, v četrtrk, 10. junija, ob 18. uri v poročni dvorani občine Kočevje. Okrogla miza nosi naslov “Kočevski naravni park - nova podoba Kočevske”, njen moderator pa bo Peter Skoberne. Naslednja okrogla ima naslov “Nova vsebina nekdaj zaprtih območij” in bo v torek, 15. junija, ob 18. uri v prostorih VOC Gotenica. Moderator lx> Ljerka Bizilj. Tretja okrogla miza bo prihodnji četrtek, 17. junija, ob 18. uri spet v poročni dvorani občine Kočevje. Njen naslov bo “Sonaravno gospodarjenje s kmetijskim prostorom na Kočevskem”, njen moderator pa bo Mojca Skcnder. Ugotovitve in sklepe vseli treh bo strnila javna tribuna, ki bo v četrtek, 24. junija, ob 18. uri dvorani Ljubljanske banke Kočevje. Moderator javne tribune bo Borut Mencinger. NE ZBEREMO DOVOLJ KRŠKO - Slovenija ima tri velike potrošnike odpadnega papirja, zato ga zaradi svoje majhnosti in predvsem slabe organiziranosti zbiranja nima dovolj. Tudi v krškem Videm papirju morajo približno polovico odpadnega papirja, ki ga potrebujejo v proizvodnji, uvoziti. Marsikje v tujini zakonodaja natančneje ureja in vzpodbuja zbiranje odsluženega papirja, ponekod imajo odvoz zastonj aii pa plačajo še celo polovico potnih Stroškov. • Tri stvari razkrijejo človeka: steklenica, mošnja in jeza. (Hebrejski pregovor) • Tepite svoje otroke, brž ko opazite, da vam postajajo podobni! (Radovič) • Daleč leti kamen, ki ga vrže narod. (Turški pregovor) zavarovalnica tilia d.d. novo mesto OBVEZNO ZAVAROVANJE VOZILA — ob sklenitvi pri takojšnjem plačilu premije 25% popusta KASKO ZAVAROVANJE ^ — 10 obrokov brez obresti — riziko kraje vključen brez doplačila naša anketa v Čigavi naj bodo odpadki? Protest domačinov v Kališovcu, povezan z nameravanim odlaganjem radioaktivnega materiala, daje slutiti resne stvari. Ce je bilo pri vsem kaj neresnega, je bilo ravnanje načrtovalcev m predvsem uradnikov, ki so med možna atomska smetišča uvrstili Kališovcc. Vse načrte o deponiji je oblast kovala in celo uradno predstavila javnosti tako, da s sevajoče skladišče med zadnjimi izvedeli prav Kališovčani, ki za predvideno bi morali biti po pravilih zdrave družbe prvi obveščeni. Kališovec sc je ob tem odzval, kot sc pač je: stepel se je z novinarji in politiki. S tem dejanjem je obrnil proti sebi lepo število Slovencev in ti se zdaj sprašujejo ali sc peščica bolj ko ne anonimnih ljudi sme upreti nekakšnemu mešetarjenju na njihov račun. Pravičen odgovor o tej pravici, ki bi tudi uredil zadeve, bo najbrž potrebno šele izumiti. Zdaj, ko na Krškem polju že leta obratuje jedrska elektrarna, lahko slovenska oblast stori dvoje: ali ustreže uporniški ljudski volji v zvezi z gradnjo sporne deponije ali pa na silo sezida po strokovnih merilih varno skladišče za zavrženo radioaktivno kramo in ob tem oškodovanemu prebivalstvu plača pošteno odškodnino. SAŠA RADIČ, prodajalka v trgovini Silka v Sevnici: “Ne bi sc smeli čuditi ogorčenju ljudi na Kališovcu, ker jim hočejo republiški funkcionarji vsiliti odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, čeprav seveda ne odobravam, da svojo jezo sprožajo na plečih novinarjev. Država brez pristanka domačinov ne bi smela niti začeti raziskovati njihovega območja, še v pisarnah ne, kaj Gi šele, da bi sc kdo potikal na terenu!” VANDA BRAČKO, delavka v Tovarni opreme na Mirni: “Verjetno nihče ne bi rad imel tako nevarnih odpadkov, kot so radioaktivni, na svojem dvorišču, četudi bi mu to mastno plačali. Odlagališče NSRAO nekje že mora biti, če že imamo atomsko v Krškem, prav pa bi bilo, če bi Hrvati prevzeli vsaj sorazmeren delež NSRAO glede na količino energije, ki jo dobivajo iz Krškega in jo za nameček plačujejo.” -a* >5 DARJA BENČINA, organizatorica dela v Muzeju v Ribnici “Taki smo, da sc sprijaznimo tudi z nevarnimi snovmi vsaj za toliko časa, dokler imamo od njih korist. Tistega, kar nam škoduje, sc hočemo znebiti. Najbolje bi bilo radioaktivne odpadke odpeljati iz Slovenije. Vsaj polovico odpadkov iz jedrske elektrarne bi morala prevzeti Hrvaška!' še zelo neredno IVAN KRAŠKO, novomeški dopisnik ljubljanskega Dnevnika: “V urejeni državi mora biti poskrbljeno tudi za te odpadke. Kje jih bodo uskladiščili, naj ne odloča politika, temveč stroka. Jasno je, da se bodo prebivalci izbranega kraja upirali. Toda potrebno se je zavedati, da teh snovi ni mogoče izvoziti. V takih primerih je že tako, da preveč demokracije lahko tudi škoduje. Kaj, če bi sc krajani Stopič nenadoma odločili, da Novo-meščanom zaprejo vodo?” diplomirana 4 ZDENKA CEROVAC, biotehnologije v semiški Iskri: “Ker smo skupaj s Hrvaško gradili nuklearno elektrarno, smo dolžni skupaj reševati tudi probleme z odlaganjem jedrskih odpadkov. Pri tem nimajo Hrvati nič manjše odgovornosti od Slovencev. Da sc ljudje tudi v Sloveniji teh odpadkov otepajo, je razumljivo. Strokovno gledano, bi morali verjeti, da bo stroka poskrbela za varno odlaganje, a ji ne zaupajo.” MLADEN BERNARDA GRUDEN, prodajalka v Nami, Kočevje: “Za odpadke bi morali najti primerno mesto, da ne bi onesnaževali okolja in ogrožali ljudi. Iz krške jedrske elektrarne naj bi del odpadkov prevzela tudi Hrvaška, saj dobiva polovico energije te elektrarne. Vsekakor odlagališča odpadkov ne bi smeli narediti nikjer, kjer niso prej dobili soglasja krajanov. Res pa je, da je odpadke le treba nekam pospraviti, če smo jih že ustvarili.” dipl. inž. O VF.RGOT, študent iz Metlike: “Ni prav, da komur koli vsiljujejo jedrske odpadke. Najbrž pa imajo tudi strokovnjaki prav, če trdijo, da je odlaganje na določenih območjih varno. ,, , A morajo biti odgovorni za svoje trditve. g Kar pa sc tiče Hrvatov, sc je z njimi težko dogovoriti celo o manj delikatnih W stvareh, kot so odpadki. Nimam upanja, da bi jih bili. naši sosedi pripravljeni vzeti, čeprav tudi ni prav, da pade vse ***■*■■» na ramena Slovencev.” ZVONKO MEŽIČ iz Velike vasi pri Leskovcu: “Po mojem mnenju bi morali krajani imeli zadnjo besedo, ko gre za jedrsko odlagališče in podobne reči. Vem, da zdaj ne bodo nikjer želeli sprejeti odlagališča, toda zakaj niso na to strokovnjaki pomislili takrat, ko so gradili nuklearko? Ali niso vedeli, da bo treba odpadke nekam spraviti? Če bi jaz gradil hlev, bi moral prej vedeti, kje bo greznica in kam bom odvažal gnojevko!” 0' _ „ M M ' Sl ir n % 5 t* ✓ MARJAN JAČMENICA, delavec Kcramctala iz Črnca pri Brežicah: “Zadnjo besedo o odlagališču bi morali reči krajani in ne toliko strokovnjaki, sploh pa ne politiki. Sam strokovnjakom ne verjamem preveč. Kje so bili pa prej? Zdaj, ko sc je nabralo že toliko odpadkov, je malo pozno razmišljati o odlagališču. Menim, da bi morali že ob postavitvi centrale povedati, kaj vse še potrebujemo, in rešiti vprašanje odlagališča.” Predlogi in zahteve kmetijcev Direktor Janez Žlindra o uresničevanju desetletnega načrta razvoja Kočevske, ki je bilo prekinjeno 1990. leta - Oživiti sodelovanje z Ljubljano - Državo tretjina zemlje? KOČEVJE - V zadnjih nekaj tednih je Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje naslovil na razne organe več pobud, pomembnih za nadaljni razvoj kmetijstva na Kočevskem, ki po letu 1990 zastaja v razvoju. O bistvu teh pobud in njihovem pomenu smo povprašali direktorja inž. Janeza Žlindro. Ni denaija za obrambo pred točo Kdaj spet strelno mesto na Medvedjeku? TREBNJE - Trebanjski izvršni svet je pretekli četrtek sklenil, da ne bo prispeval 1.547.000 tolarjev za obrambo proti toči, ker je občinska skupščina že sprejela proračun za leto 1993, v katerem ni dovolj denarja niti za pokrivanje obveznih programov. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je namreč ugotovilo, da je državni zbor v okviru letošnjega republiškega proračuna za obrambo pred točo namenil le 84 milijonov, po programu operativne obrambe pa bi za to potrebovali 144 milijonov tolarjev. Zato je ministrstvo predlagalo, naj bi primanjkljaj 60 milijonov zagotovile občine branjenega območja. Poleg tega Trcba-njci zelo dvomijo o učinkovitosti te obrambe, vsaj dokler ne bo znova zaživelo strelno mesto na Medvedjeku, uničeno med zadnjo vojno. Trcbanjci menijo, da bi moralo biti financiranje obrambe pred točo v pristojnosti republike in da merilo za obremenitev oz. razdelitev stroškov med občine ne more biti le velikost kmetijskih površin, saj toča povzroči škodo tudi na drugih objektih. Izvršnemu svetu občine Kočevje smo dali pobudo, pravi Žlindra, naj bi zakupnina za zemljo ostala občini in sc ne bi prenašala v republiški sklad. V Sloveniji je prek 630.000 ha družbenih zemljišč, od tega skoraj 10 odst. v kočevski občini. V drugih občinah bo po zakonu o denacionalizaciji večina zemlje vrnjena nekdanjim lastnikom, v občini Kočevje pa ne, in bo tako imela občina Kočevje kar 30 odst. slovenske družbene zemlje in bi morala ta revna, občina prispevati v republiški sklad kar 30 odst. denarja. Nesprejemljivo je, da bi tako veliko denarja odtekalo iz občine. Vladi Republike Slovenije smo naslovili naslednjo pobudo, predlog oz. zahtevo: Zagotoviti je treba nadaljevanje uresničevanje programa raz- Janez Žlindra, Kočevje direktor M-KG Vsejavanje trav po košnji Kako travni ruši pomagati po poletni suši - Jutri na Selih pri Straži prikaz vsejavanja trave CVIČEK NA VESELI GORI ŠENTRUPERT - Podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske v tem kraju pripravlja za soboto, 12. junija, tradicionalno lokalno prireditev “Cviček ’93" na Veseli gori. Vinogradniki obljubljajo, da bodo točili le najbolje ocenjen cviček z njihovega območja. Za zabavo bo igral ansambel Slovenija. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 268 do tri mesece starih in 95 starejših prašičev. Prvih so prodali 115 po 280 do 300 tolarjev, drugih pa 43 po 180 do 200 tolarjev kilogram žive teže. Lanska in letošnja suša ter zima brez snega so marsikje močno razredčile travno rušo. Botanični sestav ruše lahko pokvarimo tudi z nepravilno rabo in neustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Prazna mesta v ruši • Več o obnovi travne ruše z neposrednim vsejavanjem boste lahko zvedeli pri demonstraciji delovanja sejalnice, ki bo v petek, II. junija, ob 9. uri na Selih pri Straži, v bližini kmetije Mirtič - na travniku Boštjana Primca. V primeru dežja bo razgovor pod streho, ogled pa bo izpod dežnikov. Demonstracijo bosta izvedla mag. Marjan Dolenšek iz Kmetijskega zavoda in Cveto Golob iz Kmetijske šole Grm. pa hitro naselijo pleveli. Rušo lahko izboljšamo z vsejavanjem ustrezne travno-dctcljnc mešanice, ki jo sestavimo glede na podnebne razmere, vrsto in kakovost tal, način rabe, trajanje mešanice in lastnosti oz. zahteve posameznih trav in detelj. Primeren čas za vsejavanje je po prvi košnji, saj je konce maja in v juniju pri nas največ padavin. Tedaj je rast obstoječe travne ruše manj bujna kot spomladi in kaleče rastline sc lažje uveljavijo. Za vsejavanje trav in detelj v rušo ni nujno potrebna prejšnja obdelava tal. Potrebno pa je rušo nizko odko-siti, da zmanjšamo konkurenčno sposobnost stare ruše. Setev lahko opravimo na več načinov, in sicer ročno, s trosilnikom gnojil, s specialnimi sejalnicami, z uporabo herbicidov in s preoravanjem travne niše. S prvima dvema načinoma lahko postopoma izboljšamo travnike s seveda manjšimi stroški. Rušo pa je potrebno pred setvijo nekoliko razrahljati s travniško ali njivsko brano. Da Kmetijski nasveti Metljaj - najhujši zajedalec j Dolenjska jc povečini gričevnata in zato nima - če izvzamemo ■ Krško polje - večjih težav zavoljo poplavljenih travnikov in pašnikov ■ ter neprilik, ki jih spremljajo. Taka nadloga jc mctljavost, najbolj “ razširjena zajcdalska bolezen govedi in drobnice, ki jo povzroča J veliki metljaj, ploščat zajedalec, podoben bučni pečki ali akacijeve- „ mu listu. No, pred to boleznijo vendarle nismo povsem varni, zato m jc vredno zapisati o njej nekaj besed. ■ Razvoj zajcdalca poznamo že iz osnovnošolskih učbenikov. Veliki ■ metljaj jc tista biološko zanimiva živalska vrsta, ki potrebuje vmesnega ■ gostitelja, malega blatnega polža ali polža mlakarja, v katerem se ■ razmnoži v tisoče repastih ličink ali ccrkarij. Lc-tc zapustijo polža, ■ se pripnejo na vodno rastlinje, odvržejo rep ter sc obdajo z lupino, 1 da lahko več mesecev čakajo na ugodno priložnost. Ko pa jih žival 1 s krmo použijc, oživijo in se naselijo v žolčevodih in jetrih, kjer a vrtajo in uničujejo tkivo ter po treh letih spolno dozorijo. Odrasel B veliki metljaj, ki je dvospolnik izleže v nekaj letih kakih 40.000 ■ jajčec, ki jih živali z iztrebki izločijo v okolje, in življenjski krog ■ nevarnega zajcdalca je s tem zaključen. ■ Vmes pa je seveda velika gospodarska škoda, ki jo metljaj ■ povzroča. Obolele molznice dajejo do 15 odst. manj mleka, prireja ■ mesa pa sc zmanjša tudi do ene petine. Živali, ki nosijo v sebi te J zajedalec, vidno hujšajo, postajajo slabokrvne, vodenične, sc težje t obrejijo, menjajo dlako in lahko celo poginejo. u In kaj rejec lahko ukrene zoper to? Bolezen zatiramo z zdrav- ■ Ijcnjcm obolelih živali, z uničevanjem polžev ter z nekaterimi ■ drugimi ukrepi, ki preprečujejo, da bi sploh zbolele. Prvo sc ■ izplača le, če živali še niso huje prizadete, vedeti pa jc tudi ■ potrebno, da med dajanjem nekaterih zdravil mleko nekaj dni ni ■ uporabo za prehrano. K zatiranju mctljavosti lahko prispeva tudi ■ odpravljanje močvirij, hidromelioracija, če pa so travniki in pašniki J še izpostavljeni poplavam, pa na njih ne smemo gnojiti z gnojevko , ali svežim gnojem, saj bi s tem razmnoževanje mctljaja naravnost a spodbujali. ■ Inž. M. I.. ■ vzpostavimo dober stik semena z zemljo, travnik po setvi temeljito povaljamo ali pa prevozimo s traktorjem (kolo pri kolesu). Z uporabo sejalnice za neposredno vsejavanje trav in detelj v rušo pa izboljšamo travnike hitreje s seveda nekoliko večjimi stroški. Na pašniku opravimo lahko setev tudi med pašo, da živali s parklji vtisnejo seme v tla, ali pa živali pasemo na beli detelji in jih nato spustimo na strmejšo čre-dinko, kjer živali z blatom prenesejo seme bele detelje in na ta način poboljšajo sestav ruše. Pomembno jc, da sejemo na vlažna tla ali pred napovedanim obdobjem slabega vremena. Travnik po setvi pognojimo z manjšo količino (10-15 m3/ha) gnojevke ali PK gnojil. Z dušičnimi mineralnimi gnojili ne gnojimo, ker bi sc konkurenčna sposobnost stare ruše povečala. Prva raba po setvi je zgodnja, saj zclinjc popasemo ali pokosimo, ko zraste 15 do 20 cm visoko. Mlade rastlinice sc lahko le na ta način uveljavijo. Sejalnica jc last Kmetijske šole Grm in bo po naročilu kmetov vsejavala na območju občine Novo mesto. Kmetje sc naročijo za poseg pri kmetijski svetovalni službi v Šentjerneju, Škocjanu, Novem mestu, Mirni Peči, Straži in Žužemberku. Inž. KATARINA VOVK Metliška vina na ocenjevanje v Avstrijo Potegovala se bodo za grand prix de vin METLIKA - Metliška Kmetijska zadruga oz. njena Vinska klet jc ena šestih slovenskih vinskih kleti, ki ji jc mednarodna organizacija Red sv. Fortunata, pospeševalce kakovosti življenja, podelila naziv “maison de qual-ilč”, sc pravi “hiša kakovosti”. In Ic kleti, ki imajo ta naziv, smejo sodelovati na vsakoletnem mednarodnem ocenjevanju vin za prix de vin oz. grand prix de vin. Letos bo to ocenjevanje v avstrijskem Ducrnsteinu. Zadnji petek je bilo na ljubljanskem gradu ocenjevanje za Slovenijo in na njem so sodelovale poleg metliške še kleti s Ptuja, iz Ormoža in Goriških Brd. Po predpisih za tako ocenjevanje morajo na izbirno ocenjevanje v matični provinci poslati po tri različne vzorec vin, ki ne smejo biti starejša kot 10 let in morajo biti mirna, se pravi, da ne pridejo v poštev peneča sc vina. Metliška klet jc poslala laški rizling pozno trgatev, letnik 1988, rumeni muškat 1992 in laški rizling ledeno vino 1992. Za končno oceno velja povprečje vseh treh zomo moramo vsak dan zalivati mlade in presajene rastline. Uporabljati pa moramo mlačno postano vodo iz zbirališč deževnice, ne pa neposredno iz vodovoda, ki jc premrzla in predraga. Zalivati moramo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Uspešen ukrep pri vzgoji jc tudi zastiranje zemlje okoli vrtnin z različnimi materiali, predvsem s pokošeno travo, posušenim plevelom, ki še ni začel cveteti, ali celo z ločjem in listjem. Pokrivka naj bo tako visoka (10 do 20 cm), da bo zemlja dobro prekrita in plevel ne bo mogel rasti, ki bi ga sicer morali okopavati. Tako pokrita zemlja bo tudi Zaradi manjšega izhlapevanja zadržala veliko več vode. Inž. CVETKA LAVRIČ Velika ponudba vseh vrst sadja in zelenjave jc tudi na novomeški tržnici povzročila znižanje cen. Posnetek cen petkove tržnice: jabolka 70 tolarjev, jagode od 250 do 350, češnje 250 do 300, skuta 300, sir 600, čebula 50, gozdne jagode 400, jajca 15, smetana 400, banane 100, slivovka 350 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so ponujali paradižnik po 180, solato po 169, kolerabo 179, mlado čebulo 151, staro čebulo 69, krompir 126 in orehe po 945 tolarjev. Pri Dcladi-niju so stale banane 95, paradižnik 120 do 150, čebula 60, česen 400, suhe slive 250, breskve 300, nektarine 415, šampinjoni 245, lubenice 165, kumare 145, ananas 180, jagode 360, pomaranče 60, limone 125 tolarjev. * • • Vaš položaj je bolj trden kot moj. (Peterle kmetom na Kozjanskem) • Hribovski kmet je bil v socializma vsaj malo spoštovan, zdaj, ko jc demokracija, pa ni nič. (Kmet Franc Tušek iz Martinj vrha nad Železniki) HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Nepogrešljive okusne juhe V našem načinu prehranjevanja so juhe pomemben sestavni del glavnih obrokov. Uživamo jih vedno pred ostalimi jedmi, da nam vzbudijo tek. Juhe pripravljamo čiste, z zakuho ali brez nje, in goste. Čiste juhe so iz mesa ali kosti. Izdatnejše so z dodatki različnih zakuh, kar jim daje tudi nekatere pokrajinske značilnosti. Govejo ali kokošjo juho imenujemo domača juha, v katero najbolj pogosto zakuhamo tudi doma pripravljene jajčne rezance. Goste juhe kuhamo iz različnih sestavin, kot so zelenjava, drobovina, meso, žita in razni žitni izdelki. Nekatere tudi pretlačimo ali zmešamo z mešalnikom v pasiranc ali kremne juhe. Vsaka juha mora ustrezati svoji vrsti, in če jo pripravimo kot samostojno jed, ne sme biti preveč začinjena, da ohrani osnovni okus. Posebno moramo biti pozorni pri dodajanju soli. Čiste juhe lahko zamrznemo, vendar jih predtem dohro ohladimo in razmastimo. Za pripravo okusne domače juhe uporabimo 1 kg sočne govedine s kostjo, 4 1 vode, 15 dag jušne ze- lenjavc (korenje, peteršilj, čebula, česen, zelena, lovorov list), nekaj zrn popra in sol. Dljc poznajo svoje probleme in jih zato znajo tudi najbolj učinkovito reševati. Komunalnim podjetjem bo pač potrebno priznati take cene komunalnih storitev, ki bodo pokrivale stroške enostavne reprodukcije. V nasprotnem primeru sc bodo v javnih podjetjih kopičile izgube, ki jih tudi občinski proračuni ne bodo mogli pokrivati. Zato predlagamo, da republiška vlada ponovno oceni primernost sprejete uredbe in vrne pristojnost oblikovanja cen občinskim izvršnim svetom,” so pretekli četrtek sklenili na trebanjskem izvršnem svetu ob obravnavi problematike oblikovanja cen komunalnih storitev. Direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc jc poudaril, da jc pretežni del izgube v prvem letošnjem četrtletju (skupaj znaša izguba 5,9 milijona tolarjev) nastal v komunalnih dejavnostih, in sicer kar okrog 3 milijone pri vodovodih in nekaj več kot 2 milijona pri snagi oz. odvozu smeti, čeprav so varčevali na vse načine. Vse kaže, da bodo materialni stroški v drugem čctrtclju precej večji. Pa še to: predsednik trebanjskega izvršnega sveta Jože Rebolj jc pohvalil delavce Komunale Trebnje za odlične dosežke na 9. delovnem tekmovanju delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. P. P. il IZ NKŠIH OBČIN pBjra IZ NKŠIH OBČIN cs 400 LET ZMA(;E PRI SISKU TURJAK - Andrej Turjaški je 22. junija 1593 pri Sisku porazil turško vojsko. V spomin na ta dogodek so kasneje spet prezidali cerkvico na Ahcu pri Turjaku in jo posvetili sv. Ahacu 'prvotno je bila posvečena Mari-I), katerega god je prav 22. junija. Letos, ob 400. obletnici zmage pri Sisku, bo v cerkvici na Ahcu v počastitev te zmage maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Že prej, 19. junija, pa bodo v prenovljeni Viteški dvorani Turjaškega gradu odprli ob 17. uri stalno razstavo o turških vpadih na Slovensko in bitki pri Sisku. Delno prenovljeni Turjaški grad, ki je tesno povezan s starejšo in novejšo zgodovino Slovenije, je ob vikendih odprt za obisk izletnikov (vstopnina je 50 tolarjev). Poskrbljeno pa je tudi za strokovno razlago zgodovinskih dogodkov. V SOBOTO GASILSKO TEKMOVANJE KOČEVJE - Gasilsko društvo Kočevje je prireditelj tekmovanja gasilskih društev Sora, Škofja Loka in Žabnica, ki bo v soboto, 12. junija, v Kočevju. Na tekmovanje je organizator povabil še ekipi GD Šalita vas in Stara Cerkev. Ob tej priložnosti si bodo gasilci ogledali Pokrajinski muzej v Kočevju in obiskali Kočevski Rog. V. D. VEC VODE BEZGARJEM OSILNICA - Vasi Bezgarji sicer letos še ni zmanjkalo vode, jo pa ob večji suši primanjkuje. Podjetje Hy-drovod že raziskuje, kako bi za to vas dobili dovolj vode tudi v največji suši. Tako bodo za potrebe te vasi zajeli še en izvir in ga priključili na vodovod. Z tleli bodo začeli že v drugi polovici junija. MODNA REVIJA STS NA GRADU SEVNICA - Srednja tekstilna šola Sevnica bo v petek, 20. junija, ob 20. uri v prostorih na sevniškem gradu na dokaj domisclcn način predstavila svojo dejavnost. Na grajskem dvorišču pa si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi modno revijo izdelkov dijakinj iz te edine srednješolske ustanove v sevniški občini. SVETOVALNA SLUŽBA BREZ GLAVE SEVNICA - Ker je vodja sevniške kmetijske svetovalne službe inž. Brigita Berdik že dlje časa v bolniški, sc to pozna tudi na kakovosti dela službe. V sevniškem izvršnem svetu so menili, da bi ob sedanji centralizaciji te službe morali Sevničanom priskočiti na pomoč Novomeščani. Direktorica M-KZ Sevnica, Martina Jamšek, je ponudila pomoč svojih ljudi. IS je podprl proteste stanovalcev Zakonito ni vedno tudi docela pošteno RIBNICA - Člani izvršnega sveta so nedavno potrdili imenovanje posebne občinske strokovne skupine, ki naj bi bila v prvi vrsti v pomoč predvsem Riku, kasneje pa tudi drugim podjetjem v ribniški občini. Kljub pripombam o neustrezni strokovni zasedenosti te posebne skupine, katere imenovanje je predlagala občinska gospodarska komisija, so jo člani izvršnega sveta formalno potrdili. Izrazili so dvom, da bo njeno delo sploh mogoče, saj je po podatkih, ki jih je posredovala predsednica upravnega odbora Rika Mirjam Trdan, ki je po odhodu direktorja začasno prevzela vodenje podjetja, Riko pred stečajem. Več pozornosti so zato člani izvršnega sveta namenili skupini, ki sc bo vključila v program Revit. Dogovorili so, da bodo približno 20-člansko skupino skušali sestaviti do konca tega meseca, za vodjo skupine pa so na seji imenovali uslužbenko občinskega oddelka za gospodarstvo Francko Tckavcc. Uradni protest zoper sprejem osnutka preimenovanj nekaterih ulic v ribniški občini, ki so ga poslanci sprejeli na zadnjem zasedanju občinske skupščine, so na izvršni svet naslovili stanovalci Kurirske ceste iz Sodražice in Partizanske ceste iz Ribnice, ter krajevni odbor ZB NOV iz Sodražice zaradi odločitve, tla sc preimenuje Ulica Majde Šilc. Ravnanje poslancev občinske skupščine, ki so sc odločili za preimenovanje nekaterih ulic brez predhodne javne razprave in minit) volje stanovalcev, so označili za nedemokratično. Da je bil sprejem osnutka preimenovanj politični) in na sami seji “psihološko izsiljena odločitev” s strani manjše skupine posameznikov, so menili tudi člani izvršnega sveta. M. LESKOVŠEK-SVETE Proračun še ni pod streho Dražja in cenejša inačica za cesto - Podeželje zapostavljeno? KOLIKO BO DOBIL ŠPORT KOČEVJE - Letošnji proračun občine za tclcsnokulturno dejavnost namenja 3 odst. celotnega oz. 3,7 odst. “klasičnega” proračuna, kar pomeni znatno povečanje v primeru z minulim letom. Minulo leto je bilo za to dejavnost iz proračuna plačan znesek 10.180,60 tolarjev, letos pa naj bi la dejavnost dobila 18.537.580 tolarjev. Tako zbrani denar naj bi porabili za dejavnost 23 športno-rckrcativnih društev, od katerih je 7 šolskih športnih društev, nadalje za tekmovalni šport, tradicionalne in športne dejavnosti, šolanje kadrov, razna medsebojna srečanja in ostale namene. Nekaj denarja bodo namenili tudi za vzdrževanje športnih objektov. KOČEVJE - Predlog odloka proračuna občine za letos še ni sprejet, ker prihaja do raznih zapletov, za nameček pa zadnja seja skupščine ni bila sklepčna. Iz predloga izvršnega sveta pa kljub temu povzemamo nekaj zanimivosti. V zadnjih dveh letih je bila v komunalni in cestni dejavnosti daleč največja občinska investicija izgradnja ceste Fara-Predgrad, za kar je bil porabljen skoraj ves denar, ki ga je republika namenila občini za pospeševanje demografsko ogroženih območij. Le manjši del tega denarja je šel za gradnjo čistilne naprave v Gotenici. Izjemni napori so bili vloženi za povezavo krajev ob meji s Hrvaško s cesto po slovenskem ozemlju. Zdaj sc namreč lahko pride v mnoge kraje v dolini Kolpe in Čabrankc le s hrvaškega ozemlja. Tudi letos so v republiškem proračunu za te namene . predvidena precejšnja sredstva. Po približni oceni bo samo gradnja cestnega odseka Grivac-Kuželj veljala kar 54 milijonov tolarjev, in to če bo cesta potekala ob Kolpi. Če bo zaradi KAKO POSLUJE ZEMLJIŠKI SKLAD KOČEVJE - Kmetijski zemljiški sklad občine je v minulem letu izdal 14 soglasij za spremembo kmetijskega zemljišča in gozda v stavbno zemljišče. Iz tega naslova je bilo vplačanih 676.874 tolarjev. Iz naslova zakupnin so zbrali 257.720 tolarjev. Prodali so 3 ha 46 a 45 m2 kmetijskih zemljišč 11 predlagateljem. Iz tega naslova so pridobili 1.155.686 tolarjev. Za izkoriščanje rudnika peska iz naslova plačila posebne odškodnine so prejeli 17.929 tolarjev. Za osebne dohodke in materialne izdatke pa so porabili 2.303.924 tolarjev. V. D. ODPRTJE KOČE RIBNICA - Ob dnevu državnosti bo Planinsko društvo Ribnica odprlo novozgrajeno planinsko kočo pri sv. Ani, ki leži na 920 m nadmorske višine in je priljubljena postojanka številnim domačinom in planincem. Z deli so člani ribniškega planinskega društva, ki šteje 113 članov, pričeli že leta 1990. V kočo so vložili 6 tisoč ur prostovoljnega dela. POSOJILA ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE SEVNICA - Do 15. junija bodo na občinskem sekretariatu za gospodarstvo in finance sprejemali vloge obrtnikov in podjetnikov za dodelitev ugodnih posojil za razvoj obrtništva in podjetništva. Po natečaju, ki sta ga razpisala občinski izvršni svet in Obrtna zbornica Sevnica (v celoti smo ga objavili v prejšnji številki), bodo razdelili 35 milijonov tolarjev. Izvršni svet in sklad za razvoj bosta sklepala o dodelitvi posojila do 25. junija. SEVNICA - Sevniška Komunala se srečuje z največjimi težavami pri vodooskrbi. V letošnjem letu, ko je suša še prej pokazala zobe kot lani, morajo sevniški komunalci požreti še več jedkih kritik, marsikdaj neupravičenih, pa tudi nekaj tehtnih. Mednje bi lahko umestili oster protest člana sevniške vlade dr. Jurija Pesjaka, ki se mu ne zdi sprejemljivo, da so v suši nekateri predeli mesta brez vode, drugi pa jo im^jo v obilju. Po Pesjakovem mnenju bi Komunala morala takoj izdelati program, kako bi izmenično zapirali vodo vsem, ne pa le nekaterim. Kaj bo šele ob morebitnem stopnjevanju suše, sc ne sprašujejo le v tistih predelih mesta, kjer so prikrajšani za samo po sebi umevni življenjski standard, za katerega naposled tudi plačujejo. To vprašanje je vse bolj pereče tudi za številne kmete, bodisi Lončarjeve z Marofa ali Šmidovc v Podgorici, kjer ob suši na plitvih peščenih tleh kmalu zmanjka paše za živino. Predsednik sevniške vlade Maijan Kurnik je zaradi suše takoj sprožil nekakšen krizni štab, vodi ga Stanc Šeško, tajnik sevniške krajevne skupnosti, ki ima pri vladi na skrbi komunalo. Ta je opozoril, da Sevničanom ob napovedih suše v daljšem prihodnjem obdobju grozi katastrofa. KS Sevnica ima v delu s krajani 3 vodovode, po Šeškovih besedah pa pri mestnem vodovodu ni nič narejenega. Spomnil je, da sc je lani podobno zgodilo ob polnjenju scv-niškega bazena. Za prvo silo naj bi pomagal premostiti sedanje pomanjkanje vode izvir Brezje ob Droža-njskem potoku. Izkoriščali so ga že pred vojno, težava pa je, ker postane ob deževju voda iz tega vira kalna. Brezje naj bi Sevničanom prispevalo okrog 2 litra vode v sekundi, na območju sedanjega vodohra-ma sevniškega vodovoda na Orehovcu pa naj bi še dodatno zajeli 2 do 3 litre vode v sekundi. Po besedah komutialccv so meritve pokazale, da bi Brezje lahko dalo kvečjemu liter vode, medtem ko je Orehovec bolj stvarna in morebiti celo cenejša rešitev. Direktor Komunale Miro Dobovšek je povedal, da sedanje pomanjkanje vode ob suši prizadene okrog 8 odst. porabnikov, predvsem Ceste na Dobravo in Dro-žanjske ceste, in da bi zapiranje vode, vsaj po dosedanjih izkušnjah, povzročilo celo večjo porabo, ker si nekateri ljudje potem naredijo prevelike rezerve vode, a tudi vrsto okvar ccvododa in črpalk. Drago Krošclj iz Boštanja je povedal, da imajo Boštanjčani v dolini Grahovicc zelo izdaten vir vode, ki • Vrtina ob Sevnični na Praprotnem je sprva obetala celo okrog 25 litrov vode v sekundi, natačnejše raziskave pa so pokazale, da bi bilo vode kvečjemu 5 litrov, to pa seveda ni zadosti za zelo drago naložbo v dolg cevovod itd. 400 metrov gorvodno od Praprotna se pripravljajo delavci Geološkega zavoda na novo vrtino. Ali bodo tokrat napovedi o vsaj 20 litrih tekočine, brez katere si ni mogoče predstavljati življenja, vendarle bo|j točne? bi lahko pomagal Sevničanom prebroditi najhujše pomanjkanje vode ob suši. Seveda bi se morali dogovoriti, ali bi bili Boštanjčani pripravljeni prodati vodo sosedom v stiski na levem bregu Save. P. PERC naravovarstvenih razlogov izbrana inačica Grivac-Laze-Kuželj, pa bo ta cesta stala kar 91. milijonov tolarjev. Izgradnja cest ob Kolpi je tudi en izmed odgovorov na trditve, da se občina mačehovsko obnaša do podeželja. Poleg gradnje cest in prizadevanja za njihovo gradnjo pa kaže skrb občine za podeželje še izgradnja šol v Strugah in Štari Cerkvi. Vsi okoliški kraji so dobili ustrezne telefonske zveze pred Kočevjem. Na podeželju so urejene zdravstvene postaje, načrtovana je prenova šole v Fari itd. Tako je med drugim zapisano v poročilu občinskega izvršnega sveta. J. P. SESTRA VIDA ŽABOT V RIBNICI RIBNICA - Minuli petek zvečer je sestra Vida Žabot iz Razkrižja številnim zbranim v galeriji v Miklovi hiši v Ribnici potrdila, da je v tem trenutku prav gotovo ena najbolj vznemirljivih osebnosti na Slovenskem. Za pogovor pred ribniškim občinstvom si je skupaj z organizatorjem srečanja, javnim zavodom Miklova hiša iz Ribnice, izbrala temo: Živeti in razumeti, zakaj. Po uvodni razlagi dojemanja človeka kot “krone varstva in vesolja v malem” ter pomena razumevanja življenja je v razgovoru z občinstvom, ki jo je izredno toplo sprejelo, poudarila, da so kristjani pogosto neupravičeno obremenjeni s tem, da je skoraj vse greh. Zaključila je z mislijo, da na svetu ni vse umazano in da je treba na življenje gledati bolj pozitivno. CATEZ ZASEDEN, MORJE NE KOČEVJE - Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje ima več počitniških hišic s po štirimi ležišči, v katerih naj bi preživljali dopust člani kolektiva s svojci. Trenutno imajo zasedene vse počitniške zmogljivosti na Čatežu, in to kar za vse leto, čeprav je najem hišice (4 ležišča) na dan 2.200 tolarjev (brez hrane). Dovolj pa je prostora v počitniških hišicah ob morju, kjer dnevni najem hišice s štirimi ležišči stanc le 1.800 tolarjev (hrana ni všteta). Take hišice imajo na Malem Lošinju, v Nerezi-nah, Barbarigi in Selcah. Med člani kolektiva torej ni navdušenja za letovanje na Hrvaškem, zato ponujajo svoje obmorske zmogljivosti tudi zunanjim, sc pravi zainteresiranim občanom, za katere pa velja najem hišice s štirimi ležišči okoli 2.000 tolarjev. PAKETI ZA SOCIALNO OGROŽENE RIBNICA - Razdeljevanje paketov socialno ogroženim družinam in posameznikom poteka v ribniški občini v sodelovanju med Rdečim križem, Karitas in Centrom za socilno delo. V preteklem letu so razdelili 480 paketov (od tega 49 družinam in 31 posameznikom), v petih mesecih letošnjega leta pa 137 paketov. Po mnenju delavcev ribniškega centra ta socialno delo pričakovanega porasta socialno ogroženih družin, ki bi bile upravičene do pomoči v obliki paketov, do sedaj še ni bilo, predvsem zaradi novega zakona o socialnem varstvu, po katerem so socialno ogrožene družine 6 mesecev upravičene do denarne pomoči. Takšnih družin je v ribniški občini 113, devetim od teh pa je denarna pomoč edini vir. • • Prazen trebuh je težko breme. (Irski pregovor) REVIJA V DOLENJI VASI - V soboto je bila v dvorani družbenega centra 18. tradicionalna revija pevskih zborov. Občinstvu se je predstavilo 7 zborov iz ribniške in kočevske občine in zbori iz Velikih Lašč in Turjaka. Otroški pevski zbor OS iz Dolenje vasi in ženski PZ Mario Kogoj s Turjaka sta prvič nastopila. Sicer pa so redni gostje revije nonet Rog iz Zeljn pri Kočevju, nonet Vitra iz Ribnice, oktet Gallus iz Sodražice, MPZ Primož Trubar iz Velikih Lašč in MPZ Svoboda iz Kočevja, vnovič ogreli dlani številnega občinstva. Revijo sta organizirala KUD France Zbašnik in pevski zbor Lončar ob pomoči Staneta Kljunai iz javnega zavoda Miklova hiša v Ribnici. Na fotografiji: nonet Rog iz Željn. (Foto: M. Glavonjič) M Se obeta Sevničanom katastrofa? Sevniški vodovod že ob zgodnji suši ne daje dovolj vode desetini meščanov - Začasna rešitev dodatno zajetje na Orehovcu in Brezju? - Bi Boštanjčani dali vodo Sevničanom? OČISTILI SO POGORJE LISCE - Planinci PD Lisca Sevnica - Krško, ki premore več kot 800 članov, so preteklo soboto opravili hvalevredno družbeno koristno delo. Družno z nekaterimi gozdarji in člani sevniškega padalskega kluba Noj in PD Radeče so se sevniški planinski vodniki lotili čiščenja pogorja Lisce. Smeti so namreč tudi iz Tončkovega doma na Lisci preprosto metali po strmi brežini proti Cirju. To smetišče so po načrtih Geološkega zavoda Ljubljana na dnu ogradili z armiranobetonsko brano, zdaj pa bodo to največie smetišče pri vrhu Lisce zasuli z zemljo. Očistili so tudi predel proti Mali Lisci, medtem ko so se morali Franci, Niko in Aleš za pobiranji kot alpinisti (Foto: P. Perc) 'e smeti na melišču proti Cirju navezati DRUŽINSKA TRGOVINA - Pretekli teden so Radičevi na Drožanjski cesti v Sevnici odprli prodajalno Sitka z živili delikatesami in pijačami. Lastnik Ivo, ki je bil svojčas zaposlen v gostinstvu, zdaj pa že več let izdeluje zavorne obloge, pričakuje, da bo Sitka, ki bo odprla tudi ob nedeljskih dopoldnevih, dajala dovolj kruha za ženo in hčero Sašo, če bo pa še kaj več, pa tudi za drugo hčer. Na posnetku: krajani so se v precejšnjem številu zbrali ob otvoritvi družinske trgovine in ob kozarčku pokramljali. (Foto: P. P.) Drobne iz Kočevja) DOBILI RAZGRAJAČE - Ob nedavnem nočnem nadzoru so policisti ugotovili devet hujših kršitev javnega reda in miru ter odkrili razgrajače in razbijače, ki jih bodo predlagali v kaznovanje. Seveda bodo imeli policisti še veliko dela, saj je razgrajačev posebno v noči od petka na soboto še vedno veliko. BO ŠKORC ODPEL? - Bivšo gostilno Rog, sedanji mladinski klub Škorc, je lastnica stranka LDS prenesla na Gradis Ljubljana, ki ga bo obnovil in nato vrnil stranki eno nadstropje, ostale prenovljene prostore pa bo odprodal oz. uporabil po svoji presoji. Škorc je bil zbirališče nočnih razgrajačev, stanovalci v njegovi okolici pa upajo, da bo ta ptič končno odpel. DIVJAD NA CESTI - Skozi vse leto se povprečno vsak teden zgodi na cestah v kočevski občini po ena prometna nesreča, v kateri trčita vozilo in divjad. Pretekli teden pa je prišlo kar do dveh takih nesreč, v katerih so bile udeležene srne, in sicer na Kostelskem in na cesti Grčaricc-Gotenica. Te dni pa sta trčila še jelen in avto. Do nesreč z divjadjo prihaja v mraku in ponoči. KDO JE SPOSOBNEJŠI? KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je bilo med razpravo o stanovanjski dejavnosti med drugim povedano, da je neka zasebnica, Romka, povsem lahko prišla do ministra, za prostor in okolje, kjer se je nekaj pritožila, medtem pa istega ministra zaman vabijo v Kočevje, da bi se z njim pogovorili o mnogih aktualnih zadevah s stanovanjskega področja. Možakar, ki je to povedal, je ob zaključku vprašal: - In kaj naj to pomeni? Takoj je dobil tak odgovor: - /, da je Ciganka bolj sposobna, kot ste vi na občini. P-c Ribniški zobotrebci v____________:.............S POLICIJSKI NASVET ZA DOPUSTNE DNI - Turistična sezona je tako rekoč tu. Ko odhajate na dopust, nekomu zaupajte nadzor nad stanovanjem in mu dajte tudi naslov, da vas bo poklical, če bi bilo potrebno. V večjih javnih prostorih bodite pozorni, če niso kje zapuščeni sumljivi predmeti; če so, o takih predmetih obvestite policijo. HUJŠA NEZGODA - Do hujše prometne nezgode je prišlo 28. maja ob 16.50 na magistralni cesti v Žlebiču. 23-lctni R. R., doma iz I/iškega potoka, je peljal z avtom iz Ribnice proti Ljubljani in pri križišču zavijal na levo proti Sodražici. Takrat je iz ljubljanske smeri pripeljal naš državljan V. S., ki je na začasnem delu v Avstriji. Pri trčenju vozil je nastala materialna škoda, voznik R. R. je ostal z zlomljeno roko, njegova sopotnica pa je bila huje poškodovana in je bila prepeljana v UKC Ljublja- Sevniški paberki OBLJUBE - Še dober teden nas loči od prireditve na Glavnem trgu. Oprijelo sc je je ime Sevniško poletje. Upajmo, da bodo Čudežna polja v petek privabila množico mladih, željnih zabave, in odgnale morebitne deževne oblake daleč proč tudi od sobotne zabave po 14. reviji gasilskih pihalnih godb Slovenije, z ansamblom Stopar iz. Mengša. Vremenoslovci obljubljajo 17. in 18. junija dokaj lepo vreme, čeravno sc na take obljube ni kaj do zanesti, če ne veljajo celo besede, ki so bolj uresničljive kot vremenske napovedi. V mislih imamo obljubo kozjcrcjccv, ki bodo spet pripravili razstavo in sejem koz ob zadnjem vikendu v juniju. Leto bo namreč že naokoli in gospa Ana Zupančič z Lukovca, ki je za svoje koze dobila že najvišja priznanja na državni razstavi, nikakor ne more dočakati obljubljene nagrade, to je enotedenskega paketa v Atomskih Toplicah. Bodo organizatorji oz. pokrovitelji požrli obljubo oz. besedo o nagradi uspešni kozjerejki? SMETI - Med sobotno očiščevalno akcijo na Lisci so vrli planinci med smetmi našli največ polivinilastih vrečk, stekla, hulahopk in še nekaterih že rabljenih nujnih ženskih rekvizitov. Pod Tončkovim domom so našli celo popoln, povsem uporaben jedilni servis, zajemalko, nekdaj vneti kolesar Luka pa je že poprej odkril celo prestave Shimano za kolo. O tem, da sc nam letos obeta kačje leto, so sc pod Lisco lahko prepričale ravno predstavnice nežnejšega spola, ki ne marajo slepca, kaj šele gada, modrasa in podobnih primerkov teh ostudnih živali. VODA - V zgodnji suši, ko nekateri gagajo od vročine, drugi v bazenu, tretji kolnejo, ker nimajo vode niti toliko, da bi sc umili v domači kadi, kadar bi sc jim zahotelo tega razkošja. Zato tudi iz Florjanske prihajajo klici po solidarnosti brez vode. / C Krške novice NOVOST - Kot smo slišali nedavno, pripravlja krški zdravstveni dom prijetno novost za svoje obiskovalce. Vodstvo zdravstvenega doma pripravlja vodič “Kako sc NE izgubiti v zdravstvenem domu”. Novona-tiskani priročnik bo prišel pošteno prav številnim pacientom, ki sicer še najdejo vhod v to ustanovo, nato pa sc izgubijo v zapletenih hodnikih. Takega priročnika pa sploh ne bodo potrebovali tisti, ki bodo v naslednjem letu iskali upravo zdravstvenega doma. To bo zelo enostavno najti: menda sc bo morala izseliti kar na cesto. PANIKA - Jože Stibrič je nasluh-nil, kako je neki zelo pomembni predstavnik vlade prepovedal svoji mami, da bi v času zaustavitve NEK odpotovala v Krško. Vsem svojim sorodnikom v okolici Krškega je tudi svetoval, naj ne jedo solate in naj ne pustijo otrok iz hiše. Kdo je ta pomembni mož. nismo uspeli zvedeti, obljubljeno pa je bilo, da bosta zanj izvedela poslanca Hinko Uršič in Vojko Omerzu. Ta dva sta si najbolj želela dognati, kdo zavaja Krčane. Verjetno pa ju je tudi zanimalo, ali omenjeni gospod, če sploh obstaja, res zganja paniko ali pa je morda kje pobral samo nove metode družinske vzgoje. DOKAZ - Spet imamo dokaz več, da sc v naši družbi lahko kaj doseže samo z izsiljevanjem in s trdo roko. Pristojni so sc menda odločili, da bodo kar takoj asfaltirali cesto na Kališovcc. Dela so bila sicer res predvidena, a saj veste, kako je ponavadi s predvidenimi roki! FOLKLORA - Zgledi vlečejo, in če dejanja na silo še niso krška folklora, pa morda še bodo. O tem zgovorno priča sobotni dogodek. Na mostu čez Savo je neki možakar nesramno in brezvestno obdeloval neko žensko. Z glavo jo je butal ob ograjo. Očividci se niso spomnili, da bi obvestili Občinarje. Skoda. Morda bi tudi tokrat prestregli kakšen udarec. ( Novo v Brežicah RADIJSKA AKTIVNOST - Z gotovostjo lahko ugotovimo, da nekatera območja v brežiški občini kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še niso pod vsakdanjim vplivom radijske aktivnosti. Tudi v krški občini je še nekaj temnih lis, do koder niti valovi lokalne radijske postaje iz Brežic ne morejo in jim pri tem ne bo pomagal niti pretvornik na Grmadi. Ker še nimajo antenskega stolpa na Rajcu, do prebivalcev okoli Velike Doline in Jesenic na Dolenjskem ne pridejo radijski valovi. Radijska aktivnost iz največjega oddajnika v Posavju seže do vseh prebivalcev. Brez pretvornika. VAROVANO - Ob prihodu na otvoritev brežiške športne dvorane bi naključni obiskovalec prav lahko dobil zmotno predstavo o tem, kaj otvarjajo. Okoli dvorane in ob vhodu je bilo namreč vse modro policistov, za katere sc je pozneje izkazalo, da čuvajo svojega ministra. Podobo vojaškega taborišča je zaokrožila visoka, navznoter zakrivljena železna ograja, ki preprečuje nepridipravom dostop do športnega objekta. Ta ima namreč posebno lastnost. Njena železna konstrukcija je prekrita s “platnom”, zelo vabljivim za škarje in nož. Ograja naj bi ga zavarovala pred mladci, ki so sc ga enkrat že lotili. Mularija, ki sc žoga okrog dvorane pa že zdaj ve, kako čez ograjo. Ko žoga pade čez njo, se je pač treba znajti. VOJSKA - letos so sc vojaki iz ccrljanskcga učnega centra množično odzvali krvodajalski akciji. Stari krvodajalci so sc jih razveselili in sc ob tem veselo muzali. “Kakšna je to vojska?” so sc spraševali, ko so pomagali mladim fantom, ki so onemogli popadali po tleh. PREBOJ - Ciril Kolešnik je napovedal oster nastop proti republiškemu vrhu, saj je postalo očitno, da le ta zaleže. Za začetek je organiziral nogometno tekmo z državnim zborom. Naslednja tekma bo morda že v ringu. V času od 21. maja do 4. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Josipa Kozole s Senovega - Damjana, Marjanca Baznik iz Velikega Mra-ševega - Jožeta, Lidija Cerjak iz Gor. Lenarta - Gregorja, Brigita Derni-kovič iz Bračne vasi - Sandija, Marjetka Kranjc iz Sevnice - Tilna, Zdravka Urek iz Globokega - Janka, Suzana Černič iz Krškega - Patrika, Brigita Tomšc iz Male Doline - Anjo, Adcla Rupar iz Krškega - Mateja, Djurdjica Zupanič s Senovega -Andrejo, Vilma Kerin iz Krške vasi - Roka, Gabrijela Žokalj iz Santob-ora - Anjo, Anica Pavlič iz Brežine - deklico. Čestitamo! • Sit se/n politike, zaradi katere setu lačen. IZ NKŠIH OBČIN iiiliil IZ NKŠIH OBČIN E Dve uri pobud, a kje so učinki? “Ne” za pobude z nacionalnim nabojem - Zamenjati iztrošeno opremo, poravnati dolgove NEK - Brezplačna elektrika in neobdavčene nepremičnine za Posavce? KRŠKO - Na seji občinske skupščine, ki se je prejšnji četrtek zavlekla pozno v noč, so poslanci predlagali vrsto zanimivih pobud, a sprejeli le nekatere od njih. Z njimi so sc dotaknili kadrovske sestave v podjetjih in znanja slovenskega jezika, lokalne samouprave in oblikovanja regije, nekdanjega Vidma ter varnega obratovanja nuklearke, odlaganja njenih odpadkov in odškodnine za okoliško prebivalstvo. Jože Stibrič, poslanec KS Dolenja Poslanci sc niso strinjali s pred-vas, je ugotovil, da je v zdravstvu, logom, da bi v bodoče vprašanja in občinski upravi, veterini, lekarništvu in na železnici zaposlenih preveč Hrvatov. Predlagal je, da bi skupščina sprejela pobudo o kadrovskih revizijah v podjetjih, s katero bi preverjali, če delavci aktivno govorijo slovenski jezik in če podjetja poslujejo v njem. Čeprav so sc mnogi poslanci strinjali s pobudo, le-ta ni bila sprejeta, saj je vključevala vsa delovna mesta. Na to, da bi pobudo drugače oblikovali, niso pomislili. Plinovod je za zdaj šele v študiji Mednarodni krediti zdaj ne pridejo v poštev BREŽICE - V Brežicah so obravnavali informacijo ministrstva za okolje in prostor, ki govori o možnostih pridobitve mednarodnega kredita za 'sofinanciranje investicij v varstvo okolja. Mednje spada tudi plinsko omrežje, kar pa Brežičanom trenutno ne pomaga veliko, saj sr) krediti namenjeni za postavitev sekundarne mreže plinovoda. Občina Brežice namreč ni bila vključena v izgradnjo osnovnega omrežja, ker ni imela dovolj velikih porabnikov. Mednarodni kredit je možno pridobiti v višini do 45 odst. vrednosti priključevanja na plinsko omrežje, in sicer za hišni priključek, hišno regulacijsko postajo ali tudi za notranjo plinsko napeljavo, stanovanjski regulator tlaka in plinomcr. Finančna pomoč bo na razpolago v letih 1994-1997, s petletnim moratorijem in z desetletnim odplačevanjem kredita po 7- do 19-odstotni obrestni meri. V občini Brežice so za zdaj šele pri študiji o plinifikaciji mesta, ki predvideva okrog 2000 hišnih priključkov in kakih 50 kotlovnic. Za izgradnjo take mreže plinovoda bi po študiji potrebovali najmanj 5 milijonov nemških mark, glede na to, da je sama študija pomanjkljiva, pa skoraj gotovo še precej več. Ocenjujejo, da bi uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih in industriji bistveno prispevala k zmanjšanju onesnaženosti zraka na tem območju, zato bodo z aktivnostjo za izgradnjo plinovoda nadaljevali. Po letu 1996 naj bi tako načrtovali tudi izgradnjo sekundarnega plinovodnega omrežja in sc tako poskušali vključiti v omenjeni projekt ter pridobiti mednarodni kredit. B. D.-G. pobude obravnavali na koncu dnevnega reda. Tako bodo še naprej lej točki namenjali veliko pozornosti in časa, povsem druga stvar pa je, če bo temu primerna tudi učinkovitost. Že tokrat sc je pokazalo, da mnoge pobude niso sprejete zgolj zato, ker so nespretno ali enostransko oblikovane. Očitno pa poslanci nimajo dovolj volje, da bi popravili pobudo tako, da bi bila sprejemljiva za večino. Pobude o tem, da bi vsi trije zbori delovali kot enodomna skupščina, tudi niso mogli sprejeti, saj je v nasprotju z zakonom. Da bi sc na tem področju • Krški poslanci so sklenili, da ne dovolijo začetka obratovanja NEK, dokler ne bodo zamenjani vsi iztrošeni deli in oprema ter dokler vlada ne zajamči, da ho zagotavljala denar za normalno delo nuklearke brez stalno blokiranega računa. Tudi ob tem vprašanju niso sprejeli vseh pobud, ker so bile nekatere zaradi nacionalnega naboja za mnoge poslance nesprejemljive. Delili so mnenje, da začetka obratovanja elektrarne ne morejo pogojevati z revizijo pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o NEK, ki hi bila v korist Slovenije ter hi zagotavljala zaposlitev domačih ljudi in izključno slovensko upravljanje elektrarne. medtem ko Krčani o tem še nič niso rekli. v . B. DUSIC-GORNIK V NOVI DVORANI - V petek popoldne so v Brežicah odprli novo športno dvorano. Slovesno dejanje je opravila dolgoletna športna delavka Mimica Avsec, nakar so takoj preizkusili uporabnost dvorane. Najprej so sc številnemu občinstvu in uglednim gostom (med njimi je bil tudi minister za notranje zadeve Ivo Bizjak) predstavili telovadci in telovadke športnih razredov brežiške osnovne šole (na sliki), nato je bila na vrsti nogometna tekma med občino Brežice in državnim zborom ter nazadnje čimprej kaj premaknilo, bodo tako pobudo posredovali proti Ljubljani. Tja bi morala čimprej romati tudi zahteva po brezplačni električni energiji in po neobdavčenju vseli nepremičnin za prebivalce Posavja. Poslanci te zahteve po odškodnini zaradi nuklearke sicer še niso sprejeli, temveč so zadolžili pristojne, naj dodelajo predlog in ga pripravijo do naslednje seje. Na pobudo poslanca Hinka Uršiča bodo v krški občini ustanovili projektno skupino za pripravo razvoja občine glede na bodočo lokalno samoupravo, morebitno regijsko in gospodarsko središče ter sedež državnih ustanov. Poslanci so namreč ugotovili, da obe sosednji občini že proglašata Krško za regijsko središče, Na Bohoričevi bo sedež enote ZZZS Za 50 milijonov kredita KRŠKO - Krška skupščina je sprejela sklep, po katerem bo občina pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najela za 50 milijonov tolarjev kredita po ugodni obrestni meri (R + 8%). Z njim bodo dokončali predvideni objekt v Bohoričevi ulici, ki je bil sicer predviden za stanovanja, zdaj pa bo po spremenjeni dokumentaciji postal poslovni objekt. V njem 1» sedež Območne enote ZZŽS, v bodoče pa verjetno tudi enote pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poslanci so sc za najem kredita odločili po ostri razpravi. Vojko Omerzu je na primer menil, da na ta način občina podarja ZZZS 50 milijonov, poleg tega pa pri njih še za obresti jemlje kredit. Kot je pojasnil sekretar za finance Branko Kovačič, je zavod po sklepu svoje skupščine zdaj res dolžan ustanoviti enoto, vendar bi morala občina Krško do junija 1993 zagotoviti primerne prostore. Obe sosednji občini sta namreč takoj ponudili objekt, samo da bi bil sedež enote j>ri njih. Pojasnil je še, da se občini na ta način ponuja ugoden kredit za nove prostore, ki bi jih opremil zavod. Ta bo potem prostore odkupil ali jih vzel v najem od občine. Krško je bilo zelo zainteresirano za sedež enote, saj bo zaposlovala 32 delavcev, če pa se ji bo pridružila še enota SPIZ, bo to pomenilo še dodatnih 18 delovnih mest. Prepričani so, da bodo z enoto dobili v občino bogato podjetje, v katerem sc bo vrtelo veliko denarja. Zato so poslanci podprli predlagano odločitev, čeprav so sc vpraševali, ali je res pametno graditi novo zgradbo. Na koncu so ugotovili, da v Krškem ni primerne stare zgradbe, ki bi bila v centru mesta, blizu zdravstvenega doma, lekarne in avtobusne postaje. jj D.-G. Sv 4 NAŠE BliSM! ŠE Z/l DRUGE - 'Pako sklenili člani novinarskega krožka na OŠ Artiče in natisnili zbirko pesmi sedanjih in nekdanjih članov tega krožka. Izbrali so čez petdeset različnih misli in utrinkov o domačem kraju, naravi, ljubezni, sreči, željah, žalosti, vojni, prijateljstvu, pač o vsem, o čemer razmišljajo mladi ljudje. Zbirko, ki so jo izdali v nakladi 200 izvodov, so predstavili pretekli petek popoldne in tako tudi obeležili 20-letnico uspešnega in vidnega delovanja svojega krožka. (Foto: B. D.-G.) Kulturno in športno ob prazniku Priznanja občine podelijo ob dnevu državnosti KRŠKO - Ob prazniku občine Krško sc je v preteklem in se še bo v tem tednu zvrstila vrsta prireditev, na katerih sc predstavlja predvsem kulturna in športna dejavnost v občini. Pred tednom dni so v Domu kulture obeležili 40-lctnico krvodajalstva, pretekli petek pa so sc v istem prostoru predstavili še mladi pevci in instrumentalisti iz krške občine na prireditvi Korajža velja. Prireditve so sc nadaljevale tudi konec tedna. V soboto so pripravili kolesarsko dirko za lovoriko krške občine in čolnarsko regato, v nedeljo pa še mednarodno dirko v speed-wayu za zlati znak občine Krško. Včeraj st) za praznik na letošnji reviji zapeli šolski pevski zbori in jutri ob 19. uri sc bodo na revialnem nastopu predstavili člani Društva za plesno dejavnost iz Krškega. Svoj nastop so poimenovali DiVi’s For-mation Show. Za danes dopoldne ob 10. uri je Društvo kmetic iz Krškega v kulturnem domu pripravilo otvoritev razstave ročnih del, ki bo odprla še jutri od 9. do 20. ure. Slavnostni govornik na otvoritvi bo krški župan • Skupščina občina Krško letos ne lx> podelila Velikega znaka, zato pa bo z Znakom občine Krško nagradila dosedanje delo Mirka Avsenaka in Občinski odbor Rdečega križa. Avsenak Im> znak prejel za dolgoletno izjemno uspešno organizacijsko delo v amaterski kulturi in za družbeno delo v krajevni skupnosti Brestanica. Občinski odbor Rdečega križa je nagrajen ob 40-lctnici prostovoljnega krvodajalstva, saj je uspešno razvijal to in še celo vrsto dmgih humanitarnih dejavnosti. Znaka občine Krško bodo podelili ob proslavi dneva državnosti, prav tako tudi priznanje občine Krško, ki ga bo letos za svoje vrhunske tekmovalne dosežke v plavalnem športu prejela Natalija Repec. Danilo Siter. Otvoritev bodo propc-strili člani pevskega zbora in recitatorji OŠ Jurija Dalmatina iz. Krškega. Društvo kmetic razstavlja različne prte: vezene, kvačkane in pletene, ki so jih izdelale njihove članice. Poleg ročnih del so na ogled postavile stare predmete, ki so sc nekoč uporabljali v kmečki kuhinji: lonce, burklc, skrinjo itd. Kmetice bodo postavile tudi stojnico, na kateri bodo prodajale črn kruh iz domače peči in nekaj vrst peciva. B. D.-G. m Če je prostor v našem srcu, je tudi v naši hiši. (Danski pregovor) Pogovori, ki so v Brežicah le kar nujni BREŽICE - Časopisne vesti in poročila organov za notranje zadeve poročajo o tem, da vse več mladih stopa na kriva pota. Kje so vzroki za to in kaj lahko odrasli storijo, da preprečijo zlo, ki načenja družbo? O tem so se spraševali v brežiškem odboni slovenskih krščanskih demokratov in z željo, da bi pripomogli k reševanju problemov mladih ljudi, v štirinajstih dneh organizirali kar dve okrogli mizi na to lemo. Ugotovimo lahko, da je bilo med Brežičani, ki so sc priključili razgovori, predvsem veliko ljudi, ki tudi sami delajo z mladimi: učitelji, pmfesotji, duhovniki, socialni delavci. To je gotovo dokaz, da se mnogi vprašujejo, od kod izvirajo vzroki nesocialnega vedenja in zakaj je primerov vedenja, ki odstopa od splošnih nonn v dntžbi, vse več. Ob tem je značilno, da povsem jasnih odgovorov ne najdejo, iepmv se ukvarjajo z mladimi in jih tudi sami poskušajo vzgajati po najboljših močeh. Ko sta na enem od razgovorov socialna delavca z Obale Breži- čanom predstavila svoje izkušnje pri delu z mladimi, je to vzjhmI-budilo udeležence okrogle mize, da so tudi sami razmišljali, kaj vse bi še lahko postorili v Brežicah. Čeprav se tu še vedno najraje zatekajo h klasičnim pogovomm na šoli, pri socialni delavki, na policiji in še kje, je več kot očitno, da ti nimajo pravega učinka. Vse bolj postaja jasno, da mladi potrebujejo enakopraven jx>govor, in ne z nekom “od zgoraj”. Mladi ne iščejo ustanov za pomoč, ampak samo človeka, tovariša, somišljenika. Obe okrogli mizi dokazujeta, da so brežiški krščanski demokrati zadeli pravo temo, ki je k pogovori privabila še marsikoga dntgega, ne le članov njihove stranke, 'luko je tudi prav, saj ne gre, da bi se o tako pomembni temi, kot so /K>ti in stranpoti mladih, pogovarjali samo v strankarskih krogih. Na žalost jim tokrat ni uspelo k sodelovanju pritegnili več strokovnjakov, čeprav jih je kar nekaj obljubilo udeležbo. Morda je bil organizator “premajhen " ali pa so povabljeni mislili, da gre le za propagandno dejanje stranke, zato ne bi bilo slabo razmišljati, da bi se odbor SKD povezal še s kako drugo stranko, organizacijo ali ustanovo. B. DUŠIČ-GORNIK Sodobna učila, a nobene vzgoje Tudi na OŠ Brežice vse več izstopajočega vedenja - Kje so vzroki? - Kaj lahko storijo učitelji in kaj družina? - Premalo znanja o vzgoji otrok BREŽICE - Osnovna šola Brežice ima 1100 učencev, kar je že toliko, da učitelji ne poznajo vseh otrok in da šola nima duše. Morda je tudi to vzrok, da, kot je povedala ravnateljica Milena Jesenko, so v letošnjem letu opazili povečano nervozo med učenci in tudi med učitelji. Ti so se vse bolj začeli spraševati, koliko so oni krivi za tako stanje. Ker so navsezadnje začeli celo dvomiti o tem, ali morda ne pretiravajo in vidijo le negativne učence, ker izstopajo po svojem vedenju, so zaprosili za pomoč. Iz pristojnih ustanov so jim odgovorili, da tudi iz drugih šol po Sloveniji prihajajo podobni klici na pomoč. Kaj sc torej dogaja z učenci? Koliko je za to kriva šola in kdo so dntgi krvici? Kot pravi Jesenkova, je še vedno večina učencev čudovitih, a vendar izstopa skupina otrok, s katerimi ne vedo, kako in kaj. Na šoli opažajo medsebojno agresivnost in netolerantnost, otroci odgovarjajo bevskajoče, ne da bi sc zavedali svoje grobosti. Povečuje sc predrznost in nespoštovanje do učiteljev, več je zahajanja v lokale in potepanja do poznih nočnih ur, kajenja, morda tudi alkoholizma, vendar o tem šola nima podatkov. Vse več "je tudi vandalskega obnašanja v šoli in njeni okolici, objestnosti ter izsiljevanja in drugih vrst agresivnosti do mlajših učencev. V razmišljanju o vzrokih takega vedenja učitelji ugotavljajo, da družine zelo slabo delujejo. Vzgojno problematični otroci nikakor ne izhajajo samo iz problematičnih družin, družin z nizkim standardom, in tudi niso samo tisti s slabim učnim uspehom. Nasprotno, med njimi je precej zelo bistrih in dobrih učencev. Prav tako so na šoli prepričani, da ne drži, da sc otroci nimajo kam dati. V mestu, ne le na šoli, je vrsta dejavnosti, v katere se lahko vključijo, vendar sc ravno problematični otroci ne želijo vključevati vanje, ampak sc raje držijo svoje “klapc”. Pred učitelje sc tako postavlja cela vrsta dilem. Vprašujejo se, koliko so ravno oni prispevali k nespoštljivemu odnosu učencev do njih, ko so si prizadevali za prijazno šolo. Zadnja leta st) vse težave reševali s pogovori in brez represije, medtem ko so v letošnejm šolskem letu na zahtevo staršev in samih otrok spet uvedli nekatere kttzni. Pcdagt)ški delavci tudi ne vedo, do kod smejo posegati v družino. Če želijo razumeti otroka in mu pomagati, morajo poznati družinske razmere. Toda pri iskanju informacij mnogokrat naletijo na • Tildi učitelji pravijo, da so samo amaterji pri vzgoji otrok, kajti v njihovem študiju skorajda ni zaslediti vzgojnih predmetov. Tudi s poznejšim izobraževanjem na seminarjih je podobno. “Kar naprej hodim na seminarje o debi v šoli. Nabrala sem si že toliko modrosti, vendar nikjer niti besede o vzgoji, kot da te na šoli ni. Ob tem pa v praksi ugotavljamo, da ima lahko učitelj najboljše pripomočke in ponazorila za učno snov, pa mu čisto nič ne pomagajo. Če bodo trije fantički sklenili, da to uro uničijo, ne ho dosegel nič,” meni ravnateljica Jesenkova. odpor in na starše, ki jim zabrusijo. “Kaj pa vas briga, če sc mi doma tepemo in prepiramo!” Precej nemočni so tudi pri večernem potepanju otrok, če sc to dogaja z vednostjo in dovoljenjem staršev. B. DUŠIČ-GORNIK kultura in izobra- ževanje Šolski konflikt se še zaostruje Učitelji stavkajo že od srede - Jutri bo stavkovni odbor v Ljubljani odločal o nadaljevanju stavke do konca konflikta • Vlada ne popušča Srečanje v moji deželi Prireditev za izseljence bo 3. julija DOLENJSKE TOPLICE - Tudi letos bo na jasi v Dolenjskih Toplicah Srečanje v moji deželi, prireditev, ki sc je bo gotovo udeležilo veliko Število slovenskih rojakov iz tujine ter njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev iz domovine. Kot je že običaj, bo na srečanju najprej maša na prostem, potem pa kulturni program, v katerem bodo sodelovale skupine iz domovine in tujine: oktet Deseti brat iz Ljubljane, nonet Rog iz Kočevja, Delavska godba iz Trbovelj, folklorna skupina Nagelj iz Toronta, skupina Ixa Coacha Ilič Contcrmporary Musič Coalition iz ZDA, ki bo nastopila skupaj s priznanim slovenskim glasbenikom Ladom Jakšem, in drugi. Prihod na srečanje je že napovedala skupina mladih izseljencev iz Avstralije. V času srečanja bo v Dolenjskih Toplicah tudi slikarska razstava del naših izseljencev. Na prireditvi, ki bo v soboto, 3. julija, bodo predstavljeni izvirni izdelki slovenske ljudske obrti ter kulinarične posebnosti. NOVO MESTO - “Zelo smo razočarani nad ravnanjem šolskega ministra na pogajanjih, saj ne pozna ali noče poznati naših problemov, deluje le kot desna roka vlade in nastopa v glavnem z grožnjami,” je v torek popoldne, ko se je vrnila z razširjene seje stavkovnega odbora republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) v Ljubljani, dejala predsednica novomeškega občinskega učiteljskega sindikata Jožica Unetič-Janc. V takem vzdušju seveda ni moglo priti do kompromisa, zato sc je včeraj in danes ter sc bo še jutri splošna stavka učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih in glasbenih šolah nadaljevala, jutri pa SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV STRAŽA - V soboto, 19. junija, ob 14. uri priredijo godbeniki pihalnega orkestra Novolcs iz Straže že lf>. tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Udeležbo so žc potrdili gostje iz Kupci, ki bodo letos prvič na srečanju, ter godbe iz. Črnomlja, Dobrcpolj, Kamenja, Kočevja, Metlike, Novega mesta, Ribnice, Šentjerneja in 'Trebnjega. Po koncertu bo veselica z ansamblom Tonija Sotoška. RAZSTAVA CERJAKOVE V KRKINI AVLI NOVO MESTO - Danes, 10. junija, bodo ob 13. uri v avli poslovne zgradbe Tovarne zdravil Krka odprli razstavo ilustracij znane ilustratorke Mojce Cerjak iz Slovenskih Konjic. V priložnostnem kulturnem programu bo nastopila otroška plesna skupina Forum iz Celja, ki je pod vodstvom mentorice Gordane Stcsanovič-Erjavcc dosegla žc vrsto lepih uspehov. Otvoritev in razstava bo prava paša za otroške oči in seveda tudi za odrasle ljubitelje dobre knjižne ilustracije. sc bo stavkovni odbor RO SVIZ spet sestal in razpravljal o tem, kako sindikalni konflikt peljati naprej. V informaciji za javnost je rečeno, da bodo sindikalni zaupniki in predsedniki stavkovnih odborov v petek ob 10. uri v Cankarjevem domu odločali o morebitnih novih predlogih vlade ter o možnem nadaljevanju stavke tudi po 15. juniju. Domenili naj bi se tudi, ali bodo kljub nadaljevanju stavke ocenili učence in s tem omogočili izdajo spričeval in ali bodo opravili zaključne in popravne izpite za zaključne letnike v srednjih in osnovnih šolah, ne glede na to, če bo potrebno podaljšati delo ob koncu šolskega leta. “Učitelji smo kljub temu, da nam vlada grozi s prisilo in ukinitvijo izplačila plač, odločeni vztrajati, če bo treba, tudi brez plač, smo pa za vsako pametno in kompromisno rešitev. Tako smo sc žc dogovorili, da pooblaščamo pogajalsko skupino, naj sc v skrajnem primeru dogovarja za najnižjo spodnjo mejo 28.400 tolarjev bruto plače v L tarifnem razredu, kar je odstopanje od dosedanjega vztrajanja pri 30.600 tolarjih. Pričakujemo prožnejše ravnanje vlade, ki je do sedaj trmasto vztrajala pri 26.000 tolarjih. Naši zahtevi sta še: v juniju izplačan bruto regres v znesku 30.000 tolarjev in nadaljevanje pogajanj o skrajševanju delovnega časa,” pravi Jožica Un-clič-Janc, in meni, da z zaključevanjem ocen niti ne bo problem, saj so te v veliki večini žc znane. Trebanjski pevci tudi na kaseti Jutri zvečer bo v Trebnjem pevski in glasbeni praznik - Na prostem v mestnem parku bosta na promociji kasete nastopila pevski zbor in godba na pihala TREBNJE - Komorni pevski zbor in trebanjski Občinski pihalni orkester - pevi šteje trideset članov, druga petdeset - sta skupini, brez katerih težko mine spodohnejša kulturna prireditev v Trebnjem. Poleg tega, da daj e) a možnost za kulturno udejstvovanje in razvedrilo številnim občanom, sta pesporno dokazala stalno umetniško rast, med drugim tudi z uspehi na republiških in mednarodnih tekmovanjih. Komorni zbor Trebnje ima mešano sestavo in je bil na pobudo mladih entuziastov ustanovljen leta 1986. S pridno vadbo in številnimi nastopi je hitro napredoval. Gostoval je tudi v tujini, pel je na Dunaju ter na Češkem, v Kromcrižu in Olomucu. Maja 1989 je nastopil na republiški reviji; najboljših pevskih zborov v • Promocija prve avdiokasete Komornega zbora Trebn je bo jutri, v petek, 11. junija, ob 21. uri v trebanjskem parku v središču mesta. Prireditev bo za Trebnje svojevrstno množično glasbeno doživetje, saj bosta na pjej nastopali obe priznani glasbeni skupini, Komorni zbor Trebnje in Občinski pihalni orkester. Zagorju, novembra 1990 v dvorani Slovenske filharmonije kot gostujoči na pevski reviji ljubljanskih zborov, v aprilu 1992 pa je kot prvi pevski zbor iz Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine nastopil na mednarodnem bienalnem tekmovanju pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in osvojil bronasto plaketo mesta Maribor. Zbor od vsega začetka vodi zborovodja Igor Tcršar, njegov predsednik pa je Mitja Prijatelj. Letos spomladi je Komornemu pevskemu zboru Trebnje uspel žc en podvig. Pri založbi Hclidon v Ljubljani je izdal samostojno kaseto, na kateri je petnajst posnetkov, ki verno kažejo širok umetniški repertoar tega zbora, saj poje od narodnih in umetnih ter zahtevnejših klasičnih do črnskih duhovnih in zabavnih skladb. K izidu kasete je precej pripomogla tudi pokroviteljica Novotehna iz Novega mesta. Igor Tcršar pa ni samo pevovodja pevskega zbora, ampak tudi dirigent Občinske pihalne godbe, ki je do- SRECANJE MLADIH RECITATORJEV ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo bo pripravil v petek, II. junija, ob 11. uri v rojstni hiši Otona Župančiča v Vinici žc tretje srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol iz vse Bele krajine. Poleg recitatorjev bo nastopil tudi harmonikarski septet glasbene šole iz Črnomlja. Ker bo lenta srečanja otroška poezija Toneta Pavčka, so organizatorji na prireditev povabili kar pesnika samega. Hkrati vabijo tudi vse ljubitelje tovrstne umetnosti. v Rudi Šeligo na tribuni Beseda o kulturnih vezeh med sosednjima narodoma Na sedmi Tribuni ob srcdalvjc 2. junija zvečer v hotelu Metropol govoril članom novomeške podružnice Hrvaškega kulturnega društva slovenski pisatelj Rudi Šeligo. Ozrl sc je v zgodovino in nanizal vrsto obojestranskih prizadevanj kulturnih delavcev po medsebojnem spoznavanju in sodelovanju. Naštel je najzaslužnejše naše in hrvaške pisatelje, pesnike, režiserje in druge kulturne delavce, vlogo periodičnega tiska in zlasti pomen obeh pisateljskih društev v procesu razdruževanja nekdanjih jugoslovanskih republik. Podobnosti iz kulturne preteklosti obeh sosednjih držav navajajo k poglobljenim odnosom in trajnim interesom. Kulturi obeh republik pa bosta ustvarjalni in pomembni le, če ne bosta odvisni od politike. Književnik Šeligo je poudaril dejstvo, da kulturi obeh sosed šele zdaj lahko nastopata s svojo izvirno močjo. Obe potrebujeta tudi pomoč države, a brez njenega vtikanja v umetnost. Na srečanju je poudaril izjemno dejavnost podružnice kulturnega društva Hrvatov na Dolenjskem Matija Malešič, naš veleposlanik v Zagrebu. Govoril jc o vlogi pisateljev v osamosvajanju države, opozoril pa jc hkrati na potrebo po stalnem sodelovanju kulturnih institucij med sosedi. Prav kultura vodi k zbliževanju državniških vprašanj, blaži pa naj tudi nacionalno nestrpnost na obeli straneh. Tribune ob sredah bo društvo nadaljevalo v jeseni. Zanje ima že pripravljen spisek zanimivih srečanj z znanim javnimi delavci iz obeh republik. T. GOŠNIK Kultura jev “Krki” doma Novi predsednik KUD Krka Janez Bernik NOVO MESTO - “Dani nismo širili področij kulturnega dela, a tudi opuščenega ni bilo nič, kar sc je v 21 letih uveljavilo ...” jc na občnem zboru KUD Krka med drugim poročala predsednica Marija Žvcglič. Opravljeno delo jc bilo pestro: 8 razstav v Krkini galeriji, tretja likovna delavnica s 6 slikarji, tri likovne delavnice mladih, številni nastopi mešanega pevskega zbora na revijah m samostojnih koncertih doma in na tujem. Tu jc njegova prva CD plošča. Odmeven jc bil 15. jubilejni Dolenjski knjižni sejem. V ljubljanski Krki so imeli 9 razstav, njihov gledališki klub ima nadpoprečen obisk. Gledališki abonmaji, kulturni izleti in še kaj - vse to jc del resnično razvejenega delovnega načrta. Za vsem lem stoje zagnani in kulturi predani člani društva. Posebej velja to za pevce, ki žrtvujejo zboru ogromno prostega časa: dvakrat na teden sc jih zbere po 52 na rednih vajah! Do novega leta jih jc vodila dirigentka Jožica Bradač s korepetitorko Jožico Kravcar, odtlej pa vodi pevce z visoko strokovnostjo in veliko umetniško močjo prof. Sonja Čibej iz Trebnjega. Na zboru so mimogrede potožili, da imajo zdaj zagotovljenega komaj polovico letos potrebnega denarja, a kljub temu upajo, da načrtov sekcij ne bo treba krčili. Za novega predsednika so izvolili Janeza Bernika, Mariji Žveg-lič, ki jc društvo vodila zadnjih deset let, zdaj pa bo predsednica in vodja Sveta knjige v Krki, pa so izrekli prisrčno zahvalo. Prav tako jc bila zaslužene pohvale deležna Bojka Kmet, tajnica KUD in organizatorka vseh srečanj v Krkini galeriji. T. GOŠNIK Prav učenci zaključnih letnikov osnovnih in srednjih šol bodo imeli z nadaljevanjem konflikta največ težav, zato si učitelji prizadevajo vsaj zanje stvar olajšati. Zavedajo se namreč dvoreznosti situacije, saj bi zaostrovanje, ki bi šlo na račun otrok -hočeš nočeš pa je treba priznati, da so prav oni orožje v rokah ene in druge strani - javno mnenje utegnilo obrniti v njihovo škodo. T. JAKŠE ŠIROKA USTA SPET NA SVETLEM STARI TRG OB KOLPI - Pred kratkim jc izšla-prcnovljena in dopolnjena izdaja humoristične knjižice “Široka usta”, ki jo jc žc pred dvema desetletjema izdal ribniški rojak, pisatelj, prevajalec, kiilik in esejist Miha Mate. Zdaj jo je založila zasebna založba Koce iz Starega trga ob Kolpi, v roke pa jo bodo gotovo z veseljem vzeli ljubitelji domačega humorja, saj knjiga z leti ni izgubila privlačnosti, ampak jc zaradi aktualizirane vsebine, posega vse v obdobje slovenske osamosvojitve, celo pridobila. KONCERT NA GRADU BREŽICE - Danes, lO. junija, ob 20. uri bo v viteški dvorani brežiškega gradu živahno. V njej bodo igrali in peli solisti in ansambli Glasbene šole Brežice. Upajo, da se bo njihovih nastopov udeležilo čimveč poslušalcev. Gasilci bodo zapeli Srečanje slovenskih gasilskih pevskih zborov NOVO MESTO - Letos se bodo člani tistih gasilskih društev iz vse Slovenije, kjer radi tudi zapojejo, ponovno srečali na tradicionalni prireditvi Srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije. Srečanja prirejajo že od leta 1984 in bo letos torej žc 9. po vrsti. Organizator prireditve in gostitelj letošnjega srečanja jc Gasilski pevski zbor Šmihel iz Novega mesta, glavni pokrovitelj pa Tovarna zdravil Krka. Na prireditvi, ki bo v soboto, 12. junija, ob 19. uri v Domu v Novem mestu, bo 11 pevskih gasilskih kulture nastopilo zborov: Mt’Z G D Ilajdošc, MPZ GD Kozje, MPZ GD Lokrovcc, MPZ GD Šmihel, MPZ Lipa C.D Radušc, MPZ GD Zreče, MPZ GD TVD Maribor, MPZ GD Turiška vas, MPŽ GD Lokvica, Kvartet GD Bcvčc pri Velenju in Nonet GD Podbrdo. Predsednik MPZ GD Šmihel Milan Zupančič v imenu gostitelja obljublja pester in lep večer ob slovenski pesmi. Obilica lovske kulture Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov GLOBOKO - Globoški lovci so med prvimi v Sloveniji ustanovili pevski zbor in leta 1974 dali pobudo za pivo srečanje takih zborov v Globokem. Takrat so sc ga udeležili le štirje lovski pevski zbori, vendar jc prireditev kljub vsemu postala tradicionalna in jc k sodelovanju pritegnila še rogistc. V soboto ob 14. uri lxi v Glolx>kcm že 20. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Kot jc povedal Ivan Verstovšek, eden glavnih organizatorjev srečanja, letos pričakujejo rekordno udeležbo - kar 31 skupin pevcev in rogistov s preko 500 nastopajočimi. Meti njimi bo tudi zamejski zbor z Doberdoba in dve hrvaški skupini. To jc vsekakor preveč za en sam prostor in en sam koncert, zato so Globočam poskrbeli, da bodo skupine nastopile na 4 koncertih v sosednjih krajih. Na vsakem se bo predstavila tudi po ena domača skupina: v Artičah bo to dekliška pevska skupina, v Pišccah folklorna skupina, v Kapelah moški pevski zbor in v Globokem mešani pevski zbor. Vsi štirje koncerti bodo ob 14. uri in 30 minut, nato pa sc bodo gostujoče skupine zbrale v Globokem, kjer bo ob 17. uri skupen nastop vseli zborov in tudi Mladi so peli v Stični Revija najboljših mladinskih zhorov Dolenjske bila na lanskoletnem tekmovanju slovenskih godb v tretji kategoriji zlato medaljo in sc tako uvrstila v drugo jakostno skupino. Tudi v drugi jakostni skupini slovenskih godb nastopa trebanjska godba uspešno, saj jc letos maja v Žalcu osvojila srebro. T. JAKŠE V Šentvidu jc bila I. junija medobčinska revija pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. Nastopili so otroški pevski zbori iz osnovnih šol Šentvid pri Stični, Mirna, Črnomelj, Novo mesto - center, Novo mesto - Šmihel, Šentrupert, Metlika in mlajši mladinski zbori iz OŠ Veliki Gaber, Vinica in Šentvid pri Stični. Zlx>rovski šopek, ki je bil nabran na občinskih revijah, sc jc na koncertu razprl z razveseljivo programsko barvitostjo in ustvarjalnim odnosom do glasbenega tkiva. V tem smislu jc revijo ocenila tudi Majda Hauptman, priznana glasbena pedagoginja in zborovodkinja, ko jc po končanih nastopih skupaj z umetniškimi vodji zborov opravila strokovno analizo. Kot zanimivost, ki pa v projekciji dobiva zaskrbljujočo podobo, naj jx)vcmo, da bi sc revija lahko odvijala tudi pod imenom “Pevska revija osnovnošolk”, saj so imeli zbori povprečno le po dva do tri fante. Jc žc res, da imajo fantje raje žogo kot petje in da jc to problem vseli slovenskih osnovnošolskih zborov, jc pa tudi res, in to jc težko zanikati, da sc jc potrebno s fanti malo bolj potruditi in truditi! Je pa tudi res, da jc potem dodatni trud poplačan z obrestmi. Zbore so vodili zborovodja Ibro Coralič in zborovodkinje Marta Stck-lasa, Duška Peček, Vlasta Hutar, Anica Butala, Cvetka Hribar, Marjana Ogrinc, Jožica Kravcar in Ani Jankovič-Šobcr, ob klavirju pa so bili Irena Zadol, Anica Butala, Andrej Kunič in Borut Lesjak. Vzorna organizacija je bila v rokah Zveze kulturnih organizacij Grosuplje, kjer jc trenutno tudi sedež Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine. S. PEČEK Jože Verstovšek rogistov. V skupnem nastopu bo sodeloval tudi pihalni orkester iz Kapel. Na večer pred prireditvijo, v petek ob 18. uri, bodo v tamkajšnji osnovni šoli odprli razstavo lovskih motivov Andreja Militarova, ki bo odprta še v soboto od 10. do 20. ure. “Globočam si^io želeli dati srečanju poleg nove oblike tudi drugačno vsebino. Zamislili smo si razstavo, ki bi prikazovala razvoj kulturne dejavnosti med lovci in okroglo mizo na temo Lovstvo-kmetijstvo-gozdarstvo, vendar z vrha za to ni bilo zanimanja, sami pa nismo zmogli,” pravi Jože Verstovšek. B. D.-G. Vesela šolanja ob 150-letnici Praznik za vse učenec in učitelje te šole, bivše in sedanje - Nova knjižnica in računalniška učilnica - Razstava, zbirka pesmi, lutkovna igrica in še kij ARTIČE - Vesele šolanje, zaključne prireditve ob letošnji 150-letnici šole v Artičah, se je v soboto popoldne udeležil tudi dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta in bivši učenec te šole. V svojem slavnostnem govoru sc jc zahvalil šoli, za vse, kar daje učencem. “Znanje, poštenost in pravičnost so najboljša popotnica, ki jo lahko da osnovna šola učencu,” je še dejal. Artiška šola spoštuje bogato zapuščino preteklosti in si hkrati zagnano prizadeva za prenovo v sedanjosti. Poizkuša sc v mnogih novostih, ki naj bi šolo naredile bolj odprto in prijazno: uvaja integrirani pouk, projektno učno delo, tri ocenjevalna obdobja in opisno ocenjevanje v prvem razredu ter prenavlja učne programe v četrtem in petem razredu. Učenci in učitelji so visoki jubilej svoje šole obeležili z delom skozi vse šolsko leto. Sola jc letos dobila novo knjižnico in sodobno računalniško učilnico. Ob jubileju so šolo lj napadalni. Nekateri so menili, da jc vzrok za to tudi prikazovanjc nasilja na televiziji- J. PRIMC UKRADEL CIGARETE, DENAR IN IGRALNI APARAT - V noči na 31. maj jc neznan storilec v Malem Ncrajcu vlomil v gostinski lokal, last A. B., in ukradel 30 zavitkov cigaret Boss, 3.000 tolarjev in igralni aparat za poker. Storilec jc lastnika oškodoval za 100.000 tolarjev. ODNESEL AVTORADIO S KASETOFONOM - V noči na 5. junij je neznan storilec pred stanovanjskim blokom v Ulici Moše Pijadeja v Črnomlju vlomil v osebni avto znamke Z-750 ter odnesel avtoradio s kasetofonom. Lastnico A. M. jc oškodoval za 5.000 tolarjev. ODŠEL Z ELEKTRO MOTORJEM - Podjetje Krka, gostinstvo in turizem, ima na jasi ob reki Krki na Otočcu poleg brunarice postavljena dva ražnja. V enem izmed ražnjev so imeli montiran elektromotor z reduktorjem za poganjanje osi. V času od 3. do 4. junija jc neznan storilec odmontiral elektromotor in ga odnesel s sabo. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za 7.000 tolarjev. KRADLA STA OPEKE - 18-lctni J. M. in 31 -lot ni J. M., oba s Tanče Gore, sta utemeljeno osumljena, da sta 3. junija nekaj po polnoči v Črnomlju iz Bogrndovcga gradbišča odpeljala nekaj polit opeke. Ko sta drugič peljala opeko, so ju ustavili policisti in pri kontroli vozila našli opeko. Opeko v vrednosti 3.500 tolarjev so jima zasegli in vrnili oškodovancu. S PULTA VZEL 500 DEM NOVO MESTO - 4. junija jc nekdo prišel v poslovalnic« Kompas Hertz v Resljevi ulici v Novem mestu kupit 300 nemških mark. Uslužbenec je imel le bankovec za 500 nemških mark, za-to mu ga je sodelavka zmcijjala. Delavec jc marke položil na prodajni pult, ki ga med stranko ločuje steklo, in od nakupovalca vzel 21.450 tolarjev za prodanih 300 mark. Delavec jc denar prcštcl in ga hotel spraviti v priročno blagajno. Ta trenutek je izkoristil nc-poštcni kupec in s pulta vzel vseli 500 nemških mark, nato pa pobegnil. Z BOMBO NA POLICIJSKO POSTAJO RIBNICA - Pred kratkim je na policijsko postajo v Ribnici prikorakal E. S. iz Ribnice in s seboj prinesel ročno bombo “paradaj-zcrico”, ki jo jc našel v gozdu za vasjo Dane. Očitno jc šlo za ostanek iz druge svetovne vojne. Bombo je nato prevzel pirotehnik Občinskega štaba civilne zaščite in poskrbel za njeno uničenje. Policisti opozarjajo občane, naj iz varnostnih razlogov bomb in podobnih nevarnih najdb ne pobirajo in prinašajo na policijo. Označijo naj le kraj, kjer nevarni predmet leži, in o najdbi sporočijo policijski postaji, kjer bodo poskrbeli za uničenje. -H a *5&Ž6js; NAJEMNIK PRED POGORELIM Pl AN IŠKI M DOMOM - Vzrok za požar, ki jc čez noč upepelil planinski dom na Prati, še ni znan. Najemnik Viktor Subotič, ki jc novembra dom vzel v najem In ga obnovil, pravi, da je vanj vložil vse svoje prihranke. (Foto: J. Dorniž) Od doma ostalo pogorišče Prejšnji teden je do tal pogorel planinski dom na Frati -Najemnik Subotič ga je pred kratkim obnovil DOLNJI AJDOVEC - Planinski dom Frata jc bil tik pred tem, da zaživi. Lani novembra ga jc novomeška občina dala v najem Viktorju Subotiču iz Gotnc vasi. Do začetka aprila jc ta obnovil zunanjost in notranjost doma, vendar obnovljeni planinski dom gostov ni dočakal, 2. junija ponoči je namreč do lal pogorel. Do požara jc prišlo okrog ene ure zjutraj, kojc požar opazil občan, ki sc jc peljal mimo, in obvestil policiste. Malo pred drugo uro so se na Frato pripeljali tudi gasilci, a jc bilo že prepozno: 14 krat 7 metrov velika stavba je namreč že do tal pogorela. Najemnik Subotič jc dejal, da je dom zapustil okrog pol dvanajste ure ponoči, ob treh zjutraj pa so ga zbudili policisti in mu povedali, da jc planinski dom pogorel. “ V obnovo doma sent vložili vse svoje prihranke,” jc povedal Viktor Subotič, ki jc obupano opazoval pogorišče. Zaenkrat vzrok požara še ni znan. Edina, in še to nema priča dogajanja, jc bil najemnikov pes bernardince, ki jc bil privezan za lopo v neposredni bližini doma. Pes jc lahko le nemočno opazoval, kako stavba gori in izginja v ognjenih zubljih. Po nekaterih ocenah naj bi ogenj naredil za kakih 10 milijonov tolarjev škode. J. D. v Stangelj je zmagal v Hannovru Stangelj slavil v Nemčiji - Eržen uspešno vrti pedale na Milk Raceu - Glivar, najboljši Slovenec na Dirki po Avstriji - Murn prvič zmagal pri članih NOVOLES SPET TRETJI TRNOVO - Na 5. tekmi za državno prvenstvo v raftingu so Stražani, tako kot pred tednom v Zagorju, osvojili 3. mesto; prednje sta se uvrstla le ljubljanska splava Bobrov in Royala. 4,5 km dolgo progo je moralo 17 slovenskih in 34 italijanskih splavov, ki so sc pomerili za italijansko prvenstvo, prevoziti dvakrat. Za končno uvrstitev je štel le boljši rezultat, kar je šlo na roke Stražanom, ki so v drugo izid prve vožnje izboljšali kar za 29 sekund m sc v tekmovanju za slovensko prvenstvo povzpeli na 3. mesto, v skupni uvrstitvi pa na odlično 4. Drugo moštvo Novolcsa sc je uvrstilo na 13. mesto. Vrstni red po petih tekmah spomladanskega dela državnega prvenstva: 1. Bobri 60, Royal (oba Ljubljana) 51 in 3. Novolcs Straža 35 točk. Straški splavarji sc bodo v prihodnjih tednih udeležili nekaterih tekem v Italiji, Avstriji in na Češkem. V NEDELJO NA TURNIR V FARO FARA - V nedeljo, 13. junija ob 9. uri, sc bo na igrišču v Fari začel turnir v malem nogometu, ki ga že tretje leto po vrsti organizira Turistično-športno društvo Kostel. Vabljene so ekipe iz. občin Kočevje in Ribnica pa tudi iz. sosednjih krajevnih skupnosti na Hrvaškem. Prijave na telefon 802-175 in 802-105. VEČNAMENSKO IGRIŠČE TREBNJE - V Športnem centru Vita v Trebnjem bodo v petek, 11. junija, ob 18. uri odprli večnamensko športno igrišče za košarko, odbojko, badminton, mali nogomet in mini tenis. Na otvoritveni tekmi se bosta pomerili košarkarski moštvi Trebnjega in veteranov iz Novega mesta. MALI NOGOMET NA LOKI NOVO MESTO - Nogometni klub Rcgrča vas organizira v petek, 25. junija, ob 8. uri na Loki turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo na telefonski številki 27-071 do četrtka, 24. junija. 100.000 TOLARJEV V KRESNI NOČI MOKRONOG - Sto tisoč tolarjev znaša nagradni sklad Teniškega turniija kresne noči, ki ga bosta 17. in 18. junija na igriščih v Mokronogu pripravila domači Teniški klub in Turistično društvo. Za nastop na tekmovanju ni omejitev. Prijave zbirajo v Športni zvezi Trebnje (tel. 068 44 102) in v gostilni Žlajpah (068 49 650), kjer dobite tudi vse potrebne informacije. KOLESARSKI MARATON MOSTE - Krajevna skupnost Moste bo v nedeljo, 1.3. junija ob 9. uri pripravila 80 km dolg rekreativni kolesarski maraton. Prijave bodo sprejemali še 15 minut prod začetkom prireditve pred osnovno solo v Mostah. HRAST TRETJIČ DRUGI NOVO MESTO - Igralci Scjuash kluba Hrast Novo mesto so letos že tretjič končali pomembno tekmovanje na drugem mestu. Tako kot v državni ligi in na državnem prvenstvu posameznikov so minulo nedeljo v Mengšu ostali tik pod vrhom tudi na tekmovanju za državni pokal. Goran Vučkovič, Klemen Gutman in Sebastjan Turk so v predtekmovanju gladko premagali Squash land 3 iz Ljubljane s 5:0. Z enakim izidom so v polfinalu ugnali tudi L moštvo Velenja. Tekma za 1. mesto med novomeškim Hrastom in prvim moštvom Squash landa je trajala kar 6 ur, na koncu pa so bili srečnejši Ljubljančani, ki so kljub vsemu zasluženo premagali Novomcščanc s 5:4. TENIS ZA VETERANE BREŽICE - Teniški klub Brežice organizira v soboto in nedeljo odprto veteransko prvenstvo Brežic v tenisu. Tekmovanje bo na 12 peščenih igriščih tega kluba v Brežicah in v Termah Čatež. Začetek tekmovanja bo v soboto ob 8. uri, informacije o prijavah in o prvenstvu pa lahko dobite pri Športni zvezi Brežice. ŠPOttTNi HANNOVER - Gorazd sštangelj jc s slovensko reprezentanco, ki sc pripravlja na sredozemske igre, nastopil na kolesarski dirki za nagrado Telekoma. V uvodni etapi jc med osmimi moštvi zmagala Slovenija, za katero so od Novomcščanov vozili še Papež, Baloh in Mervar; drugi jc bil Kazahstan in tretja Estonija. V drugi etapi jc v zaključnem. Sprintu pobegle trojice zmagal Gorazd Štangclj nad Estoncem Koda-niporkom in Kazahstancem Scdunom. Glavnina je na cilj pripeljala z zaostankom i minute in 10 sekund. VELIKA BRITANIJA - Kolesarji Krke Fink, Eržen, Puš, Turk, Gimpclj in Ravbar zastopajo Slovenijo na slo- viti kolesarski dirki po Angliji Milk race, na kateri nastopajo tudi profesionalci. V prvi, 192 km dolgi etapi so Novomeščani začeli nekoliko boječe in pripeljali na cilj z glavnino in dobro minuto zaostanka ter uvrstitvami med 24. in 61 mestom. Že v drugi etapi sc je zbudil Eržen, ki jc v Sprintu dvanajstih ubežnikov osvojil 5. mesto. Dobro vožnjo in Sprint jc ponovil v tretji etapi, ko sc jc uvrstil na 9. mesto, s 15. mestom pa sc mu jc že približal Fink. Četrta etapa jc bila srečna za Finka in Eržena, ki sta si priborila 7. in 8. mesto. V 5. etapi sc jc izkazal Puš z 18. mestom, v času zmagovalca pa jc na cilj pripeljal tudi Eržen, ki sc Radijci niso zdržali Studio D klonil šele sredi 2. polčasa - Kostrevc zadel vratnico - Avtobum v gosteh premagal Napredek brez zadetkov. Tudi v drugem delu srečanja so gostitelji začeli silovito, vendar jc bilo na razplet treba počakati do 60. minute, ko sc jc po podaji iz kota žoga odbila od gostujoče obrambe. Najbolje sc jc znašel Ilič in z nekaj metrov razdalje žogo poslal v Pavličevo mrežo. Usodo Radijccv jc iz enajstmetrovke zapečatil Jančar 13 minut pred koncem srečanja. Veliko lažje delo kot Novomeščani so imeli nogometaši kočevskega Avto-buma. Gostovali so v Šmarci pri zadnjem Napredku, moštvu, ki ima ravno trikrat manj točk kol Kočevarji in jc že izpadel iz 2. državne lige. Perica jc že v 25. minuti spretno ugnal domačega vratarja in povedel Avtobum v vodstvo 1:0. Tudi v nadaljevanju srečanja so bili gostje nevarnejši, Komočar ni izkoristil nekterih lepili priložnosti in izid jc ostal do konca nespremenjen. MURSKA SOBOTA - Nogometaši Studia D so v nedeljo gostovali pri moštvu, ki mu jc zmaga še dajala upanje na nastop evropskem nogometnem prizorišču. Gostitelji, nogometaši Mure, so svojo željo po Evropi izrazili že takoj na začetku tekme, a Ccncr in Gutalj priložnosti, ko sta sc sama znašla pred novomeškimi vrati, nista izkoristila. Ccncrjcv strel jc Pavlič obranil, Gutalj pa jc žogo brcnil mimo vrat. Nogometaši Studia D so v nadaljevanju tekme postali enakovreden nasprotnik in nekajkrat ogrozili vrata domačinov, v 36. minuti pa je Kostrevc zadel vratnico. Prvi polčas sc jc končal KUZMIČ ZMAGAL V KOČEVSKI REKI KOČEVSKA REKA - Rally plus za pokal brigade Moris klub jc bil 5. junija n je s tem povzpel že na 16. mesto v skupni uvrstitvi. Z 8. mestom v šesti in majhnim zaostankom v 7. etapi je Eržen obdržal 18. mesto pred 8., 2(10 km dolgo etapo, ki velja za najtežjo na Mlečni dirki. AVSTRIJA - Kandidati za posamično dirko na Sredozemskih igrah - med njimi jc tudi kolesar Krke Srečko Glivar - nastopajo na Dirki po Avstriji. Srečko jc prvo etapo končal na 91. mestu v glavnini, ki jc za zmagovalcem Avstrijcem Luttcnbcrgcrjcm zaostala 38 sekund. Čeprav velja za enega izmed favoritov jc bil v drugi etapi 74. in na tretji, ko sc jc izkazal s 3. mestom na gorskem cilju, enainštirideseti. Glivar, ki mu najbolj ležijo težke etape z gorskimi cilji je svoj dan dočakal v ponedeljek, ko se je na 2750 visoki Kurncrtaler Glctschcr povzpel kot osmi in si s tem krepko izboljšal skupno uvrstitev, kjer jc po štirih etapah na 10. mestu. PAZIN - Uroš Murn jc na 120 km dolgi mednarodni kolesarski dirki za nagrado Pazina slavil svojo prvo zmago v članski konkurenci. Skupaj z Brankom Filipom (oba sta še mladinca) jc v klancu pred Bujami pobegnil glavnini. Krkaša sta nato družno vrtela pedale celili 40 km in si do cilja nabrala več kot 4 minute prednosti pred glavnino. Pri starejših mladincih, ki tekmovali na isti progi, jc bil 3. Kastelic in 5. Gašperin (oba Krka). VRHNIKA - Na 9. kolesarski dirki v spomin na Roberta Trampuža seje na 1364 m dolgi krožni progi po 20 krogih od Novomcščanov najbolje uvrstil Derganc, na 3. mesto pri starejših mladincih PESCIA - Na mednarodni ženski kolesarski dirki za nagrado Francia Korta v Firencah jc nastopila članica novomeške Krke Marjeta Sajevec, ki jc med 76 tekmovalkami iz štirih držav zasedla solidno 24. mesto. in revije Avto-na območju Kočevske Reke. Udeležilo sc ga jc 22 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Vozili so po gozdnih cestah in vlakah, v kamnolomih pa je bila spretnostna preizkušnja. Tekmovanje jc potekalo na progi Kočevska Rcka-Morava-Kočcvska Reka in kamnolomih (dvakrat Kočevska Reka, enkrat Morava), kjer jc bil glavni del tekme. Zmagal jc Brane Kuzmič. PO ULICAH ČRNOMLJA ČRNOMELJ - Kolesarsko društvo Črnomelj bo v soboto, 12. junija ob 11. uri, v okviru prireditev 30. jur-jevanja pripravilo krožno kolesarsko dirko 6. kriterij po ulicah Črnomlja. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski mladinci ter dečki A in B, povabili pa so tudi vse hrvaške klube, vendar tem nastope v tujini manjka denarja, zato je njihova udeležba vprašljiva. Zaradi dirke bosta v soboto od pol enajstih do pol štirih v Črnomlju zaprti Kolodvorska in Metliška cesta ter nekatere ulice v središču mesta. KONJENIŠKI MARATON DRAGA - Minulo soboto, 5. junija, jc bil v Dragi konjeniški maraton, ki sta ga organizirala zakonca Nada in Franc Okorn z Ranča Okorn v Dragi v sodelovanju z Mcrcatorjcm-Kmctij-sko gospodarstvo Kočevje. Maraton jc bil dolg 50 km in je potekal na progi Draga-Trava-Mcdvcdnjak-Vila-Podprcska-Draga. Vendar to ni bila hitrostna tekma, ampak preizkus vzdržljivosti konj in jezdecev. Tekmovanja seje udeležilo 17 tekmovalcev. Rezultati: 1. Petra Okorn iz Drage na kobili Polka, 2. Lucija Zrini iz Kopra na konju Blisku, 3. Marko Stckič iz Glažute na kobili Samanta itd. Najbolji trije so prejeli pokale in spominska darila, denarne nagrade pa so bile za L mesto 1.000 DEM, za drugo 500 in za tretje 300 DEM. Hitronoge srednješolke Novomeške gimnazijke druge v Sloveniji - Darja Tratar na 100 m le stotinko za dolenjskim rekordom CELJE - Na finalu atletskega pokala Slovenije za srednje šole so sc izmed dolenjskih srednješolskih ekip še ROKAVEC PRVI IN DRUGI GROBNIK - Trebanjčan Brane Rokavec, član RT Color, jc na mednarodni motociklistični dirki za nagrado Kvarncrja ’93 zmagal v razredu do 80 ccm, v skupini motorjev do 600 ccm pa jc bil drugi. Med dirkači z motorji do 125 ccm šport sc jc izkazal No-vomeščan Zcnič s sedmim mestom. Pred njim jc skozi cilj pripeljalo le 6 Italijanov, tako da jc v razvrstitvi za državno prvenstvo zmagal. Novomcščana Mervar in Judež na dirki nista nastopila, saj sc jc prvemu med treningom pokvaril motor, Judež pa jc na treningu padel. HITRIH 60 M MAŠE FINK LJUBLJANA - Pionirji atletskega kluba Novo mesto so v soboto nastopili na mednarodnem atletskem mitingu, kjer so sc [»merili z vrstniki iz. Italije, Avstrije in Slovenije. Daleč najboljši rezultat jc od Novomcščanov dosegla Maša Fink, ki jc v teku na 60 m z rezultatom 8,03 sekunde le za 18 stotink sekunde zaostala za državnim rekordom in osvojila 2. mesto. Ostali izidi tekmovanja: pionirji: skok v daljino: L Gregor Rovan 587 cm; tek na 60 m: 3. Miha Durič 7,56 s; tek na 300 m: 4. Alen Novak 38,96 s; višina: 4. Dejan Šmalc 165 cm; pionirke: skok v daljino: 2. Mateja Ašič 492 cm. Nastopili sta tudi obe štafeti 4 x 100 m in osvojili 4. mesto. Zmagi Kogoja in Sajevca Novomeški triatlonci uspešno začeli sezono POLJANSKA DOLINA - Za novomeške triatlonce sc jc ta vikend pričela letošnja tekmovalna sezona. Pričeli so jo z zmagami, kar je za mladi športni kolektiv gotovo spodbudno. Tokrat so zelo dobro opravili nastope v duatlonu in na kolesarskem kronometru v Poljanski dolini. Na duatlonu jc nastopilo 15 novomeških tekmovalcev. Pionirji so tekli 1,5 km, kolesarili 19 km in nazadnje tekli še 1 km. Med mlajšimi pionirji jc bil najhitrejši Čatič, na 5. mestu, pri starejših pionirjih pa Horvat 6. Največji uspeh so triatlonci dosegli pri mladincih in članih: 6 km teka, 30 km kolesarske proge in na koncu 4 km teka cd vsemi t jc med tekmovalci najhitreje opravil Igor Kogoj in postal absolutni zmagovalce s časom 1 ura, 19 minut. Zmagal jc tudi Peter Sajevec med mlajšimi mladinci, ki jc dan prej zmagal še na kolesarskem kronometru. V isti kategoriji jc bil Siniša Dclajkovič tretji in Jakša peti, tretje mesto pa jc med starejšimi mladinci osvojil tudi Pcšič. Z 10. mestom med člani sc jc izkazal Avsec. A. Š. TEDNIK mmt iONDOR ŠOLA LETENJA Z JADRALNIMI PADALI KONDOR RADEČE Tel.: <168/22- /96. MITJA <1601/82- 104. DAMIJAN najbolj izkazale dijakinje Gimnazije Novo mesto z drugim mestom, prav nič slabša od njih pa niso bila dekleta Družboslovno ekonomske srednje sole, saj so za nasprotnicami iz sosednje šole zaostale le za točko in brez športne sreče pristale na nehvaležnem četrtem mestu, imele pa so več uspeha med posameznicami. Brcžičankc so med enaindvajsetimi šolskimi ekipami zasedle 10. mesto. Tudi pri fantih so bili med Dolenjci najuspešnejši novomeški gimnazijci s 7. mestom, na 8. mestu jim sledijo Brežicam in na desetem mladi atleti STZS Novo mesto. Tako med fanti kot med dekleti so bili najboljši atleti Gimnazije Ljubljana Med posamezniki sc jc od Dolenjcev najbolje uvrstila Brcžičanka Alenka Novak z drugim mestom v metu krogle (10,82 m), kjer jc bila Vanja Lukšič iz. novomeške gimnazije tretja (10,57 m). Dekleta DESŠ Novo mesto so bila kar trikrat tretja - Darja Tratar v teku na 100 m z izidom 12,48, kar jc le za stotinko slabše od dolenjskega rekorda, Gordana Djurič v skoku v daljavo s 565 cm in štafeta 4 x 100 m. Med fanti jc na stopničke za zmagovalce stopil le Gregor Rus, ki jc v suvanju krogle z izidom 14,26 m zasedel tretje mesto. Tekmovanja so sc udeležili atleti iz 39 srednjih šol. I.V. V Šport iz Kočevja in Ribnice • Kegljači Kočevja so sc pred dnevi udeležili mednarodnega turnirja v nemškem Sindelifingcnu, kjer so med petnajstimi ekipami iz Madžarske, Nemčije, Avstrije in Slovenije osvojili prvo mesto. Zmagovalno moštvo Kočevja jc nastopalo v postavi: Kajfcž, Pajnič, Levstik, Padovcc, Rački in Roman Kržc, ki jc 465 podrtimi keglji zmagal tudi med posamezniki. • V polfinalu državnega rokometnega prvenstva za kadete so rokometaši KVM Ribnice osvojili 3. mesto. V finalu bodo nastopili mladi rokometaši Kolinske Slovana. Izidi: KVM Ribnica : Ajdovščina 15:15, KVM Ribnica : Šcšir 11:15 in KVM Ribnica : Kolinska Slovan 17:17. • Na mednarodnih športnih igrah prijateljstva jc v Franciji nastopila tudi ekipa Kočevskih športnikov, ki jc lani na prvih igrah že zmagala. Tokrat so Kočevarji osvojili še vedno zelo dobro 2. mesto, ob manjši pristranskosti sodnikov pa bi bili lahko tudi prvi. Na igrah so sodelovale dvajsetčlanske ekipe iz Anglije, Francije, Belgije, Nemčije in Slovenije. • V 6. kolu občinske nogometne lige Ribnica so bili doseženi naslednji izidi: skupina A: Grič : Trgovina V.V. 2:1, Dolenji Lazi : Jurček 2:8, Grafit : Sodražica 3:5; skupina B: Trgovina Mateja : Mon 6:0, Izlati : Oaza 3:7, tekma Divji jezdeci : Alf jc bila preložena. V skupini A vodi Sodražica z 11 točkami, v skupini B pa Trgovina Mateja z 10 točkami. M.G. '’V., "T P* 'v-' ;’ - ' N&r xjjjL h GOSPODIČNA PRED DRŽAVNIMI REPREZENTANTI - Na sobotnem tekmovanju v letenju z baloni za Pokal Tilie s startom v tešči vasi in ciljem na prečenskem letališču je zmagala posadka balonarskega centra Barje s pilotom Alešem Svagljem, nad edinim dolenjskim balonom Gospodična, ki sta ga krmarila Gorazd Kosmina in Milan Rotar. Tretjcuvrščcni balon je upravljal Gregor Trček, udeleženec, lanskega evropskega prvenstva. Kosmina in Rotar sta na tekmovanju uspešno opravila tudi praktični del izpita za pilote prosto letečih zračnih balonov. Popoldne so udeleženci dopoldanskega tekmovanja pripravili balonarski festival, kjer so s preletom Novega mesta vzbudili veliko pozornosti maščanov ter nekatere izmed njih tudi popeljali pod nebo. Na sliki: priprave na izpitni let Gospodične so zmagovalci opazovali iz zraka. (Foto: I. Vidmar) Uresničene Ikaijeve sanje Jadralno padalstvo prodira tudi na Dolenjsko -Mitja Šuštar 13. v Sloveniji - Želijo svoje društvo NOVO MESTO - Jadralno padalstvo jc privlačna športna panoga, ki sc jc v Sloveniji že dodobra uveljavila, na Dolenjsko pa si šele utira svojo pot. Na državnem prvenstvu konec maja v Preddvoru je najboljši dolenjski jadralni padalec, Novo-meščan Mitja Šuštar, Gorenjcem že dokazal, da tudi na slovenskem jugu mislimo resno. Skupno 13. mesto po štirih tekmovalnih dneh in skoraj 200 kilometrih letenja ni Mitjev nr^ t% t! Šuštarjev avtoportret visoko nad varnimi tlemi skrajni domet, saj se je že lani uvrstil na 5. mesto na svoji prvi tekmi državno. lige. Mitja, ki sc jc prej deset let ukvarjal z jadralnim letalstvom, • Čeprav vsi trije Novomeščani -poleg Šuštarja tekmujeta še Marjan Grah in Blaž Dular, gostujejo pri radeškem klubu Kondor, Iger Šuštar tudi vodi tečaje jadranja s padali, želijo ustanoviti društvo v domačem kraju, kjer bi imeli tudi svojo šolo. Svoj klub ustanavljajo Semičani, s katerimi novomeški padalci sicer dobro sodelujejo. Po besedah Mitje Šuštarja se z jadralnim padalstvom na Dolenjskem ukvarja vse več mladih, ki pa žal nimajo niti osnovnega znanja in še manj izkušenj, kar jc pogoj za varno jadrapje |x>d svileno kupolo. jc avion zamenjal za jadralno padalo pred petimi leti, delo meteorologa na Lisci pa mu omogoča skoraj vsakodnevne treninge. I.V. THje atleti v državni reprezentanci Odličen nastop novomeških atletov na Hanžekovi-čevem memorialu - Dolenjski rekord Daije Tratar Zupančič v memorialni disciplini mitinga, 110 m z ovirami, in Božič v obeli sprintih. Zupančič jc najboljši letošnji rezultat v državi 15,04 izboljšal na 14,88 in osvojil sedmo mesto. Božič jc bil v teku na 100 in 200 m obakrat četrti. V kratkem Sprintu jc izenačil dolenjski rekord 10,98, v teku na 200 m pa jc dosegel čas 22,(X), kar jc bilo pet stotink sekunde počasneje od njegovega letos doseženega dolenjskega rekorda in najboljšega časa v državi. V obeli tekili je bil najboljši Slovence. Novomeščani so sc iz Zagreba vrnili še z enim odličnim rekordom: Darja Tratar, mladinska državna reprezentantka, jc v teku na 100 m z ovirami močno popravila absolutni dolenjski rekord: dosegla jc čas 14,73, s čimer postaja ena od najbolj obetavnih mladih slovenskih atletinj. JANEZ PENCA ZAGREB - letošnji mednarodni miting Zagreb 93 je dokončno odločil koliko novomeških atletov bo v državni seniorski reprezentanci, ki bo v soboto in nedeljo nastopila na kvalifikacijah za evropski atletski pokal C skupine. Tekmovanje bo v Beljaku, Novomeščani, ki bodo na njem nastopili, pa so: Igor Primc v metu diska, Tomaž Božič v Sprintu na 100 in 2(X) m in v štafeti 4x100 m ter Matjaž Zupančič v teku na 110 m z ovirami. V Zagrebu, kjer ni bilo Primčeve discipline met diska, sta se izkazala NAIVEC NOVOMEŠČANOM NOVO MESTO - Teniški klub Novo mesto jc minulo soboto in nedeljo na igriščih na Loki pripravil regijsko tekmovanje za dečke m deklice stare do 12 let. Teniškega turnirja seje udeležilo 31 mladi igralcev iz Rogaške Slatine, Brežic, Krškega, Novega mesta in gostje iz Zagreba. Tekmovalce so po starosti in teniškem znanju razdelili v skupine po 4 ali 5 igralcev, kjer so sc pomerili vsak z vsakim. Po skupinah so pri dečkih zmagali: I. Primož Bende - Novo mesto, II. Matej Balon - Brežice, III. Miha Bende - N. mesto, IV. Janko Pleško - N. mesto, V. Luka Erkič -Brežice; pri deklicah: I. Ivana Abramovič - Zagreb in v skupini II. Tjaša Blaznik - Novo mesto. MEŠTROVIČ LE TRETJI SEVNICA - Šahovski klub iz Sevnice jc v nedeljo v jedilnici Lisce pripravil 7. predtekmovalni turnir v šahu za veliko nagrado Optimizma. Med 54 šahisti iz cele Slovenije je zmagal mojster Fidc Marjan Črcpan nad Miranom Zupetom (oba ŠK Kovinar VI’ Pintarič Maribor) in prvim favoritom tekmovanja mednarodnim mojstrom Zvonimirjem Meštrovičcin, članom ŠK Triglav Krško. Od dolenjskih šahistov so se na boljša mesta uvrstili: 7. Marjan Kastelic (Novo mesto), 11. Ivan Levičar, 12.-13. Toni Kos, 21. Vlado Rokvič, 24. Marjan Božič (vsi Krško), 25. Bojan Kuzmič in 26. Bojan Smcrdcj (oba Sevnica). Po sedmih krogih predtekmovanja za veliko nagrado Optimizma vodi Mcštrovič s 55 točkami. Med 64 šahisti, ki so do sedaj osvojili točke, so tudi Krčana: Kos in levičar s 13 točkami in Novomcščan Katclic z 9 točkami. Smrekar in Kralj Štirje igralci Novotehne med dvajsetimi najboljšimi v Sloveniji LJUBLIANA - Na namiznoteniškem masters turniiju najboljših slovenskih igralcev Top 12 so nastopili štirje člani novomeške Novo-tclinc. Robi Smrekar, ki jc uradno član novomeškega kluba, tekmoval pa jc za Teritorialno obrambo, jc dokazal, daje trenutno najboljši slovenski igralec namiznega tenisa in da ga niti udeleženci svetovnega prvenstva v Goctcborgu ne morejo premagati. Zmagal jc nad tremi igralci ljubljanske Kovine, in če bo v naslednji sezoni končno le nastopil za Novotchno, bo Novomcščanom nastop v enem izmed evropskih tekmovanj precej bližje kot letos. Uvrstitve ostalih igralcev Novotehne: 12. Hribar, 15 Horvat in 20. Kralj, nikakor niso neuspeh, še posebej to velja za šestnajstletnega Tomaž Kralja, saj njegov čas šele prihaja. Čeprav je še mladinec, sc že dokaj enakovredno kosa s precej starejšimi in bolj izkušenimi tekmeci. I. V. 8@ 0@ ssfelMaO® sOafi® Pod skrbno arheologovo roko se je zalesketalo zlato. Tuje kot pero tanki lističi rumene kovine so rutinsko arheološko izkopavanje na novomeškem Marofu za nekaj dni spremenili v medijsko senzacijo. Kdo je bila skrivnostna kneginja in koliko skrivnosti ter lepot še skrivajo gomile? Arheologi se temeljito in vztrajno zajedajo v preteklost. A bi človek, ki bi na hitro sodil, da je njihovo delo dolgočasno, hudo pogrešil, kajti nabito je z raziskovalno napetostjo, še zlasti pa je zanimivo v trenutkih, kakršne so te dni doživljali arheolog Borut Križ in člani njegove ekipe pri izkopavanju prastarih gobišč na Kapiteljski njivi na Marofu nad Novim mestom. V petintridesetem grobu pete gomile, ki jo sedaj s pomočjo dcfavecv na javnih delih razkrivajo, so prišle na dan najdbe, zaradi katerih so pričela njihova srca hitreje utripati. Že prejšnji ponedeljek, ko so ugotovili, da je v grobu večje število steklenih in jantarjevih kroglic, jih je obšla vesela slutnja, ki sc je potem, ko se je iz groba zableščalo še zlato, tudi potrdila: naleteli so na knežji grob, kakor ponavadi imenujejo bogatejše grobove iz starega veka. Novo mesto ima bogato tradicijo arheoloških izkopavanj, saj bomo prihodnje leto praznovali že stoletnico, odkar so zasadili prvo lopato. Ta jubilej načrtujejo v Dolenjskem muzeju proslaviti z veliko razstavo vseh dosegljivih najdragoccncjših najdenih predmetov. Usoda sprva mestu ni bila naklonjena, kajti izkopanine so romale v tuje muzeje. Tudi z Marofa, kjer zdaj že nekaj let načrtno izkopujejo. Dve gomili sta bili namreč raziskani že prej, v novejšem obdobju sistematičnega izkopavanja pa zdaj odkrivajo peto gomilo, v kateri je preko sto grobov. Kaj pravzaprav ie gomila? To je velik kun skupaj navožcnc ali nanošene zemlje, visok nekaj metrov in s premerom dvajset do trideset metrov. V ta kup so potem staroselci pokopavali svoje mrtve, začenši na sredini, kjer so bili najpomembnejši grobovi, v krogih pa so jim potem sledili še drugi. Gomile, ki jih sedaj izkopavajo, sodijo v čas starejše železne dobe, ki ji pravijo tudi halštatska in je segala nekako v čas od sedmega do tretjega stoletja pred našim štetjem. Tačas so tukaj živeli Iliri, ki so se sprva posluževali žarnih pokopov, nekako od devetega stoletja dalje pa so pričeli s skeletnimi pokopi v krstah, vse do prihoda Keltov, ki so ponovno pokopavali žarno. Z leti so se gomile seveda precej posedle, še zlasti pa jih je prizadelo kmetijsko obdelovanje. Pri oranju so prihajali na dan najrazličnejši predmeti. Zadnje čase, ko so. na njive prihrumeli traktorp s svojimi globokimi plugi, Jantarjeva ogrlica na sliki jc le ena od najdb iz groba ilirske kneginje. To so v muzeju ie sestavili. V grobu je bilo še več omamenlirunili jantarjevih gumbov ali okraskov za obleko in razdelilnih ploščic za ogrlico, tri ornamenti-rane zlate ploščiče, precej zanimivih večbarvnih steklenih kroglic za ogrlico, utež za statve, ostanki fibul in bronaste posode. je postala slika še poraznejša, zato so_ se arheologi odločili izkopavanja čimprej dokončati. Dela jc še precej, saj jih čaka še veliko gomil, ki jih jc na Kapiteljski njivi moč jasno videti. Arheologi v tekmi s časom Z izkopavanjem pa ni nujno pohiteti samo zaradi oranja, pač pa tudi zaradi drugih vplivov, ki povzročajo, da predmeti, shranjeni v grobovih, hitreje propadajo. Eden takjh dejavnikov jc zmrzal, ki je zanje postala že nevarna zdaj, ko so tla postala tako plitka; drugi dejavnik so ostre kemične snovi, ki so v zemljo prišle z umetnim gnojenjem. Sestava tal pa že tako ali tako temu, kar jc bilo položeno v zemljo, ni bila prijazna. Kisla ilovnata tla so v tisočletjih naredila svoje: razjedla so vse, kar je bilo organskega. Pa še enega sovražnika so imeli ti grobovi, to je človek in njegova roparska strast. Skoraj gotovo je, domneva arheolog Borut Križ, da sta bila najbogatejša osrednja groba v tej gomili izropana že v davnim, verjetno kmalu po pokopu. K takemu sklepanju vodijo revni ostanki v grobovih, povsem nesmotrno razmetani naokoli. Toda vrnimo se h grobu premožnejše novomeške praprebivalke ali “kneginje”, kakor bi jo lahko tudi imenovali, ki je tako vznemiril novomeško arheološko srenjo. Grob jc ostal do današnjih dni nedotaknjen, vendar od trupla ni ostalo nič, saj so v kisli zemlji izginile tudi kosti, od lesene krste pa je na dnu groba ostalo le nekaj koščkov na mestih, kjer so ležali bronasti predmeti, ki so sc sicer razkrojili, pri tem pa preparirali les pod seboj. Je bilo pa drugih predmetov toliko, da so strokovnjaki od veselja in začudenja ostrmeli. Množica raznobarvnih steklenih kroglic za ogrlico, različno oblikovanih (nekatere kot živalske glave), jc pričala o mojstrstvu in obrtniški spretnosti steklarjev, ki so jih ulili. Posebnost so tudi jantarjeve kroglice, nekatere ornamentirane, kar jc velika posebnost, ter razdelilne ploščice za jantarjevo ogrlico. Še najbolj pa preseneča najdba zlata, kar je za grobove iz tega časa prava redkost, na Kapiteljski njivi ga namreč doslej sploh še niso našli. Seveda ne gre za velike količine, našli so le tri tanke ornamentirane ploščice. Verjetno so nekoč, povezane v diadem, krasile žensko čelo. Kljub temu da je najdba veselo presenetila, pa jc bila na nek način vendarle pričakovana. “Pri nas najdeni predmeti iz halštatske dobe brez pretirane samohvale sodijo v evropski vrh. To kaže tudi veliko zanimanje kolegov iz drugih držav, ki prihajajo vsako leto k nam na ekskurzije. Zgodnja železna doba jc čas, ko so tukajšnji ljudje živeli v relativnem blagostanju. Železna ruda pri nas leži tako rekoč po tleli, ljudje, ki so že poznali tehnologijo pridobivanja železa, so jo pobirali in talili, izdelovali železno orodje in orožje, s čimer se je dalo dobro trgovati. Tako so Zanimanje za najdbo je bilo veliko. Na Marof so prihiteli novinarji pa tudi stalni obiskovalci, učenci osnovnih šol, ki si bodo zagotovo zapomnili ta dan. Arheolog Borut Križ ob odkritem grobu ilirske kneginje razlaga učencem 4. d razreda osnovne šole Center, ki jih je pripeljala učiteljica Nevenka Granda, način odkopavanja in ravnanje z najdbami. si lahko privoščili jantar, predmete iz Grčije in s področja današnje Italije,” pripoveduje vodja izkopavanja Borut Križ, ki je nepričakovane zlate najdbe v grobu seveda vesel. Ko so prejšnji ponedeljek na to najdbo naleteli, so jo slaisali ohraniti v tajnosti, a sc je novica še isto popoldne raznesla po mestu, tako da so sc strokovnjaki zbali, da bi koga v mestu res popadla zlata mrzlica, zato so ostali na prizorišču vso noč in tako sami, brez prostovoljne pomoči vznesenih amaterjev, drugi dan dokončali delo. Čudežna moč zlata Zlato ima seveda magično moč in zbuja medijsko pozornost, vendar so s strokovnega stališča pomembne tudi druge stvari, predvsem ornamenti na zlatu, jantarjevih kroglicah in upodobitve na steklenih kroglicah, ki bodo potem, ko jih bodo strokovnjaki v Mcinzu, s katerimi v Dolenjskem muzeju že dolgo sodelujejo, restavrirali, povedali mogoče več o svojem izvoru, pomenu in morda tudi o družbenem položaju skrivnostne pokojnice iz halštatske dobe. Kar je moč trditi zdaj, je to, da jc bila premožna in jc uživala zaradi nekaterih stvari, bodisi zaradi rodu, lepote ali drugih sposobnosti, v svojem okolju poseben ugled. “Kot je videti tudi iz tega primera, položaj groba sam še ne določa njegove imenitnosti, saj smo na bogate najdbe naleteli tudi na robu gomile. Na stotine gomil je bilo v preteklosti že izkopanih. Takrat so sc pehali za tem, da bi našli čim lepše predmete za muzejske vitrine. Šele po vojni smo pričeli sistematično odpirati gomile po znanstvenem pristopu in z želio, da nam mrtvi pripovedujejo o svojem življenju,” pravi arheolog Borut Križ. Gomile na Marofu imajo torej še veliko povedati, le izkopavati jih morajo ljudje, ki trodo znali tenko prisluhniti njihovi prastari govorici. TONE JAKŠE onesnaževanje okolja S hrupom jpiM-z ■ g; v':' ^ - a H3®QQ mO]®aiiLa0§@O &@šQ gIbDoGB Eden zelo pogostih pojavov, ki vsakodnevno spremljajo človeka, je hrup. Ropota v stanovanju, ropota v službi, ropota na cesti in drugod v okolici, v kateri človek biva. Hrup moti in škodi. Stalen in prekomeren hmp lahko počasi, vendar zanesljivo načenja posameznikovo zdravje. V Novem mestu redno spremljajo obremenjenost okolja s hnipom. Hrup moti povsod, predvsem tam, kjer mu človek ne more ubežati. Take lokacije so predvsem ob prometnih cestah. Zlasti je neprijeten hrup v tistih naseljih, kjer živijo ljudje, ki delajo v večizmenskem delu. Poseben problem je komunalni hrup, ki ga povzroča nočno praznjenje smetnjakov. Hrupu kot škodljivemu dejavniku je izpostavljenih vse več ljudi tudi v Novem mestu. To bi bržčas lahko zatrdil o sebi poleg Novomeščanov še kdo v Sloveniji, če pa ne, je to tudi zaradi tega, ker je novomeška občina ena redkih v Sloveniji, ki spremlja obremenjenost okolja s hrupom. Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu je opravil doslej že vrsto meritev na tipičnih krajih v Novem mestu in v lokalnih središčih po občini. Podatki o stanju v letu 1992 kažejo, da je v novomeški občini približno desetina prebivalstva ves čas izpostavljena hrupu. Najbolj zaskrbljujoče so razmere tam, kjer veljajo najstrozja merila glede hrupnosti, to je pri šolah in zdravstvenih ustanovah. Na teh mestih je hrupnost večja od zakonsko dovoljene. Povečano stopnjo hrupnosti so raziskovalci ugotovili tudi v industrijskih predelih Novega mesta. V tem pogledu še vedno moti okoliško prebivalstvo kompleks Revoza. Vrsta meritev je potrdila pritožbo domačinov, da ventilatorji v Revozovih proizvodnih halah motijo okoliške prebivalce. Hrup v okolici Revoza sicer v 24 urah ne presega zakonsko dovoljene jakosti, vendar je stalen in je komaj nekaj malega pod zgornjo dovoljeno mejo. Stanje pa se na omenjeni mikrolokaciji lahko v bodoče še poslabša. Skupina SEPO pri Institutu Jožef Stefan je v zvezi s tem opozorila, da se utegne hrup v industrijskem kompleksu Revoza še povečati, ko bo obratovala nova lakirnica, v kateri bodo prezračevalne naprave zmogljivejše. Tehtnice drhte od hrupa Najbolj kritične razmere v zvezi s hrupom so v Novem mestu v kopleksu zdravstvenega doma, lekarne in splošne bolnišnice. Mr, sc. dr. Tatjana Gazvoda iz Novega mesta pravi o obravnavanih ekoloških razmerah na tem območju tole: “Hrup prekoračuje tudi po meritvah, ki so bile leta 1988 in 1990, nivo, dovoljen za zdravstvene ustanove. V zdravstvenem domu je moten zlasti stik z bolniki. Drugič moti koncentracijo zdravstvenih delavcev. Če imamo namreč zdravljenje ali delo z ljudmi za zahtevno intelektualno delo, moram reči, da je to delo moteno. Zlasti kadar je vročina in odpiramo okna zaradi visoke temperature, je živžav pod našimi ambulantami tako močan, da onemogoča kontakt med pacientom in zdravnikom, ki naj bi skoncentrirano postavil dobro diagnozo. Da ne govorim o bolnišnici, kjer gre zelo prometna cesta mimo internega in pljučnega oddelka. Na internem oddelku je soba za intenzivno nego. Mislim, da si lahko predstavljate, kako je bolniku in kako je zdravstvenemu osebju, ki se bori za življenje bolnika v tej sobi. V lekarni pa zaradi zunanjega hrupa nastopajo težave pri natančnih meritvah, kadar tehtajo določena zdravila, kemikalije. Zakaj? Hrup povzroča namreč vibracije in zaradi tega je moteno tudi delo na teh natančnih tehtnicah.” Od lokalnih središč v novomeški občini so po opravljenih meritvah najbolj obremenjene Dolenjske Toplice. Tamkajšnje zdravilišče leži ob prometni cesti in hrup presega za ta kompleks dopustno mejo 45 decibelov. Hrup na delovnem mestu Ko gre za hrup in njegov vpliv na človeka, omenjajo kot problem posebne vrste hrup na delovnem mestu. “Ta hrup .je predvsem problematičen na delovnih mestih, kjer prekoračuje tisti kritični ropot, ki je po uradnih dokumantih 95 decibelov in ki smo ga zdravniki doslej neuspešno skušali znižati na 80. Prekinjajoč ropot bolj škodi kot kontinuiran ropot. Zato je bolj moteč hrup kje na gradbiščih ali v halah, kjer nivo v teku dneva ne prekoračuje v povprečju dovoljene meje, vendar pa se tam pojavljajo poki ali pa udarci. Ugotavljamo, da je ta hrup bistveno nevarnejši, povzroča hujše okvare sluha kot kontinuiran ropot, kakršen je na primer v tkalnici. Tudi težje se pred njim zaščitimo. Nevarni sta obe vrsti hrupa, česar se vsi ne zavedajo. V tkalnici na primer so se navadili redno nositi varovalna sredstva, drugod pa tega niso navajeni.” Kaj naj človek stori, da si bo opomogel od vseh “udarcev” takega ali drugačnega hrupa. Priporočajo glasbo, vendar ne veliko preglasnih diskoklubov, ki so številnim mladim ljudem že deloma uničili sluh, kot ugotavljajo zdravniki. “Priporočam hojo, plavanje. Mogoče imamo za plavanje priložnost v toplicah, za hojo pa jo imamo prav na vsakem koraku. Hoja je primerna za zdravje iz več razlogov: krepi srce in ožilje, človeka pomirja. Hoja krepi tudi naša gibala, vezi mišice, psihično nas pomirja, sem že rekla,” priporoča dr. Gazvodova. Prvo dejanje pri celotni zadevi bi moralo bj|i odpravljanje hrupa. Po priporočilu strokovnjakov naj bi v tistih naseljih, kjer več kot tretjina ljudi popdnevi počiva, zaprli vse prometnice. Kar zadeva zaščito pred hrupom na delovnem mestu, zdravniki priporočajo nošenje osebnih varovalnih sredstev za zaščito ušesa proti ropotu že od 80 decibelov dalje. Za redno uporabo osebnih varovalnih sredstev bi lahko to škodljivo delovanje odpravili. Toda osebna varovalna sredstva naj bi bila, kot rečeno, zadnji od možnih ukrepov zoper premočan hrup. Varstvu pred hrupom, tako na delovnem mestu kot v bivalnem okolju, bi družba v prihodnosti morala posvečati več pozornosti kot doslej. Meritve hrupa niso dovolj, če jim ne bodo sledili drugi koraki, če nas bodo iz dneva v dan vse bolj bolela ušesa zaradi ropota, ki ga hočeš nočeš moramo poslušati v industrijskih središčih in v spalnih naseljih. MARTIN LUZAR . priloga dolenjskega lista 11 )TO: T. JAKŠE ogrožene lipe nase korenine ostale brez vej ali so celo posekane obležale na tleh. Tudi letos bodo policisti izvajali poostren nadzor in v primeru, da jih bodo dobili, bodo lipo takoj zasegli. Največ primerov uničevanja lipe je v novomeški in črnomaljski občini. Na Rogu skorajda ne bi več našli lipe, da bi je Romi že ne obsekali. Inšpektor Kruljac poudarja, da so bili odloki brez haska, in vidi edino rešitev za lipo v tem, da se povsem prepove nabiranje njenega cvetja in lubja. Brez prepovedi ne bo šlo Na odkupni postaji Droge v Bršljinu je vodja postaje Ivan Jurak povedal, da bodo letos verjetno odkupili manj lipovega cvetja kot prejšnja leta, saj je trenutna cena za kilogram suhega lipovega cvetja 250 tolarjev, lani pa so nabiralci za kilogram iztržili 500 tolarjev. Menda imajo v Droginih skladiščih še veliko lanske lipe, sicer pa so jo pred leti odkupili do 20 ton letno. Glede odloka o omejitvi nabiranja je dejal, da so cvetje odkupovali tudi brez dovolilnic, saj jejro tem, ko nekdo lipo že pripelje na dvorišče, najbolje, da jo odkupiš, saj bi sicer cvetje propadlo. Opozoril pa je, da se na terenu pojavlja vse več zasebnih odkupovalcev zelišč in gob, in če cvetja ne bi odkupovali oni, bi to storili zasebniki. Na GG Novo mesto sc tudi letos ni oglasil še nihče, ki bi zahteval dovolilnico za nabiranje lipe, in verjetno se tudi ne bo. Lipc bodo tudi letos ogrožene, s tem ko jih bodo obsekali ali celo posekali, pa bo osiromašena celotna krajina. Romi, ki so dokaj brezobzirni pri nabiranju, ponekod posekajo cela drevesa. Lani na primer so v Pogancih posekali 46 lip. Sicer pa so najbolj ogrožene lipe okoli I Imcljnika, v Radohi in na Gorjancih. Gozdarji pravijo, da bi sedaj, ko postaja lastnina vse bolj pomembna, tudi na tem področju moralo biti več reda. Kajti lipe so državne ali privatne in pravico do nabiranja cvetja in lubja naj bi imeli izključno lastniki. Tudi prodajali bi lahko le lastniki, na to pa bi morali biti pozorni tisti, ki odkupujejo. Ker odlok o omejenem nabiranju lipovega cvetja in lubja ni dosegel svojega namena, so tudi gozdarji mnenja, da bi bila za rešitev lipe pred propadom le prepoved nabiranja. Po cigansko obsekana lipa sc ponavadi ne opomore več, in ker so gozdarji s tem tudi ob les, je škoda še večja. Ker tudi letos gozdarji še niso izdali nobene dovolilnice, pomeni, da je tak odlok res brez pomena. Ne držijo se ga ne nabiralci ne odkupovalci cvetja. In ker se v teh nekaj letih prepoved ni nikogar prijela, lipe pa so še naprej vse bolj oskubene in obsojene na propad, je zadnji čas, da sc zav drevo, ki je simbol slovenstva, nekaj stori. Če je letos že prepozno, naj ne bo prepozno vsaj drugo leto. JOŽICA DORN1Z Lipa je eno najlepših dreves, ki raste na naših tleh, je simbol slovenstva hkrati pa je tudi rastlina z mnogimi zdravilnimi lastnostmi. Za lipov čaj trdijo, da pomirja živce, preprečuje krče, pospešuje potenje. Učinkuje diuretično in pomaga shujšati ljudem s celulitom kot tudi debelim ljudem. Prav zaradi te velike zdravilne moči, ki jo ima, pa je vse bolj ogrožena. Ko pride leto naokoli in začne cveteti, sc v njene krošnje zapodijo nabiralci lipovega cvetja. V glavnem so to Romi, ki drevje prav grdo oklestijo. Tudi letos kljub opozorilom in policijskim kontrolam verjetno lipam ne bodo prizanesli. Po Beli krajini so strastni nabiralci že pred cvetenjem šli po terbnu in si ogledali, kje je bo največ. Teren so si med sabo celo razdelili. Gozdarji pravijo, da postaja lipa, zaradi nekulturnega nabiranja njenih cvetov na Dolenjskem vse bolj ogrožena drevesna vrsta. Odloki o omejitvi nabiranja lipovega cvetja, ki so jih pred leti sprejeli v novomeški, metliški in črnomaljski občini, sploh niso dosegli svojega namena. Odlok so v Novem mestu sprejeli pred šestimi leti prav zaradi vse večje ogroženosti lipe. V odloku jasno piše, da morajo imeti vsi nabiralci pri sebi potrdilo, da lahko nabirajo, itrdila pa izdajajo gozdarji oz. gozdna podjetja, a dovolilnici mora biti ime in priimek nabiralca ter dovoljena količina nabranega cvetja. Nabiralec pa mora cvetje nabirati tako, da na vsakem drevesu pusti vsaj eno tretjino cvetja, pri tem pa je prepovedano lomljenje, sekanje vej in podiranje dreves. Zakaj odlok ni učinkovit? Vsakršna kontrola in nadzor je lahko zaman, če nabiralci z lahkoto in brez potrdila nabrano prodajo, povrhu vsega pa so še dobro plačani. V Krki Zelišča je lani odgovorni možak celo dejal, da so oni za to, da lipovo cvetje odkupujejo, določijo pogoje in ceno, gozdarji pa za to, da lipe pazijo in imajo red v hosti. Vendar bi tako eni kot drugi morali skrbeti, da ponosno slovensko drevo ne bi izumrlo. Znan slovenski rek namreč pravi, da tisti, ki vrečo drži, je prav tako kriv, kot tisti, ki je vanjo dajal. Strastni nabiralci z malomarnostjo uničijo vsako leto na desetine dreves le za nekaj tisoč tolarjev. Medobčinski gozdarski inšpektor Jože Kruljac pravi, da so nabiralci lipe v glavnem Romi in da do sedaj dovolilnic za nabiranje niso iskali, tisti, ki pa cvetje odkupujejo od nabiralcev, dovolilnic očitno niso zahtevali. Policija je bila pri preganjanju nabiralcev do sedaj zelo aktivna, na leto so napisali od 30 do 40 prijav sodniku za prekrške. Toda kaj, ko sc je takrat najhujše že zgodilo in so lipe časopisi DS® fl@G glteraamgfcsgjg] ftaa@G8S©Bi©p) (šassgfefja Lansko leto smo se spominjali izida prve slovenske knjige iz kmetijstva. Leta 1792 je namreč v Celju izšla knjiga POPOLNOMA PODVUZHENJE SA VSSE ZHEBELLAR-JE, ki jo je v nemščini napisal Anton Janša (1774-1773?), v slovenščino pa prevedel Janez Goličnik (1738-1807). Pisca in prevajalca je spodbujal znameniti slovenski prosvetitclj, šolnik in jezikoslovec Blaž Kumerdej (1738-1805). Za proslavo jubileja sta Biotehniška fakulteta in Slovenska matica priredili okroglo mizo in razstavo kmetijskih publikacij. Ta mesec pa bo razstava slovenskega kmetijskega časopisja: v 150 letih je izhajalo krajši ali daljši čas nad 80 raznih časnikov, revij, glasil in zbornikov. Potem ko so konec leta 1800 prenehale izhajati LUBLANSKE NOVICE (1797-1800), Slovenci več kot štirideset let nismo imeli časnik* v slovenščini; založnik in tiskar Kfein-mayr je izdajal poluradni list LAIBACHER ZEITUNG (1778-1918). V tem času je vladal in tlačil narode Metternichov absolutizem in šele po dolgotrajnih naporih sc je Kranjski kmetijski družbi, Janezu Bleivveisu in tiskarju Jožefu Blazniku posrečilo ustanoviti prvi slovenski kmečki list KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE (1843-1902). Pisane so bile za kmete in kmetijstvo in s tem začele uspešno pot slovenskega strokovnega časnikarstva. Že v prvem letu je izšlo 1005 izvodov Novic. Med naročniki je bilo 605 duhovnikov, 149 kmetov, 30 učiteljev, 43 javnih nameščencev, 11 zdravnikov, 55 obrtnikov in gostilničarjev, 24 graščakov, 15 grajskih oskrbnikov, 14 študentov, 9 organistov in mežnarjev, 7 tovarnarjev itd. Od skupne najdadc je ostalo na Kranjskem 52,3 odst., na Štajersko je šlo 21,1 odst., na Primorsko 17,8 in na Koroško 3,2 odst., izven slovenskega ozemlja pa 5,6 odst. Do marčne revolucije leta 1848 so bile Novice edini slovenski list, nato pa so posamezniki ustanavljali kratkotrajne časnike, ki jih je zatrl Bachov absolutizem. V šestdesetih letih je dunajska vlada objavila nekatere svoboščine glede združevanja v društva, prirejanje shodov in izdajanja knjig in časopisov z družbeno-olitično in strokovno vsebino. Goriška metijska družba je izdajala mesečni časnik za kmetijstvo in obrtnijstvo UMNI GOSPODAR (1863-1865), list za kmetijstvo, svilorc-jo in ohrtnijo GOSPODARSKI' LIST (1869-1876 in 1881-1891) ter nazadnje list za pospeševanje kmetijstva v Slovenskem primorju PRIMORSKI GOSPODAR (1905-1915). Štajerska kmetijska družba je izdajala List za pospeh zcmljodclstva ŠTAJARSKI GOSPODAR (1869-1878) kot prevod nemškega glasila iz Gradca, od leta 1878 pa je ista družba izdajala GOSPODARSKO PRILOGO in jo dodajala mariborskemu Slovenskemu gospodarju (1867-1941). Poleg tega je ŠKI) v Gradcu izdajala list za gospodarstvo in deželno kulturo GOSPODARSKI GLASNIK (1884-1918). Težje razmere za strokovni lisk v slovenščini so bile v drugih slovenskih deželah. V Celovcu je samo tri leta izhajal KOROŠKI KMETSKI LIST (1898-1900), v Trstu za okolico in Istro pa GOSPODARSKI LIST (1898-1901) ter VINARSKI IN VRTNARSKI LIST (1901-1902). Sredi 19. stoletja so Kmetijske in rokodelske Novice dobivale podobo splošnega časnika, ki je objavljal vedno več člankov iz političnega, prosvetnega in kulturnega življenja. Kranjski in drugi slovenski kmetovalci z Novicami niso bili zadovoljni, zato so ponovno zahtevali ustanovitev posebnega strokovnega glasila, podobnega, kot so jih deželne kmetijske družbe izdajale že od 60. leta naprej. Janez Blciwcis je uporno zavračal take zahteve, češ “da so bile Novice po naslovu kmetijske in rokodelske, toda bile so vedno tudi list za omiko in poduk ljudstva.” Zaradi tega je na Kranjskem uspelo strokovno glasilo šele po Bleiweisovi smrti. Za to si je prizadeval potujoči učitelj kmetijstva pri KKD in enoletni tajnik Ernest Kramer (1854-1907), uspelo pa je tajniku Gustavu Pircu (1859-1923), ki je leta 1884 ustanovil strogo strokovno glasilo KMETOVALEC; list je neprenehoma izhajalo 60 let, do leta 1944. Kot širinajstdnevnik je Kmetovalec kmalu postal osrednje strokovno glasilo za ves slovenski prostor, čeprav so v tem času izhajali tudi drugi deželni glasniki. Poleg glasil splošne strokovne vsebine so društva izdajala časopise iz posameznih panog. Prva je bila SLOVENSKA ČEBELA (1873-1882), v nemščini Krainer Biene (1873-1875), in čebelarji se spominjajo stoletnice prvega glasila! Sedaj izhajajoči SLOVENSKI ČEBELAR pa letos doživlja 95-lctnico. V 20. stoletju so izhajala glasila za vrtnarje, za rejce malih živali, za konjerej-cc, hmeljarje, lovce in ribiče, za vinarje in mlekarje, za gospodinje, gostilničarje in zadružnike. Ne smemo prezreti, da so obravnavali kmetijstvo (in prehrano) tudi zelo razšiijcni tedniki, med temi so bili zelo popularni: DOMOLJUB (1888-1941), DOMOVINA (1891-1908 in 1918-1941), DOLENJSKE NOVICE (1885-1919), KMETIJSKI LIST (1919-1941) in KMEČKI GLAS, ki letos slavi 50 let izhajanja. Dr. FRANCE ADAMIČ Tistega zgodnjejunijskega dopoldneva je žgoče sonce vendarle zašlo za oblake in po dolgem času so se temne sence zapodile čez gorjansko pogorje. Ljudje so sc hrepeneče ozirali proti nebu in pričakovali dežja, ki bi vsaj malo napojil presušeno zemljo. Kako ne. Zgodaj pokošeni travniki so, namesto da bi ozeleneli, iz dneva v dan bolj rumeneli, krompir in koruza sta vidno venela in zevajoče razpoke v zemlji so postajale vse večje. “Le da ne bo spet toče,” se ozira v nebo Marko Reba iz Dol, vasi na belokranjski strani Gorjancev, skoraj že na pragu Žum-berka. “Pred dnevi se je prav tako zoblačilo in zagrmelo, potem se je usula suha toča, namočilo ni pa nič,” pravi, poln nezaupanja v vročinske vremenske obrate. Z roko pokaže v mogočni krošnji orehov, pod katerimi sediva, in res, ko se oko navadi na temno zelenje, opazi v marsikaterem listu luknjo, posledico pomladanskega neurja. Petinsedemdesetletni Marko ima že nekaj let čas slediti vremenskim spremembam izpod goste orehove sence pred hišo. Večino lepih dni prebije tukaj, kajti invalid je. Pred leti so mu zaradi bolezni odrezali nogo, dobil je protezo in kmetovanja je bilo konec. Tako Marko poseda pod orehi in premišljuje o časih, ko je bil še mlad in je imel obe nogi. Takrat sta mu prišli še kako prav. Celo nekdanjo Jugoslavijo je prehodil peš in nemalokrat so mu prav urne noge pomagale, da je obdržal glavo na ramenih. Rodil se je v sosednji vasi Drage, nedaleč od Dol, kjer živi sedaj. Doma ni bilo izobilja. Ko mu je bilo tri mesece, mu je umrla mati in oče je postal vdovec s štirimi otroki. Poročil je vdovo, ki je že imela tri svoje otroke, ter mu rodila še tri. Tako je bilo pri hiši kar deset otrok. “Jedli smo iz iste sklede in sc spoštovali med sabo. Živeli smo v slogi,” sc svojega odraščanja spominja Marko. Ko je postal postaven fant, se je zagledal v Popovičevo Jelko iz Dol. Tudi ona je že v zgodnjem otroštvu izgubila očeta. Dve majhni hčerki je imela mati, ko je oče odšel na zadnjo furo k fabriki na Gorjancih. Domov so ga pripeljali mrtvega. Brcnil ga je konj in ker ni bilo pravočasne pomoči, je umrl. Jelkina mati se je še enkrat poročila in Jelka je prav tako odrasla v veliki družini. Tudi ona je rada videla Marka. Fant pa je moral prej k vojakom. Ko je spomladi enainštiridesetega prišel domov, sta se poročila. Kupila sta opuščeno kmetijo na Popovičih, kjer sta si urejala skupno gnezdo. Toda mlada sreča je bila kratka. Vanjo je treščilo pismo: kralj Marku za šest mesecev podaljšuje vojaščino.Spet se je znašel v Beogradu, kjer je že vladala vojna psihoza. In res je nekega jutra na obzorju zabobnelo in potemnelo od nemških bombnikov. Marko je prosil, vpil in grozil dežurnemu poficirju vojašnice, naj zatrobi preplah, ta pa se je obotavljal. Razkroj in zmeda je bila popolna, še predno so sovražne štuke opravile svoje. Marko se je pred bombami in mitraljeznimi rafali iz zraka rešil tako, da se je vrgel v ledeno mrzlo reko, se oprijel veje in v njej vztrajal nekaj ur, dokler ni napad prenehal. Ko se je ves premrl dvignil iz vode, ga je čakal pretresljiv prizor uničenja. Dim in ruševine, mrtvi in ranjeni. Skupaj še z nekaterimi vojaki se je podal na pot, takoj ko sc je ponudila prilika. Cilj je bil jasen: Slovenija. Pot pa negotova. Da bi se izognili nemškim četam, so krenili v srbsko in črnogorsko hribovje. Dobro se spominja enega od sopotnikov, Franca Laknerja z novomeškega konca. Skupaj sta bila, ko so ju na Cer planini zajeli četniki Draže Mihajloviča. Pripeljali so ju pred tega starojugoslovanskega oficirja, ki je že napadal nemške formacije, in hočeš nočeš sta morala sprejeti orožje in sc mu pridružiti. Pa jima ni dišalo pustiti kosti v tistem skalovju. Cim je bila priložnost, sta ga spet odvrgla in odpešačila naprej. S tiste dolge poti sc Marko spominja neštetih avantur. Zajeli so ga Nemci, zajeli so ga ustaši, grozilo mu je ujetništvo v Nemčiji pa ponoven odhod na bosanska bojišča z ustaško vojsko, a nekako sc je v vsej zlobi, ki jo je na dan prinesla vojna, vedno našel dober človek, ki je sestradanemu mladeniču pomagal preživeti in ga usmeriti na pravo pot proti domu. V Karlovcu je končno prišel do znanca, ki ga je rešil vojaške uniforme in mu priskrbel civilno obleko. Po petih tednih mukotrpne in nevarne poti je končno le prišel domov. Oddahnil se je. A čez tri dni je vse prestano prišlo za njim. Lotila sc ga je huda bolezen. Treslo ga je, kuhala ga je vročina. Ljudje, ki so ga videli, so zmajevali z glavo: ni mu pomoči. A Marko domov ni prišel umret. Soseda ga je z mrzlimi obkladki spravila toliko k sebi, da se je odpravil še na eno peš pot do Novega mesta. Zmogel jo je in tam mu je dal zdravnik injekcijo. “Cc sc ti bo povrnil tek, boš ostal živ,” mu je dejal. Marko iz Novega mesta ni odšel lačen. Kar nekaj gostiln je obiskal, ker ga je bilo v eni sram naročiti več porcij. Hrana ga je okrepila in ko je prišel domov v Žumbcrak, je bil že skoraj zdrav. Spet je bil sposoben za nova pešačenja, tokrat s partizani. Jelka in Marko živita v Dolah sama. Imata tri hčerke pa so sc vse poročile daleč od doma. Bili so pač časi, ko je s teh gorjanskih pobočij vse bežalo. Marko in Jelka pa sta vztrajala. Tudi potem ko so jima Italijani v Popovičih požgali prvi skupni dom, in potem ko so jima po vojni zastonj ponujali kmetijo v Banatu. To v Dolah sta si kupila sama. Je bolj skromna, kot bi bila tista v Banatu, a občutek je lepši. In spomini, ki jih pod orehi razpleta stari Reba, so zares bogati, za cel roman jih je. TONE JAKŠE priloga dolenjskega lista NAGRADA V RIBNICO IN HRASTNIK Žreb je izmed reševalcev 21, nagradne križanke izbral MILKNO AHKA-HAMSBERG iz Ribnice in FRANCIJA JANCA iz Hrastnika, Abrahamsbergovi je pripadla denarna nagrada 3.001) tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ah' bančne knjižice in EMŠO), Janc pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 21. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 23. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 21. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 21. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KAJŽA, OKORN, MOŽ, EPSON, PRETVORBA, REDFORD, EV, RON, MILOŠ, ALOJZ, ANORAK, ROB, AMON, ŽILE, ORESTES, AKANT, MERLOT, GRANI T, AN TARA, OP, AKE. prgišče misli Besede so najhujše in najbolj uničujoče orožje. FRANČEK RUDOLF Totalitarne miselnosti so človeku kot človeku smrtno nevarne. JOŽE JAVORŠEK Kdor ubija, je že sam obsojen. CARL G. JUNG Nacionalno čustvo je močnejše kot vse politične tvorbe in razredne ideologije. JANEZ MENART Narod je operativno zelo učinkovit in za vsakogar razumljiv in podoživet okvir, v katerem sc osmišlja življenje in delovanje. JOŽE PUČNIK V NAGRADNA KRIŽANKA 23 “ ' lili | dolenjski) ^ T" 'SALOMONOV^ UGANKAR AVTOR: JANEZ KOGOVŠEK FRANC. PESNIK DEKADENT (CHARLES) ANGLEŠKI PISATEU (GEORGE) ANGLEŠKI METALEC KOPJA (BACKLEY) 3,14 KONICA OZEK KONEC POLOTOKA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ŠAHOVSKA FIGURA SEVERNO- AMERIŠKA DRŽAVA MORSKA OŽINA MED EVROPO IN AZUO STANE KAVČIČ DRŽAVA NA BLIZ. VZHODU DEJAV- NOST ARTISTOV NEMŠKI TENISKI IGRALEC KARL NASILEN VLADAR PESNIK AŠKERC DEKLE PESNIŠKO BRZINA PAPIR. POKRIVALO Tšgž TEČAJU i f W £* ,# J M > BANJA VIKING DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI NEMŠKA DENARNA ENOTA AMERIŠKI PREDSED- NIK CUNTON LETALO \J Jz RAS TU N. BODICA JED IZ TESTA IN NADEVA ČAČAK RAZRUŠENO SLAVONSKO MESTO EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA MASAKER PLANINEC OTOK V MALIH SUNDSKIH OTOKIH OBRI SPLETKA OSEBNI ZAIMEK NEKDAJ IZPIT O0 ZAKLJUČKU FAKULTETE JUDO KLUB IZ IURSKE BISTRICE SOGLASJE GLAVNO MESTO EGIPTA ŠVICARSKI PISATELJ (CLAUDE) IVO , ANDRIC KOTVA PRI MAGNETU zanimivosti iz sveta @®Q®fe[?a(il0 [?®[]DQ[?jjB Qffl ncB®[?Qn©Q V Združenih državah Amerike strokovnjaki že govorijo o epidemiji mladoletnega kriminala. Ne gre samo za občasne pretepe, posilstva, kraje in redke rope, /d so prevladovali v najstniškem kriminalu do osemdesetih let, marveč gre tudi za zločine najhujše vrste, za hladnokrvne umore. Porast tovrstnega mladostniškega kriminala je prepričal strokovnjake, da je treba premislili, ali je sodni sistem, ki je za mladoletne storilce zelo blag, sploh še ustrezen. Poglejmo najprej nekaj primerov iz zadnjega časa, ki so razburili ljudi. Predvsem jih spravlja v ogorčenje dejstvo, da sc mladoletni storilci hudih zločinov izmažejo z nizkimi kaznimi in pomenijo nadaljnjo nevarnost za okolje. V Washingtonu je 14-lcten fant osumil moškega srednjih let, očeta dveh otrok, da mu je ukradel suknjič. Ko je čez dva dni naletel nanj na ulici, je potegnil revolver in a hladnokrvno ubil. Dobil je najvišio možno azen, ki jo predvideva ameriški sodni sistem - dve leti zapora v kazensko-vzgojnem centru. V Omahi je fant, star 14 let, z avtomatsko puško ustrelil 13-lctno dekle. Zdaj čaka na sojenje pred sodiščem za mladoletnike. Kazen, ki jo bo prejel, bo nizka. Šest najstnikov si je v Detroitu zamislilo nevarno zabavo. Čez cesto so podrli drevo in čakali na žrtev, da bi jo izropali. Ko je pripeljal do zapore starejši voznik, jo je hotel obvoziti, 16-letni fant iz bande pa ga je mirno ustrelil do smrti. Obsojen je bil pred sodiščem za mladoletnike in bo čez nekaj let ponovno na prostosti, čeprav ga je sodni izvedenec za psihologijo označil kot osebo z izrazitim nagnjenjem do nasilnega vedenja in odzivanja. “Ljudje so obupani,” je zapisal na rob tem dogodkom komentator v časopisu Detroit Ncvvs, “Takšno razvajanje kriminalcev je dejansko povabilo k zločinu, pomeni norčevanje iz pravnega sistema in razjeda zaupanje javnosti.” Zlahka do strelnega orožja Bilo bi preveč enostavno, če bi za porast hudih zločinov, ki jih zagrešijo najstniki, okrivili le sodstvo. Res je, da so zakoni zastareli in so zaostali za časom, da so sodniki popustljivi do mladoletnikov, da so zapori prepolni, kar vse prispeva svoj del h krizi. Res pa je še nekaj: v osemdesetih letih, ko je začelo naraščali število težkih telesnih poškodb in umorov, sc je namreč močno povečala prodaja orožja. Na trg je prišlo sodobno avtomatsko orožje in preplavilo ulice velemest. Priložnost pa naredi storilca. Američani bodo morali dobro premisliti, ali je svobodna trgovina z orožjem res tako demokratična, kot jo prikazujejo. V sodne statistike so od leta 1987 do 1991 morali vpisati kar za 65 odst. povečano število aretacij mladoletnih storilcev zaradi umorov, za 36 odst. povečano število aretacij zaradi hudih telesnih poškodb in 29 odst. več aretacij zaradi ropov. Pred. tem obdobjem so v mladoletni kriminaliteti prevladovali predvsem premoženjski delikti, se pravi kraje in ropi. Sodni sistem za kaznovanje mladoletnikov je bil zastavljen v časih, ko so sodniki imeli opravka z mladoletnimi tatovi avtomobilskih oznak in priložnostnimi razbijalci izložb, ne pa z mladoletnimi oboroženimi roparji in morilci, opozarja Stephen Bogacz, državni tožilec za mladoletnike. Mladi kriminalci dobro vedo, da jih ščiti mladost in da jih bo zakon nežno prijel, če jih bodo že zalotili pri zločinu, in da bodo kmalu spet na ulici, pripravljeni za nove podvige. V mnogih ameriških zveznih državah so dosjeji o mladoletnih storilcih zapečateni in do njih nima kasneje dostopa ne policija ne sodišče. “Številni sodni primeri samo naučijo mladoletnike, da lahko nekaznovano kršijo zakone, če le znajo izkoristiti vse prednosti sistema,” je že pred časom opozarjalo Združenje žrtev zločina. Tretjič ni milosti Še največ so za zaustavitev porasta mladoletnega kriminala naredili v državi Washing-ton, predvsem s tem, da so mladoletni kriminal naredili javen. Vsakega mladoletnega storilca kriminalnih dejanj fotografirajo, mu vzamejo prstne odtise ter odprejo njegov dosje, ki je kasneje dostopen tudi sodišču. Tako jim je uspelo zaustaviti mladoletni kriminal in hkrati povečati učinkovitost odkrivanja storilcev povratnikov. Kazni za mladoletnike sicer ostajajo nizke in so predvsem vzgojnega pomena, vendar le prvikrat in drugikrat. Ko sc mladoletnik v tretje pregreši zoper zakon, mora za rešetke. Kot kaze, sistem že daje plodove. Šamo v tej državi so zabeležili manj umorov, kot je bilo dotedanje povprečje, medtem ko sc za celotne Združene države število umorov neprenehoma dviga. In prvi so, ki so zabeležili za nekaj odst. manj mladoletnega kriminala. MiM zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda DBsoIk dtoDIk® Doslej smo prikazali bolj pogoste vrst raka dojk. Prav pa je, da omenimo tudi redkejše oziroma take, ki nastanejo v posebnih življenjskih okoliščinah. Med njimi je rak dojk v nosečnosti zagotovo najzanimivejši, čeprav je redek. Razpoznava tumorja v dojki, ki jo je zajela nosečnostna hipertrofija, prav tako pa tudi v doječi dojki, je zanesljivo težja kot sicer. To je tudi eden od vzrokov, da bolezen odkrijemo kasneje in da pripisujemo raku dojk v nosečnosti slabšo prognozo, kot jo ima bolezen sicer. Zdravljenje nosečnic z rakom dojk je zapleteno zaradi dejstva, da vsak ukrep, ki utegne koristiti bolnici, bolj ali manj škoduje nerojenemu otroku: tako kirurški posegi zaradi anestezije kot obsevanje z ionizirajočimi žarki, čeprav usmerjeno drugam, da o škodljivosti kateregakoli sistemskega zdravljenja sploh ne izgubljamo besed. Navadno imamo opravka s prizadeto trojico, s parom, ki pričakuje srečo, pa mu nenadoma grozi, da bo ostal par vdovca z nebogljenim otrokom ali par brez otroka. Prekinitev nosečnosti, za katero so dolgo menili, da izboljša prognozo nosečnice z rakom dojk, sama po sebi ne prinaša boljših možnosti za ozdravitev in preživetje. Rak dojk pri moškem je približno stokrat redkejša bolezen kot pri ženskah. Teže pa je pojasniti vzroke za znatno večjo obolevnost normalnih moških za rakom dojk v nekaterih deželah južnega Sredozemlja. Pri moških najdemo vse doslej opisane oblike tumorjev dojk, seveda z izjemo tistega v nosečnosti. Zanimivo je, da sc moški rak od ženskega zelo razlikuje po hormonski občutljivosti: navadno trdimo, da je vsak tretji ženski rak dojk hormonsko odvisen, pri moškem raku dojke pa velja, da je le vsak tretji hormonsko neodvisen. Ta ugotovitev nam je vodilo pri izbiri sistemskega zdravljenja. Razpoznava bolezni navadno ni težka, če vemo, da so bolniki starejši moški. Izrazitost zatrdline pri tumorju dojke se tako očitno razlikuje od mehkobe drugih tkiv, da je razpoznava dokaj lahka. Načela zdravljenja bolnikov z rakom dojk niso drugačna od tistih pri bolnicah pa tudi prognoza ne: čeprav pripisujejo moškim slabšo prognozo kot ženskam. Načini zdravljenja raka dojk? Glede na razširjenost in lego nevarnega (malignega) tumorja lahko opravijo delno ali pa kompletno - radikalno odstranitev dojke. Delna odstranitev dojke se ne priporoča pri centralni legi tumorja, če je bolezen multifokalna oziroma kadar je razmerje med velikostjo dojke in tumorja neugoden. Na podlagi histološkega izvida sc strokovnjaki odločijo še za morebitno dodatno zdravljenje. Obsevanje po totalni odstranitvi dojke pri tumorjih brez zasevkov pride v poštev le redko, ker so tudi lokalne ponovitve redke. Bolnico postoperativno obsevamo le takrat, kadar so prizadete pazdušne bezgavke ali kadar leži rak v notranjih kvadrantih dojke. Pri ncoperabilncm raku dojke je običajno zdravljenje radikalno obsevanje. Operativno zdravljenje tumorja dojke povzroča pri bolnicah često težke psihične strese. Prav zaradi tega sc poskuša opcrabilni rak dojke zdraviti z manj obsežnim kirurškim posegom v kombinaciji z manj agresivnim obsevanjem. Rezultati takega zdravljenja so ohrabrujoči, preživetja tako zdravljenih bolnic pa ista kot preživetja pri popolni odstranitvi dojke. (Se nadaljuje) praktični KRIŽ A v. Moderno vse, kar je naravno V prihajajočem poletju boste zagotovo moderni, če boste nase navesili vsaj nekaj, kar “diši" po naravnem, pa naj gre za lan, les, vrv, celo rafijo. Nič zato, če je material grob, takšen je še bolj moderen. Pobrskajte po predalih, morda boste našle lesene koralde, ki ste jih pred leti tako rade nosile. Zopet bodo moderne. Pa torbice, čepice, pasovi in drugi modni dodatki iz vrvi, da niti ne omenjamo oblačil v stilu belokranjskih narodnih noš, ki bodo, po napovedih sodeč, največji hit letošnjega poletja. Glede na naravne materiale bodo seveda moderne naravne barve: od smetanasto bele do svetlo-sivc, pa barva naravne volne, vrvi, slonove kosti. iA Slovenski kunec Razen rejcev malokdo ve, da imamo Slovenci lastno pasmo kuncev. Slovenski kunec ima zelo zapleteno gensko formulo in je rejce, ki ga je vzgojil, dolgo časa ni hotel razkrili niti v strokovni javnosti. No, za rejo je predvsem pomembno, da ima žival lepo hrbtno linijo, močne zadnje noge, močne prsi in da spada med srednje velike kunce, ki dosegajo težo do 4,5 kg. Slovenski kunce ima mehko in enakomerno krzno s fino in gosto podlanko, sicer pa je dlaka mišje modrosiva, ponekod pa rumenkasto rjava s harmoničnimi prelivi. Zavoljo tega je zanimiv ne le za prirejo okusnega in zdravega mesa, ki ne vsebuje holesterola, temveč tudi za pridobivanje krzna. Ne pozabimo: zajčje kože so še vedno najpomembnejša surovina krznarske industrije širom po svetu Jogurtov sladoled na dva načina Potrebujemo: 250 do 300 g sadja - po okusu, 1/2 dl limoninega soka, 360 g jogurta (2 lončka), 100 g sladkorja v prahu, 1/8 I sladke smetane. Sadje sesekljamo v mešalniku, prilijemo limonin sok. Sadno kašo zmešamo z jogurtom in sladkorjem v prahu. Stepemo sladko smetano • •• luim/ miiiiu.hiiiim v OOUIIU /.liter, hlinil/- nemo. Med zamrzovanjem nekajkrat premešamo, da je sladoled rahlejši. Jogurtov sladoled na malce drugačen način: potrebujemo 300 g malin, 30 g sladkorja v prahu, 3 del jogurta, 2 rumenjaka, 50 g sladkorja. Maline pretlačimo skozi cedilo, zmešamo jih s sladkorjem in jogurtom. Rumenjaka penasto umešamo. Iz sladkorja in 3 žlic vode skuhamo sladkorni sirup. Vroči sirup med stepanjem prilivamo k jajcem. Stepamo toliko časa, da dobimo gosto, hladno kremo. Zmešamo kremo in jogurt. Zmes damo v zamrzovalnik. Sušenje rož Sedaj je na voljo že toliko različnih cvetlic, da sc ne bo težko odločiti, katere bi posušili. Vedeti pa morate, da cvetje lahko nabirate le v suhem vremenu. Izberite takšne rože, ki še niso popolnoma razcvctcnc, ker bolje ohranijo barvo, ne nabirajte pa poškodovanih ali slabo razvitih cvetov. Eden od načinov sušenja je, da cvetice obesite. Za tako sušenje so primerne hortenzije, spomladanske trave ter različne “sulic" rože, na primer suha roža, mrežice, amobij. Cvetje sušite, obešeno s cvetnimi glavicami navzdol, v toplem, suhem, dobro prezračenem prostoru, a ne na soncu. Spodnje liste na pecljih odstranite, ker sc zgrbančijo in zavirajo sušenje. Če so stebla šibka, podprite še sveže cvetne glavice z žico. Sicer pa cvetje zvežite v manjše šope, da sc posušijo tudi stebla, ki so na sredini šopa. Z izposojenim avtom Že v zadnji številki smo pisali, da je za voznike, ki nameravajo v tujino, najbolje, če si nabavijo mednarodno vozniško dovoljenje. Na mestu je tudi opozorilo, naj se na pot preko meja nikar ne podajajo z izposojenim avtomobilom, če niso prej uredili nekaterih formalnosti, sicer bodo zbudili sum, da je vozilo ukradeno. Stvar bo jasna, če bodo pri AMZS prej pridobili “dovoljenje za vožnjo tujega vozila v tujini". To služi kot dokaz, da je vozilo zares izposojeno, formular pa je moč pridobiti le v prisotnosti lastnika vozila in osebe, kateri sc vozilo odstopa v uporabo. Pri tem je treba predložiti prometno dovoljenje in osebno izkaznico lastnika vozila ter potni list osebe, ki bo vozilo v tujini uporabljala. Veljavnost dovoljenja določi lastnik vozila, a traja lahko največ eno leto. priloga dolenjskega lista jpggMKbigit sd ^ipg]t$cr] si KAPITELJSKA MONŠTRANCA - V 14. stol so začeli izpostavljati sv. Rešnje telo javnemu čaščenju. V začetku je bila hostija izpostavljena v majhni posodi s steklenim pokrovom. Sčasoma so začeli posodico krasiti, pogosto z ornamenti v obliki žarkov, vinske trte in ostalimi evharističnimi simboli. Skozi stoletja so na izdelavo monštranc vplivali prevladujoči umetnostni tokovi. Kustodinja mariborskega muzeja Majctica Simoniti meni, da je bila neogotska monštranca (na sliki) izdelana ob praznovanju 400-letnicc delovanja Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Monštranco krasijo drobne plastike svetnikov Marije, Jožefa, Mohorja, Fortunata in Miklavža, ki je patron kapiteljske cerkve. V skrajnem gornjem kotu je relief Boga očeta. Pozlačeno srebrno monštranco, ki je res vredna pozornosti, lahko vidite na razstavi Dragotine kaspiteljske cerkve, ki je na ogled v Dolenjskem muzeju do septembra. lA*po vabljeni. (Pripravila prof. zgodovine Majda Pungerčar) Lumpje - Prodajalci vina za pokušnjo cesto nosijo dingo vino, nego pozneje za denar, kupljeno. Razločka je dostikrat za 50, tudi za 100 % vrednosti. Posebno meščane s tem varajo, češ gospoda pozna figo! Taki kmetje ponašajo se. sicer prav možato, so modrih besed, poštenih oči, ponosni in zraven vendar le - lumpje. Molijo, a za vino - Pastirica (malo dete) slišavši sosedo, da ji tuja živina hodi v škodo, reče ponosno: Dosti besedi, če dobote mojo žival, bom pa plačala - zato ni treba da brusite gobce. In res je morala plačati, ker je soseda tolike nesramnosti ni htela odpustiti... Janez Oklešan potrdil, da so otroci strašno žleht, zvedavi, nesramni, vsevedni, ali bo enem tudi pobožni, kar znajo, da radi molijo, toda le zato, da jim se prinese vina. Coprnice hode po noči po tujih njivah predno dan zvoni, gor in dol, govore: Pol meni, pol tebi - in res prižanje gospodar potem le polovico svojega pridelka, drugo prenese čarobija na njivo copmičino. Slavko Klančičar: ta aapiM Poznam učiteljico, ki sc vsakič vme iz šole v naši vasi telesno in duševno napol uničena. Težka torba z gradivom za večerno delo ji kar pade iz rok, ko se sesede na stol, in ponavadi reče: “Danes so pa bili moji ljubi otroci spet pravi luciferčki. Ni mogoče povedati, kaj vse so počeli." Vselej, kadar sem v družbi domačih prosvetarjev, kar naprej poslušam, kako razposajena in neukrotljiva je naša mladina in kako vse drugačni smo bili mi v njihovih letih.v Že pred časom pa se je nekaj razredov naše osemletke odpravilo na obisk opere v Ljubljani. Zaradi slabih izkušenj je znanko močno skrbelo, kako se bo vse to končalo. Zlasti še, da se komu od njej zaupanih šolarjev ne bi zgodilo kaj hudega. Tudi sam sem z zanimanjem čakal, kakšna se bo vrnila. Bila je res zelo urejena, toda tistih besed o mladih luciferčkih tokrat ni bilo. Vprašujoče sem jo pogledal. “Danes so bili naši učenci čisto v redu, ” je pričela. “Nevajeni velikega mesta so se držali skupaj in tudi pri semaforjih so bili zelo disciplinirani. Ne morete si pa misliti, kaj se je zgodilo na predstavi. V dvorano smo prišli med prvimi Dpo eden za drugim so posedli po sedežih v parterju. Radovedno so se ozirali okoli in zdelo se mi je, da je tudi njih prevzelo svečano vzdušje in pričakovanje nečesa lepega. Naenkrat z glasnim vikom pridrvi noter večja skupina ljubljanskih učencev. Prerivali so se med vrstami, klicali eden drugega, preskakovali sedeže in hodili po njih. Povsod so lepili žvečilne gumije in kmalu je bilo po tleh m’ nastlano s papirčki. Njihovi vzgojitelji jih niso mogli ukrotiti ne zlepa ne zgrda. Naši podeželski otroci so kar okamencli od presenečenja. Dvorana se ni in ni umirila. Dirigent je moral kar dvakrat prekiniti že začeto uverturo. Sele potem, ko so zagrozili, da predstave ne bo, se je za silo utišalo. Med igranjem orkestra so nekateri pored-neži, sedeči za nami, vlekli naše deklice za lase. V prvem odmoru se ena od njihovih učiteljic obme k nam in me vpraša: žPovejte no, drage kolegice, od kod ste prišle, da imate take angelčke s seboj?’” Po tem dogodku smo vsi nekaj časa bolj vdano prenašali težave svojega nehvaležnega poklica. Zadnje čase pa opažam, da hodi znanka vsa uničena domov in spet poslušamo tiste besede o luciferčkih. Ne vem, ali sp se naši podeželski otroci poslabšali ali pa je ona že pozabila na opero. Morda pa je vmes kaj tretjega? Albina: Mladost je najlepši čas življenja, pravijo. Ta leta prav sedaj preživljam tudi jaz. Starši mislijo, da je to čas brezskrbnih let, v katerem se še ne zavedamo, zakaj sploh živimo, kaj smo in kaj je življenje. Mi pa čas dozorevanja iz mladostnika v zrelo osebo doživljamo drugače. Smo polni energije - včasih jo trošimo v nekoristnem delu - in polni neuresničljivih želja in načrtov. Mnogi bi ta čas kar preskočili, če bi ga lahko. V teli letih si nabiramo znanje in izkušnje, ki jih bomo kasneje v zrelih letih še kako potrebovali. Izbiramo si tudi prve simpatije. Res je, da hodimo po divjih koncertih, nevzdržnih žurkah, toda to je del naše mladosti. Kot starejši se tudi mi srečujemo s problemi, pa čeprav starši mislijo, da jih mlad človek ne more imeti. Velikokrat nas starši ne razumejo ali pa nas nočejo razumeti. V takih trenutkih bi najraje odšla daleč stran, odkoder se ne bi nikoli več vrnila. Tam bi si ustvarila nov svet, svet po mojih željah in okusu. Ko pa pomislim, kaj vse mi nudijo starši, me zapeče vest, kako lahko na kaj takega sploh pomislim. Staršem moramo biti hvaležni za življenje in za vso dobroto, ki je ne bomo mogli nikoli povrniti. Čeprav bi storila ne vem kakšno delo ali izrekla za zahvalo najlepše besede, te dobrote ni mogoče povrniti. Morda bomo v kasnejših, odraslih letih razumeli njihovo skrb, ki jo imamo sedaj za tečnarjenje in maltretiranje. Vem, da bom tudi sama nekoč na mestu svojih staršev, in sprašujem se, ali bom razumela svoje otroke in če bodo oni razumeli mene. Vi Odčarana Slovenija Prav imajo tisti, ki trdijo, da jc velik del naših “samoosvojitvenih” politikov izšel iz kulturniških in izobraženskih krogov, kjer se je samostojna Slovenija idejno in programsko izrisala, predno jc po igri volje naroda in splošnih razmer postala resničnost. Zato ne preseneča, da nas na knjižnem trgu pogleduje s platnic novih knjig toliko znanih obrazov oziroma imen, ki nam sporočajo svoja osebna doživljanja, videnja in premisleke o zgodovinskem času. Samostojna Slovenija jc potisnila na plan generacijo pismenih politikov, mož peresa in intelektualnega premisleka, osebnega in kritičnega zrenja. Zadnja v vrsti takih knjig je ODČARANA SLOVENIJA, ki jo je napisal prejšnji zunanji minister Dimitrij Rupel, hitro in ažurno pa pred kratkim izdal podjetni založnik Mihelač. Avtor v knjigi poroča o zadnjem polletju svojega dela na slovenskem zunanjem ministrstvu, o volitvah leta 1992 in o strankarskih dogajanjih. V lej plasti knjige zvemo za marsikatero zanimivo podrobnost, pogledamo v zakulisje diplomacije in seveda lahko preberemo nekaj slovensko značilnih “obračunov” s posamezniki. Vendar Rupel orisova-njc dogodkov in svoja osebna doživetja ves čas nadgrajuje z obsežnimi razmisleki o poglavitnih vprašanjih položaja Slovenije v mednarodni skupnosti in njene strateške usmeritve v prihodnosti. Lahko celo rečemo, daje osnovna poteza knjige prej v teh razmislekih kot čem drugem. Ruplova osnovna zamisel jc, da jc sedanji čas obdobje raz-očaranja oziroma od-čaranja. V Evropi jc propadel čar in teror socializma, izrazita bipolarnost sveta, ki jc držala globalno ravnovesje strahu, jc tudi izginila, od tod občutek praznine, negotovosti in iskanje novih čarov, ki pa jih ne potrebujemo, saj sc svet dogaja na nov način, kot razvrščanje držav in skupnosti pod univerzalnimi kriteriji na eni strani ter tistimi, ki jih zavračajo. Prihodnost Slovenije jc seveda na pivi strani, zato sc mora strateško opredeliti za Evropo, in ne za Balkan, kamor nas nekateri še vedno vlečejo in hočejo potisniti. “Slovensko vprašanje ob koncu tisočletja bo: preboj iznajdljivega in konkurenčnega evropskega slovenstva - ali židila’ periferije. Preskus, ki ga prinaša odčarani čas, jc težji od mnogih v preteklosti.” S temi besedami jc Rupel zaključil svojo najnovejšo knjigo, ki jo jc vsekakor vredno prebrati. MILAN MARKELJ Šolanje za zmago Partizanski knjižni klub jc poslal na knjižni trg novo knjigo, tokrat izpod peresa Poldeta Štuklja z naslovom ŠOLANJE ZA ZMAGO. Knjiga govori o šolanju oziroma izobraževaju vodij vojaških enot med NOB. Avtor, ki jc dolenjske gore list (rodil se jc v Semiču) jc bil sam udeležence NOB in jc partizansko šolanje doživljal dvakrat, najprej kot učenec oficirske šole GŠ NOV in POS in potem kot predavatelj na isti šoli. Vojaško znanje jc bistveno dopolnil v povojnem času. Knjigo jc razdelil v tri dele. V prvem obravnava obdobje do ustanovitve partizanskih šol, v ostalem delu knjige pa predstavi vse vojaške in politične šole in tečaje, ki mu jih je uspelo ugotoviti. Vse jc sistematično uredil po časovni, organizacijski, kadrovski in programski razsežnosti, pri čemer si jc prizadeval opozoriti na skupne značilnosti šolanje glede na zvrsti, rodove in službe ter prikazati te dejavnosti v NOV in POS kot celoti. Iz monografije je razvidno, da so bili partizani samonikla, vendar organizirana in šolajoča sc slovenska vojska. In še ena resnica, na katero sc jc rado pozabljalo: pouk v vseh vojaških šolah jc potekal v slovenskem jeziku. Bilc so sicer težave, saj slovensko vojaško izrazje tedaj še ni bilo tako razvito, kot jc danes, in so morali za mnoge pojme najli ustrezne slovenske izraze. Glavni štab jc zato ustanovil Znanstveno sekcijo, katere temeljna naloga jc bila pripravljanje in izdajanje učbenikov za partizanske šole. Vojaško šolstvo, ki smo ga Slovenci ustvarjali in uspešno razvijali med vojno, jc torej pomenilo pomembno oporo za razvoj in obstoj redne slovenske vojske. S sklepom zveznih organov o enotni jugoslovanski vojski pa jc bila ta težnja slovenskega naroda grobo zatrta. VINKO BLATNIK telegrami - Celjska Mohorjeva založba jc izdala ponatis treh mladinskih knjig Jožeta Tomažiča DRVARKA MARIJA, DRAVSKA ROŽA in PASTIRČKOVA NEBESA z ilustracijami Jožeta Bcranc-ka. - Pri Kmečkem oglasu so izdali knjigo Marije Cvetek NAS VOČA SO VCAS ZAPODVAL z bohinjskim ljudskim izročilom. - Sarajevski pisatelj Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA. - Dr. Janko Musek jc izdal dve novi deli: ZNANSTVENA PODOBA 0-SEBNOSTI in OSEBNOST IN VREDNOTE. - Založba Karantanija jc izdala prevod romana FAKTOTUM ameriškega pisatelja Charlesa Itukowskega. Ivanka Mestnik Vas Laze in njena šola skozi čas V šolskem letu 1960/6) šolski odbor , pooblasti osnovno šolo Šmihel, da ta i za šolo Laze opravlja finančno, ad-' ministrativno in kadrovsko poslovanje. Že v naslednjem letu so skupne tudi učiteljske konference. A šolo kljub vsemu tudi prenavljajo. Prezidali so večjo učilnico, položili parket, zamenjali okna, napeljali elektriko v pritličje, razrede in pisarno pa so prebelili. V šolskem letu 1963/64 šola praznuje svojo petdesetletnico. Pripravijo kviz “Kaj veš o svoji šoli?”. A šolskega odbora tudi ni več na šoli, samo še dva starša stav zastopnika v šolskem odboru osnovne šole Šmihel. V tem šolskem letu prideta zaradi bolezni Bukovčeve na šolo Jelka Nečimer in Angela Suhadolnik. Otrok je na šoli 63. Vse prostore le temeljito očistijo, za drugo ni denarja. V naslednjem šolskem letu pride na šolo k Anici Bukovec še Anica Burger, a ko gre ta na porodniški dopust, jo nadomešča Milena Cekuta, ki postane vodja šole, saj s 1. januarjem postane Bukovčeva vodja jtpdružnične šole v Birčni vasi. Obe drugi učiteljici se v službo na Laze vozita. Učiteljsko stanovanjc v šoli je prazno in ljudje so zaradi tega nezadovoljni. V šolskem letu 1965/66 učijo na šoli Milena Cekuta, Anica Burger, Silva Podboj v 2. polletju, ko gre Cekutova na porodniškega, potem pride še Rezka Bartolj. Na šoli je še vedno dokaj veliko število otrok, 79. V naslednjem šolskem letu sc zvrstijo štiri učiteljice: Anica Burger, Marjanca Božič, Silva Podboj in Marija Kraus, ki postane vodja šole. Potem pride na šolo namesto Burgerjeve Stanka Gradišar. Učencev na šoli je to leto 78. V šolskem letu 1968/69 uče Marjana Božič, Valerija Bartolj, Zdenka Logar in Stanka Gradišar. V naslednjem letu je kadrovska zmešnjava še hujša. Odšli sta Čeličeva in Bartljeva, vrnila se je Gradišarjeva. Ker sta ostali samo dve učiteljici, je na pomoč priskočila Janja Sedlar. V Kroniki je zapisano, da so roditeljski sestanki slabo obiskani, prav tako govorilne ure. Otrok je še vedno 69. V šolskem letu 1970/71 so na šoli le še trije oddelki; 1. razreda ni več, učence so prešolali v Birčno vas. Ostalih 54 učencev učita učiteljici Čeličeva in Marinka Bajec, honorarno jima pomaga Ludvik Ahačič. Ko marca odide Bajčeva na porodniški dopust, njen razred prevzame Čeličeva. A čeprav je očitno, da mislijo šolo ukiniti, če so že prešolali I. razred, prvič, kar stoji šola, dobijo ^zares nove klopi. Denar za opremo priskrbi Žito Ljubljana, ki je že nekaj let njihov patron. V šolskem letu 1971/72 obiskuje pouk 51 otrok, učijo pa jih: Ludvik Ahačič (honorarno), Majda Murn in Zdenka Čelič. Tega leta se o 1. maju prvič prične v kraju mala šola, v atero prihaja 8 otrok. V šolskem letu 1972/73 je pouk na šoli v dveh kombiniranih oddelkih, skupaj 39 otrok), učita jih učiteljici Majda Murn in Zdenka Čelič. Februarja hodi v malo šolo 19 otrok. Kljub vsemu je to zadnje šolsko leto, v katerem se odvija pouk v tej stavbi s tako zanimivo zgodovino. Tu je konec vseh zapisov o njej. Otroci se od tega leta naprej vozijo v osnovno šolo Birčna vas, ki je le 6 km oddaljena od tam. Vozijo se z rednim avtobusom, učenej višjih razredov pa se že dlje časa vozijo v šolo Šmihel. Stavba je ostala prazna, v lasti občinske skupščine Novo mesto. V njej je imela nekaj časa skladišče tudi Zveza prijateljev mladine Novo mesto (opremo za toliko let grajeni in nikoli zgrajeni Pionirski dom v Dolenjskih Toplicah), zdaj pa bodo stavbo, kot je slišati, dali za dlje časa v najem v poslovne namene. Pouka v stavbi najbrž ne bo nikoli več. Šolska stavba je bila postavljena na robu male kočevske vasi in pravijo, da nikoli ni tako zaživela, kot bi morala. Ze ciolgo se vse kulturno življenje odvija v zadružnem domu na Uršnih selih, kjer bi bilo prav, da bi stala tudi šola. Zaradi zgodovine, ki sem jo razgrnila, je razumljivo, zakaj je zrasla prav tu in zakaj je danes ni več. Konec VIRI: Kronika osnovne šole Laze Slovenski šolski muzej Muzej Novo mesto - Oddelek NOB S.Pavlič, V. Smolej: Partizansko šolstvo na Slovenskem Janko Jarc: Partizanski Rog Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino Laze, pogled s severne strani 14 priloga dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Ljudje ob meji zahtevajo še en mejni prehod Tudi vprašanje: Nas bo Slovenija odstopila Hrvaški? DRAGA - Na sobotnem zboru krajanov KS Draga v kočevski občini so razpravljali predvsem o obmejnih zapletih, ki so nastali s postavitvijo državne meje, pa še o cestah in drugem. Na zbor so vabili tudi predstavnike ministrstva za notranje zadeve, republiške uprave za ceste in občine Kočevje. Največ razprave je bilo o mejnih prehodili. Sklenili so, naj mejni prehod v Podplanini ostane, odprli pa naj bi še novega Prczid-Novi Kot. Na prehodu v Podplanini je namreč občutno manj prometa kot v Novem Kotu, čeprav je na slednjem zdaj prehod dovoljen le prehod domačinom, ki tu žive, ne pa tujcem in domačinom, ki imajo stalno prebivališče drugod. Poleg tega je cesta od Trave do Podplaninc praktično neprevozna za tovornjake in avtobuse, zato na primer Gozdno gospodarstvo vozi les iz območja Osilnice v Podprcsko prek Prezida in -Starega trga, in ne prek Podplaninc. Tudi avtobusnih zvez ima Prczid z Ljubljano šest na dan, Trava pa le eno itd. Domačini so tudi zahtevali, naj asfaltirajo cesto Trava-Čabar in Lazcc-Prczid. Vendar je malo možnosti, da bi bilo tej njihovi zahtevi kmalu ugodeno. Ljudje so spraševali, ali je res, da namerava Slovenija njihovo območje odstopiti Hrvaški. Nekoč je namreč to območje res sodilo pod srez Cabar, včasih pa tudi čabransko območje pod občino Osilnica, ki je sploh starejši kraj kot Čabar. J. PRIMC Policija ne bi smela stati ob strani Se o dogodku v Kališevcu Vrsto let je že nerešen problem odlaganja nizkih in srednjih radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Že v prejšnjem sistemu je bila pristavljena jasna zahteva ekološki javnosti, naj Slovenija najprej poišče mednarodno rešitev, posebej pa v dogovoru s Hrvaško, ki je solastnica JE Krško. Od vlade zahtevamo jasno pojasnilo, kaj je bilo narejeno. Če bosta ti dve možnosti dokončno odpadli, kar pa sc ne bi smelo zgoditi, naj bi šele poiskali lokacijo za skladiščenje NSRAO doma. V vsakem primeru pa je treba spoštovati sklep slovenske skupščine, da lokacije ne bo nikjer, kjer ne bo soglasja prebivalstva. Tega sklepa očitno v dosedanjem postopku niso spoštovali. To štejemo kot norčevanje iz demokratično izražene volje državljanov. Povsem neprimeren postopek, da so v krški otičini prebivalci zvedeli za možno lokacijo iz časopisov, namesto da bi oblast pripravila predhodne razprave, pa ne opravičuje ravnanja krajanov niti policije, ki pravi, da je bila “prisotna v ozadju ’. Vsekakor sc ne bi smelo zgoditi, da novinarji niso mogli opraviti svojega dela in so prebivalci v bistvu prevzeli vlogo vrhovnega razsodnika o tem, kdaj smejo novinarji delati. Ne glede na to, ali je šlo za nasilje ali ne, policija ne bi smela stati ob strani. Za Slovensko ekološko gibanje KAREL LIPIČ Pred spremembami uličnih imen Delovna skupina je izhajala iz politične in idejne pluralnosti? - Merilo za “dodelitev” ulice so doseženi rezultati dela, ne pa zgolj osebne lastnosti kakega posameznika Spremembe političnega in gospodarskega sistema sprožijo verižno reakcijo, katere obseg je težko predvideti. Sem sodi tudi preimenovanje uličnih imen. To sc je zgodilo ob propadu stare Avstrije, stare Jugoslavije, njene naslednice in še kdaj vmes. Spreminjanje uličnih imen je izrazito politično dejanje. Prebivalstvo pri tem ne odloča. Politiki dopustijo kvečjemu dajanje predlogov, pustijo ljudem občutek, da so pri tem sodelovali, zadnjo besedo pa pridržijo sebi. Nič drugače ne more biti tudi oh nastanku samostojne slovenske države, ki mnoge še vedno moti. Tudi v Novem mestu je bil sprejet sklep o nujnosti nekaterih sprememb. K temu je nemalo prispevalo dejstvo, da je pri oštevilčenju hiš zelo velik nered, ki ga je treba odpraviti. Združili so nujno s potrebnim in naročili posebni skupini, ki sc je formirala okoli delavcev Dolenjskega muzeja, da po tehnični in vsebinski plati pripravijo ustrezen predlog. Napadi na mag. Francija Bačarja, ki je zastopal strokovna stališča geodetske stroke, so zato skrajno krivični, izraz “genialnosti” nekaterih ljudi pretekle dobe, ki so tudi znanje vedno ocenjevali predvsem skozi jx>litična očala. Vsebinsko je predlog pripravila skupina ljudi različnih poklicev in političnih prepričanj, ki pa nikoli niso diskutirali o [idilični plati sprememb. Uvodoma so določili načelna izhodišča, ki jih lahko strnemo v dve točki: mesto je treba vrniti meščanom, zato naj bodo nova imena povezana s kulturno in gospodarsko zgodovino Novega mesta. Izogibati sc je treba političnim imenom, ki nekatere lahko prizadenejo. Nihče ne more “dobiti” ulice samo zato, ker je bil patriot in pošten. To je dolžnost vsakega posameznika. Za trajno ovekovečenje njegovega imena je teba pustiti trajne sledove v zgodovini mesta. Predlogi delovne skupne, ki sc je morala neprestano soočati tudi z zahtevami geodetske stroke, so naleteli na pričakovan odpor. Če ga trezno in mirno analiziramo, ugotovimo, da je šibek. Značilno je, da je vrsta ugovorov pisana z različnih naslovov z istim strojem (!). Nasprotnike sprememb lahko razdelimo v tri skupine. Prvo tvorijo tisti posamezniki, ki se upirajo vsaki spremembi. Pri tem sc sklicujejo radi na stroške žal, pa pozabljajo, da je namen akcije ravno prihraniti denar ob nujno potrebnem delu. Drugo skupino pred-stavaljajo tisti, ki kritizirajo posamezne predloge in predlagajo njihovo izboljšanje. Takim je treba v največji možni meri prisluhniti. • Pokrajinski tednik, ki porot* * mn**1 k‘L " 'V001 «"'■ J****"*Ddtogktm V “''J'"1 Ko ffvjkem m črvgod stsr* * 2£ 1WJ™ trak«« ruf' mornoiti i» ogbievMje 'Ujcenejii ^ Novo mesto Glavni trg 24 Tretjo skupino predstavljajo zagovorniki starih oblasti, predstavniki tistih, ki sc ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je staro propadlo. Pogosto delujejo tudi prek pivc skupine. So dobro organizirani in nasilni. Njihove reakcije so hvaležen barometer političnim strankam, ki ugotavljajo prisotnost starih oblasti v javnem življenju, hkrati pa odličen vir za zgodovinarje, ki bodo čez desetletja ugotavljali politično kulturo bivšega jugoslovanskega režima. Da sc razumemo. V demokratični družbi njihovo početje ni ncligitim-no, imajo pravico, da temu nasprotujejo. Lahko predlagajo tudi srbskega voditelja dr. Miloševiča in dr. Karadžiča, tudi Stalina, če jim je še vedno všeč. Tega jim ne smemo očitati. Pravico pa jih imamo obsojati zaradi načina, kako to počenjajo. Sporna je metoda njihovega dela, ne njihovi nazori. Nekateri najbolj vidni akterji v teh akcijah nas niso presenetili. Nomcn est omen. Zal Posvet SLS Navzoča Marjan Podobnik in Franci Feltrin NOVO MESTO - Tu so sc 2. junija zbrali na posvetu člani slovenske ljudske stranke iz Bele krajine in Dolenjske. Udeležila sta sc ga tudi g. Marjan Podobnik, predsednik SLS, in g. Franci Feltrin, glavni tajnik SLS.Podobnik je predstavil delo poslancev SLS v državnem zboru. Predstavniki podružnic SLS so mu predlagali, naj v državnem zboru izpostavi problematiko nadomestila za porodniški dopust za kmečke ženske, ki niso članice zadruge. Posebej so sc zavzeli za zaščito delavcev, saj so ostali brez pravic in brez zaposlitve ali pa imajo nizke osebne dohodke, če jih sploh dobijo. Kmetje so ogorčeni zaradi visoke obdavčitve kmetijskih zemljišč. Zakon o gozdovih je katastrofa za lastnike gozdov. OO SLS Novo mesto nam je tistih, za katerimi se skrivajo. V Sloveniji nekateri pogosto ustvarjajo vtis, da gre pri preimenovanjih za obračun z NOB. V Novem mestu sc je izkazalo, s čim imamo opravka. Po predlogu delovne skupine naj bi Jerebovo ulico poimenovali po Ivanu in Dragu Komclju. Jereb je bil predvsem revolucionar, ni bil Novomcščan, v mestu ni pustil trajnih sledi. Brata Komelja sta sodelovala v NOB, hkrati pa imata velike zasluge za kulturni razvoj Novega mesta. Koliko je prihranjenega samo študentom, ki sc lahko zatekajo v Študijsko knjižnico in ji ni treba trošiti denarja staršev v ljubljanskih knjižnicah! Predlog je naletel na hud odpor prve in tretje skupine nasprotnikov sprememb. Zaradi odnosa do NOB? Tisti, ki jim je ta pomenila le revolucijo, ki ne obžalujejo državljanske vojne, hočejo biti še naprej navzoči v javnosti, pa čeprav v uličnih imenih. Razvoj politične kulture bo še posebno na Dolenjskem zapleten in dolg proces. Kompromis - v življenju so ti nujnost - bo pokazal na razmerje sil v skupščini občine Novo mesto. Preimenovanje ulic sc bo z njim na določeni točki ustavilo, ne pa končalo. Vse je odvisno od daljnovidnosti, kulture in izobrazbe tistih, ki bodo odločali. STANE GRANDA Učitelji predlagajo odstop ministra Izjava območnega odbora SVIZ Novo mesto Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanje Slovenije, območni odbor Novo mesto, je na sestanku 4. junija soglasno sprejel naslednje odločitve in zahteve: 1. Oba vladna predloga za povišanje plač in izplačilo regresa sta nesprejemljiva in žaljiva. Učitelji vztrajamo pri zahtevi, da mora izhodiščna plača za I. tarifni razred znašati 30.600 SIT, regres pa 36.000 SIT (izplačljiv v mesecu juniju). 2. Zahtevamo poenotenje količnikov za izračun plač v vseh negospodarskih dejavnostih po stopnji izobrazbe in zahtevnosti dela. 3. Izhod iz sedanjih nesorazmerij v negospodarstvu je absolutno enotna kolektivna pogodba za negospodarstvo ali enoten zakon o plačah. 4. Ministrstvo za šolstvo nalaga učiteljem le nove obveze, ne da bi ob tem uredilo osnovno, to je primerno plačevanje. Tudi zaradi nekorektnih groženj, izrečenih učiteljem v javnosti, predlagamo odstop šolskega ministra gospoda Slavka Gabra. Za območni odbor Novo mesto JOŽICA UNETIČ-JANC PRINCIP JE ISTI, vse OSTALO So HMMSC... Bodo okupatoiji postali heroji? Člani občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB o odprtih vprašanjih -Spoštovanje žrtev nacizma - Medlo sodelovanje z izgnanci - Dileme o mobilizirancih Brežiška občinska organizacija borcev in udeležencev NOV, ki šteje še 579 članov, je kljub njihovi povprečni starosti 75 let še zelo aktivna. Skrbi za svoje člane in je vsestransko agilna v sodelovanju s sorodnimi društvi in združenji, in sicer tudi v sosednji Hrvaški. Brežiški občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB je o delu in odprtih vprašanjih spregovoril pred časom na letni konferenci. Borcem so ob tej priložnosti spregovorili Teodor Oršanič, predsednik brežiške občinske skupščine, Vlado DcržiČ, član republiškega odbora društva izgnancev, Miha Butara, upokojeni general, in Ivan Somrak, predstavnik IO ZZB NOV Slovenije. Na konferenci sc je razvila živahna razprava ob poročilu Martina Kolarja, predsednika občinskega odbora, ki je nanizal lepo število vprašanj, s katerimi sc je občinska organizacija v glavnem uspešno ukvarjala v preteklem letu. Borce je predvsem živo prizadel Je to pomoč mladim družinam? Včasih so nas učili pesmico Lepo jc v naši domovini bili mlad, časi so se spremenili, zalo tudi la pesmica več ne drži. Prej bi lahko rekli, da jc v naši domovini težko bili mlad, saj iz lela v lelo ostajajo brez prve zaposlitve celi rodovi srednješolcev, študentov, manj jc kadrovskega štipendiranja, še manj pa je pomoči za mlade družine, čeprav so jo na predvolilnih shodil obljubljali skorajda vsi strankarski veljaki. V primem, da nisi podedoval bogate dediščine, se "pametno”poročil ali zadel sedmice na loteriji in četudi si v službi in imaš povprečno slovensko plačo, otroka v varstvu in stanuješ v podnajemniškem stanovanju in si zaradi tega, ker si se rodil pivpozno ob možnost, da bi za bagatelno ceno kupil dmžbeno sta- novanjc, skorajda nimaš možnosti, da si v doglednem času kupiš skromno stanovanje. Pri tem ti ne more pomagati niti zadnji razpis posojil Stanovanjskega sklada republike Slovenije. Mnogi mladi so računali na to pomoč. Tisti, ki sc bodo odločili za nakup novega stanovanja, gradnjo hiše ali nadzidavo, prizidava ali preureditev podstrešij, če zanj zaprosijo, nanj lahko vsaj malce računajo. Vsi tisti, ki pa so upali, da bodo s pomočjo posojila lahko kupili 10, 15 ali več let staro stanovanjc, jim jc tu možnost padla v vodo. Zakaj? Zato, ker je poteg mnogih drugih pogojev razpisa eden glavnih ta, da so posojila namenjena samo za nakup novo zgrajenih stanovanj. Kaj pa, če v kraju, kjer si zaposlen in iščeš stanovanje, novih stanovanj ni? Na to verjetno sestavljalei posojila niso pomislili ali pa so se na ta ’ način znebili velikega števila prosilcev. V razpisu nekajkrat piše, da so posojila Stanovanjskega sklada RS namenjena izključno pomoči mladim družinam. Je to res pomoč njim ali ni morda prej namenjena grailbe-nim firmam? Spodbujanja gradnje bi se verjetno v prvi vrsti motali lotiti na dnigili koncih in z več denarja. Predvsem pa bi morali pomagali najprej tistim, ki dejansko nimajo strehe nad glavo, in ne tistim, ki bi si svoje stanovanje radi bolj udobno uredili. Sele takrat bi lahko rekli: Pomagali smo mladim dolžinam, ki to pomoč najbolj potrebujejo. J. D. uradni odnos slovenske državne oblasti do državnega praznika 27. aprila. V Posavju jc bil dan upora predvsem zaradi prizadevnosti občinskih borčevskih organizacij in naklonjenosti občinskih skupščin zelo dostojno počaščen z množično proslavo ob dnevu upora in obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda v Sromljah. Toliko več ogorčenja je zato povzročila javna manifestacija podcenjujočega odnosa državne oblasti do edinega državnega praznika s tako zgodovinsko vsebino, Za borce jc bila žaljiva oblika in “vsebina” proslave dneva upora v Cankarjevem domu v Ljubljani. Čas bi že bil, da sc vlada in njen predsednik do teh vprašanj javno opredelita in na ta način zagotovita vsaj tolikšno mero civiliziranega izraza spoštovanja do žrtev NOV ob državnem prazniku, kot so ga te žrtve deležne v vseli državah nekdanje antihitlerjcvske koalicije. Borci v občini niso zadovoljni z dosedanjo intenzivnostjo sodelovanja z organizacijo izgnancev v nastajanju. To sodelovanje jc zelo medlo, čeprav smo svojo pripravljenost zanj večkrat izrazili in tudi pokazali. Vsaj dvoje zgodovinskih resnic, ki tesno povezujeta obe organizaciji, jc nemogoče prikriti: izseljevanje je bilo močan povod za splošni ljudski upor proti okupatorju. Druga jc ta, da jc po prvem valu izseljevanja prav razvoj NOG upočasnil in potem popolnoma zaustavil izvajanje tega pošastnega načrta za jaopolno uničenje slovenskega naroda. Zato med ljudmi v Posavju in Obsotelju vlada prepričanje, da smo na različne načine delili enako grenko usodo v vojni tisti, ki smo sc doma borili proti okupatorju ali smo prenašali njegovo divjanje, in tisti, ki so svojo kalvarijo preživeli v izgnanstvu. Na skupnih proslavah sc družimo in v življenju spoštujemo. Postavljamo si vprašanje, zakaj jc datum proslave v Dobovi prvotno napovedan za 4. julij, in zanima nas, ali bo res cerkvena maša osrednji dogodek na tej množični proslavi. Z zaskrbljenostjo se sprašujemo, ali je prišel čas, ko naj bi sc še tu, kjer ni bilo bele garde, razdelili in zasovražili na kaki drugi osnovi. V razpravi jc bilo omenjeno gibanje tako imenovanih prisilno mobiliziranih v redno nemško vojsko. Ne razumemo njihovega grobega in agresivnega zavračanja sodelovanja z ZZB NOV Slovenije v reševanju njihovih težav, od katerih so nekatere verjetno upravičene, vendar z moralnega stališča ne vse. Zastavljajo sc nekatera moralna pa tudi materialna vprašanja glede zahtev za izenačenje statusa z žrtvami fašizma in za priznanje nekaterih drugih pravic. Ali so lahko žrtve fašističnega nasilja tisti, ki so ga tako ali drugače pomagali izvajati? Ali med nasilno mobilizirane sodijo tisti, ki so sc odzvali pozivu, šli na urjenje in od tam na dopust in šli na fronto, včasih kar na domačo? Številke, s katerimi nastopajo, so groteskne. Ali jc mogoče, da jc bilo slovenskih vojakov kar za 5 nemških divizij. Kaj bi to pomenilo za nekdanji in sedanji ugled Slovenije v očeh antifašističnega sveta? Zanimivejši bi bil podatek o natančnem, po ocenah zelo velikem številu Slovencev, ki so sc mobilizaciji v nemško vojsko izognili že leta 1941. Veliko število invalidov že dolgo prejema nemško invalidnino. Kolikšno jc to število in kakšni so zneski? MARTIN KOLAR, predsednik občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Brežice Izhod: enotna kolektivna pogodba Izjava iz Gimnazije Sindikat delavcev Gimnazije Novo mesto jc na sestanku 4. junija 1993 soglasno sprejel naslednje odločitve in zahteve: 1. Oba vladna predloga za povišanje plač in izplačilo regresa sta nesprejemljiva in žaljiva. Učitelji Gimnazije Novo mesto vztrajamo pri zahtevi, da mora izhodiščna plača za I. tarifni razred znašati 30.600,00 SIT, regres pa 36.000,00 (izplačljiv v mesecu juniju). 2. Zahtevamo poenotenje količnikov za izračun plač v vseh negospodarskih dejavnostih po stopnji izobrazbe in zahtevnosti dela. 3. Izhod iz sedanjih nesorazmerij v negospodarstvu jc absolutno enotna kolektivna pogodba za negospodarstvo ali enoten zakon o plačah. 4. Ministrstvo za šolstvo nalaga učiteljem le nove obveze, ne da bi ob tem uredilo osnovno, to jc primerno plačevanje. Tudi zaradi nekorektnih groženj, izrečenih učiteljem v javnosti, predlagamo odstop šolskega ministra g. Slavka Gabra. 5. Sindikat zaposlenih na Gimnaziji opozarja na nujno reševanje problemov, ki pa ne zadevajo enako vseli šol. Zato zahtevamo, da sc upošteva diferenciran pristop pri dodeljevanju sredstev za: - dohodek in materialna sredstva glede na uspešnost šole, - materialne stroške, ki so potrebni za čiščenje različnih površin, - investicijsko vzdrževanje stavb, - izdatke izobraževanja učiteljev. Sindikat delavcev Gimnazije Novo mesto Za stavkovni odbor: prof. NATALIJA PETAKOVIČ SPOROČITE KOMUNALI V rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” (Dolenjski list št. 22 -z dne 3.6.93) sc je gospa Marija iz okolice Novega mesta pritožila nad pošiljanjem računov Komunale za pitno vodo v objektu, ki jc prazen. Iz pregleda sporočil o prenehanju uporabe vode v tem obdobju nismo ugotovili očitanega primera. Da ne bi prišlo do tovrstnih nesporazumov, sporočamo potrošnikom, naj v primerili, ko prenehajo uporabljati vodo v posameznih objektih, v katerih jc priključek, to sporočijo Komunali. Komunala namreč odčitava porabo vode na vsake tri mesece. Lahko sc zgodi, da potrošniki v tem času dobivajo akontacijo, četudi vode ne uporabljajo več. Gosjro Marijo naprošamo, naj sc oglasi, da bomo lahko ugotovili morebitno slabo očitano delo podjetja. Direktor: ADOLF ZUPAN, dipl. iur. NOVOMEŠKI GASILCI V AVSTRIJI V nedeljo, 23. maja, so tečajniki, gasilski častniki iz občinske gasilske zveze Novo mesto, šli na-strokovno ekskurzijo v Avstrijo, v mesto Št. Jakob v Vrbi. Ogledali so si tekmovanje 52 gasilskih desetin iz Avstrije, dveh iz. Slovenije in ene iz Italije, delo društev in tehnično opremo gasilcev iz Št. Jakoba. Gasilci so videli zelo dobro tehnično opremljenost in tudi dobro organizacijo avstrijskih društev. Ekskurzijo sta vodila poveljnik OGZ Novo mesto Filip in predsednik OGZ v preteklem mandatnem obdobju Rudi Nan-gcr. SLAVKO MIRTIČ • Obvladovanje naših strasti je pravi napredek v svobodi. (Locke) • Lepota brez miline je podobna vrtnici brez vonjave. (Jamajski pregovor) • Človeka pamet skoraj nikoli ne spametuje. (Montast/uieu) Božanska nezmotljivost Če potuje pošta, pravilno naslovljena na Dolenjski list, iz Ribnice v Novo mesto prek Dolenjskih Toplic, potem jc to nedvomno napaka pošte. Čeprav jc zaradi časovne zamude, ki zaradi tega nastane, lahko pošiljatelj ali naslovnik tudi precej prizadet, nikomur od poštnih uslužbencev ne pride na misel, da bi sc za napako opravičil. Napake so dokaz človeške zmotljivosti in že pregovor pravi, da lepa beseda lepo mesto najde, zato tudi opravičilo pri prizadetem ublaži jezo. Težko pa ho pozabil, če Im namesto opravičila deležen obtožbe, da si je za napako kriv sam, češ da naslova svojega zasebnega lokala pri pošti nima prijavljenega ali da ima v imenu podjetja kratico, česar se včasih ni smelo imeli, ali kaj podobnega. Takšnih otožb namesto opravičila je bil prejšnji leden na ribniški pošti deležen ribniški občan, ki ni dobil pričakovanega paketa. Poštna uslužbenka, ki je paket, naslovljen na M-drogerijo v Kolodvorski 2, poslala v trgovino Mercator, češ da je M kratica za Mercator, čeprav na Kolodvorski 2 ni Mercatorjeve trgovine, sc prizadetemu ni opravičila. M. LESKOVŠEK-SVETE PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA v Časopis v podjetju je naložba študijsko srečanje novinarjev v podjetjih - Pogovor z Rigelnikom, Puharjevo, Horvatom, Šusterjem - Najmanj z Dolenjskega, iz Posavja in Bele krajine PORTOROŽ - Prejšnji teden je bilo v Portorožu 14. študijsko srečanje novinarjev v podjetjih. Srečanje je bilo povezano z okroglo mizo Društva novinarjev Slovenije na temo novinarstvo, stiki z javnostjo in sponzoriranje. V tem delu je bil govor o vprašanjih in dilemah, ki zadevajo razmejitev delovanja dveh strok: novinarske in odnosov z javnostjo. Tudi v Portorožu so ugotovili, da je treba na tem področju narediti red, in sprejeli načela za urejanja teh stvari v medijih. Vsekakor je med drugimi zelo pomembna zahteva, da morajo biti sponzorirani prispevki v medijih kot taki označeni in da sponzorji nimajo pravice določati vsebine in izbirati avtorja. V drugem delu so sc novinarji v podjetjih pogovarjali s predednikom parlamenta Hermanom Rigelnikom in predsednikom odbora za gospodarstvo Ferijem Horvatom. Oba sta novinarjem v podjetjih zagotovila podporo pri zakonski zaščiti njihovega svobodnega novinarskega dela, kajti le tako sc bo tudi v podjetjih dvignila kultura komuniciranja, ki je Zelo pomemben dejavnik za motiviranje zaposlenih. Visoka gosta sta sc strinjala, da časopis v podjetjih ni strošek, temveč podjetniška naložba in proizvodni dejavnik. Pri sklopu lastninskih vprašanj in sporazumevanju o socialnem paktu so sodelovali ministrica za delo Jožica Puharjeva, direktor sklada za razvoj Uroš Koržc, predsednik Gospodarske zbornice Dagmar Šuster in član predsestva ZSSS Gregor Miklič. V razpravi so sobesedniki izrazili dvome o smotrnosti nekaterih delov lastninske zakonodaje. Odkrita so bila bila nekatera ozadja pri poteku pogajanj o kolektivni pogodbi za gospodarstvo in negospodarstvo, poudarjene raz- Mojih 100 poslanskih dni Predsednik Državnega zbora g. Herman Rigelnik je prebral: “Državni zbor R Slovenije je imenoval go. Vido Čadonič-Spclič za poslanko Državnega zbora R Slovenije.” S kupom papirjev v roki sem stopila čez veliko dvorano parlamenta do svojega sedeža, kjer je že bilo napisano moje ime. Tako sem postala 23. februarja letos poslanka. Moram priznati, da sem sprva težko dojemala dogajanja okoli sebe, in še težje je bilo že kar na svoji pivi seji glasovati za Zakon o omejitvi plač. Toda obilica papirjev in sestanki na odborih so me prisilili k intenzivnemu delu. Začenjal sc je boj za proračun. Kot poslanka iz Novega mesta sem sc zavzemala za dodelitev denarja za gradnjo Varstvcno-delovncga centra v Šmihelu pa za dograditev bolnišnice in za začetek gradnje telovadnice v Centru srednjih šol in seveda za ceste. Kar naenkrat je bilo treba nagovoriti ministre, prepričevati kolege o nujnosti teh investicij. V takih situacijah človek začuti, kako zelo pripada svojemu mestu. V zboru smo izglasovali vse moje amandamaje, vendar je vlada zaradi prekoračitve proračuna investicije omejila. V Novo mesto bomo dobili 825.800 tolarjev iz letošnjega proračuna. Večina denarja je namenjena cestam pa izgradnji porodnišnice, UNZ Novo mesto, RTF Hudo z daljnovodom in Varstvcno-delovncga centra v Šmihelu. V aprilu je bil parlament v znamenju preiskovalnih komisij. Dobili smo prvo preiskovalno komisijo Državnega zbora. Ta je hitro začela z delom: raziskuje afero Hit, Elan, Slovenske železarne, banke in državne rezerve. Prepričana sem, da bo komisija s preiskovalnimi pooblastili le prišla do nekaterih ključnih ugotovitev, ki bodo pomembne za spravno bivanje v Slo-veniji, in da bo pokazala, da niso vsi politiki povezani s korupcijo. Majsko zasedanje parlamenta je bilo “maratonsko”, saj smo zasedali kar tri tedne. Na tem zasedanju smo sprejeli vrsto pomembnih in zelo obsežnih zakonov. Gotovo je eden najobsežnejših, saj ima prek 590 členov, Zakon o gospodarskih družbah, ki je nado- mestil Zakon o podjetjih (Markovičev zakon). Nujno je bilo sprejeti tudi novi Zakon o gozdovih, ker je bil stari neuporaben oz. v nasprotju z novo slovensko ustavo, ker je omejeval lastninsko pravico v gozdovih. Pivi korak k spremembi kmetijske politike je tudi sprejeta strategija kmetijstva in Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov. Na tem zasedanju smo sprejeli tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki smo ga predlagali slovenski krščanski demokrati. Predlagali smo spremembo 8. člena zakona, ki naj bi določal za prvega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana zmanjšanje osnove za znesek, ki znaša 20 odst. (prej 8 odst.) letne povprečne plače. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča še za 5 odst. S tem zakonom, ki naj bi začel veljati v juliju, smo hoteli pomagati predvsem mladim družinam. V poslanski skupini SKD sc posebej zavzemamo za sprejem resolucije o družinski politiki in za Zakon o družinskih prejemkih, ki bosta kmalu v razpravi. Največ razprave pa je doživel Zakon o lastninjenju, ki smo ga sprejeli ob koncu zasedanja, že v juniju. Državni svet je nanj izglasoval veto, zato bomo o njem še enkrat odločali na junijskem zasedanju. mag. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ poslanka SKD v državnem zboru ličnosti in skupne točke pogajalcev. Vsekakor so to vprašanja, ki so živo povezana z delovanjem in poslovanjem podjetja, o čemer poročajo in obveščajo časopisi v podjetjih. Vsekakor bodo uspešnost 14. srečanja novinarjev v podjetjih sodili tudi po tem, koliko bo njihova stanovska organizacija sposobna zaščititi njihov položaj kot neodvisnih novi-naijcv. Zal sc je srečanja udeležilo zelo malo novinarjev v podjetjih iz Dolenjske, Posavja in Rele krajine. Prav v teh pokrajinah so pred časom tudi najbolj hiteli ukinjati tovarniške časopise, češ da so le nepotreben strošek. L. J. NAD NEZADOVOLJNE S SILO Belgija je proti stavkajočim učiteljem večkrat uporabila vodne curke iz gasilskih cistern, padlo pa je tudi precej udarcev s pendreki. Tudi v Sloveniji te dni učitelji stavkajo in zahtevajo nemogoče plače ter naj minister za šolstvo dr. Slavko Gaber odstopi. Nujno in zelo potrebno je, da Slovenija takoj posnema Belgijo. Če tega ne bo takoj storila, sc bodo stavke kar naprej vrstile po celi Sloveniji. Maja so stavkali kmetje, sedaj učitelji, nato železničarji in tako naprej, kajti nikoli ne bo miru pred izsiljevalci višjih plač. V času komunizma si niso upali, ker so sc bali, da bi jih doletela huda kazen. Sedaj so nesramni in si upajo vse počenjati. Predlagam, da vlada to kaznuje, da bi stalne stavke za vselej prenehale. JOŽEF KANIŽN1K Celje Zakaj policija ne ukrepa? Živim v nenehnem strahu pred alkoholikom, zato javno prosim policijo, naj me ustrezno zaščiti Pred sedmimi meseci sem zaradi moževega pijančevanja, mučenja in groženj z ubojem na prošnjo trepetajočih otrok, 6- in 7-lctncga, zbežala od doma, iz pekla. Z 18 tisočaki, ki jih dohim v službi, in z otroškim dodatkom moramo preživeti cel mesec. Ko poravnam vse obveznosti, v šoli, vrtcu in za stanovanjc, mi ostane 8 tisoč za preživetje. Živimo v majhni sobi, ki nima kuhinje, zato pomivam posodo v stranišču, ki je tudi kopalnica in nima priključka za pralni stroj, zato perem na roke v tej luknji. Iz te sobe sc moramo nujno izseliti po pogodbi, ki bo vsak čas potekla. Kam? Na občini mi ne morejo dati stanovanja. Kot pravijo, ga nimajo. V hišo, katere lastnica sem, sc ne morem vseliti, ker je v preveč dotrajanem stanju. Kredita ne morem dobiti, ker ga nisem sposobna vračati. Pa tudi če bi ga dobila, v lastni hiši ne morem stanovati, ker kljub razvezi nimam miru pred bivšim možem. Ne zahtevam miloščine, prosim samo za večje stanovanjc, ki ga bom sama plačevala, kot ga sedaj, ali, kar bi še najrajši, prosim za ugoden kredit za popravilo hiše. Policijo pa naprošam, da bi ta primer obravnavala resno, kajti v ločitvenem postopku jasno piše, da mi je nekdanji mož grozil s smrtjo in lovil s puško ter pretepal. On ima puške še naprej in nihče mu jih ne more vzeti. Kljub temu da je sodišče otroke dodelilo meni in da bi on moral plačevati zanje 10 tisoč, do sedaj v 7 mesecih niso otroci dobili od njega popolnoma nič razen bon- bonov. Otroka pa mi kljub temu jemlje in mi ga vrača vinjenega. Pa tudi pijan ga vozi okrog brez vozniškega dovoljenja. Ob zadnjem napadu 29. maja letos mi je v prisotnosti otrok - pa tudi 85-letna soseda je videla - v moji lastni hiši in zunaj jasno povedal, da me bo gotovo ubil. lit me je res hotel zadaviti s polnimi usti trave. Kolikor ga poznam, agresivneža, je to dejansko sposoben narediti. Takrat bo prepozno ukrepati, ko me bo že ubil. Kdo bo potem preživljal otroke? Bo potem država oz.v sociala imela denar? Živimo v nenehnem strahu pred njim, hujše je kot v vojni na Balkanu. Otroci so tako preplašeni, da nočejo iz stanovanja. Ko je ob zadnjem napadu prišel policaj in izjavil po razgovoru z bivšim možem, da ga ne morejo pripreti, je hčerki postalo slabo in se je zgrudila. Kako je s temi rečmi? Slišati je, da socialna služba daje socialno podporo neki materi samohranilki. Ta denarja ne porabi za otroke, otroke ima pri starših, denar pa daje nekemu pijancu, tla ga s tem preživlja, ker nuna dohodkov. Za take pa je denar? Nekaj ni v redu tudi z našo policijo ali državo, ker nič ne ukrenejo proti mojemu nekdanjemu možu? V predzadnjem Dolenjskem listu je pisalo, jtla je dobila zaradi posekanega lesa v gozdu, ki pa ga je v resnici posekal nekdo drug, dva dni zapora 85-letna ženička. Ljudje, zamislite sc! VERA AVSEC Nad mlini 41 OHRANJENA UMETNOST - Restavrator Kanal Selmanovič obnavlja v Šentrupertu veliko sliko sv. Ruperta, delo poznanega slikarja iz Ib. stoletja Janeza Wolfa. O podobi, ki bo znova krasila mogočno cerkev v Šentrupertu, poznavalci menijo, da gre za eno najlepših Wolfovih del. Potrebna je bila temeljite obnove, saj so čas, prah in vlaga naredili svoje. (Foto: M. Vesel) Spomin na mrtve partizane stare viže Tradicionalno srečanje borcev Notranjskega odreda Na tradicionalnem srečanju Notranjskega odreda, ki je bilo v nedeljo, 6. junija, na Ogcnjcah v Loškem potoku, so počastili spomin na tragično smrt trinajstih partizanskih ranjencev in bolničarke Mimice. Spomine na dogodke iz leta 1942, ko so v roški ofenzivi Italijani likvidirali skrito partizansko bolnišnico, je nekaj sto udeležencem omenjenega srečanja obujal borec Notranjskega odreda Bojan Tollazzi iz Logatca. Zbrane je pozdravil tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože Levstik. Tone Kolar, predsednik skupnosti borcev 18. divizije, je govoril o zgodovinski poti 18. divizije, v katero so spadali Notranjski odred, 8. Levstikova, 9. Kočevska in 10. ljubljanska brigada ter jurišni bataljon, sanitetna služba in artilerijski divizijon. Kolar je ob tej priložnosti podelil zaslužnim članom skupnosti divizije še preostala tri priznanja; 70 priznanj in plaket so podelili že 22. maja na slovesnosti, ki je bila ob 50. obletnici ustanovitve divizije v domu Maksa Perca v Ljubljani. Na srečanju 0. junija je kulturni program izvedel mešani pevski zbor iz Kopra pod vodstvom Marjanka Babiča, borca Notranjskega odreda. Sicer je zbrane pritegnila partizanska pesem ob spremljavi potoškega harmonikarja Janka Lavriča. Pred kraško jamo, v kateri je bila takrat bolnica, ki so jo uničili Italijani, so danes verzi “ manj strašna noč ...”. Bolnico, ki so jo likvidirali Italijani, je bil v jami postavil s pomočjo domačinov znani zdravnik dr. Aleksander Gala- doktor Peter. Skrivališče ranjencev je Italijanom izdal dezerter, ki je dan pred likvidacijo bolnice pobegnil od partizanov k Italijanom. Izdajalec je bil pozneje interniran na Rabu. Ko sc je od tam vrnil, ga je doletela pravična kaz.cn. A. KOŠMERL mpesmi na Črnučah Nabito polna dvorana Plakat meje privabil na prireditev nastopajočih glasbenikov na orglice in na diatonično harmoniko. Bil sem veselo presenečen nad obiskom, saj je bila črnuška kino dvorana nabito polna. Napovedovalec Boris je napovedal, daje to organiziral 15-članski črnuški odbor. Izkupičcl srečanja bo odbor namenil za asfaltiranje prostora, kjer sc odvijajo pogrebne svečanosti. Prva sta nastopila gospoda Novak in Zakrajšek iz. Brestanice. Mladi 14-letni Simon iz Idrije je izredno lepo igral novejše viže in je skupaj z nekoliko starejšimi nastopajočimi prejel orglice od Galerije Avsenik iz. Begunj, ki ima zastopstvo Hohncrja. Vaičkc so igrali zelo živo Janez iz Medvod, Stanc iz Drngomcrja, Edvard iz Ankarana ter Miro iz Radeč. Silvo iz. Savinjske doline ter Trio Vidovič iz. Sežane so nas presenetili z novejšimi skladbami. m. Z. ZAKlvID - Največ avtomobilov na kvadratni meter je v Reli krajini gotovo v romskem naselju na Lokvah pri Črnomlju. Vsa ta množica ima eno samo majhno, nebistveno, tako rekoč zgolj lepotno napako: iz vseh ne bi človek sestavil niti enega, ki bi prestal na pol slep tehnični pregled. Sicer pa: tehnični pregledi in registracije so za civiliste. Trn;!| Tone Kovač I . BODOČI GOSTINCI - Junija se zakjučuje šolsko leto. Za nekatere učence utegne biti zaključek leta še posebej zahteven, saj morajo poleg teoretičnih veščin pokazati tudi, kako so spretni v praksi. Prejšnji teden so imeli zaključni izpit na na novomeški gostinski šoli tehniki kuharstva iz kuharstva in natakarji iz strežbe. Tehniki kuharstva so pripravili več različnih jedi, od začetnih hladnih do toplih jedi, natakarji pa so morali izdelati pogrinjek, predstaviti jedilni list in postreči, kot se spodobi. Na fotogtajiji so bodoči tehniki kuharstva. Tako tehniki kot tudi natakaiji so bili pri svojem delu zelo dobri, in če bodo takšni tudi po končani šoli v gostinskih obratih, bodo zagotovo imeli veliko zadovoljnih gostov. (Foto: J. Dorniž) Težko je verjeti, vendar kruta usoda je Toneta Kovača iztrgala iz naše sredine. Tone se je rodil 17. julija leta 1929 v Gor. Medvedjem selu pri Trebnjem, v kmečki družini z osmimi otroki. Že v rani mladosti je prevzel kmetijo. Za preživetje tolikšne družine pa doma m bilo dovolj kruha, zato so ga morali iskati drugje. Leta 1957 sc je poročil; rodile so sc mu tri hčere. Leta 1960 sc je zaposlil pri železnici v Ljubljani kot skladiščnik. Pred nekaj leti je bil zaradi bolezni razporejen na lažje delovno mesto, pred štirimi leti pa So ga invalidsko upokojili. Težka kmečka dela doma in v vinogradu, vožnja na delo z vlakom v Ljubljano ter velika skrb za otroke so mu dnevno jemali življenjsko moč. Zelo rad je svetoval domačim na kmetiji in zanj je bil najtežji udarec, ker ni mogel več delati, saj je moral večkrat v bolnico. Prijazne gričke in livade lxi še naprej pozdravljalo sonce, ob domačiji bo žuborel tihi potoček. Poslušali in občudovali ga bomo, vendar brez njega. Toda ostal bo v naših srcih. R. M. V četrtek, 27. maja, so številni znanci in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku na topliško pokopališče znanega nadgozdarja Staneta Purc-bra iz Meniške vasi, ki se je rodil pred 68 leti na Seliščah pri Dol. Toplicah. Želel sc je izučiti krojaške obrti, vse upanje in želje Purcbrove družine pa je preprečila 2. svetovna vojna. V OF seje vključila vsa družina in s tem neštetokrat tvegala življenje. Stanc je opravljal kurirske in obveščevalne naloge do kapitulacije Italije in se nato takoj vključil v 8. slovensko partizansko brigado Frana Levstika, kjer je dočakal konce vojne. Že kot partizana so ga gozdovi zelo privabljali, in ko sc je vključil v gozdno gospodarstvo, so uvideli njegovo nadarjenost in ga poslali v prvo gozdarsko šolo v Maribor, ki jo je končal z odliko. Kasneje, ko je bil v službi kot revirni gozdar, je končal še višjo gozdarsko šolo v Postojni. S šolanjem in prakso je postal odličen gozdarski strokovnjak. Tako so širni gozdovi Straškega revirja postali pojem, kako moramo ljubiti naravo in okolje. Preden se je podrlo kako drevo, so ga njegove oči še in še ogledovale in ocenjevale, ali je pravično, da umre. Vojne in povojne razmere so mu docela razrahljale zdravje in s 35 leti je bil že upokojen. Kol upokojenec sc je nesebično razdajal v vseh krajevnih organizacijah. Cc bi predvojni prebivalci lahko sedaj videli Meniško vas in vasi pod Rogom, jih ne bi prepoznali. Stane Purcber je bil vedno za svobodno Slovenijo in sc je tudi na plebiscitu jasno opredelil zanjo. Zgradil si je lep dom in globoko v srcu si je želel, da bi imeli njegovi otroci in slovenska mladina delo in da ne bi pod nobenim pogojem dobili slovenskih gozdov tujci. Ob kozarčku vina, ki ga je sam pridelal, sc je z vsakim rad pogovoril. Za Slovenijo kot tudi za razvoj slovenskega gozdarstva ki mu je nesebično in z ljubeznijo daroval več kot polovico svojega življenja. Vsi, ki smo ga poznali, sc bomo še dolgo spominjali kot pokončnega moža in zvestega sina našega naroda- TONE VIRANT Jože Stanič-Pepič Končala sc je težka, pa vendar bogata in uspešna življenjska pot dragega in cenjenega Pcpiča, organizatorja, kapelnika in učitelja kapelske godbe. Njen član je postal davnega leta 1934, ko je bi! star 15 let, in ji ostal zvest celih 59 let. Kar 36 let je bil kapelnik godbe in njen učitelj. V svojem življenju je naučil igrati različne instrumente 48 godbenikov, jih popeljal v čudoviti svet glasbe in veliko prispeval v kulturno zakladnico svojega kraja in naroda. Ko je Pcpič leta 1952 jircvzel kapelsko godbo, je bil to zanj izziv, saj je bila med najstarejšimi v Sloveniji. V času, ko je vsega primanjkovalo, je godbo obdržala pri življenju le velika iznajdljivost, požrtvovalnost in odrekanje. Kapelnik Pcpič je prejel občinsko oktobrsko nagrado in še veliko drugih priznanj in odlikovanj. Volja in vera v življenje ter privrženost godbi sta v njem premagala tudi težko bolezen. Spet je pripravljal 130-lelnico godbe in nato dočakal še 140-lctnieo, vse večjo kakovost godbe, snemanje lastne kasete in izdajo brošure. Sc tik pred smrtjo se je veselil njenih uspehov. Ves čas je bil prepričan, tla bo njegova godba uspešno nadaljevala tradicijo, saj tudi njegov sin in vnuka ter drugi mladi igrajo v njej. Pcpič je živel samostojno, pokončno in uspešno. Iz anonimnosti je stopil v svet in si postavil pomnik. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. IVAN Ž1VIČ Begrad prvi na svojem “dvorišču” čas modnih muz ^ v T tihnrl v I itrni nnimuml Kljub težavam v gradbeništvu in izgubi hrvaškega trga se Begrad dobro drži - Od zasnove do izvedbe - Delajo tudi v Nemčiji - Lastninjenje s podporo ČRNOMELJ - Čeprav je stanje v gradbeništvu nasploh težko, Begrad, ki je tako rekoč čez noč izgubil ohkolpski hrvaški trg, kjer so imeli celo 40 odst. dela, kar dobro stoji in je ena trdnejših firm v črnomaljski občini. “Bela krajina je za nas premajhna, dela pa je v naši deželi, ki je ekonomsko šibka, zlasti sedaj malo," pravi direktor Bcgrada Franc Panjan. Begrad išče delo tudi zunaj Bele kra- SINDIKAT OBSODIL PRODAJO LJUBLJANA - Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalnc industrije Slovenije je s presenečenjem in ogorčenjem sprejel novico o prodaji Tikslilindusa Kranj za smešno nizko ceno 6 milijonov mark. Pričakujemo razveljavitev družbeno škodljive prodaje Tekstilindusa in ponovno prodajo v skladu s predpisi in prednostno nakupno pravico domačim pravnim osebam. To je med drugim rečeno v izjavi za javnost, ki jo je napisal sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalnc industrije Slovenije. jinc, seveda pa gledajo, da so prvi “na svojem dvorišču”, sc pravi v Beli krajini. Tako sedaj gradijo avtobusno postajo v Metliki, klavnico v Črnomlju, dela potekajo v firmi Danfoss pa v črnomaljski poslovni coni na Majerju, zaključujejo dela pri adaptaciji šole v Adlcšičih in pekarne v Črnomlju ter v Semiču pri gradnji poslovno-stanovanjskega objekta. In še kaj bi sc našlo. Na delu v Nemčiji je sedaj 23 Bcgradovih delavcev, računajo pa, da sc bo to število v dveh mesecih povečalo na kakih 40. “Delo v Nemčiji je za nas pomemben nadomestek za izgubo hrvaškega trga,” pravi Panjan. V Ozlju sicer imajo mešano firmo, a sedaj miruje, računajo pa, da jim bo še prav prišla. Begrad prevzame delo od zasnove do končne izvedbe, in to za vse vrste gradenj. Sedaj je v firmi zaposlenih 260 ljudi; medtem ko zmanjšujejo število ljudi v režijskih službah, zaposlujejo nove proizvodne delavec. “Na vse načine se trudimo, da čim Gostilna ob deviški Kolpi V vasi Žaga sta zakonca Samsa uredila kamp za 15 prikolic - Edini lokal med Vasjo-Faro in Prelesjem ŽAGA - V tihi ohkolpski vasici, ki je svoje ime dobila po včasih pomembni žagarski obrti, v Žagi, sta zakonca Samsa pred tremi leti v svoji novi hiši odprla bife. To je edini gostinski lokal med Vasjo-Faro in belokranjskim Prelesjem pod Starim trgom. Z obeli strani, od kostelske in belokranjske, v Žagi na bife opozarjata lična kažipota. “Pri nas sc lahko za silo zanesemo le na poletno sezono, zimske tukaj ni,” pravita zakonca. Alojz, ki sc je sem priženil iz Loškega potoka, se vsak dan vozi v službo v Kočevje, Lilijana, domačinka, pa je doma in nanjo je bife tudi napisan. V Lilijanini rojstni hiši je v prejšnjih časih že bila gostilna, vendar sc ona tega ne spominja. Po vojni so sc Žaga in sosednje obkolpske vasi skoraj povsem izpraznile pa tudi sedaj je ljudi še vedno zelo malo, tako da samo od domačinov gostilna ne bi mogla preživeti. “Tudi to, kar imamo sedaj, je bolj za to, da ima žena, ki je doma, še kaj zraven,” pravi Alojz. Pa vendar sta sc podjetna zakonca Samsa za hišo na prav prijetnem in primernem kraju lotila urejanja kampinga, kjer bo prostora za 15 prikolic. Poleti Kolpa privabi precej ljudi, prihajajo iz Kočevja pa tudi iz Ljubljane in drugih krajev, saj je reka izredno čista, narava pa prvinska in neo- krnjena. “Opažamo, da je vsako leto več ljudi, ki na črno kampirajo, kjer sc jim zahoče, pa sva si mislila, da bi bilo dobro, ko bi imeli ti ljudje, ki jih vleče v te kraje, primeren in urejen prostor za kampiranje. Tako smo za hišo začeli urejati kamping, prostora je za 15 prikolic, uredili smo sanitarije, dve prhi, priročno kuhinjo in vse drugo, kar naj bi tak prostor imel. Kamping bo nared do srede junija. Vse sva financirala sama, stroški so veliki in to je seveda precejšne tveganje, saj ne veva, če se nama bo ta vložek povrnil. Za sedaj lahko gostom ponudimo suho hrano, ob sobotah pa zavrtimo jagenjčka. Če bi stvar stekla, bi bila seveda pa tudi ponudba večja in pestrejša,” pravita. 5>c lani je bila Žaga zadnja vas s kočevske strani pred zaprtim območjem, sedaj, ko so naredili cesto do Bilpc, pa so ti kraji povezani tudi s Poljansko dolino in tako z Belo krajino. In tudi od tega si zakonca Samsa obetata več gostov. Za letos poleti obljubljajo kopalni avtobus, ki bo zjutraj vozil iz Kočevja ob Kolpi do Starega trga, popoldan pa na krožni vožnji pobiral kopalec, ki bodo dan preživeli v teh prelepih krajih ob deviški Kolpi. A. BARTF.IJ Zakoncu Samsa iz Žage v prijetni senčnici pred hišo, v kateri je edini gostinski lokal med Kostelskim in Poljansko dolino, (f oto: A. H.) bolj zmanjšamo notranje stroške, in hkrati izboljšujemo organizacijo dela.” Tako sc pripravljajo, da bo njihov projektivni biro postal mešana firma, s čimer naj bi dosegli boljšo kakovost in strokovnost in s tem tudi uspešnost sedanjega internega profitnega centra. V razvoj novega programa - gre za izdelke iz stckloccmcnta - je Begrad vložil 2 milijona mark. Gre za nov dopolnilni gradbeni program na našem tržišču s širokimi možnostmi uporabe. Seveda v Bcgradu računajo, da bo proizvodnja rentabilna in da bodo osvojili tržišče. Pripravljajo sc tudi na lastninjenje firme, ki naj bi potekalo po sistemu notranjega mcftcdžcrsko-dclavskcga odkupa, 'fak program je dobil prepričljivo podporo na referendumu. A. B. RIBNIK PRILOZJE ODPRT PRILOZJE - V ribnik Prilozjc pri Klasincu je ribiška družina “Kolpa” iz Metlike pred kratkim vložila lepo število odraslih krapov in zdaj je nanje vsako soboto in nedeljo že odprla sezona ribolova. Prvi dnevi so bili za nekatere ribiče zelo uspešni, saj so ulovili več, kot so mogli odnesti domov. Na ribnik so vabljeni vsi belokranjski ribiči, ki želijo preizkusiti ribiško srečo in znanje, pa tudi ostali občani, ki sc želijo sprostiti in naužiti miru v prijetni okolici ribnika. I. J. VSE ZA GRADNJO - V prenovljeni in razširjeni Begradovi trgovini v Črnomlju je moč dobiti vse za gradnjo, od peskov in svežih betonskih mešanic do betonskih izdelkov, inštalacijskega materiala in gradbenega orodja. Povsem nov je program Bcgradovih izdelkov iz steklocemcnta. Računajo, da bodo imeli v tej trgovini za okoli 20 milijonov tolarjev prometa na mesec. (Foto: A. B.) DOMAČE TRNJE • Vzrok za nastanek liimpcnprolc-tariata so lumpi v politiki. • Zelja po imuniteti je pogosto posledica "imunosti”proti odgovornosti • Kadar so politični problemi v ospredju, se delavčeva pravica umakne v ozadje. • Iz krize ni možno splavali s pomočjo rešilnega j>asu, na katerem piše "HIT". • Eden najbolj priljubljenih športov pri nas - birokratski pin-pong. • Kljub mirovnemu sestanku v Mcd-jugoriu se narodu BiH ne bo prikazala Marija. M. BRADAČ Labod v Ločni pomagal Libni in Delti Obrobna novica v novi, dvojni številki glasila podjetja Labod poroča o preseženem načrtu prodaje v prvem četrtletju, ko kupčij na domačem trgu skorajda ni bilo. Načrtovali so 447 milijonov tolarjev, iztržili pa 455 milijonov. Zaloge bluz so hkrati zmanjšali za 10.000 in srajc za 20.000 kosov. V drugo četrtletje gledajo še z večjim zaupanjem: s prodajo na domačem trgu naj bi iztržili nekaj nad 552 milijonov tolarjev. Zanimive so izjave Tineta Juršiča, ki skrbi za prodajo programa Labodovih bluz. Tako so šivilje v Ločni pred kratkim priskočile na pomoč delavkam v Libni in Delti pri nastajanju bluzic. To sicer ni bilo prvič; zaradi zasedenih zmogljivosti v obeh “družinskih podjetjih” in zavoljo sila kratkih dobavnih rokov za odpremo je morala vskočiti še Ločna. “Zato sc lahko z uspehi preteklega meseca pohvalimo, kajti v modni industriji je pravočasnost ključnega pomena. Od načrtovanih 50 milijonov tolarjev prodaje v marcu smo dosegli 74 milijonov tolarjev, kar pomeni 45 odst. preseganja, to pa je lep uspeh. Pravočasnost je za to eden izmed pogojev; pohvaliti je treba še krcatorke in pravilen izbor blaga ter zelo pomembnih modnih dodatkov. Pravkar sem se vrnil s sejma v Diisscldorfu in ponovno dobil potrditev za našo poletno kolekcijo, ki je zares modna. Velik poudarek je na gumbih, čemur smo znali prisluhniti, in to daje bluzam še dodatno ceno in lepoto,” trdi g. Juršič. Vse Labodove bluze, ki pridejo iz proizvodnje, sproti prodajo. Za poletje prihajajo zelo modne bluze s fazono in brez rokavov oz. z izrazitejšimi rokavnimi ter vratnimi izrezi, po čemer stranke že sprašujejo. Cena ni vprašanje, če gre za lep in kvaliteten model. Zelo velik je tudi odziv na kataloge. Kličejo nas posamezniki, butiki, trgovine. Odmevnost je velika in zadovoljstvo na naši strani tudi, trdi vodja prodaje programa bluz v Labodu. Tg. S KOČEVSKI NARAVNI PARK -Razstavo s tem naslovom so odprli 4. junija v Likovnem salonu v Kočevju. Organiziral jo je odbor Kočevskega naravnega parka. Razstava bo odpita še ves mesec junij. Vmes bo tudi več okroglih miz, in sicer: o naravnem parku, novi vsebini nekdaj zaprtih območij Kočevske in sonaravnem gospodarjenju s kmetijskim prostorom. 24. junija ob IS. uri pa bo v veliki sejni dvorani Ljubljanske bunke v Kočevju javna tribuna na temo Kočevski naravni park - nova podoba Kočevske. Na fotografiji: z razstave, ki je bila odprta v petek (Foto: J. Primc) UŽIVAJ V DVOJE -PLAČAJ ZA ENEGA IJUBIJANA - V Sloveniji je zopet začel delovati klub One for tvvo intcrnational. Ta klub je v Sloveniji deloval že leta 1990 prek centrale v Zagrebu. Letos pa so odprli samostojno, predstavništvo tudi v Sloveniji. Članom ponuja obedovanje in preživljanje prostega časa po načelu uživaj v dvoje - plačaj za enega. Klub je mednaroden in ima na voljo več kol 18000 objektov v 22 državah sveta in več kot 250 objektov v Sloveniji in na Hrvaškem. Člani lahko koristijo usluge partnerjev s pomočjo kartic Dinner for tvvo in Club for tvvo. Vsi partnerji, pri katerih se kartice lahko uporabljajo, so navedeni v njihovem katalogu. Pisarno imajo v Ljubljani, Pod gozdom 10; odprta je odprta od ponedeljka do četrtka od 11. do 15. ure. Tel.: (061)327-770. ZA NOVO PORODNIŠNICO G. Janez Ravbar, Servis in prodaja tehtnic, je daroval 25.289,30 tolarjev za izgradnjo nadomestne porodnišnice z ORL oddelkom. Splošna bolnišnica Novo mesto se mu za podarjena sredstva najlepše zahvaljuje. • Porabništvo uničuje človeka in mu jemlje njegovo dostojanstvo. (V. Grmič) Onesnaženje potoka in Kolpe Še mnenje krajanov zgornje Kostelske doline Članek o onesnaženju potoka pri ■ Žagi je bil nepopoln in nerealen. Če sc že ne objavi ime tistega, ki je prijavil, je znan vsaj povzročitelj, ki je v potok in s tem tudi v Kolpo spraznil svojo greznico. Zato je prav, da sc pove, da je to gospod,Samsa, lastnik okrepčevalnice na Žagi in hkrati zagnan za turizem ob Kolpi. Prav tako je smešna ugotovitev avtorja članka, da ne gre za večje onesnaženje (samo 18.000 litrov gnojnice). Če to ni večje onesnaženje, nas res zanima, koliko gnojnice bi morali spustiti po Kolpi. Ljudje namreč Kolpo še vedno uporabljajo v gospodinjstvu. Pravilno pa je avtor članka ugotovil, da to onesnaženje ni bilo storjeno prvič (vsaj petkrat). Kaže, da se zadevi poskuša zmanjšati teža, saj je bil tudi v Slovenskih novicah pred dnevi objavljen prispe- vek, kjer je pisalo, da je do izliva gnojnice iz greznice prišlo nehote. Res je zanimivo, kako se lahko 50-metrska gasilska cev kar sama. razbije in spelje do potoka. Upamo, da bo povzročitelja onesnaženja doletela pravična, kazen kot opomin isto-mislečim. Če take stvari ne ganejo pristojnih inšpekcijskih služb niti Turističnega društva Kostel, prizadenejo ljudi, ki v Kolpi in njeni dolini vidijo nekaj več kot le poskus hitrega zaslužka s pomočjo turističnih uslug. Tako je gospod Samsa naredil lepo reklamo svoji okrepčevalnici, Turističnemu društvu Kostel in navsezadnje tudi nam prebivalcem zgornje Kostelske doline, kajti turisti iz Kočevja in Ljubljane nas bodo imeli za velike umazance. Krajani zgornje Kostelske doline JOŽE NOVAK Dogodki v sliki in besedi EM ER! K BERNARD V RIBNICI - Še do 20. junija bo v Miklovi hiši v Ribnici razstava del akademskega slikarja Emetika Bernarda, ki je doslej za svoja dela prejel že več nagrad, med drugim tudi Zupančičevo in nagrado Prešernovega sklada, medtem ko zadnje, Jakopičeve (leta 1989), ni hotel sprejeti. Ob razstavi je izšel tudi razkošen katalog njegovih del. (Foto: J. Primc) SLIKAR POKRAJIN, ROŽ IN TIHOŽITIJ - V osrčju slikanja učitelja Mirka Bogoviča, ki se je udomil v Loki pri Zidanem mostu in čigar razstavo so odprli pretekli petek v galeriji na sevniškem gradu, je živa in neživa priroda, je zaznavna tradicionalnost, "nekakšna zamaknjenost ozračja preteklosti", kot je zapisaI sevniški akademski slikar Alojz Konec o Bogovičevem "slikarstvu prirodopisja". Pred otvoritvijo razstave je zapel MePŽ Primož Trubar iz Loke pod vodstvom Tatjane Balog, najbolje ocenjeni zbor na nedavni posavski pevski reviji. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. (Foto: P. PERC) Z MOTORJI V AFRIKO - Pet Dolenjcev: Dejan Androič, Jože Pavlič, Mitja Prizmič, Tomaž Turk in Sandi Bregar (od leve proti desni), so se odločili, da se 1. julija z motorji Andura odpravijo na 14.000 kilometrov dolgo pot, ki jili ho vodila prek Italije, Francije in Španije v Maroko in Tunizijo. Motorje bi radi preizkusili tudi na vročem saharskem pesku in se po enem mesecu pustolovščin vrnili v Novo mesto. Ta čas so fantje že pripravljeni, svoje rohneče stroje bi radi še "okrancljali" z nalepkami, zalo iščejo pokrovitelje. (Foto: Nataša Stubler) PSI PRED SODNIKI - Kinološko društvo Novo mesto je v soboto na pasjem vežbališču na Grabnu pripravila izpite, za pasemske športne in druge pse. Več kot 20 psov in njihovih lastnikom je pred budnim očesom sodnika moralo pokazati nekaj vaj iz poslušnosti: vodenje na vrvici in brez nje, sedenje in ležanje, prinašanje predmeta in drugo. Vsi psi so uspešno opravili to prvo preizkušnjo, za kar gre zasluga tudi uspešno opravljenemu tečaju, dani društva že za L september načrtujejo novo malo pasjo šolo in nadaljevalni tečaj. (Foto: J. P.) NOVO MEŠČANI USPEŠNI NA MARKETINGU 93 - V Marketing klubu, ki je hkrati z Podjetniškim sejmom potekal na Gospodarskem razstavišču od. 31. maja do 3. junija, so se uspešno predstavili tudi Novomeščani. Poleg Triatlonskega kluba in Eko projekta, Dolenjskega lista, ki se je skupaj s še tremi pokrajinskimi časopisi predstavil s skupnim projektom Slovenske počitnice, je bil uspešen tudi Studio za avdiovizualne komunikacije LogiCom. Petčlanski kolektiv pod vodstvom Andreja Virca trži predvsem multimedijo, brez katere si dandanes kar ne moremo predstavljati izvedbe seminarjev, kongresov in predstavitev. V tovrstni ponudbi so pivi v Sloveniji, ustreznost multimedijskega komuniciranja pa potrjujejo uspešno izpeljani projekti in priznanja naročnikov. & li/f«Uu^tccr tujo/ BILI SMO V STIČNI IN NA MULJAVI Najprej smo sc odpeljali v Stično, kjer smo obiskali samostan. Prijazni pater Bernard nas je vodil po njem in nam pripovedoval zanimivosti. Peljal nas je tudi v cerkev - baziliko. V njej nam je zaigral na orgle, ki so čudovito zazvenele. Po križnem hodniku smo sc sprehodili po samostanu. Nato smo odšli še v del, kjer imajo razstavo različnih zbirk predmetov: cerkvene dragocenosti, stare knjige, rokopise, urbarje, bogato Kozlcvčarjevo zbirko, maketo samostanskih objektov, zemljevid posestev, ki so bili nekdaj last samostana. KATARINA VERBIČ 6. r., liter. - novin. krož.ck OŠ Veliki Gaber SEBASTIJAN IN URŠKA V DESETIH PLESIH KRŠKO - Sebastijan Vodlan in Urška Klakočar iz krškega Društva za plesno dejavnost sc bosta to soboto udeležila državnega prvenstva v kombinaciji desetih različnih plesov v Ljubljani. Tekmovalci bodo plesali 5 standardnih in 5 latinskoameriških plesov. In še ena novica iz tega društva: njihova članica Simona Radkovič je v Srednji baletni šoli v Ljubljani opravila izpite za pivi razred baletne šole. TEKMOVALI SO MARIBOR - Na Pedagoški fakulteti je bilo 5. junija državno tekmovanje mladih tehnikov tehnično raziskovalnih in proučcvalnih panog. Udeležilo se ga je 11 regionalnih ekip z 247 tekmovalci in 97 mentorji iz več kot 100 slovenskih osnovnih šol. Svoje znanje in izdelke so prikazali v 15 tekmovalnih panogah. Med predstavniki dolenjske regije so sc dobro odrezali tudi učitelji. V nalogi Novi učni pripomočki sta prvo in drugo mesto za svoje izdelke prejela Janez Sovič iz OŠ Bršljin in Jelena Pelko iz OŠ Center v Novem mestu. V tehnični nalogi - Ogled proizvodnega procesa - seje dobro uvrstil Boštjan Bobič iz Šmarjete, pri izdelovanju makete je bil spreten Matej Korbar iz OŠ Bršljin, v tradicionalni tehnologiji pa predstavniki OŠ Krmelj. 900 MLADIH GASILCEV STOPIČE - V počastitev 80-lct-nicc obstoja je gasilsko društvo pripravilo tekmovanje za memorial Matevža Haccta. Nastopilo je 84 ekip z blizu 900 tekmovalci. Pionirji so tekmovali v vaji z brentačo in v PROJEKTNA NALOGA O ČIŠČENJU PITNE VODE - Učenci 7. razredov osnovne Jote Stopiče so pri [Hinku kemije v petek, 4 junija, izvedli projektno nalogo z naslovom Čiščenje pitne vode, odpadnih voda in zmanjševanje vsebnosti žveplovega dioksida v izpušnih plinih termoelektrarn. Delo je potekalo v učilnici in na objektih novomeške Komunale. Ustavili so se tudi v novomeški centralni čistilni napravi v Ločni. (Feliks Orel, Stopiče) SUHORSKA SOI A JE Pl.ESA! A - Stihorska podružnica metliške osnovne šole je minulo soboto predstavila staršem 42 učencev od L do 4. razreda delo v tem šolskem letu. Moto odprtega dneva je bil “moji hobiji”, kulturni program pa je potekal pod geslom “Šola pleše” (na fotografiji). Vse koreografije so pripravili trije učitelji, ki poučujejo na šoli. Vložili so veliko truda, za kar so jim bili starši zelo hvaležni.(Foto: M.B.-J.) DOBRODELNI KONCERT - Ansmbel Vikend v novi sestavi (z leve proti desni) Aleš Bombek - kitara, Marko Mrežar - bas kitara, Ciril Dolinšek - pevec, Aleš Breznikar - bobni in Jure Šalamon - klaviature, bo pripravil v petek, II. junija, ob 19. uri v športni dvorani Radeče v sodelovanju s Karitas dobrodelno akcijo za pomoč 3-letnemu Mitji Kočevarju iz Radeč, ki bi moral na zahtevno in drago operacijo v London zaradi prirojene srčne napake. Nastopili bodo MoPZ Papimičar, MoPZ Sopota, Me PZ Primož Trubar, MePZ OŠ Radeče, pihalni orkester radeških papimičariev in mažoretke iz Radeč, glasbena in osnovna šola Radeče, vrtec Radeče, aitsmabcl Cvek Slovenski odmev. Program bosta vodila Bogdan Bamvič in Renata Žnidar. TELEVIZIJSKI SPORED prenašanju vode z vedri, mladinci pa v suhi vaji z motorno brizgalno in štafeti z ovirami. Izidi tekmovanja: pionirji: 1. Kamence, 2. Otočec, 3. Gabrje; pionirke: L Orešje, 2. Stranska vas, 3. Mirna Peč; mladinci: 1. Ratež, 2. Mirna Peč II, 3.Mir-na Peč I; mladinke: 1. Dolenja Straža, 2. Škocjan, 3. Ratež. ZANIMIV OBISK Vsak dan uporabljamo najrazličnejše predmete, za katere pa sploh ne vemo, kako jih izdelujejo. Zato smo si ogledali, kako nastane avtomobil. V novomeškem Revozu so nas razdelili v skupine in nam dodelili vodiče. Pokazali so nam, kako iz pločevine stiskajo posamezne dele, kako sestavljajo avtomobile. Ogledali smo si tudi, kako jih barvajo; njihova lakirnica je ena najsodobnejših v Evropi. BRANKA AHLIN 7. r., novin. krožek OŠ Šentrupert LITERARNI VEČER 28. maja ob 20. uri smo v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah učenci 8. razreda pripravili literarni večer. Nanj smo sc pripravljali že mesec prej. Pesmi in spisi, ki smo jih napisali, smo brali učenci, ki smo osem let tekmovali za bralno značko. Prisluhnili smo tudi glasbi in si ogledali ples. Obiskala sta nas ugledna gosta Janko Orač in Marjanca Kočevar - Colarič. NATAŠA PIFOLT Mladi novinar Dol. Toplice SREČANJE MLADIH PLESALCEV V soboto, 29. maja, smo imeli v Novem mestu v šport ni dvorani pod Marofom srečanje mladih plesalcev Dolenjske. Udeležili smo sc ga tudi učenci iz krmcljskc osnovne šole. Šolo je zastopalo kar 9 parov, in sicer 5 parov iz 1. in 2. razreda ter 4 pari iz 4. razreda. Najprej smo vsi tekmovali v 1/16 finala, nato smo sc vsi uvrstili v 1/8 finala, zelo dobri pa so sc uvrstili v četrt finale. S plesnim tečajem letos učenci nismo bili hudo zadovoljni, saj g. Vovka večkrat ni bilo. Tako sc učenci sploh nismo naučili vsega tistega, kar so znali drugi sovrstniki. Najuspešnejši so bili: Lovro Blatnik in Jasna Podlogar, Judita Knez in Dejan Kordiš, Uroš Zupan in Marjana Mirt, Gorazd Resnik in Lucija I ločevar, Lojzi Bastardi in Tina Meserko. Dopisniki iz nižje stopnje OŠ Krmelj Končno športna zveza še v Metliki Predsednik Jože Mozetič METLIKA - Sredi maja se je 13 metliških športnih klubov m društev povezalo v športno zvezo. V Metliki so med zadnjimi v Sloveniji ustanovili tovrstno zvezo. Na ustanovni skupščini, ki sc je je udeležil tudi sekretar športne zveze Slovenije, so imenovali sc-dcm-člansko predsedstvo. Predsednik je postal Jože Mozetič, podpredsednik Stanc Brodarič, tajnik Milan Travnikar, predsednik strokovnega sveta pa Slavko Orlič. Vsi bodo svoje delo opravljali neprofesionalno. “Na ustanovnem zboru smo veliko govorili o tekmovalnem športu. Sedaj imajo tekmovalce le v nogometnem in kegljaškem klu- Jože Mozetič bu ter v kolesarskem društvu,” pravi predsednik Mozetič. “Vedno bolj pa sc v naši občini povečuje zanimanje za rekreativni šport. Zato bo ena pomembnejših nalog zveze ustanavljanje novih društev, za začetek na primer teniškega.” Mozetič pohvali, ker je v letošnjem občinskem proračunu namenjenega za šport nekoliko več denarja kot pretekla leta. Pristavlja pa, da zlasti pri razvoju tekmovalnega športa pričakujejo pomoč podjetij in drugih sponzorjev, saj brez tovrstne pomoči ni moč računati na vidnejše uspehe. V zadnjem času je bilo v metliški občini zgrajenih ali obnovljenih več športnih objektov. “Naša naloga bo, da naredimo seznam vseh teh objektov ter rešimo vprašanje lastnine. Metliški šport bo veliko pridobil z ureditvijo prostorov v športni dvorani, kjer bo imela sedež tudi športna zveza,” pravi Mozetič. M.B.-J. ČETRTEK, 10. VI. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.15 TELETEKST 10.0(1 VIDEO STRANI 10.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 18/52 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 15.50 OČI KRITIKE, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 1/13 21.31) TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 ON IN ONA, amer. naniz., 13/1.3 23.10 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 9/11 SLOVENIJA 2 14.45 '- 22.40 Teletekst 15.00 Video strani - 15.10 Tedenski izbor: Kolesarstvo; Limonada z mcnlo (franc, film); 17.25 Sova (ponovitev): V športnem duhu (amer. naniz., 10/15); 17.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa (8/11) - 18.45 Zc veste? -19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Usoda je tvoje delo: Portret akademika prof. A. Peterlina - 20.55 Umetniški večer: Dve' režiserki: Balbina Batelino Baranovič, Barbara Hieng Samobor - 21.45 Kolesarska dirka Giro d llalta - 22.10 EP v jadranju (reportaža iz Portoroža) PETEK, 11. VI. SLOVENIJA 1 8.15 - 1.00 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR 9.00 BATMAN, 21. epizoda 9.25 LEDENA PALAČA, franc, film 11.45 ŽE VESTE 12.15 USODA JE TVOJE DELO: PORTRET AKADEMIKA PROF. A. PETERLINA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovilev 13.15 UMETNIŠKI VEČER - DVE REŽI-SERKI 16.00 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK I 17.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 SMRT PO SMRTI, anter. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 UUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 5. epizoda amer. naniz. 13.00 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA (angl. naniz., 10/11) 23.55 NOTRANJI GLASOVI, amer. nadalj-, 3/4 SLOVENIJA 2 15.15 - 0.10 Teletekst 15.30 Video strani - 16.05 Tedenski izbor: Kolesarska dirka; 16.30 Gozdarska hiša Falkcnnu (nemška naniz., 1/13); 17.20 Sova (ponovitev) -18.45 Znanje za znanje: Učite sc z nami - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija - 22.0(1 Večerni gost - 23.00 Kolesarska dirka Giro d Italia - 23.40 EP v jadranju (reportaža) SOBOTA, 12. VI. SLOVENIJA 1 8.15 - 1.20 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI Napnite usesa! Lo soboto sc bo pa zares splačalo. To soboto bo naša oddaja Glasba je življenje nekaj posebnega. Tudi gost bo nekaj posebnega in nagradna igra prav tako. Če boste dobro prisluhnili naši sobotni oddaji in v njej razvozlali kriminalno kriminalko, boste lahko prišli celo do enodružinske hiše Jelovice ali pa do motocikla Liqui moly choppcr Yamaha ali do kakšne druge res imenitne nagrade. Vključili sc bomo namreč v igro Nedeljskega - Postanite sam svoj inšpektor! Bralci Dolenjskega lista boste imeli določeno prednost, saj vam bom razkrila nekaj pomembnih podrobnosti iz sobotne nagradne kriminalke. Neznan zlikovec je sredi belega dne vlomil v nabito polno blagaj- 8.50 TEDENSKI IZBOR: 8.50 RADOVEDNI TAČEK 9.05 OSCAR JUNIOR 9.15 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 10.50 PET PRIJATEUEV, 11/13 11.15 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 12.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČIIA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST 15.25 SMRT PO SMRTI, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK I 17.10 SVET ODKRffU, amer. poljudno/tian. serija, 11/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.35 POGLEJ IN ZADENI 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOVA: FREEBIE AND THE BEAN, amer. film SLOVENIJA 2 11.45 - 0.10 Teletekst 12.00 Viden strani - 12.30 Tedenski izbor: Človek in glasba: Mozart (7. oddaja); 13.25 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (5. epizoda); 13.55 Vrnitev Sherlocka Holmesa (10/11) -14.50 Športna sobota -18.50 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 8/25) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 211.10 Studio City • 21.10 Pogubno okolje (angl. nadalj., 1/3) - 22.05 Sobotna noč: Videonoč - EP v jadranju (reportaža) NEDELJA, 13. VI. SLOVENIJA 1 8.15 - 23.55 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.55 OTROŠKI PROGRAM 8.55 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.45 HUCKI.EBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATEUI, 14/26 10.10 NONNI IN MANNI, nemška nadalj., 3/6 11.00 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CEDE 93 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMIJA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI 13.00 POROČILA 13.05 KRAIJ VETRA, angl. film 16.05 OGNJENO DREVJE TINKE, angl. nadalj., 7/7 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ZADEVA DOMINICI, franc, film 19.05 RISANKA 19.10 LOTO 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH M) 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 7/12 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA HAL ROACII PREDSTAVUA, amer. naniz, 14/29 (ČB) VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 11/11 SLOVENIJA 2 11.45 - 23.3(1 Teletekst Opomba: Športna nedelja: kasači; EP v rokometu; kolesarska dirka; EP v košarki (ženske); F-l (posnetek po športnem pregledu) 12.00 Video strani - 12.35 Tedenski izbor: Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj, 10/10); 13.24 Križkraž; 14.25 Poglej in zadeni - 15.25 Športna nedelja -19.18 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Letališče (amer. film) - 22.35 Športni pregled PONEDELJEK, 14. VI. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.15 TELETEKST 10.50 VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 BATMAN, 22. epizoda amer. naniz. 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 7/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE no firme Klump import cxport in kronska priča sc spominja, da je med vlomom nekdo igral na zelo milozvočen inštrument, in to, kot se bo pokazalo kasneje, zato, da bi preusmeril pozornost in preglasil ropot pri vlamlanju v blagajno; Žal pa priča ni preveč glasbeno podkovana, in tako ne ve, za kakšen inštrument naj bi šlo. Zvok tega inštrumenta vam bomo seveda v naši oddaji predvajali; naj vam zaupamo, da boste morali izbirati med violino, harfo in trobento. Prisluhnite torej v soboto naši oddaji Glasba je življenje na novomeškem Studiu D! Oddaja bo res nekaj posebnega. In gost prav tako... Simona H20 12.10 SVET ODKRITIJ, 11/11 13.00 POROČIIA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN ŠPORTNI PREGLED 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SVET NA ZASLONU 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SO LETA MINILA, angl. naniz, 2/13 TAJNI USLUŽBENEC, angl. nadalj, 1/3 SLOVENIJA 2 14.15 - 23.00 Teletekst 14.30 Video strani - 15.05 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60, Obzorja duha (ponovitve) -17.35 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (14/29); Vrnitev Sherlocka Holmesa (11/11) - 18.50 4 X 4 - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma sleza - 20.30 Molicrov teden v Drami (prenos) - 21.30 Po sledeh napredka - 22.00 Pro & contra -23.1X1 Brane Rončel izza odra TOREK, 15. VI. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 PAMET JE B01JŠA KOT ŽAMET 10.45 OTROŠKA ODDAJA 11.00 4 x4 11.30 PO SLEDEH NAPREDKA 12.00 MOLIEROV TEDEN V DRAMI 13.00 POROČILA 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 SOBOTNA NOČ 15.00 VIDEONOČ 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 15/26 OSCAR JUNIOR LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.45 GORE IN IJUDJE 21.50 KRONIKA, kanadska dok. serija, 9/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, angl. naniz, 15/18 TAJNI USLUŽBENEC, angl. nadalj, 2/3 SLOVENIJA 2 15.15 23.40 Teletekst 16.30 Video strani -16.05 Tedenski izbor: Svet na zaslonu; Ljudje in zemlja -17.15 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz, 2/13); Tajni uslužbence (angl. nadalj, 1/3) - 18.45 Iz življenja za življenje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Trije semestri (švedska nadalj, 4/4) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Vidcošpon - 22.25 Orion - 22.55 Svet poroča SREDA, 16. VI. SLOVENIJA I 9.45 - 0.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 BATMAN, 23. epizoda 10.55 VIDEOŠPON 11.35 IZ ŽIVIJENJA ZA ŽIVUENJE 12.05 KRONIKA, 9/12 12-30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 7/12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.35 TEDENSKI IZBOR TRIJE SEMESTRI, švedska nadalj, 4/4 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA ILONA IN KURTI, avstrijski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT . 22.45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz, 11/15 TAJNI USLUŽBENEC, angl. nadalj, 3/3 SLOVENIJA 2 14.15 - 23.10 Teletekst Opomba: 20.10 Športna sreda: NBA košarka; športni film 14.30 Video strani - 15.05 Tedenski izbor: Gore in ljudje; 16.05 Omizje -17.20 Sova (ponovitev): Alo, alo (15/18); 17.50 Tajni uslužbenec (angl. nadalj, 2/3) - 18.45 Analitična mehanika (amer. izobraž. serija. 19/52) - 19.15 J V nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.00 Opus DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj GLASBA JE itvumsjš r ll L l/l TEHNIČNA TRGOVINA IN MONTAŽA INSTALACIJ Novo mesto, Bršljin 21, tel. 068/27-197, fax. 068/323-209 iSksm RADIATORJI EVROPSKEGA PROIZVAJALCA EVROPSKA KAKOVOST SLO ATEST 5 LET GARANCIJE KONKURENČNE CENE RABATI ZA TRGOVINE in material za: VODOVOD IN KANALIZACIJO CENTRALNO KURJAVO PLINSKO INSTALACIJO ELEKTRIKO BARVE - LAKI V primeru, da vam izvedemo tudi montažo centralne kurjave, plina ali vodovoda, PLAČATE SAMO 3% DAVKA. Pomladi, ko običajno urejamo in prenavljamo svoj bivalni prostor, delovno sobo ali kabinet, morda razmišljamo tudi o ekonomičnejši izrabi prostora, zamenjavi dotrajanega ali morda že dolgo- ■ časnega pohištva, skratka o funkcionalno, sodobni in lepi opremi pohištvo iz programa DAN in FRANCI s sestavljivimi regali iz masivnega smre- pohištvo iz programa DAN FRANCI s sestavljivimi regali iz masivnega smrekovega lesa, harmonika, drsna in preklopna vrata različnih dimenzij, izdelava in dobava vseh) vrst lesenih oblog tal, sten in stropov, izdelava in dobava pregradne stene in pohištva po naročilu Bankam, šolam, vrtcem in vsem ostalim pravnim ustanovam nudimo pogodbeno vzdrževanje skozi vse leto Za nakup naših izdelkov pokličite trgovino PIONIR-PIMEX na tel (068) 321-826 ali pa obiščite razstavno-prodajm prostor v Cegelmci tel. (068) 323-147,323-119 (odcep nasproti trgovine KZ Krka v Bršljmu), za storitve vzdrževanja pa Pionir program lesnih izdelkov, d.d., Kettejev drevored 37, tel.: (068) 323-189 Pokličite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi! J [JSO^D^DOra časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče Novo pod Gorjanci Bistro Kaval Brusnice Otvoritev v četrtek, 10. junija, ob 16. uri. Pridite in poskusite PIZZO KAVAL! AGROIMPEX Novo mesto, d.o.o. notranja in zunanja trgovina 68000 Novo mesto, Muzejska 3 tel./fax. 0038 68 21-407 Dir. tel. 0038 68 23-591 zaposlimo v redno delovno razmerje — komercialista za domači trg ZAHTEVAMO: — znanje komercialista ustrezno V ali VI stopnji zahtevnosti — delovne navade in izkušnje s področja komercialnih poslov NUDIMO: — redno zaposlitev in zelo stimulativni dohodek Informacije po tel.: (068) 23-591 ali 21 -407 Rok za prijavo 7 dni po objavi. razgovor6 b°m° V roku 5 dni P0 PreJemu vloge povabili na Cldfiotik PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68250 BREŽICE Valvazorjeva 37 Tel/Fax 0608/62-220 Mobitel 0609/612-999 OPEL CORSA 93 18.600 SEAT IBIZA 93 19.300 Nudimo ugodno bančno posojilo in leasing za vozila ŠKODA, VW, OPEL, ROVER in SEAT. Ugodno: VW PASSAT, dobavni rok 10 dni. ŠPORTNI TEDNIK štaPM EE časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _____________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: .____________________________ Naslov: _____________________________________________________ Podpis naročnika: u G O D N O nnGT bUteati - sistemi nove generacije tel.: (063) 701*225 fax: (063) 701*033: strojna oprema, programska oprema, grafika, multimedija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje IIP RAČUNALNIKA RAM 40 MR J&JUL 105240 120 MRL, 115920 IZCLMfl. 122400 240 MRL 149400 425^ MR 242760 307080 326280 351600 388 SX 25 1 MB 97200 3MPX 33114 KB 386DX 401128 KB -2_MB 2 MB 113880 119880 131880 138000 165360 116880 122880 134880 141000 168360 486DX 33/256 KB 4 MB 189600 200400 205200 232800 486DX2 50/256 KB 4860X2 66/256 KB -4MBj 4 MB — 208800 235200 220200 225000 252600 246000 250800 267840 DISKETE DS/DD DS/HD BASF EXTRA 3.5“ 144 227 BASF EXTRA 5.25' 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA oanovna plošča, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 x aer. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi dlak CJUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohišje mini towe- z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY a SLO znaki Iščemo ambicioznega ekonomista starosti do 35 let za kusnje na trgovskem in finančnem področju. Izbranemu kandidatu bomo omogočili nakup deleža nodietia ter ustrezno izobraževanje. . Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih poslovnih aktivnosti 68000eN 8 dn6h P° °biaV'113 naSl°V: M0DUL d 0 ° ' Zal°9 21 ■ OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da sta po sklepih Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetih na seji dne 4 5 1993 (sklepa objavljena v Uradnem listu RS št. 24/93 z dne 14. JAVNO RAZGRNJENA ' NA^RT^dKALN^cIsTE^OL^—PANGR^GRM— GABRJE Z AVTOBUSNO POSTAJO GABRJE kot sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 ter II. OSNyTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA LOKALNE CESTE DOLZ—PANGRC GRM-GABRJE Z AVTOBUSNO POSTAJO GABRJE v času od 21. maja do 20. junija 1993 v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2 I. nadstropje, ter — v prostorih krajevnih skupnosti v Dolžu, Stopičah in Gabrju. JAVNA OBRAVNAVA osnutkov navedenih dokumentov bo v: — KS DOLZ: v torek, 15. junija 1993,ob 20.00 uri v osnovni šoli v Dolžu; — KS STOPIČE: v sredo, 16. junija 1993, ob 20.00 uri v prostorih krajevne skupnosti v Stopičah; — KS GABRJE: v četrtek, 17. junija 1993, ob 20.00 uri v kulturnem domu v Gabrju. Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pri-pombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bo navzoč tudi izdelovalec osnutkov dokumentov, ki bo dokumenta podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto 1 ------------------------------------------------------------ TOM, tovarna opreme, d.d., Mirna objavlja prosto delovno mesto vodja proizvodnje v SPE Avtokonfekcija za nedoločen čas Pogoji: srednja izobrazba tekstilno-konfekcijske smeri, trimesečno poskusno delo. Zaželjena je višja izobrazba tekstilno-konfekcijske smeri in delovne izkušnje na področju vodenja tekstilne proizvodnje. Nastop dela je možen takoj. Kandidati naj pisne prijave z dokazili v roku 15 dni pošljejo kadrovski službi TOM, d.d., Mirna, Cesta 3. bataljona VDV 41, Mirna. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. v------------------------------------------------------------/ Ne zamudite! 11. junij — dan odprtih vrat za vse, ki iščete nov poslovni prostor v Metliki Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovnem centru Metlike prodamo ali oddamo v najem poslovne prostore, primerne za trgovsko in vse vrste storitvenih dejavnosti. Nudimo ugodne prodajne cene in možnost obročnega odplačevanja. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 11. junija, od 8. do 12. ure. Na voljo vam bodo strokovnjaki za področje nepremičnin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB — NEPREMIČNINE & LEASING D.O.O. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061/313-231, telefaks: 061/121-202 PE MARIBOR Ljubljanska 9, telefon: 062/35-564, 062/32-559 jiiS«!!^ S KB - n e pre m i čnin e & leasing d.o.o. NOUA Mešam pevski zbor PIONIR pripravlja v sodelovanju z ženskim pevskim zborom iz Ptuja KONCERT ki bo v soboto, 12. junija 1993, ob 20. uri v Osnovni šoli Stopiče pri Novem mestu. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske pesmi na ta priljubljen večer. fr^nr^ir^nfr^i B OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. priporoča obisk trgovine MODUL Zalog 21,68001 Novo mesto tel.: 068 / 22 - 855 delovni čas: vsak dan od 7 -19 ob sobotah od 7 -13 Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši! - modularni blok 41 SIT / kom - apno 330 SIT / vreča - cement 495 SIT / vreča - mivka 347 SIT / vreča - Schiedel dimnik (20 cm) 3.233 SIT / trn - mreže armature 9 X 6 3.752 SIT /m - zidak navadni NF 1/1 33 SIT / kom - zidak §ilikatni, I. ki. 47 SIT / kom - zidak silikatni, II. ki. 33 SIT / kom - bobrovec 44 SIT / kom - keramične ploščice od 580 SIT / m2 - sifoni od 504 SIT/kom - pomivalna korita od 3.700 SIT / kom - splahovalnik LIV 3.740 SIT/kom - beltop 0.9 I 753 SIT / ročka - belton 0.9 I 543 SIT / ročka - lesoton 0.9 I 422 SIT/ročka pocinkana cev 1/2'” 883 SIT / kom samokolnica 4.961 SIT / kom trajnožareči štedilnik 38. 280 SIT / kom - sanitarna keramika in armature Po tovarniških cenah nudimo peči in cisterne ITPP Ribnica; stavbno pohištvo Mizar Volčja draga in Liko Vrhnika; lepenko, izotem V3 in V4, izotekt V3, bitumen Izolirke in barve Juba. Možnost plačila na 3 čeke in kartico Activa. Organiziramo dostavo na gradbišče. iiqodNO RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 K——3 m n CZ 25 PC RAČUNALNIK 386 sx/33/80 M OSNOVNA PLOŠČA 386sx/33 SVGA KARTICA 512 KB AT l/O CARD (2s/2p) AT (IDE) BUS KRMILNIK GIBKI DISK 5 1/4", 1,2 MB TRDI DISK CONNER 80 MB OHIŠJE MINI TOWER +200 W TIPKOVNICA CHtCONT VGA MONOCHROM MONITOR 2 M DRAM MEMORV , samo 92.697 sit (s prometnim davkom) (fr ROLETARS7VO • IZDELOVANJE ŽALUZIJ KOVINSKI PREDMETI 68000 NOVO MESTO • Žabja vas 47 • telefon: (068) 23-673 Se priporočamo! Mercator-Kmetijska zadruga “Suha krajina”, z.o.o. Žužemberk Grajski trg 3 OBJAVLJA na podlagi pravilnika o načinu in postopku oddaje gradbenih objektov (izvedba del Uradni list RS št. 27/85) JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za izvedbo agromelioracijskih del na območju Žužemberk, desni breg II. 1. Investitor M-KZ "Suha krajina”, z.o.o., Grajski trg 3, Žužemberk. 2. Predmet razpisa: izvedba agromelioracijskih del na področju Žužemberka. 3. Podrobnejše informacije o izvajanju projekta Žužemberk, desni breg II, lahko ponudniki dobijo pri investitorju. 4. Predvideni pričetek del je 1.8.1993. 5. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - cena za delovno uro hidravličnega kladiva - cena za delovno uro kopača - reference pri izvajanju enakih ali podobnih del - ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 6. Interesenti morajo oddati ponudbe vključno 8. dan po objavi tega razpisa na naslov: M-KZ “Suha krajina”, 68360 Žužemberk, Grajski trg 3. Odpiranje ponudb bo 3 dni po izteku razpisnega roka na sedežu investitorja. 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa in izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 5 dneh po odpiranju ponudb. ADRIA CARAVAN, d.d. Novo mesto Zagrebška 20, Novo mesto objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odprodajo oziroma oddajanje v najem opreme, potrebne za snemanje na mikrofilm. Največji možni format je A0. Inv.št. Naziv osnovnega sredstva 106641 Pretočna kamera Kodak 4584 106642 Transf. Draxler Wein, tip S1000 106643 Čitalnik, tiskalnik za filme Kodak 106644 Transf. Draxler tip S 1000 106645 Čitalnik tiskalnik za mikrofilme 106646 Polnilnik žepkov Kodak 106647 Naprava za razvijanje filmov Kodak 106648 Duplicirna naprava Kodak 106649 Jeklenka za amoniak 106651 Transf. tip A500 Draxler Wien 106652 Merilec gostote Machbet 106653 Mešalna baterija s termostatom 106654 Koračna kamera Kodak 106655 Transf. tip 374217 Draxler Wien 110044 Mikročitalnik DL 5.2 318154 110317 Omara KO-mifj 110318 Omara KO-mifj 110319 Omara KO-mifj 110324 Omara KO 7L 110325 Omara KO 7L 110326 Omara KO 7L Na zbiranju ponudb lahko sodelujejo tako pravne kot fizične osebe. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (068) 323-202 int. 320, g. Zorko. Pismene ponudbe pošljite vTs dneh po dnevu objave na naslov: ADRIA CARAVAN, d.d., Zagrebška 20, 68000 Novo mesto, s pripisom “Zbiranje ponudb”. sl DNEVI NOVOTEHNE OD 2. DO 20. JUNIJA 1)0 30% POPUSTA Ne zamudile izredne priložnosti v prodajalnah NOVOTEHNE. Cene so znižane skoraj vsemu tehničnemu blagu/ • Material široke potrošnje •G ra d h en a k e ra m i k a • liela Irlinika • Akustika •Orodje • Ha tre UGODNE CENE, STROKOVNO SVETOVANJE, ORGANE/.IRAN P REVO'/.' Popust velja pri gotovinskem nakupu nad 3000 SEF. Nakup je možen na čeke 1+4 in na potrošniško posojilo. V prodajalnah bomo r lem obdobju organizirali predstavitve proizvodnih novosti poslovnih partnerjev. Vsi, ki boste ceneje nakupovali, boste za vsak nakup nad 3000 SIT prejeli kupon in hkrati sodelovali r nagradni igri. Nagrade: •Motorno kolo 00 ccm - scooter • Pralni simi Gorenje • Kolo •Električno ročno orodje Blackčš Decker • Mah gospodinjski aparati Gorenje NAJ ŽIVIJO DNEVI NOVOTEHNINI Obiščite poslovalnice Novotehne | i iinirnriiruu * v Novem mestu, Metliki, Trebnjem ali Krškem. IlUVU I LllllA Z. Kaj je DIAMOND? Kako priti do DIAMOND proizvodo v ? Kako najbolje uporabiti DIAMOND proizvode? Kako postati zastopnik DIAMOND? Kako se včlaniti v DIAMOND Card Club? Kje izkoristiti DIAMOND članske popuste? Katere prednosti ponuja DIAMOND znak kakovosti? Vaše oko bo opazilo odgovor že v vprašanjih. Vaša roka ho zavrtela številke I\ v 061 445 179 061 445 150 062 512 372 062 511 780 063 411 181 063 411 171 in z veseljem Vam bomo postregli z jasno izbrnšenimi odgovori. /čttjJOEnjj ČISTA SENZACIJA Zahvaljujemo se vaščanom in sorodnikom za podarjeno cvetje, zdravniku, duhovniku za tolažilne obiske na domu in lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Po dolgi in težki bolezni je v 62. letu umrl naš brat in nečak IVAN VIDMAR Češnje vek 13 ZAHVALA Ob boleči izgubi smo dolžni besede zahvale vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, posebno Francu Jožefu za nesebično pomoč, sodelavcem podjetja Dolenjka za pomoč pri organizaciji pogreba, OS Šentjernej, govornikoma za besede slovesa in g. župniku za pogrebno slovesnost. Hvala vsem za podarjeno cvetje, vence in sveče in za osebna in pisna sožalja. Žalujoči: vsi njegovi IVAN ZORAN V 41. letu starosti je nepričakovano odšel od nas dragi brat, stric in bratranec iz Herinje vasi 27 ZAHVALA NENNNBMNBHBBi z Mestnjih njiv 15, Novo mesto Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, podarili vence, cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Posebej hvala dr. Krese-tovi in patronažnim sestram za lajšanje bolečin v času bolezni. Vsi njegovi V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče, dedi, tast, brat, stric in svak VINKO KEBELJ ZAHVALA ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in brat FRANC GODINA iz Dol. Stare vasi 52, Šentjernej ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil RUDOLF KOVAČIČ z Dobličke Gore 23 pri Črnomlju ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta ALOJZIJA BREGAR rojena Hočevar iz Križa Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjene vence, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedom Hostovim, Pucljevim, Pavličevim in Minki Hosta, JP Ljubljana- PE Novo mesto, nadz. Šentjernej, Retourju in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi, ki so ga imeli radi Prisrčno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pa za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala prijateljem lovcem za spremstvo k poslednjemu počitku in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Ob izgubi se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, duhovniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče ANTON KASTREVEC iz Sred. Laknic 11 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Mikčevim in družini Erpič kakor tudi dr. Anici Dolenšek - Berginc, patronažni sestri Zdenki za obiske na domu, kolektivom Iskra Mokronog, Plastoform, Temenica, GD Mokronog in Litostroj. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Zlatka, Milena, Zvonka in Fani z družinama ter ostalo sorodstvo Draga mama, zdaj počival trudna v tihi zemljici, a nas srce tako boli, saj ne moremo verjeti, da več le ni. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice MARIJE OBERMAN iz Drašič se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem,sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam lajšali bridkost slovesa, izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvala tudi nekdanjim sodelavcem in prijateljem s šol Ajdovec, Dvor in Žužemberk. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju iz Metlike, dr. Videtiču in dr. Žalčevi ter osebju interne bolnice v Novem mestu, zlasti dr. Čehovi, metliškemu g. župniku za skrb in tolažbo v zadnjih dneh in lep obred. Posebej se zahvaljujemo sosedom ter bratrancu Marjanu in njegovi ženi Dragici. Vsi njeni Drašiči, Kočevje, Srednji Lipovec, Ljubljana, 3. junija 1993 Od nje smo se poslovili 3. junija 1993 na pokopališču Otočec. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv Hotela grad Otočec ALOJZIJA KOPLENIK Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša sodelavka OSMRTNICA iz Ždinje vasi 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Žahvala GD Ždinja vas in Kamence, Cestnemu podjetju Novo mesto, No-voleksu tkalnici, OŠ Center in obema govornikoma. Posebno se zahvaljujemo g. župniku iz Otočca za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Jože in Izidor, hčerka Mojca z družino in ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal Smrt te vzela je prerano, a v tlakih srcih boi ostal V 52. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE JURSIC ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani. Zahvaljujemo se MPZ Revoz iz Novega mesta in oktetu iz Ljubljane za zapete pesmi ter g. Kranjčiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek, tast, brat, stric ALOJZIJ RAUCH iz Semiča 88 a ZAHVALA ni več, nismo bili sami, z nami ste bili sosedje, sorodniki, znanci in prijatelji. Zahvaljujemo se vam za ustno in pisno izraženo sožalje. Posebna hvala vsem, ki ste pokojnemu poklonili toliko lepega cvetja, sveče in darovali za sv. maše, Rudijevim in Jožetovim prijateljem kakor tudi Jožetovim sodelavkam ter vaščanom Kostanjka. Hvala govorniku ZB Krško g. Kukovičiču za ganljive besede slovesa, g. kanoniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Brestanice ter vsem, ki ste našega dragega ata v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi V dneh, ko smo se morali sprijazniti z bolečo resnico, da našega dragega moža, ata, starega ata, brata in bratranca JOŽETA DULARJA - PEPIJA (1925 — 25.5.1993) ZAHVALA V TFM TFI1NII IfAC 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI - V I klVI I ■■ftvll V ^ nnnnill l/linna nnorot ^rillTlir nnunnnr na^tm nnnr »Til a nnri/i im Ar avivwi> ■«■■■•<■■ ■> i kwhiiwm uvbbumi hm wi.wrA.bsw iuul ULUbUU UUUI U I rillU H nilUn IIIU I UMI« rt VULIUH r\ ITI L. I IU O PRODAM - KUPIM - POSEST - 2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE MW± Dolenjska banka d.d. M Novo mesto Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d., Novo mesto obvešča svoje devizne varčevalce o obrestnih merah, ki veljajo za devizno varčevanje v banki. I. Vpogledna devizna sredstva Država Oznaka valute Devizna varčevalna knjižica Devizni tekoči račun Avstrija ATS 3,50 % 2,00 % Italija ITL 6,00 % 5,00 % Nemčija DEM 3,50 % 2,00 % Švica CHF 3,00 % 2,00 % ZDA USD 1,50 % 1,00 % Ostale valute — 1,00 % Minimalno stanje na devizni varčevalni knjižici je 200 DEM ali ustrezna protivrednost v drugi valuti. II. Vezana devizna sredstva 1. Kratkoročni nenamenski devizni depoziti s fiksno obrestno mero Oznaka Depoziti, vezani nad Država valute Znesek 1 mesec 3 mesece 6 mesecev Nemčija DEM nad 1.000 6,60 % 6,75 % 6,85 % nad 10.000 6,80 % 6,88 % 6,92 % nad 50.000 6,85 % 6,90 % 6,94 % nad 100.000 6,90 % 6,94 % 6,95 % nad 500.000 6,95 % 6,97 % 6,98 % nad 1.000.000 7,00% 7,00 % 7,00 % Avstrija ATS odvisno od višine od 6,60 % od 6,75 % od 6,85 % vezanih sredstev do 7,00 % do 7,00 % do 7,00 % Italija ITL odvisno od višine od 7,00 % od 7,20% od 7,40% vezanih sredstev do 7,50 % do 7,50% do 7,50 % Švica CHF odvisno od višine od 4,75 % od 4,85% od 5,00 % vezanih sredstev do 5,10% do 5,10% do 5,10% ZDA USD odvisno od višine od 2,25 % od 2,40 % od 2,50 % vezanih sredstev do 2,55% do 2,55 % do 2,55% 2. Dolgoročni nenamenski devizni depoziti s spremenljivo obrestno mero, vezani nad 12 mesecev Oznaka Letne Država valute Znesek obrestne mere Nemčija DEM 10.000 in manj 7,00% nad 10.000 ' 7,10% nad 50.000 7,20 % nad 100.000 7,30% nad 500.000 7,40 % nad 1.000.000 7,50% Avstrija ATS odvisno od višine vezanih sredstev od 7,00 % do 7,30 % Švica CHF odvisno od višine vezanih sredstev od 5,10% do 5,45% Italija iTL odvisno od višine vezanih sredstev od 7,50 % do 7,85 % ZDA USD odvisno od višine vezanih sredstev od 2.55 % do 2,80 % 3. Dolgoročni nenamenski devizni depoziti s spremenljivo obrestno mero, vezani nad 2, 3, 4 in 5 let Država Oznaka valute 24 mes. Depoziti, vezani nad 36 mes. 48 mes. 60 mes. Avstrija ATS 7,10% 7,15 % 7,22 % 7,29 % Italija ITL 7,60 % 7.67 % 7,75 % 7,83 % Nemčija DEM 7,10 % 7,15.% 7,22 % 7,29 % Švica CHF 5,17 % 5,22 % 5,27 % 5,33 % ZDA USD 2,58 % 2,60 % 2.63 % 2,66 % Minimalni znesek vezave za vse vrste deviznih depozitov je 1.000 DEM oz. ustrezna protivrednost v drugi valuti. Vabimo vas, da se o najugodnejši obliki varčevanja pogovorite ob vašem obisku v banki Tečajna lista it. 109 z dne 7. junija 1993 Tečaji veljajo od 8. junija 1993 od 00.00 ure dalje Država Sitra fr«*™™___________________ valute Valuta Enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Fmska Francija Nemčija Grčija Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica V Britanija ZDA 036 040 056 124 206 246 256 280 no 392 528 578 620 756 826 840 955 a dolar šiling Irank/C dolar krona marka trank marka drahma krona escudo krona frank funt 1 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 75.8( 980 5J 1802 5709 2039 5789 2048.5486 6899 7930 104,4974 6150 8205 1629.7311 72.6548 1537.6189 7679 4697 170.2179 112,2527 134.7874 336.6850 88 0987 1807 9949 2045 7160 2054.7127 6920 5547 50 8868 104 8118 6169 3285 1634 6350 728734 >42 2456 7702.573 170.73( 76 2573 986 4304 337 6951 88.3630 1813.4189 2051.8531 20608768 6941 31b4 51.0395 105 1262 6187.8365 1639 5389 730920 1546.8 723 7725.6851 171.2423 112.9283 ) DOLENJSKI LIST j USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska ■ propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ^^rafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ^ tedenski [,7»7f??ET3 Četrtek, 10. junija - Telovo, Greta Petek, 11. junija - Zala Sobota, 12. junija - Ada Nedelja, 13. junija - Anton Ponedeljek, 14. junija - Elza Torek, 15. junija - Vid Sreda, 16. junija - Beno LUNINE MENE 12. junija ob 7.36 - zadnji krajec kino BREŽICE: 10.6. (ob 20.30) ameriški kriminalni film Od tod do raja. 11.6. kmetijski stroji TV 419, brane in plug prodam. Žitnik, Šmarješke Toplice 60, ® 73-288. 2282 ŽITNI KOMBAJN CLAS, 2,7 m, prodam. :t (068)50-194. 2292 RABLJEN sipov obračalnik sena prodam. Savšek, Mokronog, ® 49-596. 2296 MOTORNO ŠKROPILNICO in motorno žago 45 AV Stihi ter traktorsko škropilnico 350 I prodam. Troha, ® 73-483. 2308 ŽETVENO NAPRAVO BCS, zelo malo rabljeno, nov tip, prodam. ® (068)64-333. 2312 ZASTOPSTVO AGROMEHANIKE KRANJ * prodaja in servis škropilne tehnike, aparatov za pranje na paro in rezervnih delov. ROK, d.o.o. Dol. Paka 3, Črnomelj tel.: (068) 52-772 v________________________ J TRAKTOR ZETOR 8145, pogon na vsa štiri kolesa, star 5 let, prodam. ® (0609)612-231. 2324 AGROIZBIRA KRANJ nudi vse vrste rezervnih delov za traktorje Ursus, Ze-tor, Tomo Vinkovič, Univerzal, IMT, BCS kosilnice, akumulatorje Vesna in Topla. Cene ugodne. Dele pošiljamo tudi po jrošti. Pokličite nas na o (064)324-802. 2326 PRODAM novo nahrbtno kosilnico STIHL,tipFS220za 10% ceneje od nove. ® (068)25-909. motorna vozila LADO 1500 SL, letnik 1982, registrirano do maja 1994 prodam. Jože Grubar, Gor. Vrhpolje 77, Šentjernej. 2291 NOVOTEHNA Salon FIAT-LANCIA NOVE UGODNEJŠE CENE (V zalogi vsa vozila iz programa FIAT - LANCIA) Tel.: 068/322-006 ALFA 33 1,5 quadrofoglio, letnik 1986, lejro ohranjeno, prodam. Janez Klobučar, Uršna sela 136! 2300 JUGO SKALA, 3/90, 28.000 km, prodam. ® 23-538. 2303 Z KOMBI 850 AK, letnik 1985, in Z 128, letnik 1986, prodam. ® (068)42-250, zvečer. 2304 AMI Ljubljanska 27 Novo mesto (BTC) tel. (068) 26-010 Rent-a-car R4, Uno, R5, Clio, R19 16V, R21,Trafic furgon, Citroen 8+1. Prodaja avtomobilov Renault in Fiat. JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do februarja 1994, prodam. ® (068)59-318, dopoldne. 2305 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Zvone Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej. 2307 BMW 316, letnik 1986, prodam, v 27-921. 2311 KOMBI prodam za 2200 DEM, Olcit za 4800 DEM. * 85-894. 2319 ZASTAVO 128, letnik 1988, prevoženih 25000 km, prodam. Franc Pasar, Vrti 3, Žužemberk. 2321 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 6.94, prodam, ® (068)26-490 Andrej. ZARADI SELITVE ugodno prodam škodo favorit 135 LS, staro 7 mesecev. Ir (068)65-723. 2323 CAMPUS 5 V, črn, tonirana stekla, letnik 1991, prodam za 11.500 DEM. (ob 20.30) ter 12. in 13.6. (ob 18.30 in 20.30) ameriška romantična komedija Večno mlad. KRŠKO: 13.6. (ob 18. in 20. uri) ameriška črna komedija Smrt ji lepo pristoji. METLIKA: 11. in 13.6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zadnji skavt. NOVO MESTO: 10.6. (ob 18.30 in 20.30) ameriški film Mcditcrranco. 11. in 12.6. (ob 17.30) glasbena risanka Petelinji rock. 11. in 13.6. (ob 18.30) ter 14.6. (ob 18.30 in 20.30) akcijski triler Vstop prepovedan. 11. in 13.6. (ob 21. uri) ameriški grozljivi film Drakula. M.V. Lebanova 44, Novo mesto, ® (068)24-202. 2327 LADO RIVO 1300, karambolirano, letnik 1989, prevoženih 32.000 km, ugodno prodam. Žulič, Kostanjevica, ® (0608)60-028. 2328 ALFA 75 1,6, letnik 90, delno na kredit , ter GOLF JGL, letnik 81, prodam. ® 068/23-065. GARAŽIRAN R 5 CAMPUS, letnik 3/91, prodam. W (068)22-255, interna 304, ali (0608)88-902. 2331 Z 101,12/87, prodam. Janez Debenc, CKZ 59, Krško, ® (0608)31-421. 2332 Z 750, letnik 1985, prevoženih 45.000 km, prodam za 1.100 DEM. ® (068)42-042. 2337 126 P, letnik 1987, karamboliran, prodam. ® 27-186, f>o 20. uri. 2338 R 19 16V, letnik 1993, R trafic, letnik 1989, R 4 GTL, letnik 1991, JUGO UNO 45, letnik 1990, Z 83.10, letnik 1985, AX TRS, letnik 1987, prodam. W (068)26-010,21-834. JETTO, letnik 1986, tehnično brezhibno, prodam za 9.200 DEM. Ogrinc, Smolenja vas 7. 2340 GOLF D, S - paket, letnik 1985, prodam. ® (068)78-328. 2342 JUGO UNO 45, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. ® (068)65-348. 2345 Z 750, letnik 1979, registrirano do konca oktobra, prodam. ® 73-000. 2347 R 5 CAMPUS, črne barve, tonirana stekla, letnik 1991, prodam. ® 21-549. 2350 OPEL KADETT, 1.3 D, 11/84, rdeče barve in Z 750, 6/85, prodam. ® (068)59-674. 2351 Z 101, letnik 1/88, prodam. ® 28-527. 2352 ZELO DOBRO OHRANJEN golf D, 10/1990, prodam. Oprema je nova! ® (068)21 -948, zvečer. 2354 JUGO 55 KORAL, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. Martina Peterčič, Podbočje 95, * (0608)60-305. 2357 KADETT, letnik 1979, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 27-802. 2359 Z 101, letnik 1987, registrirano do decembra, in 126 P, letnik 1984, registriran celo leto, prodam. ® 73-148. 2360 Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam po ugodni ceni. Informacije na ® 65-230 (v službi). Željko Hohnjec, Sela 80, Dolenjske Toplice. 2363 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prevoženih 27.500 km, lepo ohranjen, prodam. ® (068)25-110. 2364 Obvestilo! Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, I ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje | tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje | nove telefonske številke. Takele: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; | ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolabo-| ratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 I telefax 322-898 S----------------------------------------- - ,— Ji TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, eveliičniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068)45-652 Se priporočamo! PIŠČANCE bele, za dopitanjc, prodajamo. Informacije in naročila na ® 45-240, Zupančič, Hudeje. 2317 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-informativni sistem — materialno poslovanje veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-Ž17 faz: (063) 28-511 (Zlatko Griiber) YURENA, Novo mesto tel./fax. 23-434 Poletna šola angleškega jezika za učence osmih razredov osnovne šole - priprava za srednjo šolo! tar?qkrjm d00 export-import Velika Cikava 25, Novo mesto tel. (068) 322-625,23-826 Nudimo vam: — akumulatorje za vse tipe vozil po veleprodajnih cenah — industr. akumulatorje za viličarje; kratki dobavni roki — odkup rabljenih akumulatorjev — traktorje SAME po zelo ugodnih cenah; npr. delfino 35 4 RM s kabino samo 1.313.000,00 SIT — traktorji TORPEDO in UNIVER-SALE s popustom in skrajšanim dobavnim rokom — kiper prikolice MLAZ od 3—5 ton — samohodne rotacijske in nahrbt-ne kosilnice KAVVASAKI in ALPINE — veliko količino gum za traktorje in osebna vozila — kompleten program BCS — ročno orodje vseh vrst — zelo ugodno Izredna priložnost: možnost kredita od 6 mesecev do 6 let. Se priporočamo! ELEKTROMEHANIKA MA-DE 4 d.o.o.. Previjamo in popravljeno vse vrste elektromotorjev ter ročne brusilne in vrtalne stroje. Motorje za pralne stroje Gorenje vam takoj zamenjamo. Servis gospodinjskih strojev Rovventa. Delovni čas od 16. do 19. ure, Pot na Laze 5, Mirna, ® (068)47-265. 2320 PURANE za nadaljnjo rejo prodam. K 48-366. 2335 )\.^c' YrOV/\ !l r J/a\ B0TLED Pod Trško goro 49, tel./fax. (068) 22-815 Novo mesto (Mačkovec) UGODNA PRODAJA JEANS IZDELKOV V 12 BARVAH (kavbojk, otroških kavbojk, jaken, otroških jaken, srajc in ostalih jeans izdelkov), nogavic, mikic, otroških mikic, kopalk, bermud /n sposoja poročnih oblek in dodatkov. Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 10. do 12. ure. Pričakujemo vas! FORD ESCORT RS TURBO, letnik 1987, prodam ali menjam za cenejši avto. W: 41-149. 2367 obvestila NESNICE, mlade jarkicc pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo Ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj, .« (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, in (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 1550 RJAVE JARKICE, bele, za dopita-nje, prodajamo vsak dan. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-132. ^ ----N PRODAJA KONTAKTNIH LEČ Cenjene stranke obveščamo, da bomo na dopustu od 25. junija do 4. julija. Obenem jim nudimo: - sodobne pol trde in mehke kontaktne leče za dnevno nošenje - mehke color leče v osmih barvnih niansah - čistila za vse vrste leč - poliranje in čiščenje leč. Priporočamo se vnaprej. Dr. Branimir Jurekovič Novo mesto, Šmihel 6 telelon-tajnica: 22-694 ZAHVALA Tu ne bo verzov. Besede so premalo. V 78. letu starosti nas je tiho zapustila naša mama, babica, prababica, sestra in teta HUS FANI MATOH Rojena GAŠPER iz ulice Slavka Gruma 39, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in počastili mamin spomin s cvetjem, svečami ter svetimi mašami. Hvala podjetju Novoteks tkanina — IVS, VVO Novo mesto, VVE Rdeča kapica in Labodu, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Šmihela. Pravzaprav objokujemo sami sebe — ker nam bo težko živeti brez nje. Vsi njeni Cenjene stranke obveščamo, da je frizerski salon PMM, d.o.o., Semič 21, spet odprt. Delovni čas: vsak dan od 6. — 14. ure, sobota od 6. — 12. ure. Naročila tudi po tel.: (068) 56-251 MAN,«* turistična agencija RMITIZANSKA 7. NOVO MESTO tet 008-28 136 KOMPAS NOVO MESTO Turistično podjetje d.d. Novi trg 6 (občina) telefon telefax 38 68 23 404 38 68 28 122 38 68 21 333 POSEBNA PONUDBA ZA LETOVANJE V TUJINI ŽE OD 450 DEM dalje BOGATA PONUDBA LETOVANJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM: - OMIŠALJ, htl. Omišalj, POL že od 166 DEM dalje - ROVINJ, Villas Rubin POL že od 176 DEM dalje - ROVINJ, Villas najem APP že od 487 DEM dalje za 4 osebe - NOVIGRAD, htl. LAGUNA že od 210 DEM dalje POL - POREČ, zas. app. že od 436 DEM dalje za 4 osebe - KRIŽARJENJE Z JADRNICO DALMATIA 380 DEM POL V Novigradu in Rovinju nonstop čuvano parkirišče! Vsi naši letovalci so dodatno zavarovani z Adriatikom! NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI V NOVEM MESTU!!! NAJUGODNEJŠE CENE LETALSKIH PREVOZOV Od 14. 06. do 10. 07. 93 poslujemo vsak dan do 18. ure (sobota do 12. ure). prodam MLADIČE IRSKEGA SETRA, sure 7 tednov, prodam. Informacije (061) 198-690, vsak dan od 18. do 22. ure, med vikendom čez cel dan. 2287 KOZO z dvema mladičema prodam. Jožefa Grubar, Gor. Vrhpolje 77, Šentjernej. 2290 POČITNIŠKO prikolico prodam, o 23-382. 2293 LESIJE, Škotske ovčaije, tribarvne mladičke z rodovnikom, izredno lepe, ugodno prodam, o (068)25-986. 2295 IGRALNI AVTOMATI: Prodaja pokerjev 5x5, jolly card, as in sadje ter pikad. Vse na zalogi. LAMBO ELEKTRONIKA Turnerjeva 22 62000 Maribor tel./fax (062)211-504 del. čas pon. — pet. 8. — 16. ure (JENTER Trgovsko podjetje, Brsljin 2, Novo mesto vam nudi: — kvalitetne keramične ploščice iz uvoza in domače ploščice ter Jjepila pod ugodnimi pogoji: nakup na 4 čeke (1+3 brez obresti) ali nakup nad 5.000 SIT 10% popusta — ugodne cene bitumenske hidro izolacije in toplotno izolacijske proizvode — demit fasade — kombi plošče — gibs plošče — gašeno apno in ostali gradbeni material Za ves material nudimo pri nakupu nad 5.000 SIT 10% popusta. Se priporočamo! NAIIRBTNO motorno škropilnico Stihi prodam. 'S 75-190, po 20. uri. 2298 VINO ugodno prodam. Amalija Čer-van, Goriška vas 5, Mirna Peč, a 78-248, po 20,30. uri. 2299 MLADE PUDLJE, apricot barve, pritlikave, z rodovnikom, prodam. + 22-196. 2301 NOVO TRAJNO ŽARNO peč Fero- term, 25 KW, za centralno kurjavo, ugodno prodam. Silvestra Marenče, Goriška 67, Ljubljana, o (061)556-258 ali (061)191-328. 2302 BREZŽIČNI TELEFON velikega dometa, gasilni aparat in omaro ugodno prodam. »: 25-442. 2309 MIZARSKI STROJ z več operacijami prodam. o 87-713, 85-404. 2313 UGODNO Prodaja krav molznic. Pokličite na tel. (068) 88-147 po 20. uri vsak dan. ČRNO - BELO KRAVO, brejo 8 mesecev, po prvem teletu, prodam. Cena 1200 DEM. ?a (068)42-996. 2316 AMIGO 500, verzija 1.3, v odličnem stanju, prodam. Zraven prodam tudi miško, TV modulator, razširitev na I mb z. uro in datumom, joystick ter okoli 120 posnetih disket z igrami in programi. Vse to nudim za samo 650 DEM/SIT. Izkoristite ugodno priložnost in me pokličite na o (068)22-476! 2330 RABLJENO PEČ za etažno centralno kurjavo Emo 20 S ugodno prodam, /e 27-982. 2334 SUHA bukova drva prodam. Možna dostava na dom. ;£ 76-186. 2341 BIKCA SIMENTALCA, starega osem tednov, prodam, c 26-062. 2343 KOMBINIRAN otroški voziček Dino prodam, ut (068)23-737. 2344 KRAVO s prvim teletom prodam. Jože Kastelic, Dol. Težka Voda 23, Novo mesto. 2353 PUJSKE, težke od 30 - 50 kg, prodam. Cena 250 SIT/kg. Stane Jarc, Hrastje 3, Mirna Peč, ® 78-029. 2355 KITARO FENDER stratocaster USA s kovčkom in zračno puško ugodno prodam. ® 22-783. 2362 MLADIČE nemške ovčarje z rodovnikom prodamo. Blatnik, Mirana Jarca 23, Novo mesto, vtf. (068)21-754. 2365 STAR ŠTEDILNIK (2 in 2), prodam. it: 20-579. 2370 PRVOVRSTEN CVIČEK, srebrna medalja iz Kostanjevice! Pri večjih količinah ugodna cena. 't£ (068)23-905. 2372 Za boljši sluh slušni aparati SIEMENS — ugodne cene slušnih aparatov — baterije, test in manjša popravila pri vašem akustiku za slušne aparate Vsako sredo, od 9.-12. ure v Društvu slušno prizadetih, Kettejev drevored 3, Novo mesto (nad športno dvorano Marof) Inf. (068) 23-520 (064) 733-313 (zvečer) KOKOŠI bele, težke in rjave nesnice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, tel. (068) 24-496 LogiC©m Računalniški inženiring Tel.: (068) 22-552 razno OPREMLJEN LOKAL, namenjen za trgovino, oddam, s (0608)60-023, po 20. uri. 2284 OBČASNO POPOLDANSKO VARSTVO za leto starega otroka iščem. « 25-003. popoldne Rosanda. 2329 MANJŠI PROSTOR v središču Novega mesta, primeren za prodajo živil, kupimo ali vzamemo v najem. »ŠIFRA«: CENTER. posest NA MALEM VINJEM VRHU prodam zidanico - vikend z vinogradom, 10 let staro. £ (061 )50-525, Ljubljana. 2203 ZAZIDLJIVO PARCELO v Kostanjevici na Krki prodam, i' (061)315-031. .. 2283 VINOGRAD, 2300 m2,.pri Henčko-vem domu, Dobrava pri Novem mestu, prodam. B (061 )485-885. 2288 V GORNJEM VRHPOLJU prodamo podkleteno vikend hišo, garaža, vrt, sadovnjak, na parceli 1000 m2. ff (061)261-856. 2294 GRADBENO PARCELO v izmeri 14 a, na Potoku pri Straži, prodam. £ 22-661. 2306 VIKEND na Malem Vinjem vrhu ugodno prodam, e 28-464. 2315 NA MIRNI, na mirnem kraju, prodam hišo, manjše gospodarsko poslopje z nekaj zemlje in gozdom. Možna tudi obrt. ® (066)58-951, zvečer. 2318 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Mirna oddaja v najem poslovni prostor v hiši 23, Mirna, v izmeri 112m2. Rok prijavje 8 dni po objavi na c 47-687. 2325 stanovanja STANOVANJSKO PRAVICO v Novem mestu kupim. : 56-321. 2281 TUJCU ali poslovnežu oddam komfortno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Novega mesta. Ponudbe pod šifro: »NAJBOLJŠI PONUDNIK« 2297 V NOVEM MESTU nujno najamem stanovanje. Možno predplačilo. Možen tudi odkup, o 28-150. 2348 V NOVEM MESTU odkupim stano- vanjsko pravico. Nudim visoko nagrado v DEM. i 26-372. 2349 V DOLENJSKIH TOPLICAH od dam hišo za dališi čas. i (0608)82-022. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu (48 m2) prodam za 1.000 DEM/m2. V stanovanju je telefon in kabelska TV. : 41-149. 2366 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: — več stanovanj v Novem mestu, Šmarjeških Toplicah, Soteski, Črnomlju — zamenjamo dvosobno stanovanje za trisobno — hiše v Novem mestu, Otočcu, Ratežu, Smolenji vasi, Mokronogu, Črnomlju, Dvoru, Dol. Toplicah, vse primerne za poslovne dejavnosti, v račun vzamemo stanovanja — poslovne prostore v središču Novega mesta in Črnomlju, trgovino z mešanim blagom in picerijo v Novem mestu — vikende in zidanice v Šmavru pri Trebnjem, v Gadovi peči, Tanči gori, Semiču, Brezovici pri Metliki. V račun vzamemo stanovanja in avtomobile - parcele za gradnjo z dovoljenji v Semiču, Smolenji vasi, Brusnicah in Suhadolu kmetijska zemljišča v Ravniku pri Šentrupertu, Rihpovcu pri Trebnjem, Semiču, Raki, Ku-zarjevem kalu pri Prečni, povsod z možnostjo gradnje zidanic oddamo v najem poslovne prostore v Novem mestu Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. HALO - ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS službo dobi AKVIZITERJE za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov uveljavljenega podjetja zaposlimo honorarno. : (068)25-084, dopoldan. 2043 HONORARNO DELO na domu nudim šivilji. ; (0608)79-411. 2285 PET ŠIVILJ sprejmemo v redno delovno razmerje. Informacije na : 50-290, od 8. do 15. ure. 2286 V OKOLICI KRŠKEGA iščem žensko za opravilo lažjih gospodinjskih del. a (0608)32-607. 2289 DEKLE ali fanta za delo za šankom iščemo. 22-366. 2314 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. s 25-381, zvečer. 2333 PRODAJALKA dobi delo. s 321-520. 2336 ZA VESTNO DELO na terenu nudim zelo dober zaslužek, f (068)24-573. 2339 KUHARICO za peko pizz iščemo. : (068)22-366. 2346 SANTI, d.o.o. trgovina BENETT0N Glavni trg 14 Novo mesto zaposli prodajalca-(ko) za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ZIDARJA in delavca zaposlim. : (068)23-915. 2356 GOSTILNA ŽOLNIR iz Kostanjevice potrebuje v svoji hiši sposobnega kuharja ali kuharico. Ponudbe na : (0608)60-133. 2361 SLOVENSKA KNJIGA, D.O.O., Ljubljana, vabi sodelavce za popis novega poslovnega imenika - PIRŠ 94 na področjih: Novo mesto, Trebnje, Brežice, Dobova, Sevnica, Senovo. Informacije in prijave na ,5 (068)24-220. 2368 AKVIZITERJEM nudimo 30 % provizije za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov. * 23-534. 2371 Avtošola DABA organizira večerni tečaj CPP v sredo, 16. junija, ob 19. uri v gostinski šoli, Ulica talcev 3, Novo mesto. Inf. in prijave po tel. (068) 25-580. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Adria Auto Ekskluzivni uvoznik Fiat AVTOMEHANIKA GRIL Dol. Kamence 46 b, Novo mesto ______tel. (068) 28-714_ — uradna in edina veljavna garancija za vozila anaa m lancia — pooblaščeni servis in rezervni deli — orodaia vozil Fiat in Lancia POSEBNO UGODNO — nižje cene za vozila FIAT in LANCIA ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in leta ALOJZIJA OKLEŠČEN Praproče 7, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel, pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto in ge. Cirili Novinec za poslovilni govor. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš mož, oče, stari oče in stric \ ^ g/ V JOŽE ZORKO i -PEPI i iz Nemčije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni gospodoma Zičkar za prevoz in opravljen po-, greb, g. župniku, pevcem s Senovega in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Žalostni se spominjamo 9. junija, ko nas je za vedno zapustil naš MARIJAN ŠONC Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in svečke na njegov mnogo mnogo prezgodnji zadnji dom. Vsi njegovi 1 v\ mm $ V SPOMIN Boleč je spomin na 16. junij, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče m IVAN ŠTRITOF iz Sp. Pohance Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Anica in hčerki z družinama mjm. ZAHVALA M K Rada si delala, rada živela, m — ~ a ' svojo boleznijo trpela, m m- m družino .svojo, vinograde, ■L 0 * polja rada imela. j V 81. letu starosti nas je zapustila draga žena, JNifram«#'* mama, tašča, babica, prababica ZAHVALA ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, ^ L skrb za nas, aia, io je bilo vale življenje. Ljubili ste nas. dom, vse nale ljudi, H f 1 'P ne b°mo pozabili, kako dobri ste bili. ■L 4 Ul .Jw V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš A \ dragi mož, ata, dedek, pradedek, brat, tast, in boter 1 itfl JOŽEFA ■ ALOJZ LAVRENČIČ ŽIBERT iz Vrhulj 12 pri Vel. Trnu z Brezovega 3 pri Studencu Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, sosedom iz Vel. Podloga, sodelavcem Asfaltne baze, prijateljem, vsem pevcem, g. župniku in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in pokojno tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, prelepo cvetje, sveče in sv. maše. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala GD Raka, KS Raka, govornikoma g. Martinčiču in g. Zibertu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku Bobiču za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njegovi portret tega trdna Ana Goltes Živi v Prekopi pri Kostanjevici na Krki in se, vozi na delo v Novo mesto. Študij za višjo medicinsko sestro je uspešno končala na Višji šoli za zdravstvene delavec v Ljubljani, kamor se je vpisala po opravljeni brežiški gimnaziji. V Splošni bolnišnici v Novem mestu so jo kar precej angažirali in je zdaj glavna in-strumentarka kinirškit operacijskih sob. Ni ji bilo težko hodili v šolo in v nadaljnih petindvajsetih letih se ji ni tožilo prebrati obilo strokovne literature, potrebne za opravljanje poklica. V družini, kjer je bilo osem otrok, se je bila navzela delovnih navad in nekakšne nepopustljivosti, zaradi katere še zdaj vselej najde dovolj moči, da po naporni službi in delu z dnižino in za njo še vedno kaj prebere, da kam gre ali da pomaga organizirati strokovno srečanje. Ana Goltes je instrumentar-ka že 25 let; četrt stoletja, odkar opravlja tojlelo, bo minilo letos avgusta. Ždela si je v tujino. Tja jo je za sicer čisto kratek čas zaneslo prepričanje, da se je dobro preizkusiti in potrditi v drugih okoljih. “Kot instru-mentarka sem bila v lastni režiji na izpopolnjevanju v Švici Dobro je, da obiščeš dnigo hišo, da tam kaj vidiš, vse to primerjaš z delom v domači bolnišnici in potem pri sebi v službi kaj izboljšaš. Zmeraj se najde tudi kaj takega, česar ne bi uporabljal. Ne gre kopirati vsega, kar vidiš v tujini, ” pravi Goltesova. Omenjenih 25 let poklicne kariere je sicer preživela v Novem mestu, kamor je že med šola- njem hodila na prakso in kjer se je po študiju tudi zaposlila. Delovnik instrumenlark tako kot delovnik velikega dela osebja v bolnišnicah pogosto traja daljši čas neprekinjeno, kajti ritem dela v operacijskih sobah je ponavadi dntgačen kot človekov bioritem. Ljudje, ki imajo opravka z instrumenti pri operacijskih mizah, so zato izpostavljeni velikim telesnim in fizičnim npporom. “Kar precej težko je. Ce po desetletjih dela boli hrbtenica, tudi v našem poklicu to ni nič nenavadnega, ker leta in leta prestojiš z instrumenti pri roki ob operacijski mizi. Poklic moraš imeti rad, da vztrajaš v njem, ” trdi Goltesova. Pri tem ima v mislih ne samo čas, ki ga preživi na delovnem mestu kot instrumen-tarka, ampak tudi ure, ko po službi pridobiva in obnavlja strokovno znanje. Učenje ji je nekako v navadi. Kdaj pa kdaj si vzame čas za nekaj svojih imenitnih hobijev. Tak konjiček je planinarjenje, za katerega pa je priložnost največ dvakrat letno. Do zidanice gre rada. Včasih bere. Nekdaj je veliko krojila in šivala. Če, ne bi bila inslrumentarka, ki mora imeti Vselej “lepe” roke, bi verjetno veliko več kot zdaj kopala in pleta na domačem vrtu. Bolj zares kot za hobi je ljubiteljica narave, neke vrste ekologinja. Posebej rada ima reko Krko, pri srcu pa ji je tudi gozd. V petek in soboto je bil na Otočcu slovenski strokovni seminar o nekaterih medicinskih temah. Za sekcijo operacijskih medicinskih sester pri zbornici zdravstvene nege Slovenije so ga organizirale operacijske medicinske sestre Splošne bolnišnice Novo mesto. Ime Ane Goltes se je pojavilo v zvezi z organizacijo tega seminarja zelo pogosto. Rekli bi, da je Ana Goltes bila nekako duša lega dogajanja. “Pa ni tako, ” skuša Goltesova omiliti hvalo na svoj račun. “S takim kolektivom, kot mu pripadam v službi, je dobro delati, hi organizacija tega seminarja je kolektivno delo.” M. LUZAR Sandi Bayer Spet s kolesom na THglav Sandi Bayer želi izboljšati svoj rekord NOVO MESTO - Sandi Ba-ycr, rekreativni kolesar iz Žabje vasi, bo letos 10. julija spet preizkušal svoje telo. Že drugo leto zapored sc namerava na pedalih spopasti z vsem, kar ga lahko čaka na poti od rodne Žabje vasi do Triglava in nazaj. Lani ga je spremljal dež in sneg, kako bo letos, se seveda ne da predvideti. Velikost Sandijevega podviga je v tem, da bo 340 kilometrov dolgo pot in vzpon na Triglav opravil v enem dnevu, v cim krajšem času. Lani je za pot do vrat potreboval 5 ur 15, za vzpon na Triglav in povratek 4 ure 50 in za pot nazaj v Novo mesto 5 ur 30. Za vso pot in postanke je potreboval 16 ur 30. Letos bi ta čas rad popravil, še več, želi si, da mu rekord tudi uradno priznajo. Njegov uradni rekord naj bi postal izziv za vse slovenske rekreativne kolesarje, ki bi ga želeli izboljšati. Zato bo letos Sandi poleg zvestih domačih navijačev v kombi vzel še uradnega sodnika časomcrilca in potem z rekordom in progo ne bo težav. Ta čas že išče pokrovitelje za svoj podvig in prav bi bilo, da bi mu dolenjska podjetja in obrtniki pomagali. J. P. fIde,, tvUj jt Udu l)dtiUu! Klub Lukna odgovarja Prečenčanom - Parkira kar na cesti - V Duhovni misli brez politike! - Šoferji, ne škropite pešcev! - Pohvala Borisu Vovku Zaposleni v klubu Lukna sc lepo zahvaljujejo Rozmanovim za brezplačno reklamo. Ob tem jih tudi opozarjajo, daje ime Lukna zaščiteno, zato naj jih ne moti črka “j”, ker je ni in je nikoli ne bo. “Zakaj ravno Rozmanovim smrdi obratovanje diskoteke? Ravno njihova sinova že dalj časa povzročata škodo na lokalu in v njegovi okolici. Ravno v sredo svečer ob 22. uri smo ju zalotili, ko sta z motorjem razdejala dvorišče, vznemirjala privezanega psa in nanj tudi streljala z zračno puško,” pravi Boris Udovič in dodaja, da bi morali torej policisti paziti šc na koga. Prizadeti Drašičani sc že več let jezijo na zasebnega avtoprevoznika, ki svojih 5 kamionov najraje parkira kar ob glavni cesti, kjer so napoti avtomobilom in avtobusom. Bralec, ki. je klical v njihovem imenu, trdi, da ima avtoprevoznik svoj parkirni prostor, ki mu ga je menda asfaltirala občina, pa nič ne pomaga. Krajani so že večkrat sprožili problem preko svoje krajevne skupnosti, vendar brez uspeha. Marija iz Novega mesta je klicala v imenu več sodelavk, sosed in sorodnikov, ki jih je vrgla v zrak Duhovna misel, oddaja, ki so jo je poslušali na Studiu D v nedeljo, 30. maja, zjutraj. Zdi seji, da grdo blatenje NOB in partizanov nikakor ne spada k duhovni misli in šc manj k delu duhovnikov. To je stvar politike. “Sama nisem v nobeni stranki, vendar menim, da so sc partizani borili za svoj narod, kar je priznal ves svet. Za to, kar sc je dogajalo med vojno in po njej, niso krivi vsi po vrsti, ne med partizani in niti ne med belogardisti. Prepričana sem, da bi moral nekdo kontrolirati, kaj sc reče v eter,” je šc dejala. Pohval je v naši rubriki bolj malo, zato bo morda toliko bolj izstopala Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,_zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. , v ^ i - jr.. ' r\ 'č \w ■ .. m 1 t-.-, -m ' «1 l' .k z._\ - i p I .'f' META JE POVRGLA PETERČKE - Za koze, tudi tiste smaste pasme, ki so v prijetno domačijo Šircljevih v Gorenjih Laknicah prinesle obilo veselja, je običajno, da imajo enega do tri mladičke. Koza Meta, ki jo je 52-letni Matija Šircelj lani kupil v Krmelju bolj naključno, pa je vendarle nekaj posebnega, saj je maja povrgla kar peterčke. Matija nravi, da ob 21. uri šc ni nič kazalo na porod, ko pa je malo pred polnočjo spet prišel v hlev, je videl, kako se opotekajo okoli Mete kar štirje kozlički. Peti se je zadušil r mehurju. Mici Šircelj, upokojenka pivovarne Union, kjer sta se spoznata z možem, rada odpelje Meto in kozličke, pravzaprav gre za tri kozice in kozlička, na sprehod. (Foto: P. Perc) En kubik za deset mernikov Kako skuhati oglje BUČKA - Franc Golobič z Buč-kc je eden tistih, ki so kos različnim rokodelskim spretnostim in znajo tudi kuhati oglje. Pred dnevi je spet razdrl kopo, iz katere je dobil kakih 2.5fX) kilogramov oglja. S kuhanjem oglja se ni niti zdaj niti kdaj prej posebej mučil, saj prav dobro ve, kako mora zložiti les in na kaj mora potem paziti, da sc ne bo vse skupaj spremenilo v kup pepela. Za vse, ki bi jih kopa zanimala, je Golobič pripravljen povedati tudi tole: “Najprej postaviš pokonci kos lesa, ga obložiš s kakšnimi desetimi kosi lesa in vse to potem zvežeš z žico. Potem nalagaš “štose” in nazadnje na vrhu narediš kapo. Kopo zažgeš, in ko je oglje v njej gotovo, jo “razštoraš", to je razdreš. Vroče oglje pustiš kaka dva dni, da sc ohladi. Potem ga spraviš v vrečke, če bo za prodajo, ali pa ga samo kam pospraviš, če bo za domačo uporabo.” Golobič, ki je tudi kovač, bo tokratno oglje porabil sam. Natančen oglar, kakršen je Golobič, si z leti pridobi izkušnje, da vnaprej ve, kolikšen bo pridelek iz različno velikih kop in koliko časa bo trajalo kuhanje. “Iz kubika div dobiš 9 do 10 mernikov oglja; mernik računamo 10 kilogramov. Trideset metrov drv tli en teden; da dobiš oglje iz 200 metrov lesa, pa potrebuješ mesce dni,” pravi Golobič, ki si je znanja o oglju nabral od nekoga pri nekomu iz sosednje vasi. Kar zadeva kovaštvo, je tako. Golobič še zdaj podkuje konje, dela vozove, ravna pluge in opravlja druga kovaška in kovinarska dela. Zaradi kovaške spretnosti se je prikupil tudi domačinom v Nemčiji, kjer je včasih delal. “Ko sem bil v Nemčiji, sem vsem svojim šefom konje podkoval,” ponosno pove Franc. M. LUZAR JUTRI BODO PELI PIŠČANCI ČRNOMELJ - Jutri, II. junija, ob 22. uri bo v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju v okviru jurjevanja koncert skupine Piščanci iz Kopra. Vabljeni! Franc Golobič na kupu že ohlajenega oglja ta, ki jo je na račun novomeškega plesnega učitelja Borisa Vovka izrekel Jože M. iz Črnomlja. Sam sc je prepričal, da je bilo plesno tekmovanje izvedeno enkratno. Tudi Jože iz naselja Plava laguna v Novem mestu je ob svojem klicu pohvalil nekaj ljudi. Zadovoljen je z delom trgovk na otroškem odclku v Mercatorjevi trgovini, šc kar vljudni so tudi v zgornjem nadstropju, zato pa je po njegovem zelo slabo v samopostrežni trgovini. “Pol plače jim znosimo, pa niso nič prijazni. Že dolgo sc vprašujem, koliko trgovcev je tam zaposlenih v eni izmeni. Sam vidim vedno največ dva, čeprav sem prepričan, da jih je več. Kje so ostali?” vprašuje vodstvo Mercatorja. B. D.-G. KOCEVARSKI PIKNIK NA GAČAH GAČE NAD ČRMO-ŠNJICAMI - V soboto, 12. junija, ob 10. uri dopoldne sc bo pri spominskem obeležju nad Gačami pričelo srečanje Kočevarjev, ki sc bo po kulturnem programu nadaljevalo s piknikom v naravi. Prireditelj, domače Društvo Koče-vaijev - staroselcev, pričakuje velik obisk predvsem Kočevarjev iz Avstrije in Nemčije pa tudi iz ZDA. Seveda sc bodo piknika udeležili tudi številni domačini, ki šc čutijo povezanost s Kočevarji in njihovo kulturo. HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS VEČER MODE. NA OTOCCU - Lisca iz Sevnice, butik VIP iz Ljubljane in Reklam studio iz Novega mesta so prejšnjo sredo v Klubu diskoteka Otočec pripravili pravo pašo za oči - modno revijo z manekenkami z vrha slovenske modne scene. Butik VIP, ki se je proslavil z opremljanjem 11a šili* evrosoiigovcev 1 X banda, je prikazal vrsto uspešno oblikovanih oblačil za vse priložnosti, Lisca pa je ponudila na ogled žensko spodnje perilo, kopalke iz kolekcije Orltide in celo dovolila pokukati v program kopalnih kostimov za sezono 1994. Ob prisotnosti članov skupine 1 X band je v veliko zadovoljstvo številnih obiskovalcev diskoteke program vešče povezovala Renata Mikec. (Foto: Marko Klinc) Kaj je na sliki? 3.000 'TOLARJEV ZA PRAVILEN ODGOVOR - Po stavbi v Brežicah, v kateri so včasih domovale družbenopolitične skupnosti, zdaj pa je z ene strani v njej Tkanina, smo vas spraševali prejšnji teden. Tako je odgovorila tudi Petra Novak, Lenartova pot 21, p. Brežice, ki bo po zaslugi žreba prejela denarno nagrado. Žab, ki so včasih nadomeščale kontejnerje in bile hrati okras, se marsikdo še dobro spominja. Tele na sliki /listno izbrskali iz arhiva, temveč pred kratkim slikali nekje v Beli krajini. Uganite kje sc šopiri tale rega in če vam bo naklonjen šc žreb, bo 3.000 SIT zagotovo vaših. Izpol- nici na naslov: Doi njene kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do poncdelj-ka, 14. junija. Kje smo jo slikali? Moj naslov: ........... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto X. 9^ Lestvica narodnozabavne glasbe 0 s,udio ^ Studia I) in Dolenjskega lista ;! 9 i Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado TEI MULEJ iz Kranja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica jc ta teden takšna: 7 5) 8 (-) 9 (8) 10 (9) Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE Spet sva skupaj - HMELJARSKI 1NSTR. KVINTET Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE Avemarijo zvonijo - ALPSKI KVINTET Ko jih bom štel 64 - ANS. VESNA Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI Tiha sreča - ANS. NAGELJ Predlog za prihodnji teden: Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA tš lilasuicm /a:........................... S .......... O Moj naslov; ........................... p -------------------------------------------------------------— 14 Kupone poiljitc na naslov: Studio I). p.p. 10.1, 68000 Novo mesto ■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■ KER JE HOTEL BITI ZMERAJ PRVI Janez Slovenec ni bil zdrav, če ni bil prvi. Materi in očetu je prijokal na svet kot prvorojenec. V vrtcu se je vedno prvi pririnil do matice. Prvi je hotel imeti v rokah nove igrače. Prvi je v mali šoli razbil okensko steklo. V prvem razredu je sedel v prvi klopi in učiteljico je hotel prisiliti, da bi bil prvi vpisan v redovalnici. Prvi je prebolel ošpice m oslovski kašelj v vsej ulici. Prvi je imel gorsko kolo. Pivi se je zaljubil in prvi je napisal svojo prvo ljubezensko pesem. Prvi se je naučil plavati. Prvi je bil pri Mojci, Tatjani in Vesni. Zjutraj je bil vedno prvi v pekarni, na kulturnih prireditvah jc vedno sede! v prvi vrsti in ob prvomajski budnici je hodil prvi po mestu. Prvi je bil, ki je zvedel, po čem so marke, in vedno je prvi govoril jro Repičevini, kaj se bo podražilo in za koliko. Pni je bil na volišču na prvih povojnih demokratičnih volitvah. Prvi je bil na referendumu zoper odlagališče radioaktivnih odpadkov. Prvi si je v Repičevi Dragi omislil satelitsko anteno. Janez Slovenec je bil pivi, ki je dobil pet tisoč mark iz sklada za demografsko ogrožena območja. Prvi je bil, ki je segrel kozarec, preden je vanj natočil konjak, vsi drugi so v to pijačo metali led. Prvi je bil zalo, da zleti socializem na smetišče zgodovine. Pivi je bil, ki ga drugačnost ni motila. Pri otvoritvi prvega semaforiziranega križišča v Repičevi Dragi je bil prvi. Prvi je bil tudi, ki jc to križišče prevozi! pri rdeši luči. Imel jc srečo. Pokopali so ga novem repiškem pokopališču. Tudi tam je bil pni. TON! GAŠPERIČ