Spomenik
(Povest; spisal —n—.)
rimoi Tjogar je bil gnspodar. da malo takih. Svoj dom je impl v Rozalni vasi. in kiij lepo je bilo ujegovo po-sestvo; lepa zkVana hiša ob gladkej eesti. za hišo velik hlev, kateri ni bil nikoli prazen. poleg hleva prostorna žit-nica in še nekaj drii<rih gospodarijrih poslopij. Okolo teh poslopij je bil velik vrt s košatim, sadnim drevjem, a za vrtom polje i in travniki. Malo je bilo v vasi takih gospodarjev, ki bi imeli tolibo rodovitega polja iu vse tako blizu skupaj kakor Primož.
Imel j« Prinio/ tudi gostiluo in ta mu je t\idi nekaj donaSala. ker jo bila jedina v viisi. Tega sicer ne smete misliti. da lii bili TaSčani prepognstokrat zabajali v njpgovo gostilno, a prisli so VPndev tii in tam pod večer k Primov.u, da so se to a!i ono po-govorili in malo okrepčali z dobro vinpko kapljico; Primož Ij6gar je bil vedoo na dobrem glasu, da toei pristnega Metličana. Gostilno je oskrbovala njegova žena Rotija, ki jo bila obče spoštovana kot poštena in skrbna gospodinja. Pomagalajej je o velikih praznicili, kadar je prislo ]io več gostov iz bližnjpga me-steca k Logarjevim, njeua starejsa hžerka Marijca.
Marijfina scstra Anica, ki je v jeserii zaiiela v šolo hoditi, držah se je vedno matere in se po večkrat utikala v taka opravila, katera jej niso bila nič mari. A vender je bila ADiea Ijnbeznivo dekletee. Učila se je pridno in kadar koli je prišla iz ucilnice domov. pripovedovala je raateri, koliko lepega je slisala v šoli.
Logarjev sin Ivanek je bil vedno pri oeetu. Hodil je z njim po polji in travnikih, v vzpomladi je sadil mlada drevesea, oskrboval stara ter gonil živino na p»So.  Pvideo sin je bil to in bilo se nadjati, da bode jeiiCBkrat dober gospodar.
*       *       *
Dilo je v jeseni. Logarjevo polje je dobro obrodilo in z veselim srcem je spravljal oee Primož poljske pridelke domov. Hvalil je Boga, da je očnval njegovo polje vsake uirnc in mu tako bogato poplačal ujegov tnid. 8 ponosom je obiral Ivanek preoblozene jablane in bruške na vrtn, katere je rzporaladi pridno oskrboval. Svest si je bil, da ni delal zaman in se zdaj srae raeliti sadii svojega dela.
Nekcga večera je sedela PrimožeFa družina pri večerji. nHvala Bogu." dejal je oče Primož, ^delo na polji je opravljeno." — nVže dokaj let ni bila jesen tako bogata, kakor letos." dostavila je raati Eotija.
,Ees je to," pritrdil je Prirnož, in tudi Anica je prikimala z glavico v potrdilo.
^Ali nekaj rae skrbi," začel je za nekaj časa zopet Primož, ^vina je vže malo v kleti. Treba bode napreči in iti ponj,"
nZdaj render ne pojdeš," odgovarjala ju raati, ,za zimo ga bode vže že, pojdeš raje na vzpomlad."
,,Na vzpomlad bode dragega dela preveJ," dejal jc Priraož, ,a zdaj iinam dotolj časa iu najbolje bode, ako se zdaj preskrbim z viaom. Do Metlike ni dalež, in če grera takoj jatri, vrnem se v dveh dneh domor."
Mati Rotija, ki ni rada ugovarjala svojemu možu, molčala je nekaj časa, potem pa rekla: ,Bodi torej! Pa pojdi po vino!"
Pri tem je ostalo. Drugo jutro je Primož zapregel v veliki voz tri konje ter naložil nanj nekaj praznili sodov.
gFojutriSnjetn proti vcčeiu se zopet viditnn." dejal je, ko se jo spravljal na voz, .pridni bodite otroci in sluSajte mater! Ostanite zdravi vsi sknpaj!"
„ Pridui bodemo, cfe, pridni," klicali so otmei oietn, le kmalu se vrnite ia nam prinesite ka,j lepega."
Stisnil je oče še vsakemn roko in — pognal.
Materi je bilo ves dan nekako tesno pri srci: nikjer si Di rnogla najti mesta. Ivanek in Marijca sta takoj opazila materino otožnost in sta bila tudi nenavadno tiha. Samo Anica, to Ijubeznivo dekletce, katero je očc najbolje Ijubil, samo Anioa je bila vescla, kakor projšnji dan, vesela, kakor vsak, koinnr še ni minila najlepša doba veselili otroejih let . . .
nKaj vam jc vender danes, mati," vprašal jo proti večeru Ivauek svojo rnater, nda ste tako otoiui in žalostni?"
,Oj, da bi le bil vže oee domii," dojala je mati, ^tako mi je hudo pri srci, a sama ne vem, zakaj."
—~< 44 >•—
^Saj se o6e kmalii povrne," odgovoril je Ivanek.
,Bog daj, zaihtela jc raati lcr na tihcni prosila Boga, da jpj očnva moža na potn.
Drugi dan se je vže nagibal li koncu, a očeta ke ni bilo domov.
Sto in stokrat je žla mati na hišni prag in glpdala po cesti. je-li nc prihaja Priraož, a gledala je — zarmiii! —
Odzronilo je »zdravo Marijo" in zrezde so se vže užigale na jasnom jescnskem nebesn, a Primoža še ni bilo od nikodcr.
Skrbelo je mater vedno bolje in bolje. Ni se niogla premagati in šla je po pnti proti onem krajn, od fcoder se irna pripeljati Primož. Prisla je do kraja. kder se zavije pot v hrib. Srce joj jo mociieje tolklo in — groza jo je izpreletela po vscm telesu, ko je zagledala na tleh v krvi le/.ati — svojega moia Primoža. —
,Primož! Primož!" zakričala je krtevito mati Rotija in omahnila na tla. ,Ali iiviš? — Nb, mrtev si, Primo?.. mrtev! . . . Oh Bog mo.j! Rogmoj! . . ." Izgubila jc zavest in onemogla se zgrudila polcg mrtrega moia . . .
Za materjo so priliiteli tiidi otroci na nesrečno inesto in se jokali za svojim dobrim očetom ... V kratkem se je raznesla po vsej vasi strašna novica. da se je Primož Logar ponesreMI.
Ko je peljal vino po hribu nizdoln, splašili so se konji in v ciiv.jeni teku dirjali navzdol. \'oz je zadt^l ob kameti pri eesti, prevrnil se na Primoža in mn zdrobil glaro. —
Nekaj dnij poznfije so pokopali Prhnoža. Tn iaki> jp ostala mati brez moža, otroci brez očota. — Oj, to je bilo zdaj britko in žalostno življcnje pri Logarjevih, kder ste bili poprej lako lepo združeni Ijubezen in srefia! Celo Anico je minila vsa veselost. ker tudi ona je cutila, da nima več dobrega očeta. — --
Po večkrat je hodila z žalostno raaterjo, z bratom iu seatro nu pokopaliSče, pokleknila na gomilo očetovo in molila za njegovo dušo. —
#                *
Bila je zopct vzpomlad. — Mati Rotija je dala postaviti na kraju nesreče lep spomenik, velik križ. ki jc še danes zalostna priSa 6ne velike nesreie.
Pi'vo vzpomladno cvetje je objemalo križ ob cesti, in mnogi popotnik. katerega jo, zanesla pot mimo križa, pokleknil je na ozelenela tlji molil za dušo rajnkega ter pfiporočal tudi sebc v varstvo božje.
Ko je pa v vasi odzvonilo .zdravo Marijo." šla je mati Rotijas svojimi otrnci h kii/.u ter ondii dolgo, dolgo molila za dušo prezgodaj umrlega očeta . . .
Tako so potekala leta. — Ivanek je bil vrl mladenic in potlej mož, ki je pridno oskrboval posestvo ter vse svoje življenje molil Uoga. Godilo se mu je dobro. Marijca se je preselila v drugo vas ter postala dobra in skrbna gospodinja. Anica pa ni šla od matere nikamor. Rekla je, da ostane do smrti dobra in pobožna, kar je tudi vestno izpolnila. Bila je materi na njena stara leto tolažba in veselje. Vsak dan je šla z materjo k svetemn ziiampnju tam ob eesti ter gore6e in verno molila k večn(Miiu B6gn za mir iu pokoj ljubpmu otetu.