likaja vaak četrtek. Cena mu J« I K na lato. (Za Nemtljo 3 K 60 v, •a Ameriko In druge tuje drla** 4 K 00 v.) — Splal In doplel •* po Jlllajoi Uredniitvu ..Domoljuba", fclabljana, Kopitarjeve ulic« Itev. 1 MaroCnlna, reklamacij« In Inaeratl pai Upravnlttvn ..Domoljuba", Ljubljana, Kopltar|eve ulice It. S.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaeratl ae aprejemajo po iU detlb cenah: Enoatopna ^etltvratt (inatlna „DomolJubove" ilrlne S Ml ataoa za enkrat 30 v. Pri tat kratnem objavljenju primeren p« paat po dogovora. — Poiam*««^ »levllk* ac prodajajo po 10 v. fl* kovni promrtpoltno-hranllnlfoia. arada i«*v. 824.707.-------
Šteo. 5.	0 UnMM dnš 31. januarja 1907.	UtO XX.
Učltellstuo - pred sodbo ljudstvo.
V vednih borbah živimo — zato premalo uvažujemo nevarnost, ki preti našemu narodu od strani učiteljstva. Poglejmo katoliške Nemce! kolikim navdušenjem delajo proti brezver-skemu društvu „Prosta šola", kako vneto delajo po shodih in zasebno za razvoj svojega katoliškega šolskega društva. Ne samo duhovniki, ampak tudi svetni izobraženci in ljudstvo spoznavajo velikansko nevarnost, ki preti veri in gospodarskemu blagostanju od strani veri odtujenega liberalnega in socialdemokratičnega učiteljstva. Velik korak v tem smislu so storili dunajski krščanski socialci, ki so pod vodstvom vrlega župana Luegerja iz šol pometli učitelje, ki so se očitno kazali kot liberalci in socialdemokrati. Noben liberalec, noben socialdemokrat nima mesta v šolah, kamor pošiljamo katoliški stariši svoj najdražji zaklad, nedolžne otroke — to je bil bojni klic krščanskih Dunajčanov. Veliko nevarnost od strani učiteljstva so spo znali tudi avstrijski škofje, zato so v zadnjem skupnem pastirskem listu zopet nanjo opozorili. — Ali smo mi
Slovenci glede učiteljstva kaj na boljšem kot Nemci? To vprašanje se nam nehote vsiljuje. In ne, to odločno in s prepričanjem trdimo, da ne — morda še na slabšem!
Nimamo sicer še protiverskega šolskega društva — toda duh naših liberalcev in socialdemokratov je isti kot nemških, ki podpirajo ..Prosto šolo", duh našega učiteljstva, zlasti moškega, večkrat tudi ženskega, je isti duhliberalnihinsocialnodemokratičnih nemških učiteljev. Nemško društvo „Prosta šola" je klicalo in še kliče: Ločite šolo od cerkve, ven iz šol z duhovniki, ven iz šol s križem, z oče-našem, češčenosimarijo, ven s pozdravom: Hvaljen bt di Jezus Kristus. In pri nas? Isti duh, in večkrat tudi iste besede odmevajo po shodih in listih našega učiteljstva. Le pogledati je treba učiteljske dopise v „Sloven-skem Narodu" in v „Učiteljskem tovarišu". Potrdimo lahko: Vinar ni bolj podoben vinarju, kot je liberalno in socialnodemokratično nemško uči-teljstvo našem učiteljstvu. In versko življenje učiteljev? Nemški učitelji trdijo: Če gremo v cerkev, gremo samo p ri silj eni, da n adzorujemo otroke, ne iz prepričanja. No, večina naših učiteljev niti tega ne stori, in če pridejo v cerkev — mila
ti manjka — kako nedostojno je njihovo obnašanje vsled nadutosti. Ne ve, kam bi se djal revež, in kako bi se bolj pohujšljivo obnašal. Zato je želeti, da tudi še to nadzorstvo opuste, ker to nadzorstvo večkrat ni nadzorstvo, ampak naravnost pohujšanje otrok!
Z verskim prepričanjem in življenjem je toraj zlasti moško mlajše učiteljstvo popolnoma pod cesto — in žalibog mnogi starejši jim slede. Znan mi je slučaj nekje na Kranjskem, kjer je oče nadučitelj in je vzgojil dva sina učitelja. O tem nadučitelju se je izrekla sodba: Stari je bil dober, pa sinova učitelja sta ga spridila. Žalostno, pa resnično! Tako mnogi starejši učitelji drve za mladimi brez lastne volje.
To glede verskega stališča učiteljstva. V gospodarskem življenju se oklepa učiteljstvo liberalizma, ki razjeda blagostanje ljudstva. Liberalizem razdvojuje duhove in cepi ljudske sile. V marsikaterem kraju bi ljudje lahko živeli v lepi edinosti, pomagali si na gospodarskem polju — pa ti pride zagrizen liberalen učitelj ter prinese razpor in ga neti. Tak slučaj se je zgodil v novejšem času v Smartnein pri Litiji, Ondi sta brez potrebe dve posojilnici. V zadnjem času je bilo
vse lepo napeljano, da se obe posojilnici združita, da se opomore gospodarskemu razdoru. Ljudstvo je hrepenelo po spravi in združitvi. — tu pa ti pride ondotni nadučitelj ter s svojim strupenim jezikom pižre toliko zaželjeno spravo. Kur se je zgodilo tukaj, zgodi se marsikje; učitelji, mesto da bi delali za ljudstvo, podpirali organizacijo, pa seiejo prepir in sovraštvo ter širijo pogubni, verski in gospodarski liberalizem.
Toda kdor seje veter, bože vihar. Liud-tvo spregleduje in bomo skrbeli, da spregleda, in zaklicalo bo ljudstvo kot je zaklical dr. Kaspar Sch\varz na shodu katoliškega šolskega društva na Dunaju 15. novembra lanskega leta: N ša potrpežljivost je nepnklicno pri kraju! Prišlo bo do rednega deželnozborskega delovanja. zopet bodo prihajale učiteljske prošnje in zahteve; toda poslanci „Slovenske ljudske stranke", ki so učiteljem preprijazni, bodo morali pod pritiskom ljudstva, če tudi težko, reči odločno, ne vinarja ne v poboljšanje učiteljem v teh razmerah; sami ne bomo redili gada, ki zastruplja vero in blagostanje. Ljudstvo težko nosi šolsko breme — pa ga nosi le toda v največjo svojo škodo. Prišel b > tudi čas, ko se bo ljudstvo zganilo in reklo: Takih učiteljev ne maramo — ne zaupamo jim otrok! Pa tudi oblastva naj po-mislijo, je li poklic učiteljev sejati liberalizem in prepir med ljudstvo. Končno pa bo le sodilo ljudstvo svoje sovražnike, liberalno in socialdemokratično učitelj stvo!
Izobrazbi.
Začetek političnih strank na Slovenskem.
m.
Dr. Anton Mahalč.
V dobi, ko so slovenski vplivni katoliški možje tako omahovali in marsikaterikrat kaj preveč potrpeli »ljubi slogi« na ljubo, oglasil se je na Ooriškem mož, katerega lahko imenujemo duševnega očeta današnjega katoliškega gibanja med Slovenci. Ta mož je bil dr. Anton Mahnič, takrat profesor bogoslovja v Oorici. sedaj škof na otoku Krku. Kaj je on hotel doseči in kaj je on hotel razjasniti, vse to beremo v S. letnikih lista »Rimski Ka-
tolik«, katerega je on izdajal, pa ponajveč 'tudi sam spisal.
Tedaj, ko je 1. 1888 izšla prva številka »Rimskega Katolika« pač nihče ni tajil, da so Slovenci katoliki, nasprotno, vedno se Je to povdaralo, toda Mahnič piše:
»Nove nevarnosti nam pretč: krivi nauki, ki niso vzrasli na njivi katoliški; nauki ne le nekrščanski, ampak tudi neuradni; nauki tuji, ki se ne vjemajo niti z značajem niti z zgodovino slovenskega naroda. Ti nauki privedejo k odpadu od krščanstva, ki bi bil po-gubnejši, kakor povrat k staremu poganstvu.«
Zakaj nam pretijo tuji nauki? Poslušajmol
»Ideje, katere so že pred dvajset leti prodirale v katoliški zavesti na zapadu, ideje, da mora vera izključi ivo voditi in prošinjati vse privatno (zasebno) in javno življenje, prepričanje o nujni potrebi, da se povsod in za vselej odpovemo vsemu, kar ie diši po liberalizmu, to prepričanje, te ideje so v naši zavesti še zakopane, in dasi se ponašamo kot katoliki, vendar še globoko tičimo v močvirju liberalnih naziranj in tradicij (ustnih izročil). Seveda je predvsem že zopet narodnost, v katere imenu podajemo roke v spravo sovražnikom svete vere. kakor, da ne bi mogli drugače rešiti naroda od pogina, ako se ne zavežemo s peklom!«
Dalje piše:
»Da, žalibog v imenu spravljivosti in miru se je zadnja leta vže marsikaj zamolčalo in prezrlo, na kar je bila občinstvo opozoriti sveta dolžnost vseh tistih, ki imajo braniti in zagovarjati resnico. Kam mora taka prizanes-ljivost narod privesti, ni težko sprevideti. Le ona je nasprotnikom omogočila, da so brez-verstvo zasejali v narodno politiko in posebno v slovstvo ter je gojili toliko let in je deloma še goje. Počasi, a dosledno napredujejo. In tako se od leta do leta žali in udušuie v narodu verski čut, se. mladina odtujuje cerkvi in veri naših pradedov.«
Poprijel Je trdo katoliške Slovence tam, kjer so največ grešili, namreč: tudi v javnosti v politiki morajo odločno pokazati z dejanjem, da so prepričani katoliki. Zato povprašuje:
»Kdo pa ima dolžnost katoliško resnico zunaj cerkve braniti? Kdo drug, ako ne katoličan sam? Katoličan-poslanec, katoličan-pisatelj, katoličan-politik, katoličan-urednik!
Odgovorite, o molčeči, o potrpežljivi, o spravljivi katoliški liberalci!«
Naše liberalce je imenoval »katoliške liberalce«. kakor je imenoval take »tudi« katolike papež Pij IX. I. 1864 v svoji znameniti okrožnici: »Syllabus«. In to ime so tudi zaslužili! Ako si namreč tega ali onega prijel, da je liberalec, začel je takoj zatrjevati na vse mogoče načine, da to ni res. pač pa da je narodnjak, pa da je tudi katolik, da gre tudi v cerkev, k spovedi itd., pač pa da je pristaš narodne stranke, ker vera nima s politiko nič opraviti. Videl je Mahnič, da je treba Slovencem najpoprej razjasniti, kaj se to pravi biti katolik. Začel je z verskega stališča obde-lavati najrazličnejša vprašanja in skušal med Slovenci utrditi večna, prava načela, po katerih se naj ravnajo povsod. Obdelaval je politiko, leposlovje, znanstvo, zgodovino, a tudi posameznim, takrat zelo čislanim in znanim osebam, zaslužnim za slovenski narod, ni prizanašal. Brezobzirno je dokazoval, da so le na jeziku katoliki, toda v resnici delajo drugače. In zašumelo je med Slovenci, kakor da bi bil vstal kak kriv prerok. Mahničeva pisava v začetku celo vsem duhovnom ni bila všeč, kaj še posvetnim izobražencem. Pa kmalu se je začelo svitati.
Ti napadi, te kritike so pa bile tako stvarne, tako neovrgljive, da se mu ni moglo nikjer do živega, tako, da je lahko pisal o njih:
»Kritika proti Stritarju — vprašanje brez odgovora, akoravno gre tu Stritarju za vso njegovo slavo in smo ga tudi sami že večkrat izzivali; kritika proti Tavčarju — vprašanje brez odgovora; kritika proti Gorazdu (Aškercu) — vprašanje brez odgovora (profesorju z zagrebškega vseučilišča smo toliko povedali, da — molči); »Slovanski Svet«, odgovarja na to, česar ga nismo vprašali; le še psovati nas znajo (glej njih »kritiko« na platnicah našega lista), psovati — pa tožiti radi žal enja časti: tožil je dr. Vošnjak, pa v odločilnem času zginil spred sodišča, tožil tudi dr. Romih s svojimi zavezniki, — a tožba umrla je že pred porodom.«
Zc v prvem letniku »Rimskega Katolika« kliče katoliške Slovence, naj se združijo, ker v edinosti je moč. Proč z liberalci, kdor ni z nami, ta je zoper nas! 2iva potreba je slovenski katoliški shod, da se katoliki zbudijo, iz svoje zaspanosti, da spoznajo nevarnosti, ki jim pretijo, da se pa tudi organizirajo, in kdo ie bil pač bolj vesel prvega katoliškega shoda, kakor ravno Mahnič, osobito še, ker so bili sadovi očividni. Na.bolj važno dandanes za javnost, za politiko je časopisje. Naš slovenski dnevnik »Slovenec« je bil pred I. katoliškim shodom zmiraj bolj za mir in slogo, a po shodu piše Mahnič:
»Slovenec«, naše edini katoliški dnevnik, se je po katoliškem shodu kar prerodil.«
Kot glavno nalogo si je pa Mahnič naložil: Vzgojiti si katoliške posvetne izobražence. Začel je pri dijakih na gimnazijah. Navajal jih ie k pisateljevanju, predvsem pa k lesnemu in temeljitemu proučavanju katoliških resnic. Neprestano je poudarjal: kdor ima mladino za seboj, ta ima bodočnost, drugi ne! Kmalu je začelo tudi med dijaštvom vreti. Nastala sta dva tabora: katoliški in liberalni. Sedaj se niso več skrivali liberalni dijaki, niso več zatrjevali, da so tudi katoliki, ampak so si nadeli ime svobodomiselni, narodno - napredni dijaki.
Še več! Ker mu je tudi več visokošoicev pisalo, da se popolnoma strinjajo z vsem, kar on zagovarja, in so mu poslali tudi zaupnico, začel jih je nagovarjati, naj si jstanovijo svoje slovensko katoliško akademično društvo. In že 1. 1894. se je ustanovila na Dunaju »Danica« kot prvo slovensko katoliško akademično društvo. Tej je sledila ustanovitev »Zarje« v Gradcu.
In ko je 1. 1897 prenehal izhajati »Rimski Katolik«, Mahnič je namreč poslal škof krški, tedaj je bilo na Slovenskem politično življenje na podlagi večnih resnic že vrlo napredovalo. V slovenski javnosti nastala je jasnost, večna neomajana načela so si pridobila ono veljavo, katero morajo imeti in zato je bila ločitev v dva tabora gotova stvar. Mesto »Rimskega Katolika« je začel takoj nato izhajati »Katoliški Obzornik«, ki je izvrstno urejevati po dr. Aleš Ušeničniku nehal izhajati lansko leto. Na njegovo mesto je stopil znanstveni list »Cas«. Oba poslednja lista izdaja »Leonova družba«.
Političen pregled.
SE ENKRAT URADNIŠKE PLAČE.
Še enkrat ponavljamo, kar smo rekli o uradniških plačah. Nam je prav, da bodo uradniki dobili višje plače, ali imamo pa kot kmečki list svoje zahteve, ki jih morajo v prihodnje naši poslanci vpoštevati. Te naše zahteve so: 1. Število uradnikov naj se zmanjša.
2.	Uradniki naj store vedno svojo dolžnost.
3.	Obnašajo nas se posebno proti kmetom do-
stojno. Kot ljudska stranka imamo pa še nekaj omeniti o uradniških plačah. Kdor namreč pogleda, kako so se zvišale plače uradništvu, takoj vidi, da sc je nekaterim zgodila krivica. Liberalni poslanci so se ravnali po evangelijskem reku: Kdor ima obilno, se mu bode še dodalo. Kakor je videti, liberalci tudi evangelij poznajo, kadar se jim gre za plače. Tisti uradniki namreč, ki so do sedaj najslabše pla-čuni, so dobili najmanj, komaj kakih 50 do 100 kron na leto. Oni pa, ki imajo velike plače, so dobili 50 do 100 kron na mesec. To nam ne gre v glavo, posebno zato ne, ker vemo, da ponavadi morajo najnižji uradniki največ delati. Po naših mislih je to krivica, ki se godi nižjim uradnikom, ki morajo po navadi še večjo družino preživljati kot višji.
VESELA NOVICA.
Prihodnjič mislimo, da bomo našim brav-iein lahko naznanili veselo, zelo veselo in povsod težko pričakovano novico. Iz Dunaja nam došli časopisi namreč poročajo, da bo :esar še ta teden potrdil novo volivno pra-fico. Ob tej priliki naj nas navdaja čut zmage n radosti, ker spolnjeno bo to, po čemur smo :oliko let hrepeneli in kar edino more v poli-iki prinesti boljše čase onim stanovom, ki si ; trdim delom svojih rok služijo kruh, to so v prvi vrsti kmetje, potem pa delavci in obrt-liki. —
DUHOVNIŠKE PLAČE.
Ze par let sem se je vlekla predloga o duhovniških plačah. Sedaj, ko so povišali ysem uradnikom plače, skoro niso mogli več jrezreti duhovnikov, če tudi bi jih bili radi. Z duhovniškimi plačami je namreč tako. Pravzaprav je dolžnost vernikov, da vzdržujejo svoje duhovne pastirje, ker kdor oltarju služi, na tudi od oltarja živi. To se je tudi vedno godilo in se deloma še godi. Ko je pa cesar Jožef II. pred 120 leti cerkvam vzel premoženje, ki so jim ga dali dobri ljudje, je pa s tem tudi država prevzela dolžnost, nekaj dati za duhovnike. Toda država mu da le v tem Blučaju, ako ne dobi dovolj bire ali štolnine. V\ed tem pa. ko so uradniške plače od leta do eta ras*le. so duhovnikom le dvakrat malo prl-lejali. Sedaj so posebno češki duhovniki zah-cvali zvišanje plač. ker na Češkem so male upnije in slabi dohodki. Zvišal je torej na plošno zahtevo državni zbor tudi duhovni-om nekoliko plače, seveda ne toliko kakor radnikom. Dobili bodo namreč petletnice po 00 kron. Za nas :e odločilno, kaj so povedali državnem zboru katoliški poslanci, ki so se ržali besedi in sklepov avstrijskih škofov, lekll so, nam je vsejedno. če država duhovni-om nič ne zviša plač, toda dž naj cerkvam azaj, kar so imele in kar so Jim dali ljudje, 'ega se pa država boji. ker njeni uradniki so sliko časa in tako dobro gospodarili s cer-venim in samostanskim premoženjem, da so koro vsega zapravili. Dalje Je pa še neka ruga stvar, ki so jo naši poslanci povdarjall broti liberalcem. Župniki namreč piše o državi patlce, to je krstne, poročne in mrtvaške tnjige. Ce bi država nastavila zato posebne iradnike, bi Jim morala plačati milllone in mi-ijone in še bi ne bile te knjige tako v redu, cakor sedaj. Lep vzgled imamo na Ogrskem, ram je država nastavila zato posebne urad-like. Vsaka občina ima svojega. Seveda jih norajo zato dobro plačati. Pa se leto za letom fode goljufije. Bogatini namreč podkupijo te iradnike da Jim ni treba k vojakom. Ko delajo zkaze za vojaščino izpuste sinove bogatinov ili zapišejo, da so umrli, revež pa seveda mora ; vojakom. Te izkaze pri nas vodijo župniki »ošteno in zanesljivo.
Pri tej priliki se je pokazalo vse sovra-tvo liberalcev ln socialnih demokratov do
cerkve. Vpijejo namreč nad duhovniki in pri tem mislijo katoliško cerkev, ki jim je trn v peti. Socialni demokrat Za;c je pravil dve uri, koliko premoženja ima katoliška cerkev v Avstriji in koliko dohodkov. Računal je namreč tako. Cerkev v Avstriji ima namreč 950 milijonov premoženja. Obresti od tega znašajo približno 35 milijonov kron. Te vlečejo duhovni. Resnica pa je ta. VAvstriji so cerkve in župnišča vredna 950 milijonov kron. Koliko pa cerkve nesejo obresti, lahko vsak sam izračuna. Ne samo, da se nič ne obrestujejo, ampak vsako leto Je treba popravil, kar vedo župljani sami najbolj. Tako Je torej računal ta Zaje. Naši liberalci na Dunaju se niso upali nastopiti, ampak le v »Narodu« prelivaio dan na dan črno tinto.
VOLITVE NA NEMŠKEM.
V Nemčiji Je cesar razpustil državni zbor. Dne 25. januarja so bile nove volitve. Dosedaj nam še ni znano, kako so vse volitve izpadle, ker še nismo dobili vseh poročil. O katoliški stranki Je znano že, da je dobila 92 poslancev in okolu 37 Jih Je prišlo v ožjo volitev. Prihod-niič poročamo natančneje. Katoličanov Je na Nemškem samo ena tret ina, dve tretjini Je pa protestantov, toda oni razumejo svojo dolžnost. zato se Jim pa tudi drugače godi, kakor na Francoskem.
OGRSKO.
Malokdaj poročamo iz Ogrskega. Saj tudi ni veliko poročati. Ce gre en minister pa pride drugi, ki je po navadi še hujši kakor preišni in vsi skupaj vladajo in uganjajo neumnosti, kakor nikjer drugod. Pa zakaj tako gospodarijo, bo marsikdo vprašal? Zato, ker se nikogar ne bo;e. Volivna pravica le taka, da izmed 100 24 let starih moških lahko samo 15 voli. zato pa po navadi zmaga tisti, ki volivce podkupi, ker jih nI veliko. Na Ogrskem so velika posestva, kjer prideljujejo večinoma pšenico In koruzo. Delavci so na tako slabo plačani, da skoro živeti ne morejo. Kdo se bo pa potegnil zanje? Nikdo, ker nimajo poslancev, ker nimajo volilne pravice, da bi lih volili Tudi Je na Ogrskem oknlu sedem milijonov Mažarov, okolu devet milijonov pa drugih narodov: Hrvatov, Slovakov. Srbov. Rumunov Nemcev. Pa vsi ti. če tudi jih Je več kakor Mažarov, nimaio niti 10 poslancev. Pri volitvah :ih kar žandarli in voiaki razženco in ne smelo voliti. Sedal Je prišla na dan neka posebno lena In okusna stvar. Minister Poloni, ki le na!bolJ kunšten Izmed vseh ministrov, le bil napaden v nasprotnih časopisih. Pa se ne lina toniti, zmpak bo raje odstopil. In kaj ga dolže: Krive prisege, dovalanja deklet v zloglasne hiše. goIJufi e v pravdah (on le bil namreč advokat). Morebiti se komu čudno zdi. da ga ne zaprejo. Kdo ga pa bo zaprl, ko imalo ministri vse v rokah in vrana vrani ne izkllule oči. Vsi so enaki. Špijoniral ie tudi cesaria po neki čedni ženski, katera le imela znance na cesarskem dvoru. Take stvari se lahko gode. če ni poslancev. ki bi cledali takim gospodom na rr-ste. Edina rešitev za Ogre bo tudi le sploSna in enaka volivna pravica.
IZ FRANCOSKEGA VERSKEGA BOJA.
S kakimi pomočkl hoče francoska frama-sonska vlada osvoboditi Francosko od katoliške vere, to smo zadnjič poročali. Pod imenom svobode hoče uničiti cerkev. Da bi Izvršila to uničujoče satansko delo, so iztuhtall francoske framasonske glave več postav, katerih cerkev ni mogla vsprejeti, ako ie hotela zvesta ostati svojim načelom. Te postave niso dosegle svojega namena, zato ilh hoče francoska vlada nadomestiti z drugimi, ki naj bi dosegle to, kar prejšnje niio mogle doseči, da bi se ločili duhovniki od ivojih Škofov, lati aa-
men imajo tudi še sedaj francoski framasoni, kar nam kaže nova naredba glede ureditve katoliškega bogočastja, katero je predložil minister za bogočastje Briaud francoski zbornici. Novo postava določa sledeče: Od zdaj naprej ne bo treba naznanjati več politiških shodov oblastem. Izjema pa so bogoslužna opravila po cerkvah. O teh pa določa nova na-redbaj, da Je duhovnikom na prosto volo dano, ali naznanijo svoje bogoslužne prireditve ali pa ne. Ce jih naznanijo, dobe pravico, eno leto nemoteno opravljati svoja opravila v cerkvah. Ako bi Jih pa ne hoteli naznaniti, ne bodo sicer kaznovani zaradi kršenja zakona, toda v cerkvah bodo dotični duhovniki popolnoma brez pravic in odvisni od naredb županov. Ce jim bo župan dovolil opravljati v cerkvah svoja opravila, iih bodo lahko opravljali, če bo pa župan brezverec, bo pa lahko prepovedal posluževati se cerkve za bogoslužna opravila.
KAJ NAJ REČEMO O TEJ POSTAVI?
Da le ta postava krivična, uvidimo lahko takoi. Nasprotna ie vsaki svobodi in enakosti pred zakonom.Njen namen je zvit in hinavski ker hoče pridobiti duhovnike s tem, da iim dd na razpolago cerkve, ako naznanijo bogoslužje vladi. S tem bi pa duhovniki prestopili zapoved papeževo in škofov, ki iim prepoveduie naznanjati cerkveno bogoslužie vladi. S tem zakonom razpisuje torej vlada nagrado onim duhovnikom, ki bi hoteli nrelomiti zvestobo svolemu duhovnemu poglavarju, in tako bi dosegla vlada svoj namen napraviti naiprei razkol in needinost med duhovniki in škofi. Tudi enakosti državlianov je nasprotna ta nova naredba francoskih brezvercev. Na eni strani dovoljuje, da ni treba naznanjati politiških shodov oblastem, na drugi strani pa smatra samo tiste bognslužne prireditve za enakopravne in iim hoče dati <voio varnost . ki se iaviio vladi. — Kaj bo torej doseg'a ta postava? Gotovo le, da se ji francoska duhovščina ne bo pokorila, ker predobro pozna vladne nakane in se zvesto drži svoiih škofov. Vlada e že tollkrat noizkrsi'a razcepiti katoličane, na se ji ni nikoli posrečilo in se ii tudi sedal ne bo — Svole umazano delo nadaliuie vlada še vedno. Bogoslovce izpania iz semenišč, cerkve izpreminia v eledališča, iz vseh lavnih uradov odstrania križe in vse kar io soomin;a na Boga hoče odstraniti. Kjer ii ne gre d"lo mirno izpod rok. tam se poslužule vojaške sile. Vse to se godi v Imenu »svobode«.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Sovražniki in nasprotniki katoliške cerkve so si povsod enaki, na.i bodo že francoski, nemški ali tudi slovenski in taki so tudi španski. Sredstva, ki jih uporabljajo, da uničijo cerkev, so tudi povsod enaka. Po zgledu francoskih framasonov so se vrgli tudi španski brezverci, razlika ie le ta, da jim je na Španskem dosedaj vedno izpodletelo. Da se ie kulturni boj na Španskem ponesrečil, je iskati vzroka v tem, ker so katoličani napeli vse moči, da preprečijo zlobne namene liberalne vlade, ki Je hotela uveljaviti zakon proti cerkvenim redovom in društveni zakon. Katoličani so odločno nastopili proti liberalni vladi. Španske žene so kralja pozvale, da ne stne dopustiti na noben način takih zakonov, ki bi bili nasprotni cerkvi, ter so za svo.io prošn o nabrale čez 500 tisoč podpisov. Po celi Spanili se vrše velikanski Javni shodi, kjer ljudstvo odločno ugovarja zlobnim namenom liberalno vlade. V glavnem mestu Spani e, Madridu, kakor tudi v Barceloni so se vršila velikanska zborovanja, kjer je bilo navzočih do 25 tisoč katoličanov. Odpor katoličanov je pokopal v dobrem letu ie šeat liberalnih mmi-
sterstev, ki so hotela vprizoriti na Španskem boj proti katoliški cerkvi. Tudi sedanje ministerstvo bo moralo odstopiti. Ali se bo posrečilo kedaj izvesti liberalni španski vladi zakon proti cerkvi ne vemo. to je pa gotovo, da bo naletela vlada na močett upor katoličanov-. ki bo hujši, kakor je na Francoskem.
listek.
Prstan in nesreča.
(Tirolska povest. — Po Seb. Riegerju priredil Marijan.)
IV.
Na Jelarjevini je bila temna noč. Vse je spalo. Le v družinski sobi je še bdela uboga gospodinja — Jerica. Sedela ie za mizo; glavo ie imela sklonjeno globoko iu uprto v roke. Stokala je in vzdihovala, da bi se smilila mrzlemu kanienu. Ob nogah ii ie v zibelki spaval otrok, njen dveletni angelček. - Hud boi ie bojevala Jerica. Olasni vzdihi, zategnjeni in bolestni, so odmevali iz temnih kotov.
»Sveta Mati božia! To ie nekai strašnega . . . prešibka sem in ne vzdržim! . . . In poleg tega sramota, sramota! ... Ah! In nikomur nc morem povedati, nikomur potožiti . . . Mati nebeška, daj mi tolažbe! . . .«
Zopet je premišljala in zopet so odmevali iz teme votli, zategnjeni vzdihi. Misli so ji švigale semintja, izhoda ni bilo nikier . . . Srce ii ic hotelo počiti. če se ie spomnila svojega luibljenecra Bernarda. Zdelo sc ii ie nemogoče da bi sc ločila od njega, da bi ga zapustila — in vendar — tako ie moralo biti! Ni njegova prava žena — saj ie še Tndei živ . . Strah io !e prevzel pred samo seboi in boi se ie začel zopet... Ne odidem Bernard, tvoja sem in pri tebi ostanem! . . . Ne, ne, pojdi odtod! Oreh bi bil. strašen greh!
Ustnice so ji zašepetalc molitev . . . Zajokala ie zopet . . . sunkoma, dive . . . Dvignila ie obupana roke: Sveta Mariir» mati moja pomagai mi! — Moram . . . h^čem! . . . Zopet se je naslonila na mizo in med prsti so ji kanale vroče solze. V srcu ji je dozorel sklen. neomaien in trden: »Stran moram, daleč! Zapustiti moram hišo, v katero me jc prineijsla liubezen . . Dolgo ie zrla predse v tla. Zopet ie zastokala, pretrgano in proseče:
»Bernard, ljubi Bernard odpusti mi! — Ne morem, ne smem drugače!«
Ustrašila se ie ... Sni ni smela več ljubiti Bernarda. Bernard ni nien mož. Zopet je dvignila roke. vzdihnila in ustna so ii zopet zaše-petala molitev' . . .
Ura in odbila ena:sfc Jerica je planila pokonni in se zdrznila.
»Cns ic! Oditi moram, če hočem še pred dnem priti čez srore.«
Na misel Ji ie prišlo, da bi šla domov k Mntičnovim in Jim vse povedala . . .
»Ne ne,« je vskliknila hinoma, »nihče ne sme vedeti! . . . Sramota bi prišla na dan . . . in sramota ne sme priti nad Bernarda, tudi ne nad otroka ... Ni mosroče . . . Piskovka bo mo'čala, ker sicer bi izdala samo sobe . . . Od mene na tudi ne izve nihče niti pičice . . . Stran moram, daleč strnn in se nikdar več ne vrnem . . . Kdo se bo menil zame v tujini? . . .« Prižgala ie luč in poiskala list pa-piria. Bernardu ie hotela napisati par vrstic v slovo. Vzela ie pero in pisala. A zonet io je prešinila erozna misel in io zbodla knkor dvorezen meč: »Ne smeš! Ni tvoj mož! — Čemu potem slovo, čemu proseče besede,
čemu pisana ljubezen ?« — Zajokala je ln raztrgala pismo.----
Sla je v omaro, da bi si poiskala obleke za na pot. Zagledala je Bernnrdovo perilo. Lepo ga je poravnala in uredila. Potem ie utrgala na oknu lep rdeč nagelček in par vejic rožmarina, povezala lep šopek, in ga položila vrh Bernardove obleke. Šopku pa jc priložila listek z besedami: *Z Bogom, in bodi srečen! V nebesih sc snideva!«
To je bil zadnji pozdrav . . .
Pokleknila je k zibelki in sc sklonila nad svo:c dete. »Kaj ne, Franceljček, tebe imam
še lahko rada? —---Seveda, seveda! . . .
Kako naj te pustim, angelček moj? - Glej, pa sc mora zgoditi tako . . . Na tem svetu se nc bova najbrž več videla! Nc boš imel mamice, ubožček. da bi ti rezala kruha! . . . Ubožček, ki ne veš, da ie svet dolina solz! — Molila bom zate! . . . Bodi zdrav, Franceljček in rasti in bodi priden! — Ubogaj svojega očeta, za svojo ubogo mater pa moli!. . . Veš, Franceljček, molj za svoio mater, dasi je nikdar nisi poznal . . . Spoznaš pa jo enkrat — v nebesih! . . .«
Speče dete ie dvignila iz zibelke, pritisnila ga na srce in ga poljubljala v svo;i materinski ljubezni. — Položila je dete zopet nazaj v mehko zibel. Se en pogled - gorak in poln ljubezni — na otroka, potem pa ie odšla z glasnim jokom iz hiše . . .
Pod pazduho se ji ic bliščala cula obleke. Zapuščala ie uboga žena krov, pod katerim je preživela nekaj lepih ur. zapuščala ie rodno vas, zapuščala domače gore in odhajala v daljno, nepriiazno tujino . . . Kam Bog znaj! . . .
V.
Rožni cvetovi jablane, ki so obkrožali Zveličaria pred Jelarjevino, so bili že odpali in žito na poljanskih njivah se ;e valovilo v lahnem pomladnem vetru. Solin e ie mogočno upiralo svoje žarke v snežne planine, ki so bleščale kakor zlato, s. krvjo oškroplje;io . .
V sobi na Jelarjevini jc slonel za mizo Bernard, mladi gospodnr. Glavo si ie podpiral z rokami in zrl predse mračno, žalostno. NJemu nasproti ie sedel veliki hlapec Jaka. 7. mezincem jc venomer drezal v svojo pipico in jo popravljal, ker mu ni hotela goreti. Z ({lavo je migal zdaj na to, zdai na ono stran. Videlo sc mu ie, da bi rad nekaj povedal, s čimer bi bil potolažil žalostnega gospodarja, pa beseda mu kar ni hotela z jezika. Nazadnje je prekinil molk gospodar sani.
In prav nič nisi mogel pozvedeti. ko si hodil okrog? Ali res ni nobenega znaka, nobenega sledu za njo?«
»Nič; vse zastonj,« jc vzdihnil hlapec otožno; »vso spodnjo stran dežele sem prehodil, krenil nekoliko tudi v Solnograško popraševal povsod, a nikoder ne duha ne sluha o Jerici.«
»Godilo sc ti je ravno tako knkor meni. Toliko pota sem storil po gornjem delu dežele, pa nič. Vse scni prehodil, kar sc ie dalo pešale so mi žc moči, a niti scnce Jenčine nisem zasledil. — Bomo videli, kakšne novice prinese Matična. Če ie tudi on tako opravil, kakor midva, potem ie vse zastonj. Potem Ie gotovo. da Jerica ni več med živimi ... Da bi vsaj vedel, kaj se ji je pripetilo, če ji je kdo kaj storil, kako je prišlo, da ie zapustila hišo? ... A ta negotovost mi bo strla srce . . . Popolnoma neumljivo mi ie, da vsi skupaj tisti dan niste prav ničesar opazili.«
»Kaj naj ti povem drugega, kakor sem ti že dostikrat povedal,« ie rekel Jaka malo-dušno. »Opohidne na gospodinji nismo ničesar zapazili. Zvečer, ko smo se vrnili s polia je bila zelo potrta in bleda in se ie zaprla kmalu v svojo sobico. Mislili smo, da ji !e dolgčas po tebi, zato ie nismo spraševali in ie vzne-
mirjali. Ponoči je slišala dekla, kako so sc naenkrat odprla vrata, pa je takoj zopet za. spala in ni vedela, kaj se jc dalje godilo . Ko zjutraj Jerice ni bilo iz sobe, kakor p0 navadi, smo šli pogledat . . . Sobica ic bila prazna, Jerice nikjer . . .«
• 1 i puioči morda kdo tu?« je pov-prašal ■ ^ beli gospodar.
»Nikogar nismo videli, nikog-ir slišali.
»Hm, hm, čudno! Pa ji menda vendar ni prišlo rib pamet,« ie vzkliknil obupno go. spodar.
»Nismo opazili nič takega na njej, kar bi io izdajalo . . .«
Umolknila sta. Zunni so zaškripali koraki in vrata so sc odprla. Vstopil ie s strahom na obrazu mladi Matična, Jeričm brat. Bernard jc skočil pokoncu in šc odzdravil ni prišlecu.
»No, Jože, si-li kai našel ali poizvedel?.
»Nekaj in nič.« je odgovoril žalostno Matična.
»Povej, povej, brž povej,« jc silil Bernard naglo.
Matična se jc vsedel za mizo in začel
»Prehodil sem vso notranjo stran, ovohal vse doline, vse vasi, pa nisem našel sledu nikier. O Jerici mi nihče ni mogel dati pojasnil. Nikjer je niso videli, nikjer nič slišali o niči... Čez planile sem sc vračal domov. Vse koče sem obiskal, oglasil sc pri vsakem pastirju nikjer nič . . . Žalosten sem bil nepopisno . . V petek sem prišel na ledniško planino iu tain sem končno vendar nekaj izvedel . . . Preil štirimi tedni so videli pastirji mlado, črno oblečeno žensko, s culo v roki, ki ic šla mimo njih čez planino. Z dnem sc popolnoma sklada m tudi. kakor so mi žensko opisovali, sklepam iz vsega, da je bila Jerica . . . Eden izmed pastirjev ic pripovedoval, da jo ie že videl gori pri križu na razpotju - - če ti je znano in rekel, da je tam dolgo molila. Ko ie vstala, ie še dolgo gledala nazaj v dolino odkoder ie bila prišla . . . Rcvica sc ie poslavliala še enkrat od doma . . . Na spodnji planini je prosila mleka. Bila ie zelo bleda in tipala. Venomer ic vzdihovala, iokala in tarnala . . . Vprašali so io, kaj ii je, pa so malo izvedeli. Samo to iini :e povedala, tla io tarejo veliki kri/i in nadloge in da gre na božjo pot... Vprašal sem Jih. čc ni bila morda pri zdravi pameti, in pastirji so zatrjevali: »Nikakor! . . . Malo ie govorila, a kar ic povedala, ie bilo vse pametno iu razumno . . .« Pastirji so mi pokazali potem bel robec. Našli so ga spodaj ua stezi in rekli, da ga ic naibrž izgubila tista ženska. — Glej ga. tukai ie!«
Matična e vzel iz žepa bel robec in ga ponudil Jclarjii. Ta jc hlastno segel po njen in vzkliknil: »Da, da. je že pravi! Jeričin ie. ga dobro poznam.«
Par trenutkov ic ogledoval robec iu mala. bela stvarca ga ie globoko pretresla. Matična pa jc nadaljevl:
»Potem sem šel takoj zopet nazaj, v smer. ki so mi io pastirji pokazali. Sel sem na treu-ško božjo pot, prehodil vso okolico trenško. povsod izpraševal po Jerici, pa nisem nikier izvedel niti besedice.«
Matična e obmolknil. Jaka, ki je ves čas debelo gledal in poslušal, ie zopet začel drezati z. mezincem v svojo pipico. Bernard ic pa vzdihoval kakor mlado hrastovo deblo, ki uui je sekira zasekala rane do mozga.
»Čemu to? . . . Čemu? . . . Rad bi vede1, zakaj je odšla? . . . Jerica — Jcrica zakaj? . . .«
Matična in hlapec sta skušala potrtega gospodarja potolažiti, pa se Jima ni posrečilo. Matična ie rabil sam tolažbe, kajti zavozlinni in nesrečni dogodek mu je v resnici segel globlje v srce, kakor ie bilo na zunaj videti. — Po dolgem in mučnem molku ie gospodar zopet pričel:

»še enkrat bom šel sam v trenško okolico
m vse šc enkrat preiskal In poizvedel... Ne morem verjeti, da Jerice ne bi našli.«
»Ce hočeš, greni s teboj, gospodar,« se je ponudil Jaka, ki mu ie pilo prav tesno pri
srcu.
»Boš težko kaj opravil,« je dvomil Matična. »Povsod sem bil, in ti gotovo ne boš natančnejši pri popraševanju kot sem bil jaz.«
Žalostno so sc ločili. Bernard je vstal in šel v drugo soDo in sedel za mizo. Na tleli ie bila zibelka; v njej jc spal otrok. Bernard ie položil predse na mizo uveli šopek, ki ga jc našel med obleko, zlati prstan, ki ga jc prinesel Jerici z Bavarskega 111 robec, ki mu ga je dal Matična. Vse stvari so ga spominjale na Jerico in nepopisno žalostno mu je bilo v duši. Uledal je drobno stvarco in stokal kakor malo, nedorastlo dete.
»Da, Jerica, dobro si vedela: če se stare poročni prstan, pomenja vedno nesrečo . . . /daj sem prepričan tudi jaz. Toda zakaj si odšla? Zakaj si pustila najin raj, Jelarjevino iu odšla v tujino, ki ti bo mačeha? . . . Zakaj si mi potisnila v srce dvorezen nož? ... Jerica, zakaj? Povedala nisi, kaj se ti je zgodilo . . .«
Stopil je k Jeričini omari. Ko jo je odprl in zagledal njeno obleko, mu jc hotelo počiti Mxe. Posilil ga jc glasen jok. Tako jokajo otroci. Miti o je zaprl omaro. Vrata so zaškripala; v zibelki se je zbudil Fraucelj. Bernard ga je vzdignil iz zibelke in si ga posadil na koleno. Deček sc jc veselo zasmejal in brcal ■/. debelimi nožicami od veselja. Z ročico ga jc prijel za brke in se igral ž njimi. Očetu pa so še vedno lile solze, solze žalosti. Pobožal je svojega otroka iu komaj siišno, pretrgano je šepetal:
»Ubošček moj! . . . Nc veš še, koga si izgubil . . . Kako se mi smiliš, revček, ko si brez matere!« . . .
Deček je segel očetu v lase; brk se je bil naveličal. Skakal je veselo na kolenu in se brezskrbno smehljal.
O, Franceljček moj, ko bi znal že govorni, bi mi povedal, zakaj naju je mati zapustila ... V zadnjih trenotkih ti je gotovo povedala,
zakaj odhaja. Saj te je imela tako rada. Ni
je matere, ki bi tako ljubila svoje dete, kakor jc ona tebe . . .« — Potem je poljuboval ubogi oče svojega otroka in ga zibal v naročju tako dolgo, da je zopet zaspal. Položil ga je nazaj v zibelko in odšel vun.
Drugi dan sta odšla s hlapcem iskat izgubljeno ženo. Preiskala sta vse in dolgo ju ni bilo nazaj. Vse kraje, vse vasi, vsako hišo sta obšla, sledu ali glasu o Jerici nista našla nobenega.
Ccz štirinajst dni sta se vrnila z večjo žalostjo v srcu kot sta bila odšla. Tri dni po tej vrnitvi je našel Jaka zjutraj, ko se je na vodnjaku umival odprto pismo brez naslova. Brž ga je nesel gospodarju. Bernard je odpri pismo, ga v hipu preletel, a ravno tako je spustil pismo hipoma ua tla in glasno, kakor od strele zadet je obupno zakričal. Na listu so bile okorne, velike poteze — Bernardu so bile neznane — in le malo vrstic, ki so se glasile tako-le:
»Jelar! Ne išči več svoje žene! Mučiš se zaman, ker je umrla. Hotela je, da ne izveš niti za grob . . . Neznanec.«
Nekaj časa je sedel Bernard tih in bled kakor zid. Naenkrat pa je skočil pokoncu iu zavpil grozno — v srce segajoče:
»O Jerica moja, kaj sem ti storil? . . . Ali mi nisi zaupala? . . . Nalagali so te z izmišljenimi marnjami ... in ti si verjela?«
Posli so mirili gospodarja. Polagoma je res malo utihnil, a v prsih ga je peklo neznansko gorje. Celo dopoldne je tičal v svoji sobi in čmerno gledal predse. Med ljudi se ni pokazal. Mnogokrat je vzdihml ves potrt: «0 Bog, dobri oče njih, ki jih tarejo nadloge, pošlji žarek, ki bi v sai malo razjasnil to temno skrivnost! . . . Čemu vse to? Odkod? ... Kaj se je zgodilo in kako je prišlo?« . . .
In čez nekaj časa je zopet zastokal: »Torej končano . . Izgubil, pokopal sem svojo srečo, svoje upanje, svoje vse ... Ko ne bi imel otroka, bi mdi jaz najrajši legel in umrl . . .«
Opohidne sc je glasilo z vaškega zvonika zvonenje Jerici v zadn e slovo. Ubrani so bili ti glasovi, a žalostni. Po vasi pa so krožile od ust do ust najrazličnejše vesti o izgubljeni — nesrečni Jerici. Nekateri so menili, da se ji je
zmešalo in da je padla v prepad, drugi pa so zopet sklepali, da jo je kak lopov zavratno umoril in jo pahnil v brezdno, kamor še ni nikoli stopila človeška noga . . .
(Dalje prihodnjič.)
»Domoljubu«.
Preljubi ti tovariš moj,
glej, jaz kot zvest prijatelj tvoj,
pošiljam ti vrstice te,
naredi ž njimi kar si že.
Poznava sc že vrsto let,
kar hodiš ti med širili svet,
poznal sem že te deček mal
in že takrat sem rad te bral.
Enako starost vživava oba,
še vedno čila, zdrava in krepka.
Precej preteklo je vode,
kar prvič segla sva v roke;
in zdaj ti fant si korenjak,
pošten te hvali mož vsak,
še ženskam ti ugajaš, glej,
ponosen lahko si na to, juhej!
In ko si tednik ti postal,
veliko raje sem te bral,
veliko bolj sem te vesel
pod streho slamnato sprejel,
saj ko prijatelj k meni prideš v vas,
mi daješ svete, delaš kratek čas.
Rad plačam vožnjo, stroške, vse,
da prideš v yas ti k meni le.
Tri kronce vsakdo lahko da,
kdor resno voljo le ima:
v gostilno ne zaidi mi,
imel boš v žepu kronce tri.
Prijatelj moj, ti »Domoljub«,
ti res si meni jako ljub,
saj delaš rad nam kratek čas,
in rad ti podučuješ nas;
zato želim, da vsak te kmet
noroča — tvoj posluša svet.
Vsak kmet naj tvoj bo naročnik,
ker ti si kmetski naš vodnik!
Spesnil gorenjski kmet Fr. P.
Razgled po domovini.
Shod zaupnikov S. L. S. v četrtek, dne j 28. februarja, bo obravnaval volivni oklic in kandidature. Pred dnevi so sc pričela razpošiljati vabila. Lahko je mogoče, da se pri velikem številu zaupnikov kdo prezre. V tem slučaju prosi vodstvo obvestila.
Bazilike naslov sta dobili mariborska frančiškanska cerkev in romarska cerkev na Sveti (iori pri Oorici. Prva je največja v škofiji iu je bila zidana s prispevki vseh vernikov škofije, druga radi častitljive starosti in vsakoletnega navala romarjev.
Občinski odbor pri Devici Mariji v Polju ic v svoji seji dne 21. decembra 1906 izvolil č. g. župnika Matija Kolaria častnim občanom, za velike zasluge, katere si jc stekel pri ob-novljenju po potresu poškodovane župne cerkve pri M. D. v Polju.
Avtomobilna zveza med Novim mestom Iu Brežicami. Poštno ravnateljstvo v Trstu Namerava med Novim mestom in Brežicami vpeljati pošto na avtomobilu, seveda le pod pogojeni, če najde primernega zanimanja pri interesiranih občinah. V tej zadevi se mudi poseben odposlanec na Dolenjskem. Za enkrat se namerava kupiti dva avtomobila, ki bodeta vozila po 20 km na uro. Prostora bo aa dvaj-
set oseb. Voznimi bo znašala 6 h za kilometer, kakor se sliši, je mnogo upanja, da se projekt uresniči. Nameravana avtomobilna zveza utegne prinesti več življenja in prometa v te lepe dolenjske kraje.
Mrtvega ie našla pred tednom zjutraj neka deklica blizu Iške Loke 42-letnega Jožefa Pavliča iz Motene. Pavlič je pripeljal v soboto popoldne v Ljubljana krojača Jožefa Šusteršiča in n.egovo ženo, nakar je šel potem v Cešnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti. Okrog osme ure'zvečer se je Pavlič odpeljal proti domu, domov je pa prišel le sam konj brez oprave in voza. Pavličeva žena se je takoj odpravila proti Ljubljani, da poišče moža. Med potjo pa jc našla samo raztrgane vajeti in ob mestnem pomenu preobrnjen voz. Pavlič jc imel na čelu več poškodb. Sklepa se, da se ie Pavliču splašil konj in da je Paviič pri tem ponesrečil.
Vera je zasebna stvar ponavljajo venomer socialni demokratje. Ta njihova trditev je nesramna laž, kajti socialisti so vsi strastni nasprotniki vere in Cerkve. »Nedavno je to javno izpovedal neki belgijski socialistični časopis rekoč: »Nemogoče je biti socialist in veren človek ob onem. Kdor se ne odpove popolno-
ma vsaki veri, se ne more ponašati, da je socialni demokrat.« Pri nas se še ne upajo socialistični voditelji tega javno zapisati, da lažje love nezavedne ljudi, zavedno ljudstvo pa ne more in ne bo sledilo tej crezverski stranki.
Vodovod v Radovljico in okolico, ki se še letos prične graditi, bo veljal 169.000 kron. K tei svoti prispeva vlada 67.600 K, državni melioracijski zaklad 42.250 K in kranjski deželni zaklad 59.150 K, na občine pa pride ,12.088 K.
Liberalna trdnjava Trata — padla. Zadnja liberalna postojanka v škofjeloškem okraju, Trata, je pri občinskih volitvah v soboto, dne 19. t. m. pripadla Slovenski Ljudski Stranki.V drugem in tretjem razredu smo zmagali z dve-tretjinsko večino, v prvem razredu je pri enakosti glasov žreb odločil nam dva, liberalcem štiri odbornike. Občinski zastop se bo torej sestal iz 14 naših in 4 liberalnih. — O volitvah bi se dalo marsikaj zanimivega pisati, tako n. pr. o liberalnih goljufijah, o popitem žganju, o nervoznem županu Jelovčanu itd. Vse to si pa prihranimo za pozneje, ko bodo razne stvari prišle pred sodišče. Za danes pribijemo le, da je bila naša zmaga sijajna kljub vsemu nasilju liberalcev in kljub vsem nepostavnostim
liberalne večine v volivni komisiji. — Slava
zavednim volivcem in njih voditeljem!
Smrtna kosa. — Preč. r. Franc Vidlc, župnik v Kanalu, je umrl v nedeljo, 20. t. m., ob 9. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umiraioče.Pogreb je bil dne 23. t. m. ob mno-gobrojni udeležbi. Navzočih je bilo 20 duhovnikov, dva č. gg. frančiškana iz Kostanjevice: P. Edvard in P. Arhangel in dva s sv. Gore: P. gvardijan Silvester in P. Kapistran. Sprevod je vodil veleč. g. prelat dr. Josip Gabri-jevčič, ki e imel v cerkvi tudi primeren govor. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani dne 27. sept. 1842, v niašmka posvečen 6. sept. 1671. V pa-stirstvu je služil nekaj let pri sv. Ignaciju v Gorici, potem pa nepretrgoma v Kanalu. Njegov brat je bil frančiškan Otmar, ki je pred meseci umrl nenadno v Ljubljani v samostanu. Tedaj se je še udeležil dekan Vidic n.ego-vega pogreba zdrav in čil. Nismo mislili, da mu bo tako hitro sledil v smrti. Naj počiva v miru.
Kako »Slov. Narod« grdo laže. Na zaupnem shodu goriških liberalcev je bilo navzočih okrog 25U oseb. Liberalna »Soča« jih je videla že nekaj več, namreč 4U0. Sedaj pa pride lažnjivi kljukec, ki sliši na ime »Slovenski Narod« in ta jih je naštel en tisoč in štiri sto. In sedaj naj še kdo verjame temu listu, ki tako nesramno laže I
Kaj pa hočejo liberalci? Liberalci se v«, dno lažejo; to jim je lastno do vsein svetu. Slovenski liberalci so takoj izpočetka izrekli svoje zaupauje irancostvim franiasonom, ki zdaj z vsemi sredstvi izkušajo krščansko vero uničiti, brauj se poznajo, in za nas je zlasti glede na bodoče volitve jako koristno vedeti, kaj v resnici liberalci hočejo. Io pa je včasih težko spoznati iz njihovih besed, ker oni laže.o tudi o sebi in vedno zakrivajo svoje zadnje namene, da bi premotili ljudstvo in vjell njegove glasove. Laž pa ima kratke noge in liberalne nakane se razkrinkajo često ravno takrat, kadar bi jih liberalci najra.e zakrili. 1 o se je primerilo irancoskemu ministrskemu preuscdinku Meniensou. z-uuma zvijača, ki jo porabil v zbornici in s katero zdaj krošnjari po časopisih, je ta, da on neče vere zatreti, ampak da ie brani republiko Droti prckucuškemu papežu, ki neče priznati postav francoske republike. Iako se e namreč izrazil v zbornici, v resnici pa misli vse kaj druzega. 2e 1. 1882 je povedal glasno svojo misel, da je zadnji namen njegove stranke uničiti cerkev v državi. Kavno to hočejo doseči tudi iramasoni na Španskem, Laškem in tudi v Avstriji. Prea tednom so že socialni demokratje to zahtevo v državnem zboru na Dunaju izprožili. Naši kranjski liberalci, kakor tudi štajerski in goriški, imajo na programu ločitev cerkve od države, kar pomenja uničenje cerkve. Dolžnost poštenih mož in mladeničev je, da se preprečijo ti satanski nameni liberalcev in socialnih demokratov. Najsposobnejši čas zato bo rožnati mesec majnik, ko bomo šli na volišče, da si izberemo državne poslance.
Volitve v krajne šolske svete se vrše po raznih krajih naše dežele. Skoro povsod so voljeni pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Prav je tako! Liberalce ven iz vseh zastopov!
Pozor zavarovancil O pričetku novega leta napenjajo razne tuje zavarovalnice vse sile, da bi si pridobile, oziroma obdržale zavarovance. Pred vsem si pa prizadeva vodstvo znanega »Feniksa«, ki razpolaga z zalogo napadov prod naši domači zavarovalnici, da bi si opomogla. Posestniki, katerim je že zdavnaj potekla zavarovalna doba pri »Fe-niksu«, dobivajo plačilne naloge in usiljuje se jim na razne nespodobne načine novo zavarovanje. Prav tako, če tudi ne s tako silo, postopajo tudi tujke, to pa le na škodo do-
mačim posestnikom. Kaj storiti proti takemu nasilstvu? Zapodi nadležnega nasilnika, vrni mu plačilno povelje, in mir boš imel, kajti kdor molči o tem, se smatra, da soglaša.
Lepa knjiga. Kdor še ni naročen na »Ljudsko knjižnico«, naj ne zamudi ugodne prilike, katero nudi s tem »Katoliška Bukvama«. Kakor znano, Je izšel šesti sešitek »Ljudske knjižnice«, s katerim se zaključi drugi zvezek in v katerem konča tudi druga povest »Ljudske knjižnice« »Darovana«. Ker se je s šestim zvezkom »Ljudske knjižnice« nabralo že dosti berila za vezano knjigo in ker tvorita prva in druga povest skupaj pravi obseg in primerno debelost, ter sta vredni boljše vezave, je oskrbelo založništvo prav lično vezavo ter je izdalo te dni »Ljudsko knjižnico« v lepo vezanem zvezku, ki obsega, kakor rečeno, dve popolni povesti. Cena te vezane knjige je samo 1 K 80 v. Cena je v primeri s tem. kar se nam nudi, tako nizka, da smemo trditi, da nismo imeli še nobene take cene slovenske knjige v rokah. Kdor še ni naročen na »Ljudsko knjižnico«, naj si naroči prva dva zvezka »Ljudske knjižnice«, skupaj vezana za poskušnjo — ne bo se kesal. Najbolle Je. da pošlje mali znesek na naslov: »Katoliška Bukvama« v Ljubljani ter naroči knjigo Kar na nakaznici, oziroma odrezku (kuponu). To priporočamo zato, ker dopošlje »Bukvama« knjigo onim, ki pošljejo denar naprej, poštnine prosto. Kdor torej 1'ubi zabavo, Imel bo veselje ž njo, tudi če morda ne misli naročiti prihodnjih zvezkov. Knjiga obsega dve popolni povesti, in je torej sama zase celota.
V	školjeloškera samostanu je umrla v petek. dne 25. t. m., sestra Marija Bernarda Za-bret, doma iz znane rodbine Zabretove v Bri-tofu pri Predosliih. Pokopali so io v nedeljo. Naj počiva v miru!
Listnica uredništva. Potrjujemo Vani, g. Polda, tajnik bralnega društva v Gorjali, da niste vi pisali zadnjega dopisa iz Gorlj.
V	Lurd. Letos odpotuje poseben romarski vsak na slavnoznano božjo pot v Luid, kjer se dogaja vsako leto toliko čudežev. Vlak bo odšel začetkom Junija. Kakor smo izvedeli, bo šlo s tem vlakom, ki ga bo vodil prošt Landsteiner, tudi nekaj Slovencev. Natančna obvestila daje »Lurški odbor«, Dunaj, IV/2, Trappelgasse 5.
Za Gorenjsko — Notranjska. Tudi na Notranjskem so se vzdignili zadnji čas krivi preroki, ki vabijo kmete pod svoje okrilje. Nadeli so si zopet ime »neodvisnih« In vemo, da so popolnoma odvisni od »Naroda«, »Na-tranjca« in drugih liberalcev. Zadnji čas so ustanovili v prestranski mlekarni ti »neodvisni« neko kmečko stranko, ki se bo baje po-tezaJa za kmečke koristi. Prepozno se je porodila ta stranka. Mi kmetje smo bili in ostanemo zvesti »Slovenski Ljudski Stranki«, ki se ves čas zavzema za naše koristi in Jih jako spretno zastopa v državnem in deželnem zboru. Ta nova strančica, obstoječa iz starih liberalcev. Je Je neka vada, na katero hoče loviti nezavedne ljudi ob času državnozbor-skih in drugih volitev. A mi Notranjci smo dovolj prebrisani in prepametni, da bi se vsedii na iim liberalcem, ki prihajajo pod krinko neodvisnih kmetov. Kier ste bili do sedaj, ostanite i v bodoče. Brez vas in preko vas bodo naši vrli poslanci zastopali tudi še nadalje naše težnje.
Naslov onega, ki je našel neko svoto denarja, se glasi: Martin Šuštar, Kamnik, pošta Preserje,
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Iz tihega Loma. 2e tri mesece smo po. grešali stolpne ure, ki sc nam je skujala. l'0. skušali smo najprej z domačimi zdravili, pa nič ni pomagalo, smo bili primoram jo izro- J čiti znanemu strokovnjaku, urarskemu moj- | stru v Podnartu Francetu Lukovšeku v po- ; pravek, ki je svoje delo prav dobro izvršil. Obžalovanja vreden ie bil mojster, ki je v naj. hujši zimi, kakršne že petnajst let sem ne pomnimo, v stolpu nastavljal in uredfl uro, V torek. 22. t. m„ smo imeli 19, v sredo celo 21 stopinj po C. Upamo, da se letos več ne ponovi, ker danes 2b. prosinca kaže toplomer opoldne 4 stopinje C. toplote.
g lz občine Križe pri Tržiču se nam poroča: Občinski odbor prav pridno nalaga razne naklade na davke. Dobro bi bilo, da bi se raje določile naklade na žganje, saj je znano, da se morda nikjer v deželi ne popije toliko tega strupa, kakor ravno po naši občini. Koliko jih je že umrlo radi žgan.epitja. Usmilite se vendar žganjarjev in podaljšajte Jiin življenje ravno z nakladami. Sedaj je primeren čas zato, ko se bo gradila mimo nas železnica v Tržič. Naklade na žganje bodo mnogo prinesle občini.
Iz kamniškega okraja.
g »Društveni dom«. Kakor se ie že v
»Domoljubu« sporočilo, je »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Megšu kupiio Ladšteterjevo tovarno za »Društveni dom<. Kdor pozna razmere, v katerih živimo, in gleda v bodočnost, mora priznati, da je »Društveni dom« potreben. Broz lastnega doma t se društveno življenje ne more razvijati in napredovati. To je uvidel odbor »Katol. slovenskega izobraževalnega društva«. Ze pred več nego enim letom so se začeli zbirati doneski za dom. Nabrala se je lepa svota, okrog 5000 kron. Nameravalo je društvo čitnpreje sezidati lastno hišo. Toda ponudila se je ugod, na prilika, da je g. Ladšteter prodal društvu tovarno za 32.000 kron. Mnogi zvedenci so nam potrdili, da smo to veliko in krasno stavbo kupili po jako nizki ceni. Upamo, da bomo z božjo pomočjo hišo tudi plačali.
g Odkod Ime Mengeš? Trg Mengeš je dobil svoje ime po grofu Maingosu, ki ie sezidal grad na hribu nad Mengšom.
g Naše »Katoliško slovensko Izobraževalno društvo« je dne 20. januarja priredilo predavanje v Trzinu pri Pajku. Gospod predavatelj je govoril o ranah, na katerih trpi naš kmetski stan. Tc rane so zlasti: 1. čedalje večje zadolževanje kmetov, 2. alkoholizem. 3. pomanjkanje strokovne izobrazbe. Povedal je. kako temu odpomoči. Hiša je bila polna po-slušavcev. Upamo, da se Trzinci tudi drugikrat v obilnem številu udeleže predavanja.
g Občni zbor je imelo dne 27. januarja »Katol. slovensko izobraževalno društvo«. Ob tej priliki se je društvo preosnovalo v podporno. Dosedaj je že 304 oseb prijavilo svoi pristop v preosnovano društvo. Takoj po občnem zboru je govoril g. Jožef Gostinčar jako poljudno o potrebi izobrazbe.
g Kam pa pojdemo na pustno nedeljo? K
predstavi, katero priredi »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. Pravijo, da bo vrlo zabavno. Vstopnina bo nizka.
Iz ljubljanske okolice.
Iz šentpeterskega šolskega okoliša. Dne
14. t. m. se je vršila volitev v krajni šolski svet. Zmagali so ljudje, ki bi radi zanesli li-beralstvo v naš okoliš. Ker se m volitev postavno vršila, je bila razveljavljena. Pri drugi volitvi. ki se je vršila 21. t. m. so bili izvoljeni gg. Miha Dimnik, Franc Plevnik in Franc Krpe. vsi pristaši S. L. S. Nasprotniki so bili popolnoma poraženi. U. Dolničar je nameraval zasesti predsedniški stolec, toda podrl se mu je. Treba bo narediti red tudi v občinskem odboru.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Naš novi telovadni odsek ni kar tako. kakor si misli kateri, ki to stvar le oddaleč opazuje. Marsikateri fant, ki je poprej zmajeval z glavo, češ: »Saj tako ne bo nič, kaj nam je tega treba«, je sedaj spoznal, da telovadba ni le koristna, ampak tudi potrebna, štirideset fantov nas po dvakrat na teden vadi v prostih vajah gospod Perdan iz Ljubljane, kateri se je z veliko skrbjo in vso ljubeznijo lotil poučevanja. Dosedaj so se vršile le proste vaje, katerih smo se v primerno kratkem času precej naučili, kar kaže, da Šentvidci tudi v tem, kar se telovadbe tiče, nismo zadnji; sedaj smo pa že toliko na »trdnem«, da smo si naročili skakalnico in drog. Sedaj se bo pričelo šele pravo življenje v naši telovadnici. — Veselje in zadovoijnost sije iz naših obrazov, kadar se zberemo pri vaji. Kdo izmed mladih fantov bi ne bil vesel, če se mu ponudi prilika, skakati svobodno in si poleg utrditi svoje telo in bistriti um. Kadar je dva dni nedelje, postane že marsikomu drugi dan dolgčas in jo včasih skoro nehote zavije tja, kjer misli, da ga bo pregnal — v gostilno. Izkušnja nas pa uči, da tam tudi največkrat vlada dolgčas. Zato smo pa rekli mi telovadci v St. Vidu, ko smo se posvetovali, kdaj naj zopet napravimo veselico: »Naj bo kar hoče. v nedeljo po svečnici bo!« In tako je ostalo. Čast imamo torej danes vsem Sentvidcetn in drugim, ki se zanimajo za naše gibanje, naznaniti, da se vrši v nedeljo, dne 3. februarja druga veselica, ki Jo priredi telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v St. Vidu, v dvorani »Pri Cebav« ob pol 6. uri zvečer. Vemo, da ste radovedni, kaj bo vse na tej veselici, a tega vam še tukaj ne povemo; rečemo le toliko, da smo imeli pred očmi, ko smo prirejali veselico, resnico: Pred pustom se šika kaj za smeh, in če smo to tudi storili, o tem boste sodili vi, ako se veselice udeležite. Opozarjamo še na to, da se bodo koj po predstavi postavile v dvorano mize in se slavno občinstvo lahko po-mudi pri pošteni zabavi. Fantje Ie korajžo! Kar nas je pri telovadbi, mi smo trdni, a še jili je nekaj, ki jih begajo neumne govorice nasprotnikov in si ne upajo pokazati pravo barvo. Povemo jim enkrat za vselej, kdor vidi pri nas napake, naj nas prijateljski opozori nanje; prepričan naj bo, da, ako bo njegov nasvet nameten, ga bomo gotovo uvaževali. Kdor pa nas misli ugonobiti z neumnim zabavljanjem, se jako moti, mi s takim ne bomo polemizirali, ker to je orožje nevednežev in bebcev. Mi smo se skupaj spravili, da telovadimo, se izobražujemo in zraven tudi pošteni ostanemo. Kdor misli, da je to prav, naj se nam pridruži, veseli ga bomo, ako bo prišel z istim namenom. Kateri pa mislijo, da to ni prav, pa naj gredo k Žirovniku ali dr. 2iv-ku Lapajnetu, in če potem ta znani prijatelj »večjih svot« napravi iz njih svoje ljube »Sokole«. ne bomo imeli nič proti temu. — Telovadci.
g Novo mašo smo imeli v Št. Vidu dne 13. Januarja. Daroval jo je č. g. Ivan Kogov-
šek, prefekt v zavodu sv. Stanislava. Vršilo sc je vse lepo in slovesno tako, da tega dneva ne pozabimo tako hitro. Novomašniku pa kličemo: Na mnoga leta!
g Veliko veselje napravil je našim fantom gospod kaplan v nedeljo, dne 13. januarja, ko je bil v Ljubljani veliki ljudski koncert »Glasbene Matice«. Kupil je, deloma sam, deloma gospod A. Belec petnajst vstopnic in jih razdelil med fante, katere je določil žreb. Tem pridružili so se še drugi, in tako nas je korakalo tisti večer 26 fantov, mladih, zavednih, doli čez Šiško, da so sc prikazovale na oknih radovedne glave, ugibajoč, kaj to pomeni. To je gotovo hvalevredno, da se priprostim fantom da prilike za umetni užitek in mi smo le hvaležni gospodu kaplanu, da nam je omogočil tako plemenito zabavo.
g Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu je imelo v nedeljo, dne 20. januarja, svoj redni občni zbor. Iz njega posnemamo, da je društvo v zadnjih par letih nekoliko zaspalo, kar je pač škoda za tak kraj, kot je Št. Vid. Zdi se, kot bi novi odbor, ki sestoji iz samih navdušenih mož S. L. S., skušal popraviti to, ker je žc minulo nedeljo, po dolgem času, društvo zopet priredilo svojo veselico v dvorani »Pri Cebav«.
Bohinjske novice.
b Izlet jeseniškega katoliškega delavskega društva v Bohinj. Dne 20. t. m., to je minolo nedeljo, napravilo je katoliško delavsko društvo zimski izlet na Bistrico. V salonu restavracije g. Markeša priredilo je društvo veselico s zanimivim vsporedom. Društvo ima izbo-ren tamburaški in pevski mešan zbor. Pevce je vodil g. jeseniški organist. Lahko je ponosen na svoje pevke in pevce. Peli so s toliko navdušenostjo in natančnostjo, da smo bili presenečeni. Isto moramo pohvalno omeniti o tamburaših. Izvajali so težke komade z lahkoto in pravilno. Lahko nastopijo v vsakem mestu. Pripomniti moram, da so pri obeh zborih po večini in najboljše moči iz Bohinja, ali vsaj bohinjske rodovine. Tamburaše vodi — Bohinjec g. Repinc iz Kamenj. Kakor smo se divili nad pevci in tamburaši, tako smo se ra-dovali pri predstavi »Zamujeni vlak«. To je bilo smeha in nedolžnega veselja! Vsi igralci so rešili svoje vloge izvrstno. Pozna se jim, da niso bili prvič na odru, in da niso nikdar v zadregi. Koliko duševnega zaklada je pač v našem priprostem ljudstvu! Treba ga je le dvigniti, oplemenititi v društvih. Zares, izobraževalna društva so živa potreba in učilnice narodu! Slavnemu društvu iskrena hvala za prireditev poštene veselice! Razveselite nas zopet kmalu! Na veselo svidenje!
b Promet tujcev In Bohinj. Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je merodajne faktorje s posebnim dopisom opomnila in priporočila, naj se čim preje osnuje za Bohinj posebno društvo za pridobitev tujcev. Občinski odbor bistriški je v svoji zadn i seji dne 7. t. m. sklenil pristopiti kot redni član k deželni zvezi in zajedno izjavil, da bo novo društvo za Bohinj po moči podpiral. Županstvo pa je na poseben dopis deželne zveze na dan 14. t. m. s posebnimi pismenimi vabili sklicalo interesirane osebe v občinsko pisarno k snovanju za pripravljalni odbor društva za pridobitev tujcev — v Bohinj. Najprej so se prebrala in soglasno sprejela osnovna pravila, koja je dež. zveza županstvu poslala in priporočila. Na to se je takoj izvolil pripravljalni odbor in sicer gg. Martin Humek, nadučitelj na Bistrici, predsednikom, nadalje so bili izvoljeni v odbor Ivan Piber, Fr. Arh, .los. Rauhekar. Iv. Berlic, Jan. Korošec in Iv. Rih-teršič. Zajedno se je sklenilo, da se bo usta-
novni občni zbor vršil 17. februarja popoldne v šolskem poslopju. K zborovanju pošlje deželna zveza svojega zastopnika, ki bo predaval o pospeševanju tujskega prometa ter o ugodnostih, ki jih donaša. Novo društvo v po-vzdigo prometa tujcev je za Bohinj živa potreba. Do sedaj se je pač nekaj storilo; a to nikakor ne zadostuje. Res, za pridobitev tujcev in letoviščarjev nikakor ne zadostuje samo lepa narava, tujcem je treba nuditi tudi drugih udobnosti: dobrih gostiln, lepih izprehajališč, pripravnih kopališč itd. Društvo čaka mnogo dela. Upati je, da z nepristranskim in požrtvovalnim delom pridobi zaupanje pri ljudstvu in da bo svojo vzvišeno nalogo vršilo v kulturnem in socialnem pomenu v povzdigo naše divne kranjske Švice — prekrasnega Bohinja.
b Hud mraz je vladal pri nas 23. in 24. januarja. V sredo ga je bilo zjutraj 17 stopinj pod ničlo. V četrtek pa 22 stopinj. Na Bistrici celo 24 stopinj. Ni čuda, da prihaja o z drugih krajev novice, da vsled mraza odpadajo ušesa in nosovi. — Doslej pri nas še niso, kaj pa bo, še ne vemo. Mraz je nekoliko ponehal, vreme se izpreminja. Danes (26. jan.) celo polagoma dežuje.
b Sv. misijon imamo na Koprivniku. Vodijo ga gg. lazaristi. Udeležba obilna. Da bi le seme, vsejano v misijonskem času, tudi pognalo in rodilo. Bog daj!
b »Dekliška zveza« se je ustanovila v izobraževalnem društvu »Savica« v Srednji vasi. Pristopilo je precej deklet. Nove članice se vedno vsprejemajo. Dekleta, v društvo! Izobrazbe je potreba vsem!
b Mladeniči izobraževalnega društva pri-rede 10. svečana igro »Krčmar pri zvitem rogu« in šaljivi prizor: »Kmet in fotograf«. Isti dan pa tudi dekleta šaloigro: »Pri gospodi.« — Kogar zanima, naj pride pogledat!
b Shod Izobraževalnega društva bo v nedeljo, 3. svečana. Predavalo se bo: »O zgodo vini obrtnega stanu.« Pridite polnoštevilno!
Novice iz blejskega kota.
Velik shod bo v nedeljo, dne 3. februarja, to je sv. Blaža dan, na Blejskem jezeru, kjer bo ob 10. uri slovesna sveta maša z govorom, po maši pa blagoslov sveč sv. Blaža in delil se bo tudi blagoslov sv. Blaža. Opozarjamo posebno zato, ker je jezero čezinčez zamrznjeno in se bo torej po jezeru lahko hodilo kakor po suhem. Celo pripelješ se lahko na saneh v cerkev, ako si slabih nog.
g Kako Bled raste. Hiš je bilo po posameznih vaseh: Leta 1890 Grad 90. leta 1900 121,leta 1906 143; Zagorice leta 1890 41, leta 1900 56, leta 1906 6^; Želeče leta 1890 34, leta 1900 50, leta 1906 53; Mlino leta 1890 65, leta 1900 77, leta 1906 85; Rečica leta 1890 51, leta 1890 58, leta 1906 79, skupaj 281, leta 1890 362, leta 1906 425. Torej je zrastlo v šestnajstih letih 144 novih hiš, in to ne kakih revnih kočic, ampak večinoma lepe vile premožnejših ljudi, oziroma vilam podobne hiše srednje-premožnejših domačinov.
g Ljudsko gibanje leta 1906. Rojenih je bilo 84, med temi trije mrtvorojeni; umrlo jih je 47, všteti so že omenjeni trije mrtvoro-eni; utonili so štirje; oklicanih je bilo 22 parov, do poroke je prišlo le 9 parov; morda bo v novem letu več sreče.
g Avanzlrala sta dva železniška aspiranta namreč gg. Josip Obad in Anton Veber, oba Slovenca, ki sta postala asistenta. Da bi se le tudi v skladišču kmalu naučili slovenščine 1
b Kam pa prihodnjo nedeljo, dne 3. febr.? Po ledeni plasti v blejskega otoka milo cer-kvico. kjer bo ob 10. uri služba božja in se b« delil Blažev blagoslovi
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Doba se nam poroča: V nedeljo, dne februarja priredi tukajšnje k. s. izobraževalno društvo Gregorčičev večer. Na vspo-redtt ima: (lovor, pete in dcklamacije Gregorčičevih pesmi. Za slavnostnim delom sledi vesela enodejanka »Stric Matevžev god«, ki jo ic napisal eden izmed društvenikov sam. Ta večer obeta, da bo lep, zanimiv in zabaven. Društveniki iu drugi, pridite in poglejte!
Dolenjske novice.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Na peči je umrl. Pri Sv. Križu je te dni izdihnil mladenič Anton Zevnik, star dvajset l«t. Znan je bil po svoji ponižnosti in marljivosti. Nosil jc pa v sebi žc dolgo vrsto let bolezen, ki ga je slednjič položila in umorila. Na večer previden, je zlezel na peč, kjer je do A. ure mirno počival. Nato pa je pol ure molil, končal s križem in umri. — Lepa smrt po lepem življenju!
dPrvi slučaj, da se bo kolektura odkupila, se bo menda prigodil v šmarski občini. Znani Ogorelec iz Skofcljce je namreč v ta namen vložil prošnjo, ker je pri občinskih volitvah propadel z vso svojo liberalno žlalito po Šmarju in Grosupljem.
d Mladoslovenec. Za luteranskini pastorjem jc začel po naših krajili metati svo.e stare mreže liberalni agent Zalokar, doma iz Lašč, sedaj pa v službi umirajočih ljubljanskih liberalcev. On ponuja liberalni časopis z imenom »Mladoslovenec« iu slepari ljudi, češ, da ima že veliko naročnikov. I a »Mladoslovenec« je res še prav mlad, ker so ga ljubljanski liberalci šele zadnji čas začeli siliti med svet i/, tega namena, da bi liberalce pri prihodnjih volitvah od mrtvili obujal. — Pa glej nesreče! Ze na škoicljci jc ta dolgi agent slabo naletel. Celo Ogorelčev ata, ki že od leta 1898 jemljejo liberalne arcnije, so rekli temu ageutu: »Kaj, jaz naj postanem liberalen »Mladoslovenec«? Ker imam že sedem križev na svojih liberalnih plečih, ni več zdravila, da bi sc po »Mladoslo-vencu« omladil!« — Ako torej tudi Ogorelčev nče na Skoieljci tako mislijo, koliko bolj še mi, ki tudi za stare liberalce nismo prav nič marali!
d Veselega človeka se še Bog veseli: tako pravi naša Mari ina družba in bo napravila prihodnjo nedeljo veselico s sledečim vspo-redom: Najprvo sc bo oglasil gramofon in bo prepeval, dokler bo imel kaj sape; Nato se bo prikazal ljubek prizor, kako sc samotna nunica pogovarja s svojim kanarčkom. Potem bo domači zbor pokazal, kaj se je novega naučil — slednjič pa bomo videli, kako se mora človek obnašati pri gospodi. Ce boste prišli, ne boste slabe volje odšli!
Zaradi enega vsi. — Cene Ogorelec na Škofeljci je vložil zo|)er kolekturo prošnjo na okrajno glavarstvo, naj jo po celi šmarski občini odkupijo. To jc udarec za kmeta, ki mora založiti kapital, katerega ne bo nikdar več videl. Zato so se posestniki iz vseh vasi šmar-ske občine domenili in tudi poslali prošnjo s podpisi na okrajno glavarstvo, naj ostane pobiranje po starem, ker kmet večjo svoto denarja težko ali sploh ne spravi skupaj, da bi jo založil. — Toda okrajno glavarstvo je prošnjo s podpisi posestnikov vrnilo, češ, da se na to prošnjo nc more ozirati, ker se mora po postavi odkup bire izvršiti, ne oziraje se na to, ali je to posestni jih prav ali ne. — Ljudje so razburjeni, ker bodo morali zaradi enega vsi trpeti in plačevati.
DomoUub'1907. Belokranjske novice.
d Iz Dragatuša. Ker se me neopravičeno sumniči, da sem jaz popisal v st. J. letošnjega »Domoljuba« neke čudne razmere med tukajšnjim učiteljstvoni, tem potom izjavljam, da jaz dotične notice nisem pisal, niti do danes ne vem, kedo da jih jc pisal. Da se prizadeti potolažijo, prosim vljudno, slavno uredništvo »Domoljuba«, naj blagovoli potrditi, da jaz dotičnega doj'isa nisem pisal. Pristavim pa, da so čudne in čedne razmer? med našim učiteljstvoni znane tudi v črnomaljski in viniški fari, znane krajneinu. okrajnemu in deželnemu šolskemu svetu, - m so vsi z njimi zadovoljni
torej--— Dragatuš, dne 25. januarja
191)7. Josip Novak, župnik.
(Op. uredništva: Potrjujemo, da niste vi pisali onega dopisa. — Prejeli smo tudi od g. nadučitelja M. Kosec pismo, v katerem nam piše, da ga je dopisnik po krivici napadel in da jc v dopisu navedeni izrek nanašajoč se na g. okrajnega glavarja neresničen. Mi nimamo v zroka dvomiti o tej izjavi g. nadučitelja. Ker nc maramo nikomur delati krivice, prosimo vljudno dopisnike, naj nam vselej poročajo golo resnico in naj opuščajo osebne napade.)
d V Starem trgu pri Poljanah bodo na pomlad gradiii hišo za izobraževalno društvo ni kakor pravijo, tudi za hranilnico.
d Predgradoin so sc godile razne nerodnosti 20. t. in., ko ie bila tam sv. maša. Ako sc v bodoče pripeli Se kaj takega, bomo j>rišli z imeni ua dan!
d V Poljanah dobimo vodovod. Potrebni smo ga. Želeli bi tudi železnice iz Kočevja, l'utruditi sc nam bo treba zanjo. — »Domoljuba« prav pridno prebiramo in tudi »Slovenca.« Lahko bi bilo še več naročnikov, ko bi v sakdo storil v tem oziru svojo dolžnost.
il litijskega okraja.
Zatičiua. Pretekli teden se je v ršila županska volitev za občino Št. \ id-Zatičina. Izvoljen jc bil dosedanji priljubljeni župan gospod Jožef Gorisek ml., zvest pristaš »Slovenske Ljudske Stranke«. I udi ostali odborniki pripadajo v veliki večini tej stranki. — Uvedla se jc zadnji čas v naši opatijski cerkvi šc ena pridiga poleg jutranje ob 6. in one ob It)., namreč jjo osmi masi. K tej je prihajalo skoraj največ ljudi, sedaj slišijo tudi ti besedo božjo. — Gostilničar g. Ignacij Hrast je kupil nedavno hišo v Ivančni gorici, katero je imel sedaj v najemu. — Novo gostilno je otvoril preteklo nedeljo v bliž. kolodvora g. trgovec Anton Kojec iz St. Vida. K otvoritvi jc došlo jako veliko ljudi.
d Iz Višnje gore. Podpisani odgovarjam onemu dopisniku v »Domoljubu« št. .3, da je bil napačno informiran o v išnjegorski šoli ali pa nalašč grdi krajin šolski svet vsled bližajočih sc volitev. Ni res , da bi bil kateri učenec prestavljen v ponavljavno šolo radi pretesnega prostora. Pač jih jc nekaj prestavljenih iz tretjega v četrti razred. Ko bi bila šola pretesna, jc na razpolago še en razred, tako da se onemu dopisniku in tistim »več fara-nov« ni treba bati za premajhno šolo. Dokler bo ta rod, ne bo več treba otrokom osoben-kovati. Mislim, da bo večina otrok in starišev, katerim sc bo zdelo, da že predolgo v šolo hodijo. Dopisnik tudi nc ve, da ko bi bila res premajhna, bi ne bil kriv temu krajni šolski svet, temveč v to poklieaui državni tehnik. Končno šc lepa hvala za dober svet, da naj se lo šola podere pa druga sezida. — Za krajni šolski svet: Anton Jaklič, predsednik.
d Volitve v občini Kotredež pri Zagorju ob Savi so žc zopet požrešnemu klerikalnemu zmaju priborile popolno zmago. V vseh treh razredih 8t bili poraženi nasprotniki. •— Raz-
merie glasov je bilo tole: v tretjem razredu naši 42 do -M glasov, nasprotniki II do 1,1, v drugem razredu naši 20. nasprotniki 8 glasov, v prvem razredu naša dva odbornika |)d nasprotnika po 7 glasov, dva .odbornika smo skupno volili v prvem razredu, ki sta dobila p. M glasov. Naj Vam, g. urednik, malo opišem, kako se ie vršila volitev. Ze začetek ic bil prav imeniten. V volivno sobo pride med drugimi volivci tudi čemšeniški kaplan s pooblastilom g. župnika, ki ic bil zadržan vsled opravila. Kdor ni volivec, naj gre vun«, se /aderc sedanji župan, hudoglcdi visoki Pintai ter misli pri tem na čcinšcniškega kaplana. Ko smo opozorili-volivno komisijo na S -1. .V občinskega volivnega reda, ki govori: »'listi, kateri bi šli z doma po kakih občinskih ali drugih javnih opravilih, imajo pravico postaviti j)ooblaščenca, da zanje voli«, je kar naenkrat postal g. Pintar prav prijazen nasproti ' kapelanu, rekoč: »Prosim, prinesite stol, naj st usede g. kapelan«. »Vi ovce strižetc . tako je pozdravljal g. Pintar čemšeniškega kaplana; nazadnje so pa njemu postrigli neustrašeni volivci peruti. V prašamo Vas torej, g. Pintar, kako to, da svojih otrok, ki nimajo volivne pravice, niste odstranili iz volivne sobe, kako to, da je smel stari Sotenšek iclo hrustiti sc v-volivni sobi, četudi ni volivec. Kajne, g- župan, ki ste bili predsednik v olivne komisije, tako znate vi izpoluovati so-cialdemokruško načelo: »Za vse jeduaka pravica«. Ko so nasprotniki propadli v tretjem razredu, so sc naravno tolažili z drugim razredom. Naj opozorim pri volitvah drugega razreda samo na dve nepravilnosti. Kdo more očitati pristranost g. županu, ki je kot predsednik volivne komisije pri nekem volivcu, ko je ravno začel voliti, agitiral, ter so zato v zapisniku črtali že voljene odbornike? Vas, gos|X)d Koprivec, pa opozorimo na S 8. obč. volivnega reda, ki pravi »da avstrijski samo-v lastni držav ljani sinejo biti poblaščeui«; do-čim ste vi zahtevali, da more biti pooblaščen samo tak, ki je volivec. — Veliko jih je slišal g. Pintar, župan kotredeški, pri volitvah dne 19. januarja. Ker ni hotel 11. pr. pri pooblastilu čcmšeniškeEa kaplana verjeti, da bi bili g. župnik pooblastilo podpisali. 11111 zabrusi pogumni Znojilec: »Morda pa naš župnik nc znajo pisati?!« — Tako smo končali občinsko volitev dne 19. januarja, pa nc popolnoma. Mili so že vsi odborniki izvoljeni, in sicer vsi naši; Ic še namestnike jc bilo treba voliti v prvem razredu, kar uprizori županova hči rabuko ter se začne zaletavati v volivce," zdaj v jednega. zdai v drugega. Volivna komisija, to opazivši, jo odkuri domov. Najbrže je bila županova hči nahiijskana. da je to uprizorila, zato, da jc imela volivna komisija vzrok v zadnjem trenutku volitve nekončanc pustiti. Drugih surovosti med volitvijo ne bomo natanko opisovali. Volivci so se zgražali nad tem početjem. Prihodnjič, ako bodo še enkrat volitve, bomo še bolj temeljito s temi ljudmi obračunali. Prihodnjič |)a poživljamo c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji, naj pošlje k občinskim volitvam v Kotredež svojega zastopnika, ki bode nepristransko vodil volitev. Večina volivcev zahteva, da se nobena volitev več ne vrši v Pintarjev i hiši v Kotredežu, kjer nismo življenja varni. Mi zahtevamo, da pride prihodnjič k volitvam orožništvo iz Zagorja, ki bode skrbelo za red in mir. Vi pa, volivci, le pogumno še v večjem številu prihodnjič na volišče; pokažimo Pintarju, da je 011 od nas odvisen, ne pa mi od njega. Hog plačaj vašo neiistrašenost za dobro stvar, zlasti vam, pogumni Znojilci, ki ste se pokazali kot neustrašene katoličane.
d Za ves okraj. Iz Smartna in okolice ljudje, zlasti dekl«ta, silije v fakrike in rud-
nike na Nemško. A rojaki iz Vestfalskega nam pišejo v svarilo sledeče: Ne silite preveč na Prusko. Letos je prišlo sem več Slovencev, ki so bili opeharjeni od agentov. Pritožili so se sicer na konzula, a kaj pomaga, ker obljubljenega plačila iu stanovanja le niso dobili. Dne 1. novembra se jc odpeljal spet neki slovenski agent "/.. po delavce v Ljubno, Hrastnik in Trbovlje. Pripeljal je sem okrog 200 delavcev z ženami iu otroci in jim obetal, da nc bodo manj zaslužili kot 6 mark na dan. A mnogi ne znajo ne brati nc pisati iu ne nemškega in tako zaslužijo komaj tri marke in 50 vinarjev na dan. Pomisliti pa je treba, da jc tu velika draginja, sama hrana stane okrog 50 mark na mesec, kje pa je še vse drugo? Mi svarimo svoje rojake pred lahkoinišljcnitni selitvami. Kaj šele v verskem oziru?!
d Zagorje ob Savi. Dobro so pomeli dne 19. januarja v občini Kotredež z liberalnim županom in njegovimi privrženci. Župan je strašno pogorel, zato ga jc zadnje čase tako skrbelo. V tretjem razredu so dobili naši 4-4 glasov, županovi le 1.5 (torej že naprej nesrečna številka), zato pa v drugem razredu naši 20, njegovi 8 glasov. V prvem razredu je bila huda bitka. Pa tudi tukaj jc župan propadel z (i glasovi. Izvoljeni so torej: Jurij Cebin, Josip Lebar, Jakob Sotenšek, Martin Zupan, Mihael Ino, Peter Košir, Peter Pole, Matija Psa-ni, Josip in hrane Drnovšek, Josip Pire iu Valentin Učakar. Veselje veliko. Med županovimi pristaši jc bilo tudi par pametnih mož, toda dandanes je že taka navada, da kdor drži z liberalci, gre skozi vrata. Pazim v Šmartnem so liberalci p;> celem Kranjskem tepeni.
d Vače. Umrl je na Dunaju naš rojak č. g. Jožef Močilnikar. Rojen je bil na Vačah dne -M. marca 1845 in v mašnika posvečen leta 1876. N. v. m. p.!
d Štanga. Kot povsod, je tudi pri nas mraz. Prišlo je v šolo šele osem otrok, a ljudje so zdravi. Lani jih je umrlo 8, poročeni so bili 4, rojenih pa 24, Ker ni denarja, šc nismo za šolo prostora kupili. Draginja je tudi pri nas. V pondeljek sc je poročil ženin ?ust iz znane rodovine Učakarjeve.
d Sv. Križ pri Litiji. Kdor zna rediti pre-šiče, ta pa kaj priredi, lak lep vspeli je imel pri nas g. Franc Miklavčič. Zredil je prešiča, ki je tehtal 313 kilogramov, samo špelia je imel 170 kilogramov in je vrgel .350 kron. Marsikateri bi jih vzel rad.
d Olas iz okraja. Ljudstvo želi, da bi pri prihodnjih volitvah spomladi za našega poslanca kandidiral g. Franc Povše, ki ie prijatelj našega ljudstva, znan. priljubljen in vpliven ter delaven poslanec.
d Sava. Za občino St. Latnbert jc bila dne 22. januarja občinska volitev v Lešah. V široki seti so pokopali Marijo Vozel iz Pod-bukovja. Zapušča 5 osirotelih malih otročičev, med katerimi je najmlajši star 12 dni. — Prenovil se bo veliki oltar v farni cerkvi. Neki Amerikanec je v ta namen daroval 180 kron.
Med Ponovičem in Savo so pred zadnjim mrazom cveteli teloh in trobentice. Pes, pomlad v zimi.
Iz ribniškega okraja.
d Blagoslovljenje. V nedeljo 27. t. m. blagoslovil je gospod dekan iz Ribnice dva nova stranska oltarja v Loškem potoku. Altarja z reliefnima podobama Rožnivenške Kraljice in sv. Družine sta delo domačega umetnika gospoda Grošlja iz Sele. O delu o priliki še iz-pregovorimo.
Raznoterosti iz Strug. Pri nas je občinski odbor sklenil pobirati naklado na žganje, in sictr za dobo 5 let, gotovo hvalevreden sklo, dailravnt nekatari geitiluiSarjl q!m
prav zadovoljni ž n im. — Posojilnica je tudi sklenila na korist ubožnih znižati obrestno mero za eno krono od sto, kajti mnenja je, da bogatini lažje utrpijo kot pa reveži, ki morajo denar na posodo prositi. Glejte veliko skrb za ubožne! — Pri spravljanju bukovih hlodov iz gozda sta ponesrečila dva vrla mladeniča precej hudo. Eden je moral iti v bolnišnico v Kan-diio. I log daj da bi kmalu ozdravela!
Iz velikolaškega okraja.
d Od Sv. Gregorja. Dne 28. t. ni. se je poročil g. podnačelnik gasilnega društva Ivan Oblak z gdč. Angelo Riglerjevo. G. podnačel-11 i K u izrekajo najiskrenejše častitke člani gasilnega društva Sv. Gregor.
d Dobra kupčija je letos pri nas za pre-šiče. Lepi pitani prešiči stanejo 00 v funt žive teže. —
d Mladeniči ua noge! Poglejmo po naši okolici, povsod opazimo koristna društva, ka-koršna so kat. slov. izobraževalna društva, a žalibog le Gregorci smo premalo vneti za to koristno stvar. Torej na noge, pogum velja in osnujmo si izobraževalno društvo ali saj farno knjižnico, da pokažemo s tem, da smo za-vedni Slovenci, ki hrepenimo po izobrazbi.
d Davkar vitez pl. Fodransperg zapusti L ašče in pojde za davkarja na Vrhniko. Nam c žal za tako mirnim in postrežljivitn gospodom.
d Vellkolaške rodoijubkinje in rodoljubi
so poslali glavni skupščini Ciril - Metodove družbe brzojavno to-le lepo pesmico: Sovrag domovje kruti nam zatira Na meji brat za bratom nam umira, I einbolj ti, družba, cveti in rasti, Omcjiiikc da rešiš zle propasti. Pesmico so poslali, toda kronic pa niso prav nič poslali odboru za leto 1905 in mi dvomimo, da bi bilo samo s pesmico »oinejiiikom« kaj pomagano. Toraj drugič pa kronce, pa kar brez pesmice!
d Pri sosedu imajo »mlade«! Naši sosedje Ribničanje so dobili »mlade«. Ti mladi liberalci so pa taki kot so vsi »mladi«. Ako opazuje* mladega muca ali lisička ali tudi mlado tele, vidiš, da vsa ta mladina kaj rada nagaja svojim starini.« I ako tudi ti liberalni mladi nagajajo prav z veseljem svojemu »staremu« Tavčarju in drugim starim. Mladina se tudi rada prilizuje in smuče okrog človeka, tako se tudi liberalni mladi sniučejo okrog naših vernih kmetov, da smukah so se še celo okrog duhovnikov. Se eno lastnost imajo skupno z »mladimi« živallmi ti »mladi« liberalci. Namreč priliznjeni m Ijubeznjivi mladiči postanejo z leti ravno taki kot so njihovi stari. In tako bodo tudi mladi liberalci, ko jim zrastejo kremplji in rogovi, ravno taki nasprotniki vere in cerkve in kmeta kot so stari liberalci. Sicer bomo pa že še pokazali te prijatelje kmetov v jasni luči. Tudi »Naš List« je ravno toliko vreden kot je »Slov. Narod.«
d Iz Velikih Lašč. — Izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo 13. t. m. predavanje v Dvorski vasi. Predavalo se je o pomenu zadružništva za kmetsko ljudstvo.
d Društveni občni zbor je bil v nedeljo 20. t. m. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 6 gledaliških predstav in 7 predavanj. Predavali so: Golf o pomanjkljivostih pri naših organizacijah, dr. Lanipe (dvakrat) o davkih in o pomenu katoliških shodov , Vencajz o zavarovanju, Ramovš ti protialkoholnem gibanju, Koželj (dvakrat) o gospodarski organizaciji in o zgodovini avstrijske ustave. — Pri volitvi so bili izvoljeni dosedanji odborniki: predsednik A. Škulj, tajnik M. Kozeli, blagajnik 1. Ivane, knjižničar I. Adamič. — Po občnem zboru je društveni tajnik predaval • br»menih km»t»k«ga stanu.
d Predavanje na Rašici priredi društvo prihodnjo nedeljo in sicer pri Tomažinu. Začetek ob 3. uri popoldne. Predavalo se bo o zgodovini kmetskega stanu.
d Društvena knjižnica šteje sedaj 400 knjig. Neki dobrotnik ie daroval za knjižnico 100 kron, katera se v kratkem izdatno pomnoži. Društveniki segajte pridno po knjigah!
d Lov na inandro. Posestnik Josip Pod-logar je šel v nedeljo 20. t. m. po sv. maši, pregledovat svojo zaraščeno hosto. Ko pride v sredo hoste zapazi neko sled od mandre, pogleda dalje in zagleda mandro skakati po snegu. Začne premišljevati, kako bi dobil to živa-lico v roke. Slišal je praviti, da je kožica vredna okrog 30 kron. Kar naenkrat se spusti mandra po nekem štoru ki je bil votel. Ona zleze v tisto votlino. Posestnik Podlogar misli, kaj bi mu bilo sedaj storiti! Naenkrat mu šine v glavo neka misel. Hitro sleče svojo suknjo, in jo natakne na vrh votlega štora in zaveže rokave. Kar zapazi, da ima stari štor dve drugi luknji. Kaj sedaj? Nc pomišlja dolgo, temveč sleče še hlače, dasi je bil precej hud mraz, zaveže od spodaj hlačnice in jih na-taknje na one luknje. Sedaj misli, da ima mandro že v rokah, nato dobi palico in začne izganjati mandro iz štora, ali mandra se nič ne premakne. Podlogar hodi okoli štora in premišljuje, kaj naj sedaj jx>čne. Ker ne vidi druge pomoči, odtrga si še eno hlačnico od svojih spodnjih hlač in zapali pod štorom misleč, d?, se bo sedaj mandri zakadilo pod nos in da Do skočila v nastavljeno past a bilo je še premalo dima. Sedaj odtrga še drugo hlačnico od spodnjih hlač in zapali tako, da se je mandri dobro pokadilo j>od nos in, mandra skoči naglo v nastavljene hiače, jih vrže doli in vleče precej daleč po hosti. Podlogar teče ves preplašen skoro v Adamovi obleki za hlačami in, mandro. Predno pride do hlač, je bila mandra že iz hlač skočila in ušla . . . Ostal je Podlogar sam, mandra si jc pa poiskala drugi štor ali drugi brlog, žalosten in brez spodnjih hlač se vrača Podlogar domov.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Meniškavas pri Toplicah. Shod v naši podružnici sv. Antona dne 17. t. m. je bil kakor lani tudi letos \ kljub snegu iu mrazu mnogoštevilno obiskan. Cerkev je bila prenapolnjena m tudi zunaj mnogo ljudi, ki niso mogli noter. Ta božja pot dobiva vsako leto več slave vsled uslišanih prošenj in obljub k sv. Antonu, pomočniku v reji in boleznih domače živine. Iiožjepotniki pridejo iz najmanj desetih župnij, bližnjih in daljnih. Cerkev dobi lepe darove v denarju in mesu. Meso se jc takoj po dovršenem shodu prodalo potom dražbe za 72 gld., obhod okoli oltarja jc donesel 121 gld. Vsem darovalcem bodi izrečena srčna hvala za njih radodarnost. Sv. Anton naj jim nadomesti s svojo priprošnjo pri Bogu. J udi pridige v krepki domači besedi mnogo pripomo-tejo, da so shodi čimdalje bolj obiskani.
d Fara pri Kostelu. Ker od nas le poredko pride kak dopis v cenjeni »Domoljub«, moramo svetu naznaniti, da se ie tu nad vasjo Ku-želj našel izvrsten premog, /.c pred več leti je stikal tod okoli neki davčni eksekutor. Ker se pa ni našla prava sled, so, opustili iskanje. Sedaj se je pa resno oprijel tega dela vpoko-jeni učitelj g. lvanetič, znan po svoji vodi »sičera«. Spravil jc skupaj neko družbo, ki je založila 1.500 kron ter sedaj marljivo zasledujejo. Kakor se sliši, bo premog izvrsten, le izvoz bi bil zelo težaven, ker ni nobene poti do tam, še manj pa ceste. Vas Kuželj šteje 35 hiš in dala bi se iz Petrinje čez Grivec, Gladloko izpeljati čez Kuželj lepa ravna cesta brez velikih stroškov., Vložili so že prošnjo na visoki d«ž»lni odbor, pa je bila odbita z izgovorom,
da pelje lepa cesta po hrvaški strani. Res je
to, ali kaj nam pomaga hrvaška cesta, ko pa na naši strani še pota nimamo. Zato bomo morali še trkati, da se naši opravičeni želji ustreže, saj smo tudi mi davkoplačevalci. Za danes naj zadostuje, oglasim se kmalu in morda bo že lakrat premog popolnoma odkrit, kar vam bom z veseljem sporočil. Kuželjec.
— Iz Šmarjete. Predsednikom krajnega šolskega sveta je bil pri nas enoglasno izvoljen vlč. gospod župnik A. Zaman. Čast zavednim možem! — Mraz je pri nas zelo hud. Otroci prav malo pridejo v šolo. Bojimo se, da pognije ozimna žetev, da popokajo trte. Bog nas varuj! — Pa četudi je zima, ne spimo zimsko spanje. Saj vprav zadnji čas smo začeli prizadevati se, da vzbudimo zanimanje za »Katoliško izobraževalno društvo«, ki je sicer že zdavnaj ustanovljeno, pa je bilo nekam bolj mrzlo. Fantje in možje le več veselja za to tako koristno stvar! Ciin večja udeležba bo, tem bolj bo društvo napredovalo. Proč z vsemi pomislski in predsodki! — Naša »Čebelica«, ki je imela leta 1906 2249 K 60 vin. v prometu, tudi pozimi pridno nabira. Nobena fara naj bi ne bila brez n.e! — Da se »Domoljub« pri nas precej pridno bere, ni treba omenjati. Važen napredek, hvalevredno pa je, da je začel trgovec g. Avg. Streiner prodajati sobotnega »Slovenca«. Glejte, kljub temu, da gotovim osebam ni bilo všeč, jih proda 20 do 25 izvodov. Da bj le v obilnem številu segli po njem in se navzeli tako edino pravega duha! — Zdaj bi lahko navedli še marsikaj, kar bi brez dvoma zanimalo cenjene bravce. Pa nočemo, da se nam ne bo očitalo, da smo škodoželjni. da komu slabo privoščimo! Z res čutečim, pomilovalnim srcem pa moramo reči, da se na lastne oči prepričujemo, kako resnične so besede: »Prevzetnost hodi pred padcem.« Dal Bog, da bi vsaj za naprej si vsi zapomnili da se s poštenost.o najdalje pride, pa da »odvezo® le tisti dobi, ki je je res vreden.
d Iz Dobrepolj. Naše novo izobraževalno društvo je priredilo 20, t. m. prvo svojo veselico, ki je zelo lepo uspela. Spočetka je bil namen društva, prirediti veselico brezplačno, toda prišlo je toliko ljudi, da še začeti nismo mogli. Eden je že omedlel. Zato se je predstava vršila 20. t. m. Dohodkov je bilo čez 120 K. Kar je ostalo dobička, se bo porabil za knjižnico. Tamburanje in petje je ljudem zelo ugajalo. Deklanurala je Antoni a Blasnikova S. Gregorčičevo »Jeftejevo prisego« prav razločno in glasno. Predstavljali sta se dve igri: »Strast vodi v propast« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Posamezne uloge so bile v dobrih rokah. Najbolj je pa ugajal komičen prizor: »Simplicij Žolna«. Ljudje so se dovolj nasmejali. Mladina je pa spoznala, da je na svetu še kako drugo veselje, kot »harmonika«. Nazadnje je še pri srečolovu odnesel marsikdo lepe dobitke. Društvo je s prvo predstavo zadovoljno, upamo, da so bili tudi vsi navzoči.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Iz Št. Vida. Kat. slovensko izobraže valno društvo v Št. Vidu na Vipavskem je imelo 20. t. m. občni zbor. Navzočih je bilo precejšnje število članov in članic. Izvoljen je bil nov odbor. Volitev se je vršila pismeno in brez vsake agitacije. V odbor je bilo izvoljenih šest tovarišev-članov in ena tovarišica-čla-nica. Med temi je bil posebno odlikovan tovariš Jožef Zgui iz Podbrega, kmetski mladenič in posestnik, kajti vsi so mu dali svoje glasove Prav veselo sme sakljuiili občni abor v trdil
nadi da tudi društveni tamburaški klub »Zarja« na novo oživi. Upamo, da se bo sčasoma v društvu oglasil tudi pevski zbor. Ce Bog da, zapeli bomo tako, da bo odmevalo daleč, daleč po širni domovini, do ušes vseh »Domolju-bovih« čitateljev.
Idrijske novice.
n Ob novein letu nas je zapustil žandar-merijski stražmojster g. F. Zicherl ter odšel na novo mesto v Vodice. G. Zicherl je bil nepristranski in pravičen v službi, prijazen do vsacega, sploh popolen mož na svojem mestu. Želimo, da bi dobili nJemu enakega naslednika!	N
n Kristan je farbal na shodu v Ornem vrhu o slabem stanju idrijskega krščanskega gospodarskega društva. Fant išče blažilnega sočutja svojemu konsumu. Krščanskemu gospodarskemu društvu pa ni treba v nobenih zadevah milostljive podpore od Kristana, ker se isto počuti boljše v svojem dobrem vsestranskem stanju, nego lepi Tonček v svoji koži.
n Javen shod je imelo katoliško politično društvo za Idrijo 20. januarja, pri Didiču. Dokaj mož je prišlo poslušat razlaganje nove volivne postave. Kristan seveda ni manjkal, kakor nikjer ne manjka, kjer ga treba ni. Da je delal Tonček k predavanju uespadaioče neslane opazke, pa za te tudi dosti gorkih slišal, ni treba omenjati. Kristan se pač ne razume na drugo, kakor samo na »šveflanje«. Vodstvo tega društva bomo naprosili — če ne bo drugače — naj napravlja le društvene shode, ker ne maramo Tončka poslušati, ampak želimo od naših govornikov poduk sprejemati. Kristan naj pa pridiguje v lastnih društvenih prostorih ali pa v pivovarni pri črnem orlu svojim ovčicarn, kar mu je ljubo in drago. —-Naj bi se raztolmačila pravila bratovske skladnice tukajšnjim rudarjem, želel ie neki mož na tem shodu. Kristanu ni bila ta zahteva povoljna, češ, da o tem on že predava. — Mogoče res, a vendar dvomimo, da bi jih Tonček razumel sam. Drugi njegovi pristaši mu jih pa tudi ne morejo razložiti, kakor smo v nedeljo mogli opaziti po osebah, ker so pravila vendar težko umljiva. Sicer pa Kristan lahko razlaga, kar in kakor hoče; našim možem se bo na mogoče vendar želja izpolnila.
n Posvetovanje za železnico je bilo dne 25. januarja v občinski dvorani. Sešli so se župani idrijskega okraja, pa tudi župana J. Hribar iz Ljubljane in K. Jelovšek iz Vrhnike. Najrajši bi možje prihodnjo idrijsko železnico zvezali z vrhniško. — Kadar bodo začeli delati, bomo že poročali.
n V c. kr. okr. šolski svet v Logatcu je po knezoškofijstvu poklican g. dekan iz Idrije Mihael Arko za dobo šestih let.
n Rudarska liudska šola v Idriji je za nekaj dni zaprta radi kašlja in influence.
Iz reške doline.
n Na Suhorju so morali ob belem dnevu z lučjo iskati gospodje okr. šol. sveta v Po-stojini, da so dobili sebi enako vrednega kraj. šolskega nadzornika.
n Na Ostrožnein brdu so pa imenovali za to častno mesto moža, ki se piše za Franjo Masla. Svojo veliko ljubezen do šole je ta na-prednjak pokazal s tem, da je vzel iz šole svojo deklico, ki ni niti enajst let stara in niti ni pet let v šolo hodila.
n Nesreče. V Ostrožnem brdu si je zlomil tilnik, padši po stopnjicah starejšina Janez Gu-stinčič. — Nočni stražnik opekarne v Mali Bukovici Ivan Zlosel je padel z nekega hodnika tako nesrečno na vozni tir, da si je prebil lobanjo.
n Šest tednov prežona je prelel komaj 18 let stari Anton Kale, ki je služil pri Brinšku v Trnovem za hlapca in je okradel svojega sohlapca koncem minolega leta za klobuk, te-iovnik in tri srajce in pa v Brinškovem hlevu spečemu delavcu Janezu Žitku žepno uro z verižico.
n Pogorel je velik del bistriške gmajne iu precejšen del novozasajenega gozda na pod-nožju sv. Ahacija. O vzroku požara se še ne ve natanko, pač pa gre govorica, da so razni lovci zanetili ogenj.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz 2irov. Pri nas smo začeli pred meseci zidati novo farno cerkev. Sneg nas sedaj ovira, a kakor hitro skopni, bomo takoj pričeli zopet z vožnjo potrebnega materijala. Da bi bili le vsi edini! Pri tem delu ne sme biti nobenega strankarstva, ker v slogi ie moč. Ne verujte tistim, ki hočejo z raznimi sredstvi preprečiti zidavo. Nasprotniki cerkve nam ne bodo dali nikdar dobrega in pametnega nasveta. Pridno na delo, da čimpreje dobimo novo hišo božjo!
n Pevsko bralno društvo »Planinski glas« v Rovtah nad Logatcem priredi v nedeljo, dne J. svečana v gostilniških prostorih »Pri pošti veselico. Na sporedu je petje, komičen prizor »Kmet in fotograf«, šaljivo srečkanje in prosta zabava. Pri veselici sodeluje »Slovenska narodna godba« v Rovtah. Začetek ob polu šii rih. Vstopnina 40 vin. Ker ie čisti dobiček namenjen v društvene namene, vabi vljudno k obilni udeležbi odbor.
Katoličani na Grškem. Na Grškem Je 40
tisoč katoličanov, ki imajo 109 duhovnikov. 189 cerkva ali kapel, dvoje semenišč, 52 katoliških šol in 7 katoliških dobrodelnih zavodov. Katoličani so razdeljeni v tri skupine: Ciklad-ski pod nadškofom v Naksosu, Joniški otoki pod metropolitom v Korfu in kontinent pod ve ina Grkov pravoslavni cerkvi, ki nima, kakor tudi na Ruskem ne, najvišjega poglavarja, marveč jo vodi sinoda, ki le preseduje atenski pravoslavni metropolit.
Primorske novice.
Liberalna stranka na Goriškem ie na robu
propada. Da bi se še nekaj časa ohranila, ie sklical v četrtek 24. t. m. Gabršček zaupni shod v Gorico. Bobnali so na vse mogoče načine in vabili na vse strani, a prišlo je vseli skupaj okrog 250 oseb na shod, med temi sino opazili največ škricev, učiteljev, ki so vedno prvi. kadar se gre zoper ljudstvo in pa nekai zaslepl,enih kmetov. — S Krasa in Vipavskega ni bilo skoro nobenega na shod. Prvi je govoril dr. Treo, ki se je zgražal nad pobož-nostjo slov. ljudstva. Gabršček je zahteval svobodno šolo, Franc Kocijančič je kvasil o liberalnem narodnem gospodarstvu itd. Nazadnje se je sestavil odbor liberalne stranke, v katerem sede vsi liberalni advokatje, nekaj učiteljev in par kmetov, katere pomilujemo. da se dado izrabljati v protiverske namene, za katerimi gre liberalna stranka na Goriškem, kar je očitno priznala. Ljudstvo bo že pri volitvah pokazalo, v čigavem taboru je, v Kn-stovem ali v framasonskem in ne motimo se, če že zdaj prorokujemo, da se bo odločilo za Krista.
Avtomobili v poštnem nrometu med Bovcem ln Sv. Lucijo. Bovško županstvo je dobilo od vlade vprašanje, če bi prispevalo primeren znesek za nabavo avtomobilov v svrho
postnega prometa med Bovcem in Sv. Lucijo. Županstvo je že v tem zmislu skepalo in je skoro zagotovljeno, da začno že z julijem voziti po trije avtomobili na dan.
Neusmiljena mati. V 1 rstu je zapazil neki poštni usiuzoenec, Ua leži za ograjo okolu iu-teranske cerkve prislonjen mali zavoj, iz katerega je molela mala nožica. Kmala so, ko je prišla policija, lahko dognali, da je v zavoju bilo povito v navaden papir truplo novorojenca ženskega spol-
Lov na tatove. Jospej Katar. Skrinjar so tržaški tatovi ukradli v ulici delle Porte dragocenosti v \ rednosti 100U K. Tatove so zasačili, ko so mislili oditi, na cesti je hitel za njimi policaj v divjem diru po vseli mogočni uncan, vendar so pa tatov ušli.
p Zavod svetega Nikolaja v Trstu. Meseca decembra minulega leta 1906 smo odposlali mnogo »Pozivov na usmiljena srca« da nam pomagajo oteti zavod, l rkaii smo in milo prosili, ker smo bili v veliki zadregi. Po izkazu darov, katere danes priobčujeino, je raz-viano, da bije po širni Sloveniji se mnogo src, ki čutijo z nami. Uverili smo se, da je še mnogo slovenskih src, ki imajo usmiljenje do revnih slovenskih služkinj. Primanjkljaj koncem meseca novembra se je znižal; koncem decembra od 339 K 44 v do 2/4 K 43 vin. »Zavod« se tedaj zopet dviga. Danes na novo kličemo usmiljenim srconi: Pomagajte, pomagajte, da vsi primanjkljaji in dolgovi popolnoma izginejo, ter se utrdi toliko kapitala, kolikor ga je za ta važni »Zavod« neizogibno potreba. Verujte nam, da prav neradi beračimo, toda »sila kola lomi.« Ne moremo in ne smemo pustiti da propade ta dom slovenskih služkinj v i rstu. Vsem, ki so se odzvali našim pozivom kličemo iz srca; Stotero, tisočero poplačaj Bogi
iTŠSiSŠ
Štajerske novice.
š Z Vranskega. Po dolgi, trajni in mučni bolezni je zapustil ta svet in se preselil v boljšega prvi mladenič iz Marijine družbe Miliael Grabner. V najlepši dobi življenja v 21. letu je umrl. Dne 12. t. m. smo ga spremili k večnemu počitku. Lep je bil pogreb, katerega se je še precejšnje število udov mladeniške družbe udeležilo. Lepo hvalo dekletom, ki so se potrudile, da so tako lepo okinčale rakev. Večni oče jim bodi plačnik.
Kmečka zveza to je najvažnejši pojav pretečenega tedna. Nad 500 spodnještajerskih kmetov se je sešlo v Mariboru v ponedeljek 21. t. m. in tam so osnovali ob velikem navdušenju kmečko zvezo. Ta bo delovala edino le v korist kmečkega stanu. Ravnala se bo po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Pri prihodnjih volitvah za državni zbor bodo kmetje volili le take poslance, ki bodo kandidirali na program te zveze. Zato ne bo prostora tu za liberalce, ki so nasprotniki kmeta, a se mu sedaj prilizujejo, da bi vjeh nekaj po-slaniških mandatov. V lepem govoru je opisal naš dični dr. Jankovič rane kmečkega stanu, katere mora ozdraviti nova zveza. Razložil je delovanje zveze: 1. Razdolženje kmečkih posestev. 2. Zabraniti razkosavanje zemljišč. 3. Da se odpravi krivični zetn. davek. 4. Prepove uvoz živine in mesa. 5. Starostno zavarovanje kmečkih delavcev. 6. Zavarovanje cen. 7. Zadružništvo (ustanovitev slov. kmetijske družbe). 8. Razbremenjenje občin šolskih in cestnih stroškov. 9. Nadaljevalne šole. 10. Prodajanje kmečkih pridelkov vojaškim oblastim. Zveza pa hoče tudi skrbeti, da ohrani kmetsko ljudstvo zdravo na duši in na telesu in zvesto Bogu in domgvim! (Burno ploskanje
, in živijo-klici!) Volitev odbora: Poslanec dr. Korošec predlaga, da se izvoli za predsednika »Zveze« naš dični kmečki Doslanec Ivan Roš-kar. Se sprejme z navdušencem. Gosp. župnik Medved predlaga sledeči odbor, ki se izvoli z vsklikom soglasno. Odborniki so gg.: Franc Pišek, župan, Orehova vas; Mlaker, župan, Hošnica, Franc Nidorfer. veleposestnik, Žalec; dr. Fr. Jankovič, poslanec. Kozje; dr. Anton Korošec, poslanec, Maribor; Franc Pajdaš, veleposestnik, Zdole; Jakob Zemljič, veleposestnik, Radenci; Franc Rakun, župan. Rečica; Josip Schondorfer, kmet. Stari trg; namestniki: Jakob Bovha, veleposestnik, Kozje; Janez Rudolf, posestnik, Konjice (ok.); Avgust Cof, posestnik, Šmarje; Karol Robar, posestnik, Majšperg; Ignacij Stross, posestnik, Trbovlje; Josip Rebov, posestnik, Teharje; Martin Cerjak, Rajhenburg; Franc Zebot, mlad., Št. 11 j v Slov. gor.; Filip Galunder, kmet. Sv. Križ nad Mariborom; Josip Koser, poštar in posestnik, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah.
š Kletarskl tečaj v Mariboru se priredi na vinarski in sadjarski šoli, tako smo brali med inserati v zadnjem »Gospodarju«. Pri-stavljeno pa je, da je tečaj nemški. Za Boga, za koga je pa namenjen ta tečaj? Ali morebiti za gornještajerske kmete? To je škandal, prirejati na slovenskem Štajerskem neniike tečaje. S tem se samo naši kmetje za norca imajo 1
Koroške novice.
»Jugoslovanska čitalnica« v Mallnitzu na Gorenjem Koroškem. Piše se narn: Naznanjamo s tem, da smo ustanovili »Jugoslovansko čitalnico« s petjem in tamburanjem, čisto med trdimi Nemci. Društvo ima namen izobraževati in vzbujati k narodni zavesti vse naše že toliko v narodnem oziru pogubljene delavce. O delovanju in o uspehih bode društvo vedno javljalo.
V varstvo zanemarjenih otrok. H kongresu za varstvo zanemarjenih otrok, kateri se bode vršil 18.. 19. in 20. marca t. l. na Dunaju, bode tudi koroška dežela poslala svoj odbor. Posvetovanje radi tega se je že vršilo v posvetovalnici deželne vlade v Celovcu. V odbor so voljeni deželni predsednik baron Hein, kot načelnik, in baron Aichelburg kot načelnikov namestnik. Ker je varstvo otrok na Koroškem izmed drugih kronovin najbolj zanemarjeno, je želeti, da bi se odbor vedno zavedal svojih dolžnosti.
Kmetijska družba na Koroškem je imela koncem pretečenega leta 8169 udov, to je 30 odstotkov samostojnih kmetovalcev.
Zopet žrtev Vrbskega jezera. Dne 18. januarja je utonil v jezeru pri Loreto neki deček, kateri se je predaleč upal po ledeni plošči, katera se je pa udrla. Pa tudi ni čuda, če se kaj takega pripeti. Kljub vsem svarilom so nekateri tako predrzni, da vedno silijo po slabo zamrznjenem ledu na jezero, ki je, akoravno je že bilo docela zamrznjeno, še vedno le s tanko ledeno skorjo prevlečeno in ni upanja, da bi docela zamrznilo.
Cerkvene novice. C. g. Dragasnik ne pride za kaplana v Črno, ampak za provizorja na Gozdanje. — Umrl je g. Jan. Zablatnik, župnik v Št. Ilju. Župnijo Sv. Miklavž bo oskrboval č. g. Fr. Uranšek, župnik v Zvabeku; pri oskrbovanju Suhe mu bo pomagal č. g. A. Vogrt-nec, župnik v Libeličah.
lz raznih krajev.
Trdni Bošnjaki. Iz Sarajeva poročajo: Imeli smo mraza 14 stopinj pod ničlo. Kljub temu so poskusali nekateri kljubovati mrazu. NeKi mož se je v mestnem kopališču kopal v mrzli vodi, neki drug mož je pa bosonog letal po mestu.
Izum za odpravljanje megle na morju.
Tržaški ladjin strojevouja Mieheiuzzi je iznašel aparat, ki ga je mogoče zvezati z vsatuin ladjimm strojem in z njim odpravili na veliko daljavo meglo, ki je večkrat vzrok mnogih nesreč na inorjU. V Avstriji so se malo zmenili za njegov izum in zato ga je preulozil angieski državi, lam je zanimanje zelo živahno ui po-sKusnje se že vrse s Krasnimi uspehi.
Ponesrečena mati. Ana Maiojčič iz Gu-dovca na nrvasKem, Ki je peljala svojo iičer v Pasteurjev zavou v Jjuuimpesto, je vstopila nazaj grede v Knzevcu v napaceu vlaK. Vla-Kovouja, Ki je pregieUaval usikc, ji je zato zaprem, Ua jo boue uai zapreii. Z.ena se je taKO prestrasila, da je SKocna iz viaKa in prišla pod Koiesa, Ki so ji oairgaia ooe roKi. Nesrečnica se nahaja v bolnici. vzroK nesreče je sprevod-msKa sirovost.
i nuajMiemo deklico so odpeljali. Na potovanju iz i\arlovca v ReKo ie izginila 13-leuia ueKiica iz Loprane, ki se je vozna v aru-zoi svoje matere, uoupana man je deKhco s pomočjo policije dobua v ueKi zloglasiu hiši na busaivu.
Vesti iz Amerike. V Ely (Minn.) je ponesrečil v ruuuiKu Štefan Lavrič, Uoina iz Rup pri Zaticuii. — V Towerju (Minn.) je umrla Marija biabe, doma iz Logatca. — V Lievelanuu jc ubil pri pretepu urban Gra-tlisar, uoma iz VeliKih Lase, rrauceta bav-niKa, doma iz Brežic na MajersKem. — V Sparti (Minn.) je umri 2oleun Ivan Traven, doma iz Vodic pri Kamniku. — V Hopkintouu (Jawa) je umrla Uršula Lesar, doma iz Kota pri Semiču. — V Jolietu je ponesrečil v iek-larni Ibletni Feliks Legan. — i" rane Šinkovec, doma iz Gotne vasi, o katerem se je govorilo, aa je mrtev, se je pojavil te dni kot lastnik »panorame« v Steeltonu. — V Calumetu je umrla omožena Katarina Vranešič. — istotam je Ivan Ovsenik tako nesrečno izpodrsnit, da si je zlomnil nogo.
Vesti iz Amerike. Janez Carsin (Ald-ridge. Park Co.) svari pred neko Josipino Rozman, ki jo je poročil po nagovarjanju njenega svaka in sestre. Njen svak Ča,ner ga je ogoljufal za večjo vsoto denarja in nato izginil. — V Barbertonu (Ohio) je napadel in umoril baš na sveto noč neki Anglež 191etnega Ivana Kastelica, doma iz Zaloga pri Škofeljci.
Potres na Jamajki. Nekemu ameriškemu listu se poroča o potresu v mestu kingston sledeče: Potres je nastal naenkrat. Sunki so se ponavljali 36 ur. Mesto se je zibalo kakor ladja na razburkanih valovih. Ze pri prvih sunkih so se zrušila poslopja in celo mesto je bilo zavito v prah.. Prebivalci so kričaje in jokajoč zbežali na prosto, marsikateri ranjen od padajočega kamenja. Mnogi pa so ležali pokopani pod razvalinami. Ko je razgnal veter nastali prah, vzdigoval se je iz mesta črn dim, iz ka» terega je visoko proti nebu plapolal ogenj. V par minutah gorelo je celo mesto. — Kapitan ameriške ladje, ki je šla na pomoč na Jamajko, poroča, da je celo obrežje otoka Jamajka iz-premen eno in da je v bližini Kingstona velik del zemlje pod vodo. Mesto Kingston se glasom brzojavnih poročil polagoma, toda vidno pogreza v morje. Trgovski del mesta je že popolnoma preplavljen.
Govor dr. Žitnika v državnem zboru.
Vipavska železnica.
Poslanec dr. Žitnik jc rekel v razpravi: Ker je že pozna ura in zbornica utrujena, hočem prav kratko izvršiti svojo nalogo. Naj-prvo izrekam v svoletn iu v imenu tovarišev živo obžalovanje, ker vlada že leta in leta naravnost zanemarja Kranjsko glede na lokalne železnice. Danes dovolimo mnogo železnic za razne dežele, za Kranjsko nobene. Vlada naj nc kaže na železnico Št. Janž-Trebnjc, ker ta železnica se bode zgradila s popolno zasebnim kapitalom, država ne bode prispevala niti reparja. Zato opozarjani vlado, naj vsaj poskrbi, da se čimpreje zveže Kamnik s primerno točko železnice Dravograd-Vele-nie-Celie.
Kot notranjski poslanec pa opozarjani vlado v pni vrsti na vipavsko železnico. Z zakonom z dne 21. julija 16%, št. 141, je bila zagotovljena državna garancija za 30:4 km. dolgo železnico od tiorice do Ajdovščine, katere stroški so bili proračunjciii na 1,035.000 kron. Za to železnico je goriški deželni zbor dovolil 200.00U kron za glavinske delnice, občine pa 10U.U0U kron. Ta železnica pa je ostala neizgotovljcna zagata sredi lepe vipavske doline ravno pred pragom kranjske dežele. Raznoteri razlogi pa govore za to, da sc ta železnica podaljša skozi kranjski del vipavske doline mimo Razdrtega do Postojne. Vlada sama je leta 1890 v dotični prilogi tako-le utemeljevala to železnico: »Nameravana lokalna železnica, za katero se živo zanimajo vsi in-teresentje, ima glavni namen, da izboljša in povzdigne gospodarske razmere v vipavski dolini. Prebivalstvo tc doline se največ peča s sadjerejo in vinorcio. Ravno ti dve panogi poljedelstva že mnogo let trpita in pešata vsled slabih prometnih zvez z vnanjimi trgi. Le železnica more znižati transportne stroške ter lepemu vipavskemu sadju m dobremu vinu zv išati cene na oddaljenih trgih ter revnemu kmečkemu prebivalstvu primerno poplačati njegovo delo. Kakor poljedelstvo trpi v vipavski dolini tudi industrija. Nova železnica bode gotovo izboljšala te razmere ter omogočila tudi boljšo uporabo državnih gozdov. Vipavska železnica bode služila v prvi vrsti krajevnim koristim, v drugi vrsti pa tudi v prometno-političnem oziru. Delna proga do Ajdovščine jc le začetek zveze med Ciorico in Postojno. S to železnično zvezo bi se izpopolnilo železnično omrežje na jugozapadu države. Zato so bile že pri zgradbi od Gorice do Ajdovščine merodajne določbe za glavne železnice.«
Pri rokah imam odgovor železniškega ministrstva z dne 13. novembra 1900 upravnemu svetu vipavske železnice z ozirom na komisijski ogled, ki se je vršil dne 18. in 19. aprila minolega leta. Ministrstvo odgovarja namreč, da dovoli koncesijo za podaljšanje železnice, a za sedaj samo do Vipave. Pripomni pa: »skoraj vsi interesovani krogi so se izrekli, da bode železnica lc tedaj do-našala večje gospodarske koristi, ako se ne podaljša Ic do Št. Vida, ampak do Postojne ob Južni železnici.«
Torej vlada sama prizna, da sc mora vipavska železnica podaljšati in zvezati s Postojno. Te dni sem dobil iz Vipave dve prošnji, na železnično upravo in vojno ministrstvo. Podpisanih jc 12 občinskih zastopov v vipavskem sodnem okraju, ki prosijo, naj se železnica podaljša. Z dovoljenjem gospoda predsednika hočem prečitati nekaj odstavkov iz prošnje. Občinski zastopi pišeje: »fllavni trgi
! naših pridelkov so Ljubljana in severne po i krajine, Gorenja vipavska dolina ie navezana na Ljubljano, kjer so tudi višji deželni uradi. Za podaljšanje železnice govori tudi strate-: gični moment, torej vojaški oziri, kar je iz-recno priznal tudi bivši načelnik generalnega štaba, fcm. Beck. Res .ie sicer, da bi krajevne razmere, littdc strmine podražile železnico, ko bi sc zgradila ob Nanosu. Opozarjamo pa, da bi se mogla železnica primerno zgraditi po takozvaneiu »Pasjem repu«, ki sc od Št. \ ida polagoma vzdiguje do Razdrtega. Od Razdrtega pa "do Postojne bi krajevne razmere nc delale nobenih ovir in težav.«
Z ozirom na tc sicer kratke, a stvarne opazke predlagam:
»C. kr. vladi sc naroča, naj čimpreje ukrene vse potrebno, da se zagotovi podaljšanje železnice od Ajdoščine po vipavski dolini na Kranjskem do Postojne ob Južni železnici; v to svrho naj vlada že bodoči zbornici predloži dotični načrt zakona.«
Prosim, naj visoka zbornica sprejme to resolucijo, ki naj jo žclezničua uprava tudi takoj resno upošteva. (Živahna pohvala.)
Zbornica .ic odobrila vse označene zakone in predložene resolucije.
Drobtine.
Prva pomoč pri zmrznjencih. Znirznenec sc ne sme nikoli nesti v zakurjeno sobo. Sleči ga je treba na prostem ali znotraj v mrzlem prostoru. Nato je najboljše, če se pokrije s snegom in puste pri tem usta in nos prosta. Kjer ni snega naj se zavije v mrzle mokre rjuhe. Z otrpnenimi udi je treba previdno postopati, da se kateri nc zlomi. Ce postajajo zopet prožni, iih jc treba rahlo drgniti s snegom ali mrzlim obkladkom. Priporočljivo jc tudi drgnjenje z aromatičnim špiritom. Ko sc truplo malo ogreje, jc treba položiti zmrznjenca v mrzli sobi v mrzlo postelio. Čc ne prične sam od sebe dihati, nai sc to posreduje na umeten način. Ogrcvajoče tekočine (črno kavo, čaj, konjak) jc dajatj lc zelo previdno in Ic takrat, čc sc stanje vidno zboljšuje. Rešitev se večkrat posreči, čc je truplo žc več ur otrpnjeno.
Mačka dedinja. Iz Nevjorka se poroča: Maček po imenu Pinklin je noginii v Pensilva-u i ji in ie zapustil svoji tovarišici mački 100.000 kron. Obema živalicama jc zapustil v oporoki milijonar Dilley skupno dvesto tisoč kron pod pogojeni, čc pogine ena teh živalic pripade njen denar preostali mački. — So pač čudni nekateri amerikanski milijonarji.
Na Nemškem obsodijo tudi cesarja. V okolici Intersburga jc dovolil cesar Viljem krč-marju Kallvvertu, da postavi gostilno poleg njegove ceste, a sc je pozneje premislil. Krč-mar je nato cesarja tožil. Cesar jc bil pred sodiščem obsojen. Proti cesarju je pred sodiščem zmagal obrtnik.
Materinska ljubezen. Pred neko ameriško sodnijo se je vršil naslednji pretresujoči dogodek. Neka mlada vdova je živela v taki revščine, da sebe in deteta ni mogla več preživljati. Baš ob tem času pa ji je ponudil neki zelo bogat zakonski par brez otrok za dete visoko odkupnino z obljubo, da se bo godilo detetu v bodoče kar najboljše. Prisiljena od stiske je mati v to dovolila, a ko bi morala pred sodnijo podpisati pogodbo, je vrgla od sebe pero, vzela svoje dete in odšla. Sodnik je na to ukazal, naj sežgo vse te zadeve se tičoče akte, češ, da se mora v tem slučaju sodišče ukloniti pred materinsko ljubeznijo.
Vzorna ječa. Ječa v mestu Nashville v Indiani šteje samo enega jetnika. Piše se de-
tičnik Turpin in ie zaprt zato, ker je napravil v piianosti nekaj škode. Obsojen jc bil na 250 dni a ker ic sani v Ječi, sc ni zdelo občini v redno, da bi 11111 držala paznika in mu je iz-nčila ključe od ječe. Turpin sc zapira sam. /:,\ hrano dobi potreben denar, s katerim hodi zjutraj na trg, kjer si nakupi potrebne hrane Potem se vrne v ječo in se zaklene. Ker jc na ta način tudi oskrbnik ječe, zahteva od občine, da ga zato primerno plača.
Občutki pri umiranju. Zanimivo je, kako ic profesor dr. Nothuagel opisal občutke človeške. kadar umira: Ako je človek zadet od kiogljc, umira brez bolečin. - Utopljenci, katere so z umetnim dihanjem zopet vzbudili, pravili so, da so čutili med tem nekaj prijetnega. Pač pa so oni, ki so sc utapljali v morju, tožili, da so čutili pri utapljanju nekak težak čut v prsih, kateri izvira od slane morske vode. Osebe, ki so pale iz višine v propast, trdile so, da niso čutile nobene bolečine ob slučaju padca, niti kadar sc bi ob čem treščile. Najhujše muke baje provzroča smrt od trganja divje zverine. Ljudje, ki so zverem utekli, pravijo, da niso čutili pri napadu nobenih bolesti, temveč jc naskok živali napravil jim takšno omotico, da niso čutili ničesar več. Po izkrvavenju so moči pošle, kakor pravijo, brez bolečin. — Po razlaganju dr. Nothnagclna je resnično telesno umiranje rlašl.iivo ali strašno lc v malih slučajih, to pa najbolj pri požaru ali drugačnem mučenju. I a pogled na okoli, da baje napravi na umirajočega najhujši vtis, kateri ga zaboli najbolj v srce. I oliko pripoveduje sloveči dr. Nothuagel, kateri sc jc v tej zadevi nalašč mnogo brigal iu učil.
Narodno gospodarstvo
Zakaj ne sinejo žgaujski kotli več imeti dveh hladilnih cevi? Financarji zahtevajo od gospodarjev, ki imajo kotle z dvojno cevjo, da dajo kotle predelati na eno samo cev. Ta zahteva jc pa res čudna! Čemu in kako sc morejo taki stroški gospodarjem nakladati, vsaj je znano, da popravljanje in predelavanje kotla e precej draga stvar. In poleg tega — so kotli z dvojno cevjo gotovo boljši. Tak ukaz ic menda izdalo c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, češ, da postava z dne 17. julija 1899 govori Ic o tacih kotlih, ki imajo eno samo cev. Pa sedem let sem jc bilo dobro; sedaj pa naj kmetje, ki morajo vžc tako skoro tretjino več davka plačati kakor prej če nekaj domačega sadja porabijo, nekaterim uradnikom na l.iubo šc kotle popravljajo! Siccr smo mnenja, da sc jc število žganjarskih kotlov v deželi preveč pomnožilo, a v tem oziru sedaj sc kmetu godi krivica. Mi svetujemo, naj gospodarji puste za enkrat vse pri miru; morda sc bo dalo doseči, da sc ta ukaz razveljavi. Pisec teh vrstic sc jc že obrnil do enega državnih poslancev, da posreduje v finančnem ministrstvu.
Kako skrbe ua Nemškem za domače naselbine. Na severnem Nemškem .ic precejšen del sveta v rokah velikih posestnikov. Ker pa pri sedanjih sprememljivih ekonomičnih razmerah tudi njim pogosto trda gre, zato prodajajo svoja posestva, katera na Nemškem |iok upujc naselniška komisija. Ta parcelira posestvo iu naseli na njim samostojne manjše posestnike, '['ako so na Brandcnburškem in Pomernskcin pokupili 163 velikih posestev, ki merijo 82.349 hektarov. Iz teli so napravili 2534 rentnih zemljišč, ki imajo 40.758 hektarov. Naseljenih jc na teli novih posestvih 21 tisoč ljudi, ki rede 4700 konj, 16.000 glav živine in 26 tisoč prašičev, torej veliko več, kakor so redili živine prejšnji lastniki veleposestniki. Naselbinska komisija skrbi tudi za
dobrodelne naprave. V 51 vaseh ie ustanovila knjižnice; poleg tega razdeli vsako leto več I »etičnih in zabavnih knjig. Napravila jc 65 hranilnic in posojilnic, osem mlekarn in eno mlatihio zadrugo. Halje skrbi za povzdigo živinoreje in sadjereje s poukom in vzornimi napravami.
Posnemanja vredno. Pri nas rasto gostilne, kakor gobe po dežju. Saj imamo slučaje, ko hočeta v isti družini imeti ntož in žena svoj patent svojo gostilno. Obrtne oblasti pa seveda rade dovoljujejo koncesije za gostilne! Vse drugače postopajo drugod! Par vzgledov. Na Nemškem je okrajni zastop v Hainu sklenil, vpeljati davek za dovoljenje gostilniške obrti. Pri prepisu ali novem dovoljenju sc bo pobiralo 300 do 2500 mark (I marka = 1 K 20 h) davka, pri čemur se bode oziralo na to, koliko se proda v dotični gostilni in kako visok jc obrtni davek predpisan. Šc večji davek za gostilniško koncesijo je pa sklenil okrajni zastop v Vestprig-niei. Pobiralo se bo od dovoljenja za gostilno, žganja rno z ozirom na predpisani obrtni davek 2000 do 6000 mark, če pa ni predpisanega nobenega davka z ozirom na prenizke dohodke, se bo vendar zahtevalo 1000 mark davka. Kdor pa prosi samo za prepis gostilniške obrti. plača polovico omenjenega davka. Občina Reklinghausen ie pa dobila sama koncesiji le za dve gostilni. Eno gostilno še zidajo, a drugo občinsko gostilno so žc odprli. Gostilno vodi oskrbnik, ki ga plača občina. Razven prostorov za gostilno je še prostor, kjer se prodajajo nealkoholnc pijače, velika dvorana za shode, dvorana za predstave. knjižnica, kegljišče, kopališče. S to napravo misli občina vplivati na preuredbo gostiln. zabran.ievati pijančevanje in pospeševati zmernostim gibanje.
Slovenska gospodinja.
Kako t| je ravnati s posli.
(Konec.)
Shrambo za različna jedila imej zaklenjeno s tem ne daieš poslom priložnosti biti nepoštenim. Ne pusti, da hi dekleta svojevoljno gospodarila z ostanki jedil, tudi ne z denarjem, katerega daieš revežem.
Kadar pogrešiš kako stvar, ne obdolži precej posla, češ: Ukradel jc. Kolikokrat sama kaj založiš in izgubiš. Dobro ime se hitro o-skrtmi, izgubljena čast pa nikdar docela ne povrne.
Če ti posel kaj ubile ali izgubi, le tedaj zahtevaj odškodnino, če sc stvar ponavlja ali pa zfcodi vsled prevelike, že večkrat grajane površnosti.
Ce pošlješ posla s kakim naročilom k drugi osebi, sporoči mu določno krai in kako nai govori.
Najboljše je, če nonovi naročilo predno odide. 7.c mnogokrat je bila nejasnost vzrok nesporazumljenju. Časa si mnogo prihraniš, če ne pošiljaš posla vsako uro zdai no to zdaj po ono stvar. Koliko potov se da združiti v enega. Mladih deklet ne pošiljaj pozno v noč iz hiše.
Če ima posel navado odgovarjati, ga ti mirno, a odločno zavrni. Ne spuščaj se v dolgovezna besedičenja, naimnni pa še vpričo otrok in drugih poslov. Ako posla mirno in do-brotliivo podučiš, bo to vedno boli koristilo kot vsako vpitje.
Z mirnim, vedno prijaznim nastopom si boš pridobila srca vsili. Dobrih, poštenih poslov ne puščaj od hiše. Radovoljno jim zvišal
plačo, če vidiš da to zaslužijo. Saj ti pomagajo množiti premoženje, prav v isti meri, kot ti ga slab posel zapravlja. Ni tebi v škodo, če semtertja daš dekli ali pa hlapcu kako dese-tico od tega, kar si iztržila za pridelke pridelane z njihovo marliivostjo. Dekli, ki ti oskrbnic na primer prašiče, daj pri prodaji ali pa tudi če žival doma zakolieš, majhno darilo, primerno njeni skrbi pri reii. Tako naj tudi hlapec" dobi od tega, kar se iztrži za poljske pridelke, primeren dar.
Pred prazniki in o praznikih naj se vsakdanja dela opravijo bolj temeljito kot sicer, na praznik pa naj se dela samo najpotrebnejše. Posel naj se nekoliko spočije, da lahko naredi kai sam zase bere naj kako koristno knjigo, ali pa naj se drugače pošteno razveseljuje. Ob večjih praznikih ali ob kolini ne pozabi dati tudi poslom kaj boljšega na mizo. Ako bodo v ideli, da z vso liubzenijo skrbiš za nje, delali bodo tudi oni z ljubeznijo za te.
Nikdar ne preobloži poslov, zlasti mladih ne, tako z delom, da bi ne imeli časa hoditi v cerkev in opraviti drugih verskih dolžnosti. Strogo pazi, da vsi, ki so pod tvojo streho, žive pošteno življenje.
Glej tudi da dobe vsi posli dovolj in pa tečne hrane. Kdor pridno in težko dela, rabi tudi delu primerno hrano. Ako boš skopa, ne bodo obstali v tvoji hiši dobri posli, manj vestni pa si bodo skušali dobiti sami, kar jim boš ti odtrgovala — in še več.
Kadar je naporno deio izmučilo posle, dovoli, da kmalu gredo počivat in se okrepčajo za prihodnji dan.
Kadar ti posel zboli, skrbi zato, da se pokliče zdravnik, ako bi bilo potreba. Ne pusti ga ležati na kakšnem kupu slame, ali v še večji nesnagi: vsak posel mora imeti snažno portelio, tudi, kadar je zdrav. Ako ie bolezen nevarna, bolnika spravi v bolnico, ako pa je upanje, da ukreva v par dneh, ne pehaj ga brezsrčno na cesto. Skrbi, da dobi vse potrebno, tudi boljšo hrano; poplačal ti bo vse s hvaležnostjo. Nikdar ne pridobiš posla bolj zase kot tedaj, če vidi. da mu ob času bolezni post režeš.
Ko bi vsaka gospodinja pametno skrbela za svoje posle, ko bi njih zmožnosti z umnim poučevanjem razvijala in sama s svoio natančnostjo in marljivostjo bila vsem v zgled, poleg tega pa vestno pazila, da se točno izvršujejo vsi njeni ukazi in da se že v kali zatre vsak slaba razvada, potem bi morda ne bilo tolikokrat čuti besede: »Kakšen križ je s posli!«
Za Scott=ovo emulzijo
izdani denar je vedno dobro naložen, kajti dobro trdno zdravje je več vredno krt bogastva. Scott-ova emulzija vsebuje najboljše norveško med. ribje olje, ki je sploh mogoče dobiti, in izključno ta kakovost se porabi za napravo Scott-ove emulzije. Izredno postopanje pri izdelovanju Scottovih izdelkov je vspeh natl 30 letne izkušnje in študij Izdelek ima izredno učinkujočo moč in do?eži nngle vspehe. koder je treba bolezen ustaviti ali pa premagati vničujoče posledice bolezni. Z navadnim ribjem oljem se daleko ne morejo toliki vspehi doseči in tako zanesljivi, kot s Scott-ovo em uIzijo.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184
Fron Steinschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Prihodnja številka DOMOLJUBA Izide dne 7. februarja 1907.
Loterijske	srečk«.
Dunaj, 12 januarja ',9	69 33	67	31
Gradec, 12 januaija 10	'8 86	44	59
Trst, 19 janua»ja 24	14 28	23	33
Line, 19. jauuarja 43	66 41	82	42

MM
f.Pty/ni/ti -i>- isJ.mori/ro
Jfu/ivi ivfi/t) f)abnj, po ceni in ict nes/JiiH*pv/vvu/i nci/ &t> obrne/o
c >Simo/i<2aiS{hi e/e/x«
v. $)uM/«m .Vfo/vtiiicns/ce u/ico^O'. ''\"/icv/s//ut t/^es/u/ti dt//c se ln'\yi/«r/H'.
Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl.
Vsestransko hvalo in priznanje je dosegel letošnji
Koledar
za
kmetovalca 1907.
Uredil deželni nadzornik J. L e g v a r t.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine
in prašičev, PraŠičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travniKov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Preračunjenje v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri Ivanu Bonafcu v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.	37 2
Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.

Vljudno se priporoča •■■•■■■■■■■•................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnlk ml.
UuDliana, Stari trg itn. 10.
Veliko naloga. — Solidno blago- — Zmerno »eno. . • .
2178 "52 18
MT Samo 6 dni
Havre New-York
Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obl. konc. potovalna pisarna Liubljana, Dunajska cesta <t. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". 2984 18 i
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena. ki ima nad 460 vrst na|boljših poljskih ze-lenjadnih in cvetlifinih semen, za katerih
kakovost se jamči.	.
Kavno tu se izdelujejo sveži ter suhi venci In Šopki s trakovi In napisi, in se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1407 se dobi brezplačno Za obilna naročila se priporoča velespoSto vanjam	2920 10 5
Alojzij Korsika, Ljubljana.
j Zaloga balHi za neve»'e.
J_
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pn oofieznani domači trgovini
ČeSniR&Milavec
(pri Čeiniku)
Lingarjeve ul. Ljubljana Jpitalske ui.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten. kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega	813 26 26
I
Zaloga ballli za nevest«.
Stepalnik, iliiar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revoluci jo
je provzročila velikanska kupčija naStetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib
rečij, sem izdal cenike z nekaj	_ _
tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.: dobiva se tudi blago po vISji ceni. Razpoliljam te cenike na zahtevani, vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	2236 17
Izvozno tliio Hermonn fluer, Dunaj, IX.I2. Nussdorferstr. 3.—X. (krščanska tvrdkaj

s -v

..«■ J® 0

* - -V" S £ #
s r
o
.<•	' " s"." f
y ^ « .» O J! - ~
<!>

■> O ^


_	. .	-J
o <b *
"V J? „ v? o
Pozor, kmetice ln dekleta: V m -II lekarniški praksi, kolero livrlujem te čez 2 < let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast la«, to |e Kapilor St. II. IsH deluje, da postaneio lasie goatl dolgi In odst.a-njuje prhljaj luskine! na glavi. Cena (franko na vsak • pusto) je : I lončič 3 K 6 > v, 2 lonjka 5 K. Trebi, d« il vsaka obnelj naroči. — Prosim, da se narofl samo od mene pod naslovom: P. Junilč. lekarnar, Pakra ii h ,, Slavoniji. Denar se pošlje naprej ali l poštnim povzetjem
««41 10-10
Kupujte
narodni
???f??Tt? f?ff?????**? tTtfffittfffšf?
Zahvala.
Za sočutje tolažbo, obiske in ■ sakoršno pomoč med bolezniio in pri pogrebu našega ljubljenega sina, oziroma brata
f Jožeta Zevnik
se zahvalimo pred vsem častiti duhovščini v Cerkliah. potem uradnikom, sosed m, družicam in slednjič vsem znancem.	17h
V Cerkljah pri Krškem 21. jan. 1907.
Rodbina Zevnik.
XS
JJzajemna zavarovalnica"
u* Dunajska cesta 19 V Ljubljani Q£ft Dunajska cesta 19
000000 * Medjatovi hiši v pritličju Qa00Q0
zavaru:e
1.	proti požarni škodi vsakovrstna pošlo
2.	proti prelomom zvonov, in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
pja, zvonove, premičnine in pridelke)
2962 12 2
H«
apneno-železni sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 250, po poiti 40 vin. več za zavitek.
H«
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Od-tranjuje zaprle in nJega zle posledice. — Pospešile odvajanje in i sti kri.
Cena steklenici K 1*70, po pošti 40 vin več za zavitek.	. 2720 14-7
Edino izdelovanjem glavna razpošiijatev: Dr. HellmaniHUII lekOMIl »ZIN BOHnlierZlJkeir, DUNAJ, Vll.ll, Kaiseutrasse 7375.
V zal- Bl Je že pri 89- lekarnarjih v L|ubi|anl, Beliaku, Bežali, Celju, Ce'ovcu, Črnonulu, Reki. Nov. mestu, Sovodnju. St. Vidu, Trbižu. Trstu, Vellkovcu In Volšperku.
Združene tovarne za volnlno prodajajo letos n ipet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
ia ceno le a'11 2"20 komad in gld 4-20 za
par parov frankn na dum' naravnost na lastniki kom. Ti debeli trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temno-ivi. okolu 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
—	Razločno pisana naročila ki seizvtšč le popov zetju al če «e denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razno-iljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27 g.
—	Za neugajajoče se zavežem vrniti naprei poslani
denar.	2126 12
Mnogoštevilna priznanja in naročila so ^ošlaod: vitez pl. Czarkovvski, oskrbništvo graščine Labers pl. Stephanowicz, veleposestnik Csendlak, baron Kollersperg, Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo. Klaudy pl. Poric, veleč, župnik Kngl Pinocz, veleč, župnik Raniowski v Stanislawcziku, veleč, župnik Popescu Dzemic Krommer, posestnik v Lichtnu in mnogi drugi.
.Kunnrd Line* Trst-Nc»-York Je najpripravnojSa, najc«nej8a in u.jboljAu pot U Ljobljanu » severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne TOŽnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroikov mej potjo. Par-nikl so prostorni. va<ni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana m postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik	J004 38
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Postavno zavarovano.	Vsako ponare|anje kaznivo.
Edino prl.ten J. 85 ]
Thieppy*jev balzam
z zeleno znamko .redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali t velika gpecljalna s'eklemca s patent, zamalkom K B'— Iranko.
Thierryjevo ceirifolijsko mazilo
pmtl viem le tako starim ranam, vnetjem, ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena: >• lončka K 3-60 ie pušlje le proti povzetju ali denar naprei. -- Obe domači sredsivl sta po-|ICH DIENl vsod znani ln slovita kot najbuliil. NaroČila se naslavljal" na::
AlleineehterBalsara Lekarnar A. Tnlerry v Pregradi pri »lunimi	Rogaški Slatini.
».ThltrryisPftfri<»nroJura s tl.očl originalnih pisem tratiš In hi••»iiinSMfm Iranko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah.
Na graji&ini Dol pri Ljubljani n• •prejme pošten in marljiv	143 3—2
oskrbnik,
ki naj bi bil vešč vrtnarstvu. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali sprejema FRAN FAJDIOA v Sodražlci.
Krasne nove begonije
Navadne a 20 vin., 50 kom. 5 K. Zvite cvet do 16 cm premera v I barvah, krasna novost k 40 v, *0 kom. 10 K. Z gi stimi pokončnimi cveti, ki jih je le težko ločiti od vrtnic in kamelij, rdeče, roza, rumen oranie, bakrene In bele barve po 30 vin., 50 komad. 7 K 50 v.
Izbrane, le najlepSe cvetke, kot rudi če z belo ali ri meno sred no. navadne In dvo|ne, maregaste In progaste, kakor tudi bradate, napolnjene, narezane, . Be-tlnl" (hegon je liki tu-flpe), ,Suza" (podob, vrtnici Mar. N|e!) Iid. 46o v. Nove lilije, kra>ne glokslniie, vljnjeve In rum. gladlole, arun (cveto po zimi b-ez vode In zeml|e) kane. peorglne, roie (cveto tudi po zimi i 'o v.) ceno I Zehteva|te llustr. cenik zastonjl Ne zmrznel Seda| n.jholjii čas za sajenje	168 3 1
Jo s Suza v Poitfn-ipinu. Češ«o.

rv.	a s	a u	
		C	
** v	■a a	<M > O	
>	o M	tfl ►	2
CJ	t	•3-	s
>N	8	f	r-
		M	jj
<	s M	l	v a
	T	S	tfl
Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! o
Zlo se mora zatretl v kali, ln ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-/1
Halapi-jev
TUBERIN
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi ln naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, aH eno veliko stekl za K 5'-.
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar .pri apostolu4 joSKIS*
I
Sirolin
Pove*aje »lart d« Jedi In težo teleta, •datranjnje kalcij, I zaletavanje gnoja, nočno potenje.	2204 D 44-27
Priporočalo vuk dan pri
pljučnih boleznih, kotami oslovskemu kaSUu, ikro- M tolozl, Influenci flflfl^
jRoe/te
■MiaitnilRi profuorji ii ziraviikl.
F. Hoffmann - La Roche & Co.,
Baaal (ivloa).
Dobiva ■• ( idravniikioi recepta« p« 4 K »teklenlca.
Ker m ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: tarifni zavitek .Roche'
f

Jeden u i n ar
na dan žrtvujte za prašiča za
pristno Klajno uapno
s znamko „Hospodafa in raz-vesele Vas v kratkem sijajni uspehi, ki jih doseiete. Svetujemo : Kdor še ni poskusil klajnega vapna. naj si naroči najprej 5 kg, — kdor pa ve, kaj znači klajno vapno, naj naroči skupno 25 ali 50 kg naenkrat, ker prihrani mnogo na poštnini.	174 I
Cene:
100 kg nefranko K 22- , 25 kg nefran. K 6' -50 kg . K 11 25, po povzetju 5 kg za posKušnjo K 2'—, 5 kg franko K 2'40 naprej plačano.
Naročila naj se naslavljajo:
Velkozavod-----
Družstvo „Hospodar"
Milotice n. Bečvou, Morava.
Izdelane postelje
|r. rdečega poste l|nevrn Inlcti' Prav dobron.ipol-nieno. Per niča ali bla lina, 180 cm dolga 11(1 cm Uroka K I0-, KI' K 15— In K 18' ? metra dolga, 140 cm ilroka K 14 —. K 16 -, K 18-. K 21 -. Zglavnlk 80 cm dole. In cm ilrok K 3 -, K 350 In 58 4—, 90 cm dolg, 70 cm ilrok K 4'50 In K 5-10. Izdelujem tudi po kakrSnlkoll drugi meri. 3-delnl modrocl lz tirne za I po* steljo K 27- , boljSi K 33 -Pošllja se poitnlne prosto po povzet|u od K 10 — naprej. Za. menja ali nazaf se v/ame proti povrnitvi polnih stroškov. 6—ti
BeoedlU Saclisel, Lobes 910
pri Plznu na ČeJkem 2109
Kfrln toIIo 100 bt0-K 10'-- PetrSi'i- fe"
HUIU LCIJKi bulja. kumare itd. po povzetju ponudi Ant. Linek v Znojmu. Cenik na zahtevo 2701
,,Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine družbe se ke vedno
dobi v -Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v isvod
Deeringovi stroji za žetev
vsem naprej!
Počakajte z nakupom dokler nc dojde naša ponudba. Reflektantje naj se obrnejo na Robert & Co., Dunaj, Vllljl Langegasse 40. 167 2-1
Pozor, kmetje In fantje! V
moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 2'» let, se mi je posrečilo. sčasoma iznajti sredstvo /a rast brk in las, proti izpadanju las >n za odstranitev prhlja (luskin) na {{lavi, to je kapllor št. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v-2 lončka !» K Prosim, da se na. roči samo od mene. Naslov je : P Jurišič, lekarnar v Pakracu it. 65 Slavonija Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem 2643 JO—10
Leposlovni mesečnik
„Dom ln M"
stane za celo leto K 9'-. Naroča se v Ljubljani.
„ČAS»
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letn in stane po 5 K na leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika:
gld.	flld
1 50 (fap ] 3-5
nlkel. Reskopf are	fl.	I ftO
Ooldin „ * .	*	f—
srebrne , „ .	„	S —
dvofnlni pokrovom	„	4 —
8 srebr. n	„	5'—
plosk, i kleno are .	„	8 50
amer OoMdouble .	m	6' —
prave KrtsVopf-patent	„	S'50
prav« .Om^ira14 .	,,	9'50
srebr »klopne verifice	„	l"—
14karatne zlate nre	„	8 ft0
Mkaratne zlate veril.	, 10'—
14karatni zlati prstani	w	2 — B»en«ke ure »d ...
bitjem liki r.T- na . „ 4 50
(fodbo...... —
kukavico . ... § f'ftO knh;nj«ke are . . . „ 1'tO budilke . . . . , i*M pontčla* te?« „ r50 dvnjnim 7»oriCim . , 1 75 budilke t bitjem in
tronenjem liki zvona „ 8 !SO Triletno pi«m jamstvo, za neprimerno >nar nazaj. Razponi a n« ■ ovzetju
Maks Bohnel
Dunal, VI., Margare-j thenstr.27fyiastnlhljl)
Zahtevajte mo) cenik i 2000 slikami zastonj In poMnlne prosto.
A-te^t: iir.^
Izdelovanje vseh pred metov za zdravi Istro, po- I nebno	2280 5
k i I n i h
(briih)
pasov
za moške, ženske in otroke natančno po meri.
Pri poAtnih naročilih se moia naznaniti, ali je kila na desni ali levi ali pa na obeh straneh in nje veMkost.
Za gg. zdravniku velika zaloga kirurg, in medic, instrumentov in aparatov, kavčuk-predmetov, elastičnih nogavic itd,, itdelo-vanje modereev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčeva hiša St. 32, LJubljana.


Ceno češko perje!
C
\\
^^ - V'
' kg novega, sivega,
^kubičnega
perja K i■ , holjsig«
k 2 40; 1 kg belega,
jako mehkega, skub-
llenega K X dO. K 5
1 kg prav finega, snežno - belega, skub-Ifenega K 6 40, K 8 — Pri naročilu 5 kg Iranko.
Izeotovljene DOStelie. zad"s,no napolnjene, iz ne-
' k^^ivijs, predornega belega sli ru-
itdajatel) In odeovornl urednik- Dr Itnacll Žitnik.
,	. . Hieuornega nelega ah
menkastega nanklnga, 1 pernica 170 cm dolga, 116 cm ilroka, i lepim puhastim račjim perjem K 1 < • , u.
ouhoPm0lrS°m,K,2r' K, U- ' fajHnejSIm sivim K 2 80 K 4- ~bnint*	80c,m do1«' 58 cm ifrok
franko	P° povze,)u od K I0-- dal|e
Zamena dovoljena.	142 2
S.BEHISCH, Dešenice71, čeiko.
ln^iHai" »i >i liniji t
Najboljše domače krep£j|0 za želodec
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker „FL0RIAN"
od rastlinske destilacije .Florian" v Ljubljani
Dobi sc pri vseli boljših trgovcih. Varujte se da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, bim izdelkom! Pristno je samo blago pod imenom
,.florian" Iz Ljubljane!!
Za 5 dinarjev
si more vsak pieskrbeti prednjsti pri nakupu blaga za oblek o, kakor ,nh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmojernejše blago za damske oblek? črno i.i barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno / perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t d. Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš natoča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima la strogo reelna trgovina pred očrni edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-16
Pozor I Čila) I pozor
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zeliSč — ter se izvrstno 111 / najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi pljuf-nem kataru, suhem kaSlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje Izborno, vspeh siguren. Ce na je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin po povzetju aH Ce se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav nost od-	2443 SO-J
P. Jurišica, lekarnarja
v pakracu st. 65. (Slavonl|a).
I. kranjsko podjetje za umetno slek-larstvo In slikanje na steklo
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca'
se priporoči prečistiti duhovičlnl In P■ «■ slavn. občinst.u za naprtvo cerkvenih oknev z umetnim steklsrstvom ali alikane ns BtcKio, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd- ~ Ima tUdI v zalogi različno porcelansko n
stekleno posodo za namizje gostlln jn zasebnike, svetilke, okvire Itd. po na|iiU|W cenah Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršeni dela bo cenjenim od|em«lcem v ogled na razpolago.	1804 52~«
Tiskala: .Katoiilki TIskarn«'