■= ftgflsop 14.000. — Sfojerc oetja za celo leto eden goldinar. | Naročnina za c«Io leto K 2'—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina s« tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. [Cena oznanil je za 1 stran K 32—, V« strani K 16"—, 7« strani K 8.—, '/, strani K 4'—, »/,, »Irani K 8—, '/„ strani K l'—. — Pri večkratnem kaanilu j« cena posebno znižana. — Za oznanila ((liberate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju t pdaliskem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi s« ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. k 21. 7 Ptuju v nedeljo dne 16. oktobra 1904. V. letnik, Zanjke, same zanjke! I Ibogo slovensko ljudstvo! Leto za letom rastejo li, leto za letom se nam nalaga več plačil in ■t leto za letom udrihajo nadloge v večjem šte-l na nas! Kar ne uničijo vedno gostejše nime, rože uničiti druge naravne prikazni, vedno nove ni se prikazujejo na naših poljskih pridelkih in hŠih vinogradih bi že skoraj bilo potrebno, da bi takorekoč pri vsaki trti zdravnik, ki bi jo vedno ■edno vračil. Dolgovi slovenskega ljudstva rastejo I za dnevom, saj morda ne najdeš na celem Spodil Štajerskem niti pet kmetov ne, kateri ne bi K dolgov! Slovenskemu ljudstvu grozi gospodarni pogin, njemu je treba nnjne, zdatne pomoči! pomoč pa je le tedaj mogoča, ako stopi to ljud-t tesno zvezo z drugimi narodi, nikdar pa je ■vo ne bode dobilo, ako se loči od drugih večjih ov, ako se hoče postaviti sedaj v najhujših Časih proje lastne noge. I Ljudstvo si samo ob sebi ne more pomagati, H agati bi mu morali njegovi voditelji, pomagati I , ki so izšli iz njega in si pridobili višje stopinje I srazbe in omike, namreč prvaki slovenskega Ta! in kako mu ti pomagajo? Unjke, samo zanjke se nastavljajo in sicer na-ijo ravno od prvakov slovenskega ljudstva, a pa, ki naj bi se v teh zanjkah vlovila, je neti, siromaško slovensko ljudstvo! panes si hočemo ogledati najnovejšo prvaško Ko in to radi tega, ker je slovenskemu ljudstvo ■ijako nevarna, hočemo si njo ogledati svareč *"sko ljudstvo pred njo v nadi, da se mu vendar jo odprejo oči, da ne bode kar slepo telebnilo v ta prepad, skopan od slovenskih prvakov, pripravljen od njih svojemu lastnemu rodu! Ko je pred par leti prikipela predrznost slovenskih prvakov posebno na Spodnjem Štajerskem do vrhunca, zbralo se je nekaj nesebičnih mož in sicer mož večinoma druge narodnosti, namreč nemške, in je ustanovilo list, ki naj bi branil slovensko ljudstvo pred njegovimi največjimi izkoriščevalci, namreč pred slovenskimi dohtarji in njihovimi bratci, debelotrebuš-nimi gospodi v dolgih črnih suknjah, grabežljivimi farji! Ta list je dobil ime „Štajerc.a Huj! kaki vrisk in krič je nastal tedaj od strani prvaške druhali, kako so začeli cviliti! Skoraj vsi slovenski časopisi so začeli tuliti, kakor volkovi, seveda, saj je skoraj vso slovensko časopisje izključno le v prvaških rokah! V Mariboru se je ustanovil od farških prvakov celo novi list proti „ Štajercu/ v Celju je cvilila dohtarsko-farška „Domovina," kakor, da bi bila zblaznela, na Kranjskem pa so zgubili malone vsi slovenski uredniki svoje glave. A vsem ni to vse nič pomagalo, slovensko ljudstvo se je oklenilo „Štajerca" s vso močjo, spoznaje pravega svojega prijatelja! Po milosti ptujskih voditeljev lista „ Štajerca" se je sprejel na to neki kranjski potepuh, ki je bil iz dna svoje duše sicer klerikalec — služil je do tedaj nekemu farškemu konzumu — v upravništvo omenjenega lista in to le radi tega, da bi se rešil neizmerne bede, katera je trla njega, njegove nedolžne otroke, njegovo že mnogo izkušeno ženo! To človeče, breznačajnež prve vrste, pa se je izkazal kljub izkazani mu velikanski dobroti kot ničvredneža in radi tega se je moral od »Štajerca" odstraniti. Pri- ■2 zaneslo fle mil je, da se hi izročil radi gvoje — skrajne spretnosti v računjanju okrajni sodniji, prizaneslo se mu je le iz velikodušnosti župana mesta Ptuja, g. Orniga. In kaj stori sedaj to človeče? Dobro vedoč, da občutijo udarce našega lista najbolj slovenski prvaki, dobro vedoč, da je bil naš list ustanovljen ravno proti doh-tarskim in farškim Štajerskim pijavkam slovenskega ljudstva, podal se je od enega slovenskega dohtarja dodruzega, klatil se je od enega farovžado druzega, potikal se po hišah bogatih slovenskih prvakov in tam govoril tako le: „Vi gospodje dobro veste, da vam preti od „Štajerca" v Ptuju velika nevarnost, ker vas ta list kaže slovenskemu ljudstvo v pravi vaši podobi! Vi dobro veste, kako nevarno je, ako Vas to ljudstvo popolnoma spozna, dajte denarja, da bodemo ustanovili nov list, mogoče z istim imenom, v isti obliki, da tako preprečimo to veliko pretečo Vam nevarnost!" In slovenski prvaki in njih črni bratci, dobro vedoč, da je to res, sežejo globoko v svoje polne žepe, denarja je bilo takoj dovolj in tako se je ustanovil list po imenu ^Slovenski Štajerc." Denar pa, kateri se je v to svrho porabil, izviral je iz dohtarskih, iz farških žepov, iz žepov slovenskih trgovskih milijonerjev! V te žepe pa ga niso nikdar znosili Nemci, nikdar ne „nemčurji" pač pa ubogi slovenski kmetje in delavci, ubogo slovensko ljudstvo! In ravno ta denar se je sedaj „ velikodušno" podaril od slovenskih prvakov za ustanovitev lista, ki naj bi branil ugled slovenskih dohtarjev in ugled slovenskih farjev in bogatašev ravno napram s 1 o v e n sk e m u 1 j u d s t v u. Slovensko ljudstvo, ali ni ta najnovejša zajnka za tebe spletena jako fino! Dohtar „slepič" v luknji. (Spisal njegov najboljši prijatelj). 1. Že enkrat zapel sem vam kmetje preljubi Od dohtarja „zgube", z imenom „slepiča, Pa ker po nedolžnem Še vedno vas rubi, Naj zopet oskubi se danes ta ptič! 2. Pod zvezdami vsaka se krivda kaznuje, Ker večno nedolžna je sveta njih luč, Zato pa „ slepič" zdaj prisiljen praznuje, Saj moral je iti štirnajst dni pod ključ! 3. Je pronil cesarja, da naj se usmili, Naj kazen v denarje mu on spremeni, A cesar presvitli, cesar nam mili, Odločil zapora — štirnajst mu je dni! In to je bivstvo „ Slovenskega Štajerca,3 bi se bil bolje imenoval „Dohtarski Š taje To je spretna zanjka za tebe slovensko ljudstvo] stavljena ti od tvojih prvakov! Gorje ti, aki ujameš! Da pa bi se ložje ujelo drago nam ljudsfc krila se je ta zanjka po navadnem geslu svojim," nNarodnost je v nevarnosti," „Proč od cev," postavila se je toraj nova kranjska do! cunja na takozvani slovenski temelj, na slo narodno podlago! „Dohtarski Štajerc" preganja vse, kar je škega, seveda postaviti hoče slovensko ljudst „na svoje noge," odtujiti ga hoče velikemu sečkemu narodu, da bi potem v gospodarstj oziru tem delj časa hiralo! To poČenjanje k cunje pa je jako umevno, ker znajo dohtarji] dobro, da se le isto ljudstvo lahko izkoriščajo teremu se slabo godi, katero potrebuje v enomea sojilnic, v enomer vknjižb in izbrisov dolgov, se mora vedno toževati! Dohtarski črni bratci pa, večina slovenskih hovnikov dobro ve, da prihaja od Nemcev j Slovence omika in napredek, a ta dva sta jako varna njihovim zbircam, jako nevarna njihovim ni polnim žepom, zato njih mrŽnja proti nemškem rodu, zato preganjanje njihove najnovejše proti Nemcem, njihovo cunjo, katero smelo imen namesto „Slovenski Štajerc" tudi — -,Faf Štajerc." Slovenski kmet, pa peljaj tvoje pridelke, tvojo živino k tvojim prvakom, k tvojim doh in hujskajočim farjem, potem bodeš videl ali ti bodeta ta dva bolje plačala ali ti njih bodejo^ plačali kupci nemškega naroda! Odpri tedaj oči slovensko ljudstvo, na mi štejejo že tvoji dolgovi, na miljone pa znaša 1 Na Kranjsko odnesla usoda pravična „Slepiča" prvaške je grešne kosti, Da tam odpočije si duša krivična, Da tam se »slepič" naš malo — sposti! 5. Na Kranjskem tam da se — fletno sedetij Ker farških je lumpov zares tam dovolj, Zato pa šel sedat „slepič" je presneti, Med svoje pervaške — bratce tjč dol! 6. Tam ričert zdaj piha, oj ričert ječmeni, V katerem še enega parkelna ni, Ubogi „^lepič" ti — prijatelj ljubljeni, Oh, kak ti le vendar tak ričert diši ? 7. Pa veš kaj — pomisli ti dohtar le eno, Prijatelj, pretuhtaj ti dobro si to, Da Škoda celo je za kašo ječmeno, Katero povžilo je tvoje telo! ft Množenje tvojih pijavk, tvojih prvakov, katero so lesali iz tebe! Vrzi njim njihovo prvaško cunjo, jnovano „Slovenski Stajerc" pod noge! Saj vidiš, ti ta list priporočajo samo le prvaški faloti in [jih podrepniki, katere moraš ti s tvojimi krvavimi iljami vzdrževati! Poštena slovenska hiša ne trpi te dohtarsko-Ske cunje pod tvojo streho, potem se bodeš izognilo | drago nam slovensko ljudstvo, najnovejše zanjke, itavljene ti od tvojih voditeljev izkoriščevalcev, ijke, katero si moralo plačati še povrh s svojim jnarjem samo! Slovensko ljudstvo, ogiblji se vsake trgovine, ;ru prodaja ta list, ker je tak prodajalec tvoj jajvečji sovražnik, namreč podrepnik tvojih neusmi-jnili prokletih pijavk! Slovensko ljudstvo, bodi previdno, ne daj se Boviti v to zanjko, potem bodeš preprečilo vsaj eno jvarnost pretečo ti od pravih, pravcatih „šuftov," [60 izšli iz tvoje sredine, ki te mbijo in golijo na načine, na drugi strani pa ti kličejo: „lz naroda narod!", „ Živelo slovensko ljudstvo!" Ljudstvo, spoznaj tvoje lovce, spoznaj vse tiste, i ti nastavljajo s toliko spretnostjo zajnke, nič dru-ega kakor zanjke, in raztrgaj jim najnovejšo nji-)vo zanjko poprej, ko se v njo vloviš! Narobe prav. Kjerkorkoli se dcgodi kako hudodelstvo, povsodi in ?lej tišči klerikalna stranka in njene časnikarske roje isto flŠtajeicu" na rovaš, češ, da je ta kriv, postaja ljudstvo od dne do dne surovejše in div-0. Vsakomur je znano, da ,,Stajerc" Še nikoli ni-gar ni pohujšal ali celo k hudodelstvu nahujskal, m pa je posurovljenju ljudstva največ krivo nedo-rojno obnašanje in robato ravnanje mnogoterih 8. Saj nekega spravil z domače si koče, Nagnal ga brezsrčno po svetu v obup, Prelival je zolze on grenke in vroče, A ti pa si spravljal denar si na kup. 9, Tolaži se dohtar, ker jaz ne pozabim Ua tebe nigdar ne, ubogi ti črv, Priložnost še prvo gotovo porabim, In kupim za svoje ti spleteno — vrv! 10. Oh da bi jo vendar prav dobro porabil, Uslugo veliko bi kmetom storil, A jaz bi na grehe vse tvoje pozabil, Kot pravi prijatelj prav srečen bi bil. duhovnikov, ki s6 Je p6' imena nasledniki učenčev Kristusovih. Od njih se ljudstvo nauči zavisti, lakomnosti in požrešnosti, razuzdanosti in pohotnosti. Slabi vzgledi nekaterih farjev naredijo med ljudstvom mnogo več pohujšanja in kvara, kakor zamore večina zares v duha Kristusovem delujočih duhovnikov dobrega učiniti. Namesto, da bi se v cerkvi oznanjeval sv. evangelij in razlagale resnice svete vere, govorijo mnogi „maziljenci Gospodovi* le o politiki in strankarskih spletkarijah. Pregovor pravi, da besede mičejo, vzgledi pa vlečejo. Kakšne zglede da dajejo pozamezni mašniki, to je vsakomur znano, kdor ni gluh ali slep, bodisi hote ali nehotd. Kristus je ljubil celo svoje sovražnike, in to ljubezen tudi svojim učencem priporočal; mnogo današnjih duhovnikov pa črti, sovraži in preganja svoje vernike, ako jim ti v posvetnih rečeh niso poslušni sužnji in jim ne pomagajo pred svetom zakrivati njihovih slabosti, pregreh in celo hudodelstev. Da „Štajerc" tu in tam kakega vročekrvnega hujskača v črni suknji včasih malo pod krtačo vzame, to seveda dotiČnikom ne ugaja. „ Stajerc" noče vraga za angeljca spoznati, temuč vsakogar ima za to, kaj da v resnici je. Zakaj pa bi tudi smel imeti ravno eden stan pred vsemi drugimi ta privilegij (predpravico), uganjati reči, kakoršne so vsakemu državljanu prepovedane? Ali bi morebiti morali pri epozablje-nemu duhovniku to hvaliti, kar druge ljudi pripravi v kazen? Ne in tisočkrat ne. Tisti časi so minuli, v katerih so smeli posamezni stanovi, v prvi vrsti plemenitaški in duhovski, brezobzirno in brezskrbno počenjati vsakojake hudobije in grozovitosti, zaradi kakoršnih bi bil ubogi kmet ali delavec takoj ob glavo, na vislice ali pa na grmado prišel! In ravno zategadelj, da „ Stajerc" kmečki in delavski stan pred temi domišljavimi mogotci v obrambo jemlje 11. Sem slišal, da nŠtajerc Prvaški" izhaja, Tam doli na Kranjskem kot zvest — katolik, Mogoče, da njega prihodnja izdaja, Naznani nam bralcem, da ti si — svetnik. 12. Če to se zgodi še, potem pa jaz pridem, Kot romar pred tebe še molit svoj čas, Bom vskliknil poprej ko s svetišča odidem: „0h sveti — »slepič" ti, le prosi za nas!" 13. Za kmete pa moraš posebno prositi, Katerim si želel vedno pogin, Saj bil si na zemlji dohtar ti zviti, Priproste kmetice — izprijeni sin! 14. Uslišal prijatlja me bodeš gotovo, In srečen slovenski, teptani bo rod, A jaz ti obljubim pesmico novo, Priobčim zares njo na — sveti tvoj god! 4 ter nesramna nasilstva, vsakovrstne svinjarije in hudobije posameznih okrntnežev zaslepljenemu ljudstvu razkriva, ravno zategavoljo „ Štajerca11 gotovi ljudje črtijo, sovražijo in preganjajo, kakor črti poredni šolar svojega ostrega toda pravičnega učitelja ali pa hudodelec državnega pravdnika. Kar zakrivijo ti ljudje sami, to podtikajo „Štajercu", njegovim somišljenikom, njegovim bralcem. ,>Štajerc" vedno in vedno oznanja in priporoča ljudstvu mir in spravo, klerikalni listi pa delajo nasprotno; neprenehoma kličejo svoje privržence v boj proti vsemu, kar ne ugaja buticam njihovih vstvari-teljev in njihovih protektorjev. Boj med sosednimi narodi, sovražtvo in boj med posameznimi družinami in osebami, to je za njih tista kalna voda, ki jim ugaja za njihov ribji lov. — Prepiri in boji so tako-zvanim prvakom živelj, (to je njihov element), na katerega utemeljujejo svoje eksistence. Sadovi klerikalnih kričačev in hnjskačev se jasno kažejo. Prepiri, pretepi in uboji so na dnevnem redu. In saj ni čuda. Pregovor pravi: kdor veter seje, burjo zanje. Vlačugarstvo se množi, ker ima ljudstvo v farovžih za take reči jako mikavne izglede. V naši črni škatlji, iz katere bodemo morali (kakor se nam vidi) v kratkem nekaj Bpodrobnostij" belemu dnevu izročiti, imamo prav lepo število takih nskriv-nostij," ki so pripravne marsikateremu »visokočasti-temu" napraviti mraz do mozga. — Se poljubi? Je-li morda tega tudi nŠtajercu kriv, da je lani na Koroškem nek kaplan iz lakomnosti svojemu župniku v masno vino strupa namešal in ga na tak način skušal umoriti, da bi se njegovega premoženja popolnoma polastil, kar je deloma itak že storil? — Ali je morebiti „Štajercu narekoval čast. in vsega spoštovanja vrednemu gospoda Vogrinecu, faj-moštru v Libeličah na Koroškem, vsebino tiste knjige, v kateri tako ostro biča mnogoštevilne in mnogovrstne napake v katoliški duhovščini? Tudi naš milost-ljivi gospod knezoškof morajo povžiti zaradi mnogih duhovnikov svoje škofije dovolj jeze in žalosti in toraj ni čuda, da je njihovo telesno zdravje baje precej omajeno. Sam sveti oče, papež Pij X., se je videl primoranega izdati lansko jesen ukaz, da se ima katoliška duhovščina bolje držati stanovskih dolžnostij, ne pa vtikati v reči in zadeve, ki je prav nič ne brigajo! Stoletja Že krožijo med ljudstvom izreki in pregovori o farški nenasitljivosti, lakomnosti in požreš-nosti; mar li je te tudi iztuhtal „Štajerca, ki še le komaj 5. leto svojega obstanka šteje? Nestrplji-vostin razuzdanost mnogih katoliških duhovnikov povzročuje vedno naraščajoče odstopanje vernikov od svete katoliške cerkve in vendar doslej »Štajerc* še niti z besedico nikogar ni k takemu koraku napeljeval ali hujskal! Ali zamore ljudi k izpolnjevanja božjih in cerkvenih zapovedij napeljati ali vneti tak dnhovnik, ki je prvi med grešniki? Kdo bode takemu človeku česar verjel, ki ravno nasproti ravna temu, kar dragim veleva storiti? Ali zamore pijanec koga nau- čiti zmernosti v pijači? Ali bode pohotno/, kog^ pot čednosti spravil? Ali zamore skopuh koga ki losrčnosti nagniti? Ali bode odrtija in grabešln kogar do usmiljenja in radodarnosti pripravila?! Ne, ne in tisočkrat ne! Najmanje pa se bode našel tamkaj mir \\iM sebojna zastopnost, kjer se vedno ie hujska, i in podpihuje in sicer od takih oseb in iz takih! od katerih bi se morali slišati le nauki nasedal ličarja ter videtivzgledi, kakoršne je Kristus dajat sfl apostolom ia učencem. Da je to danes pri mnJ takozvanih Boznanjevalcih svete vere" ravDfrP narobe, kakor to, da ravno ti hinavci „Šuje vzroke raznih hudodelstev podtikajo, to pač vsaj previdi in Bpozna in je toraj ta n j i h o \ ditev narobe prav! Kupčijska pogodba z Italiji Kupčijska ali trgovinska pogodba z II sklenjena. Po dolgotrajnem poganjanju in po ganju mnogih težkoč se je šele posrečilo sklf pogodbo, s katero smemo avstrijski državljani, p< paav8trijski v inogradniki zadovoljni biti. Pri tej poj ni šlo samo za začasno sporazumljenjemed našo! jansko vlado glede medsebojne kupčije, trajno pogodbo, ki se je sklenila sicer samo hodnjih deset let, toda bo vsekako svojo veljavo, po preteku te dobe zanaprej obdržala, ker d< veljavna vinska klavzula pač ne bode nikdj našla mesta v kupčijskih pogodbah med tema državama. Koliko napora, dela in predlogov je bilo treba zagovornikom in zaščitnikom naših darstvenih razmer, predno ae je dosegla odstn. te nesrečne, za avstrijske vinogradnike toli vinske klavzule! Z dnem 1. januarjem 1905 izgal „čudež avstrijskih diplomatov" svojo veljavo, — i mo, da za večno. Uvozna colnina na ptuja vina je bila vsi klavzule tako nizka, da so inozemci avstrijske s svojimi vinami takorekoč kar preplavili. Posebi to delali Italijani, ki pridelajo jako ogromne mi ne vina in sicer mnogo ceneje kakor naši vine Akoravno so se italijanska vina uvažala os svrho zmešanja z našimi vinami, vendar je vel ski uvoz italijanskih vin domačim vinorejcem bili šansko na škodo, ker je domačim vinam cene znatno stisnil, deloma pa jih je čisto v stran nil. Naši vinogradniki, ki se itak imajo boj proti mnogoštevilnim sovražnikom vinogradov, raznovrstim nimam, ter morajo mnogo denarja siti, da zamorejo ostati to, kar so dosedaj namreč vinorejci, so morali dosedaj mirno kako se je tujec s svojim blagom šopiril, domaČi kupci njihove pridelke prezirali ali celo čevali in kako so sami od dne do dne bližje si polnemu pogina. — Tuja žlobudra in čmiga je la večjo veljavo kakor pošteno, naturno domače No, z odstranitvijo vinske eolninske klai bodejo se te žalostne razmere, kakor se sme 1 6 pogo na boljše obrnile. Tujec bode moral plačati [uvozu svojih vin precej visoko colnino, ki bode rič kaj dobro ugajala našim državnim blagajnam im), drugič pa bode naše vinorejce varovala pred relikim uvozom tujega blaga, kar bo gotovo dalo lačemu večjo veljavo in tudi — boljše ime, ka- je sedaj imelo. Vsaktera mešanica se je nam- dosedaj prodavala za pristno domače blago, in je prišlo, da so naši vinogradniki pri posamez- domačih kakor tudi inozemskih kupcih svoje po- io ime izgubili, ja, celo na slab glas so prišli. lilo se je toraj vsaj enkrat tudi za naše vino- nekaj, česar so bili v resnici potrebni in česar je bila država v resnici dolžna storiti. V zadnjih letih se je povprečno 1 milijon meter- stotov (centov, kar pomenja približno ravno to- hektolitrov) italijanskih vin v našo državo uva- Temu pa je konec. Do konca letošnjega leta ijo Italijani le še 450 tisoč met. stotov na Av- JBko-Ogrsko spraviti, potem pa bodejo s svojo težko tako k nam silili, kakor dosedaj, kajti iti bodejo morali zanaprej 20 goldinarjev flatn (za dobo provizorija), oziroma 60 kron uvož- [colnine za vsak meterski stot, medtem ko so do- tj od svojih belih vin plačali samo 6 gold. 50 kr., Črnih (Marsala) po 7 gold. 50 kr. uvozne colnine [meterski stot. Ta naprava bode jim najbrž sapo zaprla in njihovo predrznost nekoliko brzdala. Jako veselo je tudi slišati, da so zagovorniki ih interesov nam zagotovili colnine prosto izva- ija našega lesovja na Italijansko. Našega lesa (ve- )ma žaganega) gre na leto povprečno za 50 mili- iov kron na Italijansko, in ta svota že hoče za producente nekaj pomeniti. To je v pervi vrsti korist našej sosednji deželi Koroški, deloma pa ^di Štajerski in Kranjski. Da se je v novi trgovinski pogodbi z Italijo od- ivilo dosedanje colnine prosto izvažanje konj na jalijansko, to nam naj ne teži srca, ker to zadeva cglavitno naše polubrate unkraj Litave — ohole ijarje.^ Ta jako važna pa tudi potrebna nova trgovin-la pogodba jasno kaže, da država"vendar zamore tu tam kaj ukreniti v blagor svojih davkoplačilcev Jako hoče; želeti bi le bilo, da bi ji tudi v pri-lje ne manjkalo volje in resnosti. [ojska med Rusi in Japonci. Iz bojišča v najnovejšem času ni došlo kaj po-pnega. Pravi se pa, da bode pri M u k d e n u vse-pr prišlo do velike bitke, akoravno se Japonci idezno resnemu spopadu izogibljejo. Pričakovana ta bode znabiti odločilna za yeo vojsko, gotovo jbode ž njo konec letošnjega bojevanja. Crez io namreč ni pričakovati večjih operacij. Na Japonskem so brambovsko (vojaško) postavo Irogačili in vsled novih zakonov si upajo Japonci jrihodnje postaviti na bojišče celi milijon vojakov. Rusi bo se dosedaj nasprotniku vedno umikali. Zvabiti so ga hoteli v nižave, kjer upajo imeti večjo bojno srečo, kakor so jo imeli na hribih in v gorskih soteskah. Rusi so od nekdaj najbolj- ponosni na svojo konjico (kavalerijo). katerej pa seveda gorovje nikakor ni ugodno bojišče. V tem boju se je o ruskih kozakih (konjenikih) doslej še malo kaj slišalo, akoravno je. bila Rusija v vseh svojih vojskah na te najbolj ponosna. Ruski lajtenant princ R a d z i w i 11, kojemu se je posrečilo iz Port Arturja skozi sovražne čete do Muk-dena priti, je ondi povedal, da si poveljnik porartur-ške trdnjave, general Stossel, še upa isto več mesecev držati. Ako ga ne bode premagala lakota, Japonci ga bodejo težko. Spodnještajerske novice. Imenovanje. Nj. Veličanstvo presvitli cesar imenoval je našega mil. g. knezoškofa Mihaela Napot-nika za svojega tajnega svetnika, vsled kojega imenovanja so postali prevzvišeni vladika „ek6celencat(. Utopljenec najden. V Zabovcih je našel nek kmet mrtvo truplo Franca Kaiser-a, edinega sina ptujskega gosp. podžupana. Imenovani se je šel 8. avgusta t. 1. v Dravo kopat in je pri tem utonil, kakor smo te svoječaeno poročali. Občinski odbor mesta Ptuj je v svoji seji dne 1. oktobra t. 1" med drugim sklenil to-le: „Občinski odbor mesta Ptuj izjavi vsled sklepa v svoji seji dne 1. oktobra 1904 sledeče: Nečastno bi bilo za župana mesta Ptuj, gospoda Jožef-a Ornig-a, ako bi vložil tožbo zaradi podlega razžaljenja, povzročenega po listih »Slovenski Štajerc" in „Slovenski Narod", oziroma proti pisateljem lažnjivih člankov tikajočih se njegove osebe, priobčenih v tema listoma. Nadalje izjavi občinski odbor v tej seji (pri kateri gospod župan ni navzoč) soglasno, da so vse omenjena razžaljenja povzdignile čast gospoda župana ne le samo v očeh občinskega odbora in v očeh nemškega prebivalstva mesta Ptuj, temuČ tudi v očeh vsakega poštenega človeka. Občinski odbor toraj prosi gospoda župana Ornig-a, naj bode zadovoljen s pri-poznanjem, katero se je izkazalo njegovemu delovanju in katero se mu tudi sedaj izkazuje, in je prošen, da bi ne vložil tožbe zaradi navedene razžalitvi je!" Razstava sadja v Mariboru. Dne i. in 2. oktobra priredila je podružnica v Mariboru ces. kr. kmetijske družbe razstavo sadja, ki se je prav vrlo obnesla. Vsak obiskovalec je bil primoran pripoznati, da se je štajerska sadjereja v zadnjih letih zares pov-spela na takšno visočino, s kakoršno se zamorejo ponašati le najboljši in najimenitnejši sadjerejski kraji na svetu. Po zasluženju si je toraj naše sadje pridobilo dober svetovni glas, za kojega nas nevoščljivi tujci zares opravičeno zavidajo. Takšne razstave, ka-koršna je bila ta, pa so tudi v resnici jako pripravne, da tuji kupci naše pridelke boljše spoznajo in ocenijo ter stopijo z našimi producenti (sadjerejci) v ožjo dotiko. Razstave sadja imajo pa še tudi to dobro na sebi, da spodbujajo naše sadjerejce starega kopita k posnemanja umnih sadjerejcev in da se ne zadovoljujejo samo s tepkami in lesnikami, temnč da si izgojijo žlahtnega sadja najboljših vrst. Spodnji Stajer je kakor nalašč za sadjerejo ustvarjen in želeti bi bilo, da bi vsak naš kmetovalec v tej stroki dosegel tisto stopnjo napredka, kakoršno so pokazali razstavljalci sadja na tej razstavi; bilo bi jim to v lasten dobiček, kajti videlo se je na tej razstavi, da dosežejo žlahtne sorte prav visoke cene. Na tej razstavi se je tudi videlo, kako se mora sadje za po-šiljatev v različne posode (kište ali zaboje, sode, škatlje i. t. d.) spraviti, da se med potjo ne poškoduje in pokvari. Razstavljeni so bili tndi različni stroji, kakoršni se rabijo pri napravljanju mošta: stiskalnice, mečkalnice i. t. d., in sušilnice za na-pravljanje suhega sadja. Kopališče v Laškem trgu, dosedaj last g. Theodora Gunkel, kupila je nj. ekscelenca, gospa Roža plem. T her za 210 tisoč kron. Uboj. V noči od 2. do 3. t. m. ubili so ponočni razgrajalci v Leitersbergu pri Mariboru čevljarskega mojstra in godca Janez F e 1 z e r-ja iz Maribora, ki je šel s svojimi ljudmi iz Hojnikove krčme na Pesnici proti mestu domov. Tolovajski razgrajalci so ga nagnali s ceste na travnik pred Lopičevo gostilno (Cvilak), kjer so ga z drogi in kolmi tako obdelovali, da so revežu glavo čisto zdrobili in celo roke odbili. Najhujši razgrajalec in povzročitelj uboja, nek tesarski pomagaČ z imenom P i v e t z se je druzega dne sam zglasil pri sodniji ter izjavil, da je bil on tisti, ki je Felzerju smrtne udarce zadal. Ubijalca, ki je bil zaradi telesnih poškodb že štirikrat predkazno-van, djali so takoj pod ključ. Felzer zapusti vdovo z osmerimi otroki. Častno obcanstvo. Občina Polička ves v mariborskem okraju je mariborskega mestnega župana g. dr. H. Schmiderer zaradi njegovih zaslug kot okrajni načelnik imenovala svojim častnim občanom. Stekel p63 je v Spilfeldu ugriznil več drugih psov in tudi eno osebo. Priklatiti se je moral od drugod, ker ga ondi nihče ni poznal. Od ptujskih sejmov. Na dne 5. oktobra t. I. se višejoči živinjski in svinjski sejem prignalo se je 615 goved, 68 konj in 401 svinj. Kupčija je bila dobra in promet živahen. Prihodnji živinjski in svinjski sejem se bode vršil dne 19. oktobra, samo svinjski sejem pa 12. oktobra t. I. Potrjena izvolitev. Nj. Veličanstvo presvitli cesar potrdil je izvolitev gospoda Alojz Langer za načelnika in gospoda Otton E r b e r za podnačelnika okrajnega zastopa v Marenbergu. Iz Trbovelj se nam poreča; Pred kratkjm začela se je tukaj graditi osrednja elektrot-vornica (elek-trische Zentralanlage), ki bode oddajala luč vsem uradniškim in delalskim prostorom tnkajšnega pre* mogokopa ter tudi gonilno moč vsem strojem. — V noči od 2. do 3. t. m. obesil se je tukajšni delavec Kosmač, bržčas iz bojazni pred kaznijo, ki ga je čakala zaradi posilstva neke ženske. Župnikov preklic. ,,Slavno uredništvo »Štajeif v Ptuju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zak<] zahtevam z ozirom na notico objavljeno pod zagB jem „Žnpnikov preklic" v 19. številki Vašega listi] dne 18. septembra 1904, da sprejmete v zakoni) času na istem mestu iz z istimi črkami uastoi stvarni popravek: Ni res, da sem v nekem klerij nem listu na nesramen način napadal kozjanskj okrajnega sodnika. Res pa je, da sem v „ Siid? rische Presse" štev. 47 kritikoval neko njegovo! redbo, imenovavŠi jo „kurijoznott, in da v celem! pisu ni nobenega nesramnega napada. — Ni res,| sem moral bžnjive in izmišljene trditve preklicati ravno tem listu. Res je marveč, da sem v kritj potem, ko mi je g. sodnik sam zagotovil, daj svoji odredbi ni imel namena, ki sem mu je v kritiki očital, svojo obdolžitev kot krivo prostovol] umaknil. Št. Peter pod Sv. gorami. 28. septeml 1904. Jožef Tombah, župnik." — Da je predatoj popravek ravno tako značilen za g, župnika h sploh vso njegovo ravnanje, je vsakomur znano. 1 prihodnjič! — Smrt na železničnem tiru. Popoldne i. oktobr povozil je poštni vlak pri Sevnici triletnega otroki železniškega čnvaja R e b e r š a k-a. Otrok je leti čez tir, ravno ko je pridrdral vlak in rešitev je biti nemogoča, ker nikogar ni bilo v bližini. Ustanovitev poklicnih (kmečkih) zadrug, kakol šno so v deželnem zboru predlagali slovenski p( slanci, je morala se odkloniti, ker osobito v naj kronovini predpogoji tej naredbi niso dani. Glaf vzrok temu zadržku je nezmožnost in nedelavnj državnega zbora, kjer slovenski poslanci s svoji) češkimi brateci neprestano dalje obstrnirajo ter tem vsako vspešno delovanje preprečijo. Ubogo Ijm stvo pač ne spregleda in ne uvidi, da mu ti „blj gohotni" gospodje mečejo vedno le pesek v oči i\ da na enem mestu ravno to zahtevajo, čemur drugem ogibljejo. Med temi je tudi „dičniM državi poslanec, dvorni svetnik, novopečcni deželni posli itd., g. dr. Miroslav Ploj, ki že iz same ndičm ne ve, kako bi svoje volilce še bolj za norca imef Z miljoni, katere je ta možak s svojo nemško i priženil, bilo bi njegovim volilcem sicer nekoliko magano, toda on raje vzame kakor pa da, raje ol ljubi, kakor pa stori. Omeniti moramo tukaj, da je okrajni odi ptujski vložil peticijo zoper ta predlog, ker se mi je zdela njegova izvršitev pri eedanjih razmerah umestna, ja neizpeljiva, kajti dokler vsakojaki stva predpogoji niso dani, dotlej se tudi ne da izpeljai| Koroške novice. PreraeŠČenje. Vodja ces. kr. okrajnega glava stva v Šmohorju, gospod oknijni komisar Angin Fitl, poklican je v ministerstvo notranjih zadel Kako da je mož bil na svojem dosedanjem sloj nem mestu spoštovan in priljubljen, pokazalo sej pri njogevem slovesu, pri katerem se mu je odkriti 7 ho izražalo obžalovanje, da se mora tako nepri-kovano ločiti od svojega dosedanjega delokroga. Bela Žena, Dne 21. septembra je umrl pri G o-ej Sveti v 74. letu svoje dobe ondotni mno-boštovani in velezaslužni častni kanonik č. g. ftin Schaschl. — Dne 27. septembra umrl je flegarjem g. Filip S t ar z, ces. kr. žandarmerijski ižmešter v Z relcih. Mož je bil star šele 36 let [je zapustil vdovo s štirimi otroci. [ Nesreča. Posestnik J. E d 1 i n g e r, p. d. To-izer. v Malnici je dne 21. septembra tako nesreč-badel s pekra v skedenj, da je vsled notranjih ^kodb tretji dan po padcu umrl. | Detomor. 38 letna dekla T. Poročnik iz ibjii (Aichberg) porodila je pred mesecem dnij svoja petega nezakonskega otroka (deklico), katerega pa koj po rojstvu zavila v cunje ter ga v slami )je postelje vskrila. Tri noči je baje ležala nad mrt-d otrokom. Žandarmerija iz Wolfsberga jo je kot »mora sumljivo ces. kr. okrajni sodniji v Wolfs« tgu izročila. Na T. Poročnik leti sum, da je novo-pno deklico takoj po rojstvu zadavila. | Izvolitev župana v Podgorju v Rožni dolini zopet zadela dosedanjega župana Franc Koben-m. Volitev, katere se napredna stranka ni udele-i, vršila se je dne 2. oktobra in je bila že tretja tem letu. Prvi dve ste se morali zaradi nekate-| klerikalnih rogoviležev razveljaviti. — Podgorča-m pa k tej izvolitviji ne moremo častitati, ker porno g. F. Kobenter-ja in njegovo delovanje. — [hodnjič več! Romanje na sv. Visarje se je v nedeljo 2. ok-pa za letos skončalo. Po cerkvenih opravilih so ašali romarji v različnih gostilnah še to popraviti, r so morebiti med poletjem zamudili, in so neka-i tako težko nabasali, da so šele druzcga dne s Wim tovorom s hriba prišli. — Dostojen sklep Vite božje poti! Požari. V Pobrežjupri Paternijonu je dne > septembra pogorelo hišno in gospodarsko poslop-[Petra Wallner-ja, p. d. Uhle. Zrnje, krma in vsa Bpodarstvena oprava je do cela pogorela, in še ži-io so komaj rešili. Škoda je cenjena na 12125 Mi, doČim je bil AVallner le za 5125 kron zava-tam. — Naslednjega dne je v Pobrežju zopet bil pnj in sicer pri Jurju R e g i t n i g-u, kateremu je prelo gospodarsko, in pri Antonu Prochinger-ju iemu je ogenj uničil hišno in gospodarske poslopje. (hitele požarne hrambe iz Bistrice, Paternijona, [llerberga in Vajsenštajna zabranile so nadaljno raz-janje požara. I Dopisi. Sv. Vid pri Ptuju. Iz davnega časa je znano, da io mi farani Sv. Vida pri Ptuju miroljubni ljudje. ^ed pomaga sosedu, kolikor mu dovoljujejo moči; id nami vlada blaženi mir, a od strani pa, katera I morala podpirati ta mir, od „apostolov miru in iaveB,se nam v najnovejšem času ta mir prav ne- znosno kali, V naši fari je začelo grozno smrdeti in sicer smrdeti po farški grabežljivosti, smrdeti po far-ški nestrpnosti, katera trosi med nas sovražtvo iz golj ljubezni do svojega lastnega žepa! Toda radi bi prizanesli tej brezsrčnosti, ako ne bi trpela od nje tudi naša — vera! Mi odrasli ljudje seveda ne maramo za vso to hujskarijo, izvirajočo iz našega farov-ža, nam je samo za našo mladino, za našo neisku-šeno deco! — Pred kratkim časom n. pr. ni bilo dovoljeno nekemu posestniku naše fare, da bi bil on zapeljal učitelju, ki stanuje tik cirkve, voz drv, češ, to je blagoslovljen prostor, tukaj je nekdajno pokopališče faranov Sv. Vida in to se ne sme oskruniti. Sedaj pa je dal naš ljubljeni, naš premih, naš pre-častiti gospod župnik, duhovni oče Andraš B r d n i k celo farovž v najem. Dal ga je prirediti v — grajz-larijo in izročil je to grajzlarijo svojemu iskrenemu prijatelju, Davorinu T o m b a h u, želeč si s tem pridobiti zopet par mastnih grošev v svoj nikdar polni mi-noritski žep! Gospod duhovni oče Andraš, kakšno pa jese-daj mesto, po katerem niste pustili pred kratkim voziti drv za učitelja? Pred podobo križanega Izveli-čarja, tik presvetega Resnega Telesa, tam na svetem mestu, kjer so pokopana truplja naših pradedov, starih faranov Sv. Vida, tam se sedaj nalagajo in izla-gajo deželjski pridelki, zraven se pa prav živahno preklinja, vse seveda na čast Sv. Vidu, vse na narodno slovenski podlagi farške grajzlarije! V tej farški grajzlariji se prodaje tudi gnops! In k*?r se šnops ne sme piti v grajzlariji, pije se na cesti, pred cerk-vo, pred križem, na svetem mestu na pokopališču mirno počivajočih starih faranov! Naša deca pa prileti opoldne iz bližnje šole in ona vidi in sliši vse to, in ti prizori si njej vtisnejo v rahla, mladostna srca znabiti — za vekomaj! Gospod duhovni oče Andraš, Vam ne smrdijo groši iz farške grajzlarije, a vedite, da nam faranom mnogo bolj smrdijo, kakor pa vsi kupi — živinskega blata, nakopičenega pred svetim prostorom, pred našo cirkvo, pred našim cerkvenim križem, na grobih naših pradedov, poštenih faranov Sv. Vida! Po našem mnenju bi moral pravi krščanski dnhovnik najprvič paziti na to, da vlada mir okoli našega svetišča, da je vse snažno okoli farne cirkve. Vam gospod župnik ni za ta mir, kakor Vam tudi ni za mir med farani, ker ste med drugim tudi politični agitator! Ali naj povemo, kako ste se obnašali ob času zadnjih volitev? Vidva z Tombahom sovražita vse, kar je nemškega, povejta nama vendar zakaj pa sta se potem vidva učila nemškega jezika? Povejta nam, zakaj pošilja Vajina grajzlarija svoje nakupljene deželske pridelke samo med Nemce ? — Za danes naj bode dovolj, v prihodnji številki pa Vam gospod župnik prav gotovo razložimo neke zanimivosti glede Vašega cerkvenega gospodarstva, glede Vašega prizadevanja, ustanoviti si razven farške grajzlarije še celo farško — krčmo; pisali bodemo tudi, kako opravljate Vaša cerkvena opravila. Tudi sprehodi, —seveda ponočni — z Vašoj kuharicoj pridejo na beli dan! Ravno tako bodemo naznanili svetu, zakaj ste Vi zagovarjali na prižaici gospoda kaplana češ, da je tndi z mesa in krvi, in kako vroča je bila pot iz Jurovca! Tombahu pa bodemo razložili, kako se bojkotirajo drugi trgovci na podlagi narodno slovenske farške grajzlarije! Toraj na svidenje ! Več miroljubnih faranov. Iz Leskovca se nam poroča: „Tukaj pri nas do-živimo vedno kaj novega. Za novice nismo v zadregi in za nje bi nas zamoglo zavidati marsikatero mestece. Za zanimive dogodljaje skrbi vrlo v pervi vrsti naš župnik, g. Davorin Kralj, neutrudni zavetnik in zagovornik ranjkega kakor tudi novorojenega leskov-škega konzuma. Opisati hočemo danes najnovejši Čin našega dušnega pastirja, da bodejo obširnejši krogi zvedeli, kaj da imajo nekateri katoliški duhovniki vse na skrbi, da si zagotovijo pri vernikih — bla-mažo in nezaupanje. Bilo pa je to tako: Sodnijski sluga iz Ptuja je imel od ces. kr. okrajne sodnije v Ptnju izročiti bivšemu leskovškemu mežnarju Klobasi pismeno medčasno odredbo zaradi nekega dolga, katerega je imenovani naredil pri tukajšnjem krčmar-ju in trgovcu g. Blodniku. Pa sodnijski sloga je tukaj slabo naletel, zadel je v sršenovo gnjezdo. G. župnik Kralj je namreč vedel, kaj da ima sodnijski sluga pri mežnarju opraviti, in je takoj s svojo besedo vmes posegel ter se za Klobaso potegnil. Začel je slugo zmerjati in oštevati, kakor se za olikanega človeka nikakor ne spodobi, ker mu mora biti znano, da ima vsak izvršilni organ to storiti, kar mu je od njegove oblasti naročeno. Omeniti moramo tukaj tudi, da je mežnar med tem prepirom v svoje škornje pustil zginiti 60 gold., katere je imel slučajno pri sebi. Med drugimi je blagoslovljeni gospod izustil tudi sledeče besede: „Vi niste ces. kr. sluga, temuč Vi ste drek!" Lepe besede, kaj ne!? Nato se je sodnijski sluga pritožil zaradi razžaljenja časti pri okrajni sodniji v Ptuja, od katere je bila miroljubnemu g. župniku vsled kazenske odredbe pripoznana denarna globa v znesku 30 kron. G. župnik je proti tej odredbi vložil ugovor, vsled česar se je vršila dne 6. t, m. pri ces. kr. okrajni eodniji v Ptuju obravnava, pri kateri pa je g. Kralj bil s ozirom na dejstvo, da je dotiČ-ni rekurz iz same nagajivosti in hudomušnosti vložil, obsojen na 80 kron denarne kazni. Vprašamo, ali je takšno ravnanje pripravno, pridobiti duhovniškemu stanu spoštovanje, zaupanje in ugled? Namesto da bi g. župnik bil mežnarju rekel: ako si zares dolžan, tedaj pa glej, da bodeš dolg poravnal! — vzel ga je v zavetje in sicer nepoklican, nepooblaščen; hotel je izvršilni organ oes. kr. oblasti ponižati, ker pa med ljudstvom dela hudo kri. — Naznanjamo tudi, da je dotični sluga tožil župnika tudi zaradi nepoklicanega in neopravičenega vtikanja v službeni opravek (uradno dejanje)! Zakaj pa beremo v sv. evangeliju: Dajte cesarju,_ kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega! — ? Sodnijski sluga je cesarski služabnik, in kot takemu se v izvrševanju njegovih službenih dolžnostij nikdo ne sme upirati, toraj tudi ne leskovški župnik, Čeravno se piše Kralj! Ako je g. župnik Klobasi tako naklonjen in prijazen, naj to v prihodnje na kak bolj primeren način pokaže, da se bode pomoč zares tudi uresničila brez da ■ pri tem samemu sebi škodoval. Stara saUjfl Še nekaj Od volitev. Iz Gornje Radgone se naj piše: „V nedeljo po deželnozborski volitvi imeloS tukajšnje bralno društvo v gostilni g. Skerleca n rovanje in blagoslavljenje neke zastave. Navzoč je bi tudi naš svetnik dr. M. PIoj. Pa reč ni šla tatfl gladko, kakor so se nekateri gospodje nadejali. Gfl kr, okrajno glavarstvo je prepovedalo zastavo (bal dero) razviti in so jo toraj skrito morali iz čer« nesti v gostilno, kjer se je vršila — krvava veseffl Kot prvi govornik je nastopil polički II a nzel ki je navzočim predstavil svetnika dr. Ploj-a. Tal I nato nekaj medlo govoril in se v svojem »govori tudi Vračko-ta spomnil. Navzoči so bili tudi neki al koli iz Ljutomera, ker je najbrž v Gornje RadgoH premalo norcev, ki bi zamogli dr. PIoj-u povoljM slavo spevati. Pomoč mora toraj priti od drngjfl Nekateri so kričali na vse pretege: Živijo Ploj, m reat Vračko! in spet drugi pereat Ploj! Med 'tej krikom se je dogodilo, da je začel nek sokol krni veti in celo g. dr. Grossmann se je baje okrvavilo! ranjenca. Dobro je bilo, da so imeli seboj zdravniki! — Ali je morebiti ljutomerski Ploj poklical »svoj ljudi'1 nalašč na tepež v Gornjo Radgono, ker bi aH moralo vendar znano biti, da tukaj za njega rim ugodna tla!? Namesto da bi Bdični" gospod dr. Ploj bojevalce pomiril, je raje storil po ruski šegi: mzm korak na Dunaj! Za dr. Plojem je še govoril jam Jedrnato" neki kaplanček; pravi se, daje bil ofl sv. Benedikta. Temu je bil naslednik med drngidl tudi še „ta mali Žemljic" iz Radenc. ki ne vidi svo-B jega rakovega napredovanja v gospodarstvu, vkljafl temu pa hoče druge učiti. Krčmar Skerlec je od da*l hovnikov jako čislan mož, akoravno že dolgo let nil živi skupno s svojo ženo, temuč z drugimi ženskanB človeški rod množi! — Ta prijatelj duhovnikov je! baje vkljub temu prav veren kristjan. — O njem i« enakih ljudeh — njegovih somišljenikih — bi am dalo še mnogokaj pisati, — pa ni vredno, ker bi ftfl drugače preveč „štimali", misleč si, da še vendar! nekdo o njih govori. Več kmetov. I Iz Ljutomera. Med izletniki, murskimi sokola! ki so napravili prejšno nedeljo svojo maškerado vi Gornji Radgoni ter posamezni prišli s krvavimi bu-l tirami domov, bila je gospica Irmica B e p i č in nfifl teljica G o rja k. Poslednja mora biti povsodi »zraS ven", kjer je kak trušč ali komedija. Svetovali bij« da bi se naj raje za svoj poklic bolje pripravila, dfl ne bode ostala najslabša učiteljica v okraju. Kar eel tiče Irmice Repič, moramo priznati, da zna prav lepo! peti. posebno kadar njeno petje spremlja na glaso-l viru Martin Čagran. Žalostno bi bilo, ako bi m temu škerjančeku v ženski obleki glas prevrgel.l kar pa nikakor ni izključeno. — Na vsaki način sel mora obsojati, da je prišlo pri veselici v Gornji Rad-1 goni do krvavih izgredov. Zakaj pa vendar hodij! sokolci dr. Ploj-a častit ravno tjekaj, kjer prevladaj« Vračkova stranka? To ni drozega kakor predrzni! izzivanje. Kdor „na korajžo" kliče, ta jo navadno! jopi. Zakaj pa bo izletniki vzeli seboj zdravih? Ranocelnika potrebujejo ranjenci, in takih he sokolci najbrž nadejali. Kdor gre v dvoboj, ta farne seboj ranocelnika, ne pa pohleven, miren iz-inik. Ako so se pa sokolci nadejali, da bode na iz-ftn tekla kri, zakaj tedaj niso raje nameravanega peta opustili ali pa si kak drugi kraj izbrali, kjer [lahko brez skrbi okoli zlatega teleta plesali? — B in jastreb. Zunanje novice. Roparski umor v planinski koči. Zločinec Rudolf [te r g a r, pristojen v Globokem pri Brežicah, ne 24. junija t. 1. umoril in oropal čuvaja Peter bner-ja v takozvani Roseggerjevi koči na „Pretul-Ipe" blizo Miirzzuschlaga, bil je pretečeni teden od hškega porotnega sodišča krivim spoznan ter ob-■en k smrti na vislicah. Smrt vsled zavživanja strupenih gob storilo je itero oseb neke družine v vasi Pieve Livina In g o na južnem Tirolskem. Artilerija je procesijo napadla na južnem Čes-B kjer so se vršili manevri. Procesija je bila na-kjena v Marijino Celje in ko je prišla na vojaško Kbafišče, jo je nek oddelek artilerije od daleč spoz-11 za sovražnika ter začel na vso moč na njo stre-I— seveda „slepo" (blind). Še bolj zbegani so hali romarji, ko eo jih napadli še tudi dragonci. Idnjič se je stvar razjasnila in smeha je bilo na leh straneh dovolj. V rakvi (trugi) porodila je nastanovnica (oferca) ■nčiška L u c i d o v vasi Sezzo blizo Rima. Reva ■že dalje časa trpela na krču. Ko je umrla (samo lidezno), zanesli so jo v ondotno mrtvašnico. Pred Brebom pa so trugo Še enkrat odprli in našlo so ■jej zraven ženske tudi mrtvo truplo novorojenega leta. Na vsak način so Žensko še živo v trugo Bi in §3le po porodu je ista resnično umrla. [Nemška cesarica — mati božja. V vasi San-Rice na pruskem Poljskem ste neki stari ženkici Bedah, ravno ko je zahajajoče solnce svoje žarke Bpe na oknu ondotne šole upiralo, skozi isto po-Bo nemške cesarice. V trdni misli, da vidite mater ■jo. ste takoj pokleknili ter začeli naglas moliti. V Hkem se je njima pridružila množica ljudstva. 1 cilje cesaričino podobo odstranil ter ljudstvu pripo-Boval, da je to le zmota, pa to ničesar ni izdalo, luč dan na dan je prihajalo več ljudstva, ki je m dotičnim oknom glasno molilo in svete pesmi fcevalo, dokler jim ni oblast to prepovedala. I Shod železniških uslužbencev. V nedelje dne 9. Bobra imeli so železničarji velikanski shod v Pragi BČeskem, katerega se je udeležilo 2700 mož. Skle-Iso. da vložijo nujne prošnje pri vseh železniških Bvah za 20 odstotno doklado zaradi draginje (20 Bentige Teuerungszulage.) ■ Žrtve planin. Kakor je nekdo izračunal, pone-Blo je letošnjo leto v Alpah nad tristo ljndij, Biavanih hribolazcev ali turistov. Grozna nesreča. Nedavno prišel je od vojakov domov 24 letni Alojzij B r a t u I i č iz št. Petra v Šnmi v pazinskem sodnem okraju. Dne 5. t. m. se je s prijatelji pogovarjal o vojaški službi in*med temi sta bila tudi njegov brat Matej in neki Franc Bratnlič. Vzel je staro puško v roke in začel žnjo manevrirati, ne da bi vedel, da je puška nabasana. Pokazati je hotel, kako da se pri vojakih strelja in vstrelil je proti bratu in znancu, ki sta takoj oba padla. Brat je v kratkem dušo izdihnil, znanec pa je bil tako močno ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Pulj (Pola). 15 tisoč kron poneveril je iz polkovne blagajne (Regimentskasse) v Debrecinu huzarski stražmešter G. R 6 s s 1 e r. Gospodarstvene in gospodinjske stvari. Živinoreja in pomanjkanje krme. Ena največih napak pri mnogoterih gospodarjih je ta, da si držijo premnogo in ravno zaraditega preslabe živine. Mnogo je kmetov, ki imajo v primeri k svoji spravljeni krmi dvakrat toliko živine v svojem hlevu, kakor bi je po pravem sicer smeli imeti; in to na svojo škodo, kajti dve dobro in povoljno krmljeni kravi mu dajete več dobička, kakor pa tri srednje ali pa četiri slabo krmljene. Dve potrebujete manj skrbi in manje prostora, pa tudi se je manje bati bolezni in izgube, iakor pri večjem številu slabih živalij. Gnoja dobimo od dveh dobro rejenih živalij ravno toliko če ne več, kakor pri dvojnem številu slabo rejenih, pa ta gnoj je po svojem vspehu mnogo boljši in močnejši. Znano pa je tudi, da kmetovalci, ki v navadnih letih premnogo živine imajo, pridejo v veliko zadrego in silo, ako pride suho ali drugače za krmo neugodno leto. Primorani so tedaj tretjino ali celo polovico svoje živiue napol zastonj oddati, pri Čemur mnogo izgube trpijo. Imeti premalo živine, ni prav, imeti je preveč pa je kmetovalcu naravnost v škodo; tudi v tem oziru je toraj srednja mera najboljša. Druga, jako napačna navada pa je tudi ta, voličke in Žre-bftta že v drugem ali gotovo v tretjem letu vpregati, bodisi v plug ali v voz. Neprevidni kmet si misli, da je pri tem na dobička, ker ima delavne moči po ceni; v resnici dela si pa le škodo, ker si njivo le površno in slabo obdela pri tem pa mlado živino v rasti in razvitku ovira ali pa jo celo pokvari. Taka v razvitku zaostala živina za domačo rabo ni mnogo kaj prida, za sejem pa že čisto ni sposobna, ker pogostoma še toliko ni vredna, za kolikor krme potrebuje. Jako napačno je, ako teletu ali žrebetu v prvem letu ne privoščimo dovolj tečne hrane ali krme (Kraftfntter). Da je le živalce s travo, rezanico ali s slamo natlačeno, pa neumni gospodar že misli, da je dovolj in še Čudi se, ako živinče noče rasti, se razvijati, temuč da ostane majno, z velikim trebuhom in dolgimi dlakami. Vsak živinorejec ravnati bi se moral po sledečih pravilih: Ne imej preveliko 10 živino, pač pa dobro oskrbovano in snažno krmljeno živino ter dajaj v pervem lotn (v manjši meri tudi v drugem in tretjem letu) najboljšo in najtemnejšo krmo! Ne vpregaj juncev (volttkov) pred dokončanem tretjem in konjev ne pred dokončanem četrtim letom k težkemu delu! — Obilno krmljenje daje dva- do trikrat toliko dobička kakor pičlo. Nepokvarjena, dobro razvita žival, katero nismo 8 preranim vpre-ganjem oslabeli, nam trikrat toliko dela opravi, je trikrat toliko časa rabljiva ter tudi trikrat toliko vredna, kakor tista, ki je v rasti zaostala, zanemarjena in morebiti celo sestradana reva z napetim trebuhom in krivimi nogami. Kako se snetljiva pšenica očisti? Pšenici moramo deseti del njene teže primešati kakoršnihsibodi otrobov ter to mešanico pustiti iti skozi mlin za šrot aH pa skozi vcteini mlin, vsak precej na široko raz-puščen. Pšenica se pri tem prav dobro očisti ter dobi pravi blesk, otrobi pa so postali črni ter se morajo s pomočjo čistilnega stroja (Reinigungsmaschine, Trieur) odstraniti. Ako krava mleko zadržuje, tedaj se ji.naj da okoli dva litra otrobov, kojim smo primešali kumiča (Kiimmel) in brinjevih jagod, obojega za dobro peščico. Pri molži naj se pozornost krave odvrača od osebe, ki jo molze in sicer s tem, da jo kdo drugi gladi, po rogovih trka, ali pa tudi s tem, da se ji položi na hrbet ali križ mokra vreča (žakelj) ali da se ji na križ z roko pritiska. Kako se porumenelo perilo zopet obeli? Ako želimo porumenelo perilo zopet belo narediti, moramo pridjati vodi, v katerej peremo, mešanico enakih delov terpentinovca in salmiakovca (Terpentinol nnd Salmiakgeist) in sicer polno navadno žlico na vedro vode. To sredstvo perilu nikakor ne škoduje, pač pa ima enak uspeh kakor belenje (plehanje) na solncu. Hojev duh (vonj) v spalnicah in bolniških sobah je za ljudi (posebno persobolne) jako zdrav; priporočamo toraj, da se prilije litru vrele vode kavina žlica terpentinovca in se ta v kakšni posodi v omenjeni prostor postavi. Kako spravimo tuje reči iz očesa? Kapniti se mora ena kaplja čistega oljkinega olja (Olivenol) v oko in vsakojaka v oko zašla reč se v kratkem odpravi, naj že bo prah, pepel, apno ali celo košček lesa ali kaj druzega. Kako se da spoznati ponarejena strd (med)? Da se spozna, ali je še ne zasladjena strd ponarejena ali ne postaviti jo moramo na prav mrzel prostor. Ako je strd natuma in neponarejena, tedaj v kratkem kristalizira, na ponarejeno strd pa mraz nima nikakoršnega vpljiva. Pisma uredništva. Mnogim vprašalcem: Vsakemu vprašalnemu pismu se mora pridjati poštna znamka (Briefmarfce) za odgovor, sicer mi nikomur ne odgovarjamo. Volilci, ki so bili pri zadnji deželnozborski volitvi ogo-ljufani ali osleparjeni, naj svojo slvar lakoj naznanijo pri-s lojni ces. kr, okrajni sodniji, da bode ista zadevo preiskala ter krivičnike primerno kaznovala. To je najkrajša pot. Vi pa ludi, ako se nepostavni Čin naznani v npravništvu >j| jerca«, in sicer popolnoma resnično in zanesljivo. Našim novim naročnikom se zahvaljujemo za pristop in za doposlano naročnino, pa tudi starim naroi smo hvaležni, da so nam ostali zvesti. Le tako napi ..Štajerc" bode začel vsak teden izhajati. Mnogim dopisnikom: Hvala za doposlano, todaj ni mogoče ustreči. Pozdrav! Loterijske številke. Gradec, dne 8. oktobra: Trst, dne 1. oktobra: 54, 50, 17, 41, 38, 77, 86, 71, Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega dr organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati: da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo čistilne funkcftfl bavljalnih organov z milo odvajajoči m sredstvom. Tako sredstvo h in sicer že 40 let najbolj znano dr Rosa balzam za želodec iz le B. Fragner, c. tr. dvorni založnik v 1'ragi. Dobiva pa se tudi! kajšni lekarni g. Behrbalka. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. Za krojače! Starejši samski krojač (žnidar.) ki zna dobro prirezovati, dobi službo pri: P. Starašina v Cir- kovcih (Zirkowetz). 333 Učenec z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom: Alois Walland, trgovec v Oplotnici (Oplotnilz.) 331 Lepo srednje posest na Gornjem Hajdinu blizooa s zidano hišo s 2 sobama, kuj in k tel jo; zraven živinski] svinjski hlev, Skedenj, velilj za zelenjad, sadunosnik. o) ograja za svinje, 2 veliki ter pašnik. — Cena je M kupni pogoji ugodni. Vpi naj se nasluvije na: Ti Frangeš p. d. Zajko na G< Hajdinu štev. 59. pošta Ptu3 11 V najem ta krčma, h katerej spada e njiv in travnikov. Pri- ■na posebno za Kakega kolar- fagner), ker ni nobenega v ii Več pove lastnica: Neža lk v Slovenski Bistrici (Wind. Feistritz). 339 Na prodaj pa zidana hiša v Slovenski ici, -s sedmerimi sobami, ia kuhinjama, tremi čumna- (kamrami); zraven hiše je vodnjak. Proda se zaradi ftve lastnika. Naslov pove SpravniStvo ^Štajerca." 34* sliko presenečenje! b v življenju ni več takp priložnosti 1129 [komadov za 1 gld. 95 kr, [krasno pozlačena precisna katera točno teče in za katero leta jamči, z jako primerno ■co, ena moderna zidana kra- za gospode, 8 jako fini žepni en prstan za gospode z žlahtni m kamenem, 1 krasen iifck.l jako fino Žepnozrcalo, manietnih gumbov, 3 gumbi ijco, (3% dubla-zlat) z pa- ■nnn!) zaklepom, 1 jako fini iz nikelna, 1 fini album z BjlepSimi slikami, 1 eleg. za dame (novost), 1 par trn s simili-brilantom, o raz- smežnih reči za stare in 20 različnih reči za feorešpo- in se 400 drugih različnih I katere se rabijo pri hiši in ivsakogar potrebne Vse to Sije z uro vred, katera je tega denarja vredna, za samo 95 kr. Razpošilja se proti (emu povzetju ali če se denar pošlje naprej. ska centralna razpošiljalnica it, Krakov (Krakau) št. 41. kneugajajoce se denar vrne. Ženitna ponudba. Vdovec, slar štirideset let. veleposestnik in krčmar na Spodnjem Štajerskem, 2el; se oženiti s kakim 80 let starim dekletom ali vdovo, ki ima vsaj 4 tisoč kron premoženja ali pa kako podjetje v kraju, ki je za trgovino ugoden. Resne ponudbe s fotografijo vred (ako to mogoče) naj se pošljejo pod „8tev. 4000" na upraviiištvo »Štajerca." 345 Kovaški učenec se takoj sprejme v uk v kovač-nici za sekire, motike itd. Uk traja tri leta ter se učenec med tem časom s vsem potrebinm preskrbi, da stariši nimajo nobenih stroškov ali skrbij. — Sprejme se tudi eden kovaški pomočnik za izdelovanje sekir. Več pove lastnik: F. Pristovnlk, kovaški mojster (Zeugsschmied) v Oplot- nici (Oplotnitz.) 342 Lepo posestvo blizo Maribora, obstoječe iz zidane hiše s 5 sobami. 2 kuhinjama in kletjo, lepega vrta za zele-njad, sadunosnika in njive. Zraven je dobro obiskovana kovačmea. Cena 2300 gold., kupni pogoji jako upodni. Naslov: Vincenc Kos, Herrengasse Nr. £0, III. Stock. Marburg. 335 2 učenca, ki sta ljudsko šolo dobro dokončala ter sta nemškega in slovenskega jezika zmožna, sprejme takoj Vid Morv, trgovec v bmi-lielu nad Pliberkom, Koroško (St. Michael ob Bleiburg. Kamten). 340 Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ meso, najfinejše klobase, j? Jedno sveže (frišiio) blago, priporoča po naj- £, žji ceni 3 J. Luttenbenrer, I mesar v Ptuju. 5 Zunanja naročila odpravijo se 5T vestno in hitro! 345 ~ Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (Musikinstrumente) W. Schramm, izdelovalec godal V Celju, Gratzersfcrasse štev. 14. Prodajam vsakovrstne plehaste in lesene pihalne inštrumente, dobre go.sli za Šolarje po nizki ceni, kitare, citre, harmonike na meh. bobne, lamburice, jako fine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam za nove. 284 Štev. 34.471 Razglas. Iz deželne sadjerejske šole v Gleisdorfu ne bode v jeseni 1904, oziroma spomladi 1905 oddalo 24.500 spodaj navedenih jabolčnih in hruškovih drevesc po znižani ceni 70 vinarjev komad in sicer le štajerskim kmečkim posestnikom. Stroški zavitka in podiljatve se posebej zaračunijo. Na Gornje Šlajdrsko se bodejo oddala le jabolčna drevesa sorte 1, 2, 4, 11 in 12, hruško va pa Štev. 1, 2, H in 9. Naročbe naj se do konca meseca decembra 1904 vpoš-Ijejo deželnemu odboru. V njih mora biti od občinskega pred* stojnika potrjeno, da je naročnik v dotični občini kmečki posestnik. Kdor želi drevesca že v jeseni 1904 nasaditi, mora to pri naročitvi posebič pripomnili in naročitev do konca oktobra 1904 vposlati. Naroeitve se bodejo reševale po isti vrsti, kakor so dohajale in sicer tako dolgo, dokler zaloga seže. Več kakor 120 drevesc se posameznemu posestniku ne bode dalo in je vsak naročnik zavezan, dobljena drevesa na lastnem zemljišču nasaditi. Drevesa se bodejo oddajala le proii gotovemu plačilu. Zaznamek jabolčnih in hruškovih dvevesc, ki se bodejo v sadilni dobi 1904/1905 iz deželno sadjerejske šole oddajala. I. Jabolčna drevesca. visoka riseka 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. \l Karlomovski.......... Kardinal........... Grabensteiner......... Ribston pepin......... Belle Fleur rumeni....... Kanada reneta......... Baumanova reneta....... Preslolonasledn. Rudolfa jab-olke . Londonski pepin........ Ananas reneta......... Bobovec (renski) veliki..... Štajerske mašancke...... Huberjeve moštnice...... Damason........... 320 275 235 160 1415 650 90 565 243 1050 1115 2195 355 1000 170 140 200 50 460 3130 405 665 950 1000 2(i20 500 315 II. Hruškova drevesca. 80 175 375 475 40 160 365 105 l.j »■I l :>. 6. 7. 8. 9. 10. II. D.obra Lujza Avranska . . . Kiegelnove maslenke . . . , Dielove maslenke..... Slerkmanove maslenke . . . Postervne hruške..... Jožefina Mohelska..... Hard en put, zimske maslenke Manove zimske hruške . . . Weilerjevc moštnice. - . . . Jelenove hruSke ....... Rounclt.......... 45 S 35 50 315 50 100 75 70 8 1 40 20 75 30 730 150 £25 25 95 . 140 35 165 60 250 80 115 120 460 205 322 V Gradcu, 8. septembra 1904. Od štajerskega deželnega odbora, Trgovina z mešanim blagom Friderika Wambrechtsamer-ja v Planini (Monipreis) se da zaradi bolezni lastnika takoj pod ugodnimi pogoji v najem. 330 kupuje po najugodnejših cenah JOSIP KORDIN, Lljubljana. 308 12 S«ev. 35.636. RazglaS. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za na-sadno dobo 1904/1905. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 600.000 cepljencev, večinoma od rumenega šipona, laške graševine, belega burgandca, bele in rudeče žlahtnine, zelenčiča, rudečega traminca, renske graševine, mnškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestrih Montikolo. 2. 400.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Večje število ključev od zgoraj imenovanih treh podlag. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 240 kron za imo-vite posestnike, 160 kron za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imo-vise posestnike, 16 kron za vse druge. III 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor*si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati narvčeno število trt, ravnaje se po številu oglašenih naroČil. Naročila na trte naj se vložijo do konca meseca oktobra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe" v ta namen narejeni naroČilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste od poslati takoj deželnemu odbora v Gradec. Naročila, ki se vložijo do konca meseca oktobra, se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odka-zalc, in se mora znesek izplačati pri prevzctju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime, bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v ka-terej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna aH železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po sprejemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 15. septembra. 336 Od staj. deželnega odbora. Štev. 35.429. Razglas. Za dne 2. januarja 1905 začenši polletni na deželni podkovaški šoli v Gradcu pride za potre! in vredne podkovače 10 deželnih Štipendij poj kron s prostim stanovanjem, kolikor to pripi prostori v zavodu, in več od raznih okrajnih zast darovanih štipendij istotako po 100 kron v razdeli] Pogoji k temu so: Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki] lesni razvitek, domovinska pravica na Stajen dobra izobrazba v ljudski šoli in najmanje dvt uporaba pri podkovaškem obrtu. Razun tega se mora vsak prosilec z revt zavezati, da bode po dovršenem podkovaškem tečaju najmanje skozi 3 leta' izvrševal podk< obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, roma v tistem okraju, od katerega je v tečaju] pendij prejel. Prošnjam, katere se morajo na deželni nasloviti, se ima pridjati reverz, krstni list, d< niča, izučno pismo (Lehrbrief), spričevalo o z< šolsko spričevalo, delalska knjiga, ubožno sprift in spričevalo o obnašanju ter se morajo iste ni neje do 15. novembra 1904 deželnemu odboru pre« Tisti podkovači, ki ne prosijo za noben ši dij, pa želijo tečaj obiskovati, morajo se pod zilom starosti najmanje osemnajstih let, dvelel uporabe kot podkovaški pomočniki, dobre izobrai v ljudski šoli in pod predložitvijo izučnega pismaj delalske knjige najpozneje v treh dneh po zai tečaja pri vodji zavoda zglasiti. V Gradcu, v oktobru 1904. 3S7 Od štajerskega deželnega odbora. Najredkejša priložnost kupovanja!] S 15. septembrom t. 1. začnem v moji trgo] z dovoljenjenjem dotične oblasti na 3 mesece Pf* razprodajo "^g svojega manufakturnega blaga, posebno pa volni sukno za možke obleke, volneni cajg za hlače, sukna, barhent za obleke, plavi druk, štrikane zii robce, velike vratne robce, konjske odeje, zii srajce, zidane robce itd. Vse blago pod najnižjimi fabriškimi cenami. Noben kupovalec naj ne ^odlaga te pritožni nizkih cen vporabiti. K obilnemu kupovanju uljudno vabi Jožef Sedminek, trgovec pri sv. Lenartu, Slov. g< Nagrobne vene iz umetnih cvetlic po 4, 6.#l 10 kron, kakor tudi venčne trak« z napisom ali brez napisa ii v cbilnej zalogi in priporo* BRATA SLAWITS' v Ptuju. H Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računa št. 808051 pri c. kr. poš- i fuo-In-anilinčuem urada. vlad, državnega mesta $>tuj Mestni denarni zavod. Giro kont« pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-i lavnikili od 8—12 uro. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jocega posredovanja, istotako tudi za posredo^ vanje vsakorsnega posla a avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenie t avst, ogcrsko banko, a Ravnateljstvo. o«or biciklisti, krojači in šivilje! opravila bicikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestand- teile) za stroje. rodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. em temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angležkem. Kadi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro ohranjene bicikle od 30 gold, dalje. spoštovanjem JLlltOll FŽllk U62 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. I i \ i Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-Kjše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Sparilo! Usl deli embalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano oarsrccno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pfl CTnem OfltT Praga, mala Strana, ogel Derudooe ulice. Po pošli raipoillja ■■ viak dan. Proli vpoŠiljatvi K 866 se pošlje velika steklenica in m K 1*60 mala Bteklcnica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. ^aloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca J Behrbalk (spodnja lekarna). 896 ) Seno, slama, oves se po najboljši ceni kupuje in plačuje pri gospodu Karol Teppey v Celju. Lep vinograd Šafar ali majar z dovršenim novim nasadom, samo Četrt ure od farne cerkve sv. Barbara v Halozah oddaljen, se s vsem zemljiščem vred (okoli devet oralov ah joh) po vredni ceni proda. Posestvo obsega vinograd, travnik, njive, sadunosnik in gozd. Letošnja trgatev sliši kupcu. Vprašanja naj se naslovijo na gospoda: Ogorelec, nad-učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, 259 Pekovski učenec .lepega obnašanja se takoj sprejme v uk pri Simonu Berghaus, pekovskem mojstru v Zgornji Pol-skavi (Ober-Pulsgau). 346 se sprejme na malo posestvo, na katerem se oskrbuje mlekarstvo. Vstop takoj ali pa pozneje. Lahko je tudi oženjen, ako je žena voljna protiposebni plači gospodinjiti. Naslov se izve pri uprav-ništvu ^Štajerca". 323 Trgovski učenec se sprejme v trgovini z mešanim blagom. Znati mora nemški in slovenski gladko govoriti. Kari Fiirst, Radkersburg (Postfach). 325 Učenec se sprejme v usnjariji 324 J, Goriupp-a v Ptuju. 14 30 dni na poskus vsM pogojev mojga »enika, totaj brez nevaricino za naročltotja pošljem proti poštnemu p..vzc1ju mojo ..VoIktifrennd-IIarnionlka No. 0&t" da se zaniore vrikdo o njnsjl v alno ti prepričali. Ta harmtnikta nima garantirano nožlumljiva spiralna ppr.-,kersfl ir.ii.M-. in plese. I'< sebim se i iiu- r. .'u /« izlete in lelice. To godalo ima m |ipk ('J asteii), »j^H 2! zaklopi.id za bas tet atanO kom. d s jolo (n.lami; vred samo QOltf 150, 3 komadi 4 (joU Nemško-amerikansko kitara-citre „Columbla'* znajo se o-i vsakogar s pomočjo p dlo£j:\ likati. (Jins je čarob n, m«hak m ljubki, p t C:n pa krepak >a fsfl Katri - pripravo gold. 5-50 Velikost 49 krat Sj cm. Album /a until Tj krajcarjev. Nobenriziio, ker Je zamena dovoljena ell pa »o denarni Pošilja se proti poštnemu povzetju od „Erzgebirgische Musikwaren-Versand-Haus HANNS KONRAD v Brix-u štev. 949 (na Češkem). Velik, bogato ilustrovan cenik ckatalog) z več kakor 800 pododami sena zahtevanje dodošlje vsakomur] zastonj in poštnine prosto. [66 žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maate). Kupite enkrat na poskus! 302 Pismena naroČila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. 15 MS*3JOPC" je list, ki ima glavni moter, braniti spodnještaj. krnele pred iskorišče-vanjem od strani kmečkih sovražnikov. OT3JGPC hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. StajePC" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. >)SX3J©I*C sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. M 5» _- .„.,.-«...-, ni „Stajerc" prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte »Štajerca". „SfSJerC" izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan. »ŠtajerC- priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 7C dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „Stajerčevib'* naročnikov vedno rasle, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ,.Štajerca41, pošiljajte mu vaSa oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbile za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. Iranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Panje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.551-21 loge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . » 4,312.950 22 Od tega je odračuniti: K 14,121.501-43 frote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.661-30 tanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.84013 Hipotekama posojila.....-..... K 6,246.645-43 Mejnifino stanje............. > 85.126 — Posojila na vrednostne efekte....... > 16.329 83 Efektni zaklad ............. > 3,453.858'— Posestva................ > 183.000*— Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ » 317.000-— Vloge pri kreditnih podjetjih . . . . < . . » 330.425' 20 Stanje blagajne JkaseJ.......... > 91.22-963 Glavni reservni zaklad.......... > 564.881-88 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.853-92 Zaklad za penzije............ > 32.448-21 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača |rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 1041 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen , 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . .180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Dell (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 98 Meščanska parna, žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. so l(j Trsno kolje! Gozdarsko oskrbništvo Mokrice, južne železnice postaja Brežice ali pa Samobor na ZagrebČki železnici, ima okoli 500 tisoč cepanih, 3 metre dolgih, lepih, kostanjevih trsnih kolcev na prodaj. Ker bodo tisti do konca februarja narejeni in se morajo tedaj koj od-poslati, bi bilo dobro, da bi kupci svoja naročila takoj vposlali, da se jim zamore pravočasno ustreči. Gozdarsko oskrbništvo Mokrice, pošta Jssenitz ob Savi na Dolenjskem. 307 H. Pilz, nadgozdar. Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za W^ I gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi-Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Sirokost okoli pasa. Dunajska fllijala za sukneiio blago CU. Jnngwirtli, Krakau 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Pbiladelphijo. — Dobra hrana. — Izborita oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje; Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji ali Kapi Rebek, konc. agent v LJubljani« Kolodvorske ulice Štev. 41. 537 Veliko presenečenje. Kikdar več v življenja se ne ponudi taka priložnost, 600 kosov samo 1 gld. 80 b. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natanči# kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. bro&a za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pri- pravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenžpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpoSiljalnico Cn. Jung-wlrth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. MSrathon^^l Izvrstni, od nikogar doseženi edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzročuje glaj ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba na veno znamko in na ime „Mdrathon". naročniki poSiljatev v paketih po 10 komadov (10 Si 2 52 kron. Theodor Morath v Gradcu. Pravo domače platnj za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/> metra dolga, velfl 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenke. mačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja. je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače za „štrozokeu volja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali Brata Slawitsclij trgovca v Ptuju, Fluriansftf Priporočava pravo, izvrstno, domače Bučno olje (Kurbiskernol) inj 80% no kislino za jesih (ocet) delatj Iz enega litra te kisline napravi se 20 lil dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej d zini ter se pri naroČila prosi za natančni naslon ime zadnje pošte. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Perva štajerska tovarna sri brnin zlatnln in verižic s parnimi stroji j Paccbiaffi ■— v Celj ces. in kr. dvorni liferant tovarna: Prodajalni« gledališka ulica, 4) 4) glavni tr( štev. 4. štev. 4.| Lastna delavnica za popravili in zavod za graviranje. Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki p vzorcih in risbah. Elektro-galvaniČno pozlačenje in posrebrnjenj0* t Zaloga vseh reči za vsakdanji rabo. Učenci in nčenke z dovršenim 14. letom se sprq mejo v nk. 1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag Tisk: W. Blanke v Ptuju.