LETO V.
9
september 1979
glasilo szdl občine logatec
Naša moč je v naših uspehih
Na volilnem zborovanju v Ljubljani leta 1945 je eden največjih sinov naše revolucije graditelj temeljev političnega sistema, Manifesta na Cebinah, programa ZKJ, ustave in ustav republik, teoretik in praktik socialističnega samoupravljanja Edvard Kardelj dejal:
„Mislim, da je najpomembnejša, največja sprememba v Jugoslaviji, sprememba same oblasti. V novi Jugoslaviji je oblast dejansko prevzelo ljudstvo, se pravi velika večina ljudstva, delovne množice ljudstva. To pomeni, da izkoriščevalska manjšina ne more več nasilno vsiljevati ljudskim množicam svoje volje, se pravi, da ta manjšina ne more izkoriščati zaostalosti ljudskih množic, nezavednosti ljudskih množic, da bi utrdila protiljudsko ureditev v državi.' '
Za take cilje ljudskega odločanja in ljudske oblasti seje polna štiri leta bil krvavi boj v ljudski revoluciji. Logačani smo veliko dragocenih moči, ljudske krvi in najsvetejšega na svetu, to je življenja najboljših sinov in hčera žrtvo-
Skupščina občine Logatec in družbeno politične organizacije čestitajo ob občinskem prazniku 12. septembi vsem delovnim ljudem in občanom naše občine. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Logaških novic.
vali za to elementarno pravico: biti svoboden, odločati sam, skupaj s soljudmi. Klicu „v boj za svobodo", ki ga je razglašal v septembru leta 1941 ustanovljeni rajonski odbor OF Logatec, so se odzvali prvi rodoljubi, na novo leto 1942 pa je odšla v partizane večja skupina Logačanov. Sovražnik jq nato grozil s talci, uvedel izjemno sodišče s smrtnimi obsodbami, obdal Logatec z žico in povečal število stražarnic, konfiniral in deportira1 pripadnike OF v taborišča Italije, predvsem na Rab in kasneje v najboij zloglasno taborišče Nemčije in Avstrije. Njegovo nasilje pa je vedno bolj podžigalo ljudstvo, da se je z vsemi sredstvi vključevalo v neenak boj in v dneh po okupaciji Italije, zlasti pa 12. septembra so se Logačani množično vključevali v partizansko vojsko, kjer so ustanovili Logaški bataljon.
Zgodovinski datum 12. september praznujemo vsako leto, kot občinski praznik, da obudimo spomine na hrabrost in odločnost naših borcev, ki so bili pripravljeni braniti svoje, dom in domovino, pa tudi za ceno lastnega življenja, da lahko v svobodi gradimo nov družbeni red, ki mu v svetu ni enakega.
Uresničuje se sto in več-lctno koprnenje delavcev, da so sami gospodarji svoje usode. Na Titovo pobudo z zakonom leta 1950 opredeljeno samoupravljanje delavcev z dneva v dan krepi vlogo delavcev, da odločajo o gospodarjenju s proizvajalnimi sredstvi in prigospodarjenim dohodkom, na vseh področjih, da svoj in skupni dohodek razporejajo, tako v temelji organizaciji za svoje osebne potrebe, kot tudi za vse skupne potrebe, za boljše zdravje, za večanje znanja, za vzgojo svojih otrok, za znanost, za obrambo in družbeno samozaščito, za urejanje okolja, v katerem živijo, skratka, da namenjajo dohodek za vse delovne in življenjske potrebe današnjega in jutrišnjega dne. Mlad je še naš samoupravni socialistični sistem, ki ga stalno gnetemo in dograjujemo. Naša po številu prebivalstva relativno majhna občina v Sloveniji prispeva k izgradnji družbenoekonomskega razvoja svoj delež. S trdim delom in samoodrekanjem delavcev, delovnih ljudi in občanov pa smo trdno zgradili temelje za vsestranski nadaljnji razvoj. Uvrščamo se med srednje razvite občine v republiki, saj dosegamo skoraj 1800 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca. Zmanjšuje se delež kmečkega prebivalstva, ki znaša okoli 16%, stalno pa raste število delavcev v gospodarstvu, kar bomo še nadalje pospeševali. To bomo dosegli z večjo rastjo produktivnosti dela, s pomočjo boljše kmetijske tehnologije, povezovanjem med kmetijskimi proizvajalci in trgovino ter zaokroževanjem kmečkih posestev na eni strani ter hitrejšim prestruktuiranjem manj rentabilnih proizvodnih dejavnosti v dejavnosti, ki zahtevajo sicer večje znanje, dajejo pa tudi večji dohodek.
ludi v bodoče bo srce gospodarskega razvoja v občini predstavljala lesna in papirna industrija, ki ustvarjata tri četrtine družbenega proizvoda družbenega sektorja občine. Trenutne težave moramo natančno preučiti in z večjo varčnostjo, produktivnostjo, poslovnostjo, predvsem pa z dohodkovnim povezovanjem v celotnem gozdno-lesnem kompleksu preusmeriti nekatere negativne tendence padanja akumulativne sposobnosti ne le v lesni industriji, temveč tudi drugod.
V manj kot 10-letih je iz ledine zrastel Valkarton, ki zaokroža svojo proizvodnjo in v perspektivi predvideva zlasti modernizacijo in povečano finalno predelavo.
Z velikim samoodpovedovanjem delavcev, še zlasti pa delavk je zrastla nova, moderna Konfekcija, ki uspešno kljubuje vsem nevšečnostim tekstilne dejavnosti, smela orientacija na zahtevnejše proizvode bo vse bolj utrjevala položaj tega kolektiva v ostri borbi za dohodek.
Kolektiv Pletenine bo že v naslednjem letu odprl nov obrat v KS Rovte, kar je za to, pretežno kmetijsko krajevno skupnost velikega pomena zlasti za njen hitrejši razvoj.
Uspešna j% gradnja stanovanj in komunalnih naprav od čistilne naprave ter kanalizacije, pojačanega vodovoda, izgradnje protipoplavne pregrade za zadrževanje visokih voda v dolini Reke, obnavljanja in novogradnje električnega omrežja in transformatorskih postaj, do asfaltiranja ceste v Rovte in Laze, s čimer je omogočen boljši in varnejši prevoz delavcev in krajanov. S temi prepotrebnimi gradnjami je končno omogočen nadaljnji urbani razvoj Logatca in vseh vaških krajevnih skupnosti.
Kljub veliki rasti stroškov pri delih se uspešno nadaljujejo gradnje šol in vrtcev. Lani odprta šola Dolomitskega odreda v Hotedršici in vrtec Kurirček v KS Naklo sta ponos in ogledalo uspešnega združevanja sredstev občanov. Samoprispevek pa omogoča še gradnjo vrtca v KS Rovte. temeljito obnovo šole v KS Laze ter na Planini in Medvedjem brdu (zaščita objekta) še v letošnjem letu ter dokončanje osnovne šole Edvarda Kardelja v KS Tabor v naslednjem letu.
(Dalje na 3. strani)
NARODNI HEROJ VLADO ŠEGRT
Častni občan občine Logatec
Narodni heroj Vlado Šegrt
Na 15. seji vseh treh zborov Skupščine občine Logatec je bil 30. 7. 1979 sprejet sklep o podelitvi naziva častnega občana občine Logatec narodnemu heroju Vladu Šegrtu za revolucionarno delo in vodilno vlogo v narodnoosvobodilni borbi, za prispevek pri osvoboditvi občine Logatec, prenašanju revolucionarnih tradicij, razvijanju bratstva in enotnosti in nadaljnji krepitvi naše družbene ureditve. Listina o podelitvi tega najvišjega priznanja občine Logatec bo tovarišu Šegrtu izročena na slavnostni seji skupščine občine Logatec 9. 9. 1979.
Našim bralcem želimo v tem kratkem zapisu predstaviti tovariša Šegrta, legendarnega komandanta 29. hercegovske divizije, ki je s svojimi enotami maja 1945 osvobodila tudi območje naše občine.
Vlado Šegrt se je rodil 18. decembra 1907 v vasi Arande-
■IV. zbor aktivistov in borcev NOB notranjske 1979
Na podlagi medsebojnega dogovora, ki so ga sklenile družbenopolitične organizacije in skupščine občin Cerknica, Logatec, Vrhnika in Ljubljana Vič-Rudnik vsako drugo leto ena izmed občin organizira tradicionalno srečanje medvojnih aktivistov in borcev NOV, ki so v času NOB delovali na tem širokem območju. Sicer pa seje pred osmimi leti organiziral na pobudo RK SZDL odbor medvojnih aktivistov s tega področja Njegova dejavnost pa je široka, saj skrbi za zbiranje zgodovinskega gradiva o političnem in organizacijskem delu prebivalstva tega območja, skrbi za obujanje in prenašanje
lovo pri Trebinju v Hercegovini. Osnovno šolo je končal v Last-vi. Borna kmetija je dajala premalo za preživljanje, zato se je zaposloval tudi kot sezonski delavec. Družil se je z naprednimi delavci, ki so ga vključili v revolucionarno delavsko gibanje. Član SKOJ je postal leta 1928, član KPJ pa leta 1931. Kot izkušen politični delavec je bil od leta 1936 član MK KPJ Trebinje, od leta 1939 pa tudi član okrajnega komiteta KPJ Trebinje.
Med aprilsko vojno je bil na položajih v Boki Kotorski. Vojnemu ujetništvu se je izognil. Vrnil se je domov. S seboj je prinesel tudi orožje. Takoj po kapitulaciji Jugoslavije je navezal stike s Savom Kovačevi-čem in drugimi komunisti v tre-binjskem okraju. Sodeloval je pri organiziranju oboroženega odpora proti ustaškim zločincem. V svoji vasi je ustanovil partizansko četo. Bil je njen prvi komandir. Od septembra 1941 je ta četa pod njegovim vodstvom zmagala v več pomembnih bojih z italijanskimi in ustaško-domobranskimi silami.
Ti uspehi so vplivali na prebivalstvo, da se je hitreje opredeljevalo za narodno osvobodilno gibanje.
Vlado Šegrt se je izkazal kot dober organizator in zelo hraber borec. Njegovi borci so novembra 1941 zaplenili 3 tanke, 8 kamionov ter veliko orožja in razstreliva. Pri Klenku med Bilećo in Trebinjem, je s svojimi borci razbil italijansko kolono ter zaplenil mnogo orožja, razstreliva in druge vojaške opreme.
Posebno je bil odločen v bojih s četniki. Ob napadu na Borač sredi aprila 1942 je poveljeval južnemu sektorju fronte. Tu se je posebno izkazal pri napadu na utrjene ustaške položaje na Mjedeniku.
Med vojno je opravljal razne vojaške in politične dolžnosti. Tako je bil komandir čete, komandant bataljona, komandant odreda, nato komandant 10. Hercogovske brigade, namestnik komandanta 3. udarne divizije in slednjič komandant 29. hercegovske udarne divizije od njene ustanovitve sredi novembra 1943 do konca vojne.
V bojih s sovražnimi silami v zahodni in osrednji Bosni so borci njegove brigade izvojevali vrsto sijajnih zmag. V bojih za Prozor, Ramo in na Neretvi, v bojih za osvoboditev Nevesinja in Gacka so njegovi borci v junaških spopadih uničevali (marca in aprila 1943) številne italijanske, četniške in ustaško-domo-branske sile.
V bojih na Sutjeski je 10. hercegovska   brigada  pod poveljstvom
Snidenje ob ilegalni Podmornici
vojnih tradicij NOB na mlade rodove, aktivno deluje pri zbiranju in pisanju krajevne kronike NOB, SRS in še bi lahko naštevali.
Doslej so se srečali borci in aktivisti NOV Notranjske že trikrat. Prvo srečanje je bilo 1973 v Cerknici, sledila pa so srečanja v Logatcu in Vrhniki.
Kot smo omenili je gostitelj letošnjega srečanja torej že četrtega po vrsti ljubljanska občina Vič-Rudnik. Prav njeno območje je bilo v času polpretekle zgodovine močno povezano z delovanjem narodnoosvobodilnega boja in v teh krajih na obrobju takrat z žico obdane Ljubljane so se odigravale številne akcije in borbe partizanov.
Osrednja proslava bo v soboto, 15. septembra od 10. uri dopoldne v tovarniški hali Utensilie - le streljaj daleč od nekdanje ilegalne tiskarne Pod-
mornica, torej ob cesti na Brdo. Po pozdravnih besedah Franceta Martinca — predsednika osrednjega odbora za organiziranje srečanja pri CK SZDL bo spregovoril Andrej Petelin — borec in aktivist Notranjske. Recital pod naslovom „Sredi kraškega trpljenja zrase brin, ki vsako tretje leto obrou" po zasnovi v režiji Janeza Vrhunca prav tako notranjskega prvoborca, ki bo obudil težko a zmagovito borbo Notranjcev bodo izvedli združeni pevski zbori vseh štirih občin, člani SNG iz Ljubljane in godba JLA. Poskrbljeno pa bo seveda tudi za prijetno razpoloženje in počutje vseh udeležencev proslave, ki pa s tem, da se odvija neposredno ob poti, kjer je v času NOB potekala žica okrog našega mesta, tudi proslava mesta Ljubljane in njenih občanov.
Udeležimo se je množično!
Vlada Šegrta bila krvave boje z nemškimi silami na Mratinju, Pivškem Javorku, Volnjaku, Maglicu in v dolini Sutjeske.
Kot komandant 29. hercegovske divizije je vodil mnoge boje in izvo-jeval vrsto zmag v Hercegovini, Dubrovniku, Hercegnovem, Mostar-ju, Sarajevu, Trstu, pri osvoboditvi Logatca in Ljubljane.
Iz JLA je odšel kot general-major.
O njem in njegovih borcih je ljudstvo že med vojno pelo mnoge pesmi.
Bil je član ZAVNO BiH in AVNOJ, od septembra 1944 član Oblastne narodnoosvobodilne skupščine in član Oblastnega odbora NOF Hercegovine.
Po osvoboditvi je opravljal mnoge odgovorne politične in državne funkcije v republiških in zveznih organih. Za poslanca Zvezne in Republiške skupščine BiH je bil po vojni neprekinjeno voljen do leta 1967.
Vlado Segrt je bil član CK KPJ (ZKJ) in član Politbiroja oz. IK CK ZK BiH do 1965, član CK ZKJ, član republiškega in zveznega odbora ZSDLJ, ZZB NOV ter Glavnega odbora ZRVS. Še vedno je član Sveta federacije.
Za narodnega heroja je bil proglašen 20. decembra 1951. leta.
Prevedel in priredil Franc Korenč
V SPOMIN JOŽE RUPNIK
Preteklo je leto dni, kat nas je sredi delovnega poleta zapustil predsednik IS SO Logatec dipl. ing. gozdarstva Jože Rupnik.
Z njegovim imenom je povezana izgradnja vseh pomembnih objektov v občini. Svoje organizacijske in delovne sposobnosti je ugradil v pripravo izhodišč za nova programska obdobja, nadalje v delovanje in razvoj smučarskega, zlasti skakalnega športa.
Za pokojnim Jožetom Rupnikom ostaja še vedno nezaceljena praznina pri naših snovanjih in načrtovanjih nadaljnjega razvoja naše družbeno politične skupnosti.
Skupščina občine Izvršni svet in družbeno politične organizacije
Odkritje spominskih obeležij
Žrtve ne smejo biti pozabljene in zločini ne zastarajo. V programu aktivnosti za občinski praznik je tudi odkritje dveh obeležij:
Ivanu Mlinarju na TV-17, to je na Tolstem vrhu in Francu Štri-tofu — Tončku pri Lomu.
Ivan Mlinar, po domače Krovcev, se je rodil marca 1913 na Uncu. Bil je kmečki delavec. Živel in delal je na kmetiji svojih staršev vse do vstopa v partizane. Ob kapitulaciji Italije in prihodu nemške vojske v te kraje je mnogo ljudi zapustilo svoje domove in odšlo v hoste, vasi pa so ostajale prazne in puste. Ivan Mlinar
Zilcah na Notranjskem. Ta kraj je zelo znan ne samo partizanom, tudi Italijanom, saj so se prav na tem območju pojavili prvi partizani. Tonček je bil zelo agilen in je pripadal vaški zaščiti, ki je imela specifično nalogo z ozirom na položaj
Obisk starega partizana
Dr. Antonio Ciccarelli
je zapustil svojo rodno vas Unec s skupino 12 fantov in postal partizan. Med partizanjenjem se je pred zimo le enkrat oglasil doma, nato pa je za njim izginila vsaka sled. Sele po vojni so njegovi domači izvedeli, da je padel.
Ne ve se, v kateri partizanski enoti je Ivan bil. Po vsej verjetnosti je bil v Notranjskem odredu. Del te enote se je tedaj nahajal v vasi Oto-nica pri Begunjah nad Cerknico. Ivan je šel v patrolo proti Stampc-tovemu mostu. Med opravljanjem te dolžnosti je padel v zasedo Nemcev in Čerkezov iz postojanke štampe-tov most.
Sovražni vojaki so ga ranjenega, a še živega, zajeli, privlekli k smreki, ga z bodečo žico privezali ter tako privezanega prebadali z bajoneti in ga končno s streljanjem v smreko in posamezne dele telesa ubili. To seje zgodilo jeseni 1. 1943. Ob prekopu njegovih posmrtnih ostankov so ugotovili, da je imel vse kosti prestreljene. Na smreki so bili še dolgo vidni znaki nemškega zločina. Padli Ivan je pokopan na domačem pokopališču na Uncu.
Drugo obeležje pri motelu Lom nas spominja, da se je tu končala življenjska pot Franca Stritofa -Tončka.
Rodil se je 10. septembra 1922 v vasi Ravne pri Svetem Vidu, sedaj Zilce. Svojo mladost je preživel kakor nešteto mladih fantov v teh hribovskih vaseh. Revščina in izko-riščevalski režim sta ga izšolala.
Kapitulacija stare Jugoslavije ga ni presenetila. Vedel je, kje je njegovo mesto. Po zasedbi naših krajev po italijanski soldateski se je narodnoosvobodilno gibanje začelo naglo šiiriti in tako je Tonček postal v jeseni 1. 1941 član OF v Ravnah pri
Vsako leto se na dan borca srečajo „Franjevci" in dr. Ciccarelli, nekdanji partizanski zdravnik.
Dr. Ciccarelli živi v Italiji blizu Neaplja v kraju Gingliano (Kampanja). Je rezervni generalporočnik italijanskega vojnega letalstva. Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 jc vstopil med slovenske partizane. Bil je izkušen vojaški zdravnik vojnega letalstva na letališču Miren pri Gorici. S seboj v partizane je pripeljal kompletno bolnico na dveh vozilih. Na Vogrskem se je pridružil partizanski bolnici, ki jo je vodil dr. Aleksander Gala - Peter. Bolnica se je umikala in premikala zaradi konspiracije in vojnih razmer po vsej Primorski in Gorenjski.
V aprilu 1944 je bil dr. Antonio po nalogu štaba IX. korpusa premeščen na Gorenjsko kjer jc vodil bolnico Stol, ki je delovala v okviru bolnice Franje. V začetku leta 1945 je na lastno željo prestopil kot sanitetni referent v italijansko divizijo Garibaldi Narisone, ki jc delovala v sklopu IX. korpusa.
Ker na tem srečanju ni bilo Petra (Aleksandra Gala), je vprašal, kje je. Težko so mu povedali, da tovariša Petra ni več med živimi. Takoj seje odločil, da obišče njegov tihi dom. Naslednji dan se je napotil v Logatec. Pred hotelom Krpan so ga pričakali delegacija 00 ZZB NOV Logatec, predsednik IS SO Peter Petkovšek, sekretar KOK ZKS Janez Loštrek ter žena pokojnega Petra. Po predstavitvi smo takoj odšli na pokopališče. Na gomilo tovariša Petra je položil sveže cvetje, njegova žena Pavla pa je prižgala svečo. Dolgo je strmel v gomilo, pod katero mirno počiva njegov vojni tovariš. Videti je bilo, kako Antonio obuja spomine iz vojnih in povojnih let na tovariša Petra. Medtem sta se nam pridružila še dr. Pavla Lah -Jerina in njen mož generalmajor v pokoju Milan Lah. Nato smo odšli na sedež SO Logatec, kjer mu je bila izrečena dobrodošlica.
Gospod general dr. Antonio Ciccarelli!
Zelo smo srečni, da vas lahko osebno pozdravimo in se vam zahvalimo v imenu vseh borcev, posebno tistih, ki stej jih zdravili in jim nudili zdravniško pomoč. Med NOB ste mnogo pomagali kot partizanski zdravnik že od leta 1943. Pomagali ste ustvarjati in jačati našo parti-
teh hribovskih vasi. Partizansko gibanje se jc naglo širilo, okupator se je zatekel v postojanke in jih ograjeval z bodečo žico. Izven nje je rasla svobodna Slovenija. Spomladi 1. 1942 je Tonček stopil v Lukov bataljon nato pa v Šercerjevo brigado, s katero je prehodil dobršen del Notranjske, Dolenjske ter Bele Krajine.
Zaradi svojih sposobnosti je odšel na novo službeno dolžnost, postal je
zansko saniteto skupaj z našimi zdravstvenimi delavci. Tako ste kovali bratstvo, ki ne bo nikoli-po-zabljeno, saj je bilo skovano v najtežjih dneh druge svetovne vojne. Zato ste cenjeni kot zdravnik, tovariš in komunist. Danes, ko prihajate v Slovenijo, da se srečate s svojimi sodelavci in tovariši, ste prišli tudi v Logatec, da vidite rodni dom svojega sodelavca in osebnega prijatelja Aleksandra Gala. Se enkrat se vam v imenu ZZB NOV Logatec zahvaljujem.
Dr. Antonio Ciccarelli se je zahvalil za sprejem in dobrodošlico, nato je opisal svojo pot v partizane in srečanje s tovarišem Petrom Gala ter pripovedoval, kje vse je parti-zanil. Peter je bil njegov osebni prijatelj, zato je veliko govoril o njem in predlagal, da z enominutnim molkom počastimo njegov spomin. Sledi) je krajši čas prostega pogovora. Zatem je tovariš Peter Petkovšek pozdravil dr. Ciccarellija v imenu IS SO Logatec.
Seznanil ga jc s problematiko občine, govoril pa je tudi o uspehih našega gospodarstva.
Dr. Antonio Ciccarelli je odgovoril: predsednik, ki tako pozna svojo občino, lahko upa na uspeh in bi vam želel, da iz 22. mesta po narodnem dohodku med slovenskimi občinami, pridete na 5. mesto. Mi vas občudujemo, pa ne samo Italijani, tudi druge države. Uspehi in
član VOS-a za vrhniškoomrežje.Nje-gova službena dolžnost je večkrat zahtevala, da je šel mimo Logatca v Kališe. Na tej poti je tudi padel 10. oktobra 1943. To je točno mesec dni kasneje, ko je v partizanih praznoval svoj 21. rojstni dan. Njegova smrt je zelo prizadela njegove so-borce, materi in sestri pa so dolgo prikrivali to žalostno resnico.
Anton Sparemblek
rezultati, ki jih dosegate, so ogromni. Pri vas je to mogoče, saj imate dobro vodstvo, vodijo vas najboljši ljudje, imate samoupravljanje, zato ne more biti nič drugače, kot da so rezultati iz dneva v dan boljši."
Zelo se je zanimal za položaj delavcev in njihove osebne dohodke, da je lahko sedanji položaj primerjal s prejšnjim in videl kakšne uspehe smo dosegli. Nato je Danica Ben -Gala opisala srečanje s Petrom v partizanih, kasnejšo poroko, opisala je, kako mu je prigovarjala, da je 25 strani premalo, ko je pisal knjigo. Cez kakšnih deset ali štirinajst dni se je vsedel in napisal svojo drugo knjigo. Mislila sta se preseliti v Logatec, zato sta preurejala rojstno hišo, hotela urediti atelje, vendar dela nista mogla končati, ker ga je prehitela smrt. Dr. Antonio si je šel ogledat Petrovo hišo, od tam pa se je napotil v muzej v Bistri.
Anton SPAREMBLEK
-N
POZIV
Pozivamo vse delovne organizacije in občane, da ob prazniku občine Logatec v dneh od 7. 9. popoldne do 10. 9. dopoldne razobesijo
Naša moč je v naših uspehih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zgrajena stanovanja, vodovodi, ceste, šole, vrtci, zajezitve in regulacije voda dokazujejo spoštovanja vredno zavestno moč združenih delavcev, ki so z lastnimi silami vse to v zelo kratkem času zgradili sebi in mlademu rodu ter zanamcem za lepši danes in jutri.
Z rastjo kupne moči prebivalstva pa rastejo tudi potrebe po osebnem standardu. To deloma zadovoljuje novo zgrajena samopostrežna trgovina Mercatorja ter papirnica in knigarna Lipa. S temi trgovskimi prostori, ki so bili nujnost za normalno preskrbo občanov pa še vedno ni zagotovljena celotna ponudba vseh potrebnih dobrin niti v KS Naklo in Tabor, kaj šele v drugih krajih. V prihodnosti bo treba nujno rešiti celovitejšo ponudbo občanom v prid.
Zadovoljevanje delovnih ljudi z gostinskimi, turističnimi, rekreacij-sko-športnimi ter storitvenimi uslugami pa je, čeprav je tudi na tem področju nekaj storjenega, pomanjkljivo, če že ne neustrezno. Smernice za srednjeročno plansko obdobje 1981 - 1985 predvidevajo zlasti na teh področjih temeljito preobrazbo.
Ob občinskem prazniku, ko preštevamo rezultate, dosedanje uspehe in ugotavljamo razvitost medsebojnih odnosov v socialistični komuni, moramo videti tudi perspektivo jutrišnjega dne. Veliko je še neuresničenih želja in nalog; uspešno prehojena pot pa nam je garancija, da bomo v slogi na poti k boljšemu premagovali vse ovire.
Vsem občanom čestitam k občinskemu prazniku 12. septembru.
dipl. ing. Franc GODINA
OPTIMISTIČNA SNOVANJA V PROIZVODNJI OKEN
Nerentabilnost konjunkturnih oken
Že približno 19. let se v Logatcu proizvajajo okna. V samem začetku je bila proizvodnja prava mala revolucija, saj smo prvi začeli proizvajati vezana okna na industrijski način. V vseh teh letih razvoja se je marsikaj spremenilo. Proizvodnja se je povečala za 20-krat, osvajale so se nove konstrukcije, posodabljalo okovje in površinska obdelava ter izboljšala tehnologija in povečala delovna površina za 3-krat. Danes proizvajamo kvalitetna okna, ki jih poznajo daleč po Jugoslaviji. Že nekaj let proizvajamo tudi enojno okno z izolacijskim steklom, ki smo jih letos poiz-kusno zasteklili z troslojnim steklom. Tako okno zmanjša-toplotne izgube za 70 %. Kljub dobremu programu oken, ki je vnaprej razprodan, pa se danes TO otepa z velikimi gospodarskimi težavami. Primanjkuje žaganega lesa ustrezne kvalitete.
Na prostem tržišču lesa ni dovolj, kvaliteta žaganega lesa iz domače žage pada, količine hlodov za domačo žago se tudi zmanjšujejo, cena uvoženega lesa je močno narasla in ogroža rentabilnost. Dobava ostalih reprodukcijskih materialov tudi rti zadovoljiva, predvsem pe je problem občutne rasti cen. Že sedaj plačujemo material dražje za poprečno 20 %, medtem ko smo glede povečanja cen oken odvisni od odobritve Zveznega zavoda za cene. Tako prihajamo v nelogičen položaj, da je v konjunkturi vprašljiva rentabilnost poslovanja. Vse realizirane notranje rezerve pa se ob tako
velikem povečanju materialnih stroškov povsem izgubijo.
Smo v fazi priprav na naslednje srednjeročno plansko obdobje. Programi se vedno bolj konkretizirajo. Na podlagi predvidenega dohodka planiramo nadalinja investicijska vlaganja.
Največje potrebe čutimo po posodabljanju proizvodnje, predvsem strojnega oddelka, obrata za letve, sušilnic in osvajanje tehnologije debelinskega lepljenja lesa. Proizvodnja lesenih oken bi bila s tem tehnološko popolna in zaokrožena celota.
Za zahtevnejše objekte viso-kogradnje pa razmišljamo o proizvodnji oken iž drugih materialov, ki ustrezajo tem zahtevam. Ponovno pa je verjetno tudi razmisleka vredna ideja o proizvodnji visokoodpomih profilov iz iveri in ostalih lesnih odpadkov iz obstoječe proizvodnje.
Menim, da mora biti naš pogled v prihodnost kljub trenutnim težavam veder in poln načrtov.
ing. Cveto Kovač
JUBILANTI DELA KLI
Podelitev priznanj
Delovna organizacija KLI Logatec se je tudi letos spomnila svojih delavcev jubilantov, ki so v delovni organizaciji zaposleni 10 ali 20 let. V prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so jim bila 24. avgusta 1979 podeljena priznanja; za jubilante 20-let-nike pa je bil organiziran tudi izlet na Plitvice.
Svečana podelitev priznanj je bila v prostorih OS v Dolnjem Logatcu. V kratkem kulturnem programu pa so pevci Logaškega okteta in recitatorki osnovne šole „8 talcev" prijetno presenetile zbrane jubilante. Njihov program in primerno vzdušje, ki ga je stopnjeval tudi
Pričakovanja kupcev o takojšnji dobavi ni mogoče uresničiti kljub posodabljanju transporta.
zabavno glasbeni trio, je vzpodbudil jubilante k sproščenim razgovorom in plesu. Prav gotovo jim bo večer, ko so jim bila podeljena priznanja, ostal v prijetnem spominu.
Ob letošnji podelitvi priznanj je bilo udeleženih še vedno nad 100 jubilantov, med njimi 39 delavcev, ki so zaposleni 10 let v DO in 68, ki imajo 20 let zaposlitve. Pri dosedanji razvitosti logaškega gospodarstva in možnostih zaposlitve pa lahko pričakujemo, da bo število jubilantov vsako leto manjše.
Marsikdo si zamišlja, da vztrajanje delavcev v nekem kolektivu ni nič posebnega, saj mora končno vsak delavec za svoje preživljanje nekje opravljati delo, vendar temu ni tako! Ze v današnjem razvoju občine Logatec, ki je pogojen prav z razvojem DO KLI Logatec, se delavcem nudijo različne možnosti za usposobitev pa tudi različni, zlasti boljši osebni dohodki. Prav s tega vidika pa je nemalokrat težko vztrajati v kolektivu, če se drugod nudijo boljše možnosti. Toda ni mogoče zanemariti minulega in vztrajnega dela vseh tistih delavcev, ki ne klonijo ob vsakem konjunkturnem pojavu, saj ni možno, da posamezni kolektiv izdeluje le izdelke, ki se vedno dobro prodajajo na tržišču. In če pomislimo, da je razvoj pogojen v mnogočem prav z minulim delom vztrajnih in prizadevnih ljudi, so priznanja skromna zahvala za njihovo delo in vsem, ki so vztrajali, še enkrat iskrene čestitke.
A. C.
IZVOZNI USPEHI TOZD DROBNO POHIŠTVO
Posodobitev tehnologije — kvalitetnejši stoli
Poslovanje TOZD Drobno pohištvo smo glede na zastavljeni finančni plan opravili zadovoljivo, vendar pa ne smemo pozabiti, da je delno na rezultat vplival izredni prihodek, ki ni v celoti samo rezultat našega dela, ampak je rezultat trenutne situacije. Usmeritev organizacije združenega dela v izvoz nima vedno samo negativnih strani kot si nekateri mislijo, ampak ima tudi svetlo stran. Res pa je, da imamo večje težave in zahteve pri cenah, kvaliteti, rokih, plasmajih itd. Rezultati poslovanja kažejo tudi posamezni primerjalni kazalci s prvim četrtletjem leta 1979 in primerjalni kazalci za isto obdobje leta 1978.
Fizični plan
III. 79 VI. 79
Fizični plan v primerjavi z 1978 I. - III. 79 I. -VI. 79
93% 99%
85,5 % 93 %
Produktivnost v primerjavi z 1978
I. - III. 79 91% I.-VI. 79 97%
Kazalci nam kažejo, da se stanje v TO DP izboljšuje, da pa smo se pri tem posvetili predvsem subjektivnim napakam (zmanjševanju neproduktivnih ur, izboljšanju priprave proizvodnje, kontinuirani nabavi osnovnih in pomožnih surovin, analizi nepredvidenih izostankov, ureditvi nekaterih tehnoloških delov proizvodnje itd.), vendar pa z rezultati še vedno nismo zadovoljni, saj je še vedno nekaj faktorjev, ki vplivajo na slab rezultat.
Eden od pomembnih faktorjev, v katerem vidimo izboljšanje rezultatov, je organizacija dela. Vsak v organizaciji dela mora vedeti za svoje naloge in jih tudi izpolnjevati, saj le tako bo delo v celoti teklo brez subjektivnih zadržkov.
Objektivne težave, ki nas tarejo, so predvsem:
— dobava osnovnega materiala; cene lesa rastejo hitreje kot cene naših izdelkov; kvaliteta osnovnega materiala pa pada;
— težave pri uvozu (stroji, rezervni deli);
— povečanje FIS stroškov na račun transportnih storitev, povečanje cene električne energije, povečanje vzdrževanja osnovnih sredstev;
— pomanjkanje delovne sile, povečanje izostankov zaradi boleznin. Kdor je poznal naš program proizvodnje pred 3 ali 4. leti, ko
smo bazirali v glavnem na štirih ali petih tipih stolov, in danes, ko irrfamo v proizvodnji že kakih 30 različnih stolove, da to delo ni tako majhno. Minili so časi, ko je proizvajalec ponujal kupcu svoje blago, sedaj pa se mora proizvajalec prilagoditi zahtevam kupca, to pa je prisotno zlasti na zunanjem trgu.
Naša proizvodna usmeritev gre v izdelavo zahtevnejših izdelkov, izdelkov z več vloženega dela.
Letos nismo dosegli planirane količine teh izdelkov delno zaradi tržnih razmer, delno pa zaradi tehnoloških težav, ki so se pojavile pri uvozu opreme za ureditev tehnologije.
Razvoj naše TOZD v bodoče ne bo šel v neko ekspanzijsko povečavo količin, ampak bo temeljil na zahtevnejših izdelkih in na posodobitvi tehnologije.
inž. Ljubo Mihelič
Jasna opredelitev
Z razvojem lesne industrije, ki sega daleč nazaj v predvojna in povojna leta se je tudi kovinska dejavnost razvijala vzporedno s primarno industrijo.
Sedanja TO ESO, ki je bila konstituirana lani in dokončno registrirana pri gospodarskem sodišču letos, se je razvijala iz pomožnih obratov lesne finale skozi preteklih 25 let.
Po organizacijski strukturi je TO ESO sestavljen iz enajstih delovnih enot:
- mehanična - proizvodni oddelek,
- mehanična - vzdrževanje,
- elektro delavnica,
- brusilnica,
- avtopark
- kotlovnica,
- kompresorska postaja,
- režijska delavnica,
- sušilnica,
- priprava dela,
- menza
Stroškovno se vodi vsaka enota posebej. Trenutno združuje delo v tej enoti 160 delavcev.
Težnja je, da se nekatere enote, ki tehnološko ne spadajo v TO ESO, vključijo v ostale primarne obrate.
Glavni poudarek naj bi bil v bodoče na razvoju proizvodne kovinske dejavnosti oziroma na razvoju proizvodnega oddelka.
Sama proizvodnja strojev in naprav je sedaj bazirala vključno na naročniku opreme znotraj DO KLI. Večina strojev in naprav so inovacijske narave, kajti specifičnih strojev, katere je zahtevala pri-
marna dejavnost na tržišču, ni bilo.
Glavni nosilci tega zametka so bili naši strokovnjaki, predvsem iz neposredne proizvodnje.
V bodoče bomo morali to dejavnost razvijati na podlagi lastnega
programa, ter s kooperacijskimi odnosi z nekaterimi organizacijami kovinske stroke.
Za uresničevanje naslednjega srednjeročnega plana in nalog, ki smo si jih zadali, pa brez strokovnega kadra ne bo takšnega razvoja celotne TO, kot je začrtana.
Zastaviti moramo pravilno kadrovsko politiko in izdelati načrt kadrovanja. Pritegniti moramo čim več KV delavcev-kovinarjev, ki so zaposleni v kovinski stroki izven občine. Med tem časom pa je treba vzgojiti mladi rod občanov, ki bodo v srednjeročnem planu 81-85 popolnih potrebe po manjkajoči delovni sili.
Vzporedno s kadrovsko zasedbo pa nam je glavna naloga pridobitev proizvodnih in poslovnih prostorov.
Z investicijskim programom razvoja TO ESO, ki se načrtuje, bomo ob prvi priložnosti, ko bodo finančne možnosti, začeli z novogradnjo nove proizvodne hale s poslovnimi prostori. Načrtujemo montažno halo s cca 2000 m2 ki je vključena v zazidalni načrt KLI ob cesti proti priključku avtoceste v območju med električno napajalno in elektrokoridorjem.
Pred nami so naloge, ki jih bomo začrtali v naslednjem srednjeročnem planu 1981-85. Z veliko odgovornostjo in angažiranostjo slehernega člana kolektiva moramo doseči zaželen cilj.
Marjan Gutnik
Uspeh tudi zaradi racionalizirane proizvodnje
Kljub hudemu pomanjkanju vseh vrst papirja smo v Valkartonu letošnje prvo polletje uspešno končali. Proizvodnjo plošč valovitega kartona smo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 1,5 %, medtem ko jyproizvodnja kartonskih izdelkov povečana kar za 10 %.
Letos se lahko pohvalimo tudi s povečano produktivnostjo, kije v obratu predelave valovitega kartona narasla kar za 9 %, pomembno je zmanjševanje odpadka za 1,3 %, oz. za več kot 200 ton papirja. Zmanjšalo se je tudi število plačanih izostankov Z dela.
Zastoje na reprezentančnih strojih, ki jih je bilo skupno za več kot 7000 delovnih ur so delavci doprinesli z delom v podaljšanem delovnem času - ponoči, oz. ob prostih sobotah in tudi ob nedeljah.
Junija so delavci v obratu predelave valovitega kartona dva tedna delali po 1 2 delovnih ur. Vse to je dalo končni rezultat, kakršnega v naši dosedanji proizvodnji še nismo dosegli. Celotni prihodek I. polletja je znašal 267.300.000 oz. 14 % več kot lani, dohodek je znašal 65123000 din ali 15 % več kot lani, čisti dohodek 42068000 din je večji za 20 %, medtem ko smo OD povečali za 18 %. Ostanek čistega dohodka za sklade je bil 19.665.000 din oz. 22 % več kot v enakem obdobju lani.
V kolikor bomo tudi v drugem polletju uspeli nabaviti zadostno količino papirjev, lahko pričakujemo dovolj uspešen zaključek poslovnega leta, kar nam bo omogočilo nadaljevanje investicijskih vlaganj za dograditev oz. modernizacijo tovarne.
V. H.
Nova vlaganja za boljšo proizvodnjo
V Valkartonu smo končno pred    zaključkom investicij
Vselej pripravljeni gasilci
Ne le zaradi akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti", ampak zaradi bistvenega poslanstva gasilske organizacije, je bilo letošnje leto izredno razgibano. Velja poudariti najprej občinsko tekmovanje, ki so se ga udeležila vsa gasilska društva iz naše občine; v tekmovalnih vrstah sta bili tudi dve ženski desetini iz Val-kartona in KLI. Tekmovalnemu duhu se niso
odrekli niti veterani iz Hotedršice; naravnost občudovanja vredni so bili na tem tekmovanju junija letos na Valkartonu.
V Rovtah pa je bil spomladi organiziran uspešen tečaj za „izprašanega gasilca". Tečaj za republiškega gasilskega sodnika je opravilo 18 kandidatov, za občinskega sodnika pa dva.
Na notranjskem področnem tekmovanju pionirjev gasilcev v Cerknici letos so se predstavile desetine iz gasilskega društva Dol. Logatec, Gor. Logatec in Hotedršica. Najboljše se je odrezala z 2. mestom dekliška skupina iz gasilskega društva Gor. Logatec.
1978/1979, saj bomo tik pred občinskim praznikom izročili svojemu namenu 2 novi skladiščni hali v skupni izmeri 4000 m2, kornpresorsko postajo in skladišče vnetljivih tekočin; dokončana pa je tudi asfaltna prevleka na tovarniškem dvorišču. Skupna vrednost opravljenih del znaša kar 30.000.000 din.
Te dni smo dokončno sestavili in z drugimi TOZD uskladili tudi letošnji investicijski načrt.
Pripravljamo se na izgradnjo posebne zgradbe za polnilnico akumulatorjev ter nabavo nekaterih novih strojev. Žal se bo investicija letos samo začela, aktivirana pa bo šele v prihodnjem letu. Med novimi stroji je omembe vreden stroj za izse-kovanje valovitega kartona, kar nam bo omogočilo izdelavo za nas povsem nove vrste embalaže. V planu je tudi stroj za povezovanje palet, ki bo omogočil solidnejšo nakladanje naših izdelkov, zmanjšanje števila delavcev v skladišču, posredno pa bo tako tudi povečana produktivnost. Skupna vrednost teh investicij velja kakih 24.000.000 din, pokrita pa bo s 50 % lastnih sredstev, 30 % iz kredita LB in 20 % iz kredita dobaviteljev opreme.
V.H.
Iz delovnih m-gaiiizacij
Rezultati gospodarjenja v Konfekciji
Z veseljem in ponosom proslavljamo delavci Konfekcije občinski praznik, saj je pred tremi leti bila na ta dan otvoritev naših novih proizvodnjih prostorov. Tri naslednja leta pa so pokazala, kako pravilno in pravočasno smo se odločili, da investiramo sredstva v nov objekt. Kakšno je počutje v novih prostorih, kako so se izboljšali pogoji družbenega standarda je kar težko opisati. Seveda pa bo potrebno v naslednjem obdobju posvetiti pozornost še mnogim nerešenim vprašanjem .
Z gospodarjenjem v letošnjem prvem polletju smo zadovoljni, saj so bili za razmere v naši panogi res nadvse vzpodbudni. Vendar se že sedaj zavedamo, da bo gospodarjenje v drugi polovici leta izredno težavno. Nekatere osnovne surovine so se v zadnjem času podražile tudi do 40%. Zamrznitev cen v mesecu avgustu pa nam dopušča povišanje cen naših izdelkov le za 5 %.' Tako bomo morali resnično iskati vse liste možnosti, ki nam bodo tudi v drugem polletju zagotovile vsaj približno takšen ra/ul-tat gospodarjenja kot v prvem polletju.
Ker obstoja želja in potreba po dvigu osebnih dohodkov bo to še toliko bolj zahtevna naloga. Čeprav nam jc v zadnjih letih uspelo približati osebne dohodke drugim delovnim organizacijam v občini, smatramo, da moramo še naprej težiti za tem, da se bodo razlike še zmanjšale.
Zavedamo se da jc nadaljnja rast OD odvisna od naše produktivnosti, kvalitete in čim-
Upokojenci
KTL na morju
Tudi letos je delovni kolektiv v KTL povabil v svoj počitniški dom v Ficsi svoje nekdanje sodelavce — upokojence. Prvega septembra bo tako odšlo na 10-dnevno brezplačno letovanje kar 40 upokojencev. Sredstva za letovanje so v skladu skupne porabe združile vse TOZD.
V. H.
hitrejšega prodora na vsa tržišča v Jugoslaviji pa tudi v povečanju izvoza. Težimo tudi za tem, da bi se vključili v izdelovanje bolj zahtevnih artiklov, ki jih tržišče sprejme. Že v letošnjem letu nam je v manjši meri to uspelo pri modnih izdelkih za Nemčijo. Da pa bomo tudi to uspeli kot želimo bo po-
reče primere, vendar nam to vprašanje ostaja odprto tudi v naprej, še posebno, če je treba nuditi prijavljenemu kandidatu tudi stanovanje. Zato bomo morali v bodoče temu problemu posvetiti posebno pozornost. Tudi invenstiranje v stanovanja bo neposredno vplivalo na izboljšanje kadrovske strukture.
Še bi lahko naštevali tako uspehe kot problematiko s katero se bomo morali v bodoče spoprijeti. Za to pa bodo še prilike, da bomo vas dragi občani seznanili, saj je prav, da tudi vi spremljate naše delo, uspehe in tudi težave.
Bogo Ajdič
trebno pozornost posvetiti večji usposobitvi sedanjega in bodočega kadra.
Ko govorimo o kadrih moramo povedati, da je bilo v zadnjih letih manj povpraševanj po zaposlitvi v naši delovni organizaciji. V letošnjem letu pa se je stanje bistveno spremenilo. Pri zadnji izbiri prijavljenih smo morali kar pet kandidatk, ki bi se lade zaposlile pri nas, odkloniti, čeprav so teste opravile uspešno. Priučevanju za šivanje konfekcijskih izdelkov dajemo poseben pomen, saj je prav od tega odvisna tako vključitev v proizvodnji proces kot tudi kvaliteta šivanja samega. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti strokovnemu, vodstvenemu kadru. Zato smo se usmerili po eni strani v štipendiranje tistih strokovnih kadrov, ki so trenutno najbolj potrebni, po drugi strani pa želimo izpraznjena mesta zasesti s kadrom, ki ima določeno usposobljenost in katerih rezultatih dela nam dajejo garancijo za uspešnost v našem kolektivu.
To vse pa ni tako lahko, saj se v zvezi s tem pojavljajo težave pri stanovanjih, ki jih nimamo na razpolago. Res je, da smo uspeli s pomočjo širše družbene skupnosti rešiti vprašanje stanovanj za najbolj pe-
Utrjevanje povezanosti
Obrtno združenje Logatec je po ustanovitvi v februarju letos stopilo na pot povezovanja obrtnikov in njihovih skupnih hotenj, ki naj bi v naslednjem razvoju bistveno pripomoglo k izboljšanju možnosti za gospodarnejše in boljše delo. Vsak posameznik v združenju išče seveda najprej tiste prednosti, ki so mu trenutno pomembne in ki dajo rezultate v kratkem času. Ena takšnih prednosti je bila možnost najetja kratkoročnega kredita. V zadnjem času, verjetno pa bo in mora biti tako, se začenjajo iskati tudi stvari, ki svojih rezultatov ne pokažejo čez noč, ki so torej dolgoročnejše. Seveda pomeni dolgoročnejše delo hkrati tudi organizirano, povezano delo. Temu skuša združenje zdaj dati čimveč poudarka.
Eno najbolj perečih vprašanj je vsekakor vprašanje plana razvoja malega gospodarstva v občini Logatec. Začetne priprave so bile v letu 1977, nakar je stvar pravzaprav obstala na mrtvi točki. Zakaj toliko poudarjamo potrebo po oblikovanju tega plana? Zato, da bi končno le opredelili potrebe občine in širše skupnosti po izdelkih in sodelovanju ter uslugah, ki jih obrtniki lahko nudijo. Zelo verjetno jc, da bi se ta ali oni obrtnik premišljeno in zavedajoč se podpore skupnosti preusmeril v svoji proizvodnji, če bi družba na tak način izkazala interes po določeni vrsti izdelkov ali storitev, verjetno bi se kateri od občanov laže odločil za obrtno dejavnost, če bi imel ugodnejše pogoje za začetek poslovanja, kot jih predstavlja zgolj lastna iniciativa. Seveda pa bi bil sam plan brez sredstev, predvidenih za njegovo uresničitev, dokaj žalostna podoba stanja stvari, morda še spisek želja in nič več. Tu bo moralo svoje reči tudi združeno delo.
Kolikor bolj bodo obrtniki uspeli strniti svoje vrste, toliko večji bo lahko njihov vpliv na zboljšanje pogojev obratovanja obratovalnic in dejavnosti, toliko bolj bolahko zagotovljena preskrba občanov z. izdelki in storitvami, toliko laže se bo še kdo odločil, da postane obrtnik-tvoren dejavnik v družbeni reprodukciji.
J ago
Odgovorno in ponosno
Pravzaprav gre za kratko, vendar zelo zanimivo razvojno pot delovne organizacije, ki se je iz nekdanjih obrtnih delavnic preobrazilo v podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti - Gradnik Logatec.
Svojo največjo reorganizacijo, ki je tudi določneje nakazovala razvojno usmeritev, pa je delovna organizacija doživela spomladi 1971, ko se je pripojil Sektor III iz Cerkniškega Gradišča. Odtlej seje intenzivno razvijala gradbena operativa kot primarna dejavnost, še najprej pa so se odvijale v okviru tega podjetja tudi dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Pestrost dejavnosti daje delovni organizaciji tudi svojevrstno kadrovsko zahtevnost, ki ne pozna najenostavnejših rešitev. Tako ali drugače je treba opraviti dovolj takih nalog, ki niso izrecno vabljive: gradbišča dela, komunalna dela, zlasti v kanalizaciji, pri odvozu smeti, nenavadne intervencije pri vzdrževanju vodovoda, pluženje snega ipd. Domačini se za take naloge kaj neradi odločajo, zato mora delovna organizacija iskati delavce ne le izven občinske, temveč tudi izven republiških meja. Težave, ki spremljajo tovrstne okoliščine, pa so dokaj znane: nastanitve delavcev, prehrana, posebna problematika bolniških, daljših odsotnosti zaradi oddaljenosti delavcev od stalnih bivališč itd. Tehnologija in mehanizacija bosta morali iskati uspešnejša pota do učinkovitosti proizvodnje, ki pa tudi tako in tako ni majhna, pa če omenimo iz gradbeništva le: gradnjo stanovanjskih blokov, industrijskih objektov, šol, vrtcev, kanalizacije, čistilne naprave, gradnjo vodovoda in cest.
Posebna pozornost velja nesporno dejavnosti posebnega družbenega pomena: gospodarjenje z javnimi komunalnimi napravami ob sodelovanju z uporabniki prek samoupravnih interesnih skupnosti.
Prav v tej zvezi pestijo trenutno Gradnik ravno vprašanja vlaganj v vodovod Logatec, kjer je skoraj povsem dograjeno novo zajetje, vodovod Hotedršica, kjer je investicija stekla in bo končana v letu 1980, kljub velikim težavam, ki so nastale pri kreditiranju. Zadrega je nastala tudi pri gradnji kanalizacije in čistilne naprave, kjer je zaradi zmanjšanja- kreditov tudi delo zastalo, vendar je že v avgustu bilo urejeno vprašanje denarja, tako da so tudi tod dela spet v teku. Morda je potrebno poudariti tudi to, da za naštete investicije izdeluje Gradnik vse programe, pridobiva projekte, vodi vse postopke in zagotavlja denarna sredstva iz virov, ki jih je v naši družbi možno za take namene pridobiti. Vrednosti sedanjih komunalnih naložb pa niso tako majhne, saj bo logaški vodovod z zaključnimi deli veljal letos kar 5.700.000,00 dinarjev, hotenski vodovod pa 850.000,00, kar bo namenjeno le za projekte, programe in cevovode. Kanalizacija s čistilno napravo pa bo letos veljala 9.340.000,00 dinarjev. Gradnik "je za vse te naložbe izdelal in utemeljil investicijske programe in na podlagi njih pridobil naslednja sredstva:
— lastni viri iz vodarine in kanalščine
— dotacija
1.785.000,00 din
Območne vodne
skupnosti      5.870.000,00 din
— posojilo Ljubljanske
banke 8.235.000,00 din
Pa ostanimo samo pri tem, ne da bi navajali še investicijska vlaganja v ceste, javno razsvetljavo, odvoz smeti in podobno. Na področju stanovanjske graditve je Gradnik vključen v družbeno usmerjeno gradnjo. Na „Furlanevem" ali kakor pravimo uradno: stanovanjska soseska S— 11, bodo letos zgrajena stanovanja presegla planirano število stanovanj po družbenem planu za obdobje 1976-1980. Do konca leta bodo tudi asfaltirana vsa" cestišča v tej stanovanjski soseski.
V povezavi z družbeno in zasebno stanovanjsko graditvijo razvija delovna organizacija tudi področje urbanističnega planiranja. Tako Gradnik pripravlja in organizira pripravo zazidalnih načrtov. Trenutno je izdelana dopolnitev urbanističnega načrta naselja za Narodnim domom, ki je v javni obravnavi. Ob tem izdeluje tehniški oddelek tudi lokacijsko dokumentacijo za vse novogradnje v občini in sodeluje na vseh lokacijskih obravnavah.
V zadnjih letih je dosegla svojevrsten razvoj tudi trgovina z gradbenim materialom. To dejavnost nameravamo razvijati do take mere, da bomo lahko kupcem ponudili kompleten material za gradbene namene: od peska prek pripravljenega betona do vseh drugih vrst materiala, ki so potrebni za gradnjo. V zvezi s razvijanjem trgovine, izdelave gradbenega materiala razvija delovna organi-
zacija tudi peskokop v skladu z rudarskim projektom. Glede na okoliščino, da je peskokop v neposredni bližini daljnovoda 220 KV Kleče - Divača, prihaja do občasnih zastojev del zaradi zaščite daljnovoda pred ogroženostjo miniranj. Trenutno so dela v peskokopu ustavljena, vendar se rešuje kompleksen problem, ki nakazuje dve možnosti ali izgradnjo po-'sebnega zaščitnega objekta ali delna prestavitev daljnovoda.
Za naš nadaljnji razvoj smo se odločili za naložbe v industrijski coni, kjer smo zemljišče komunalno že uredili, zgradili betonarno, dograjujemo pa prostore za železokrivnico in proizvodnjo betonskih polizdelkov.
V bližnji prihodnosti nameravamo ob betonarni postaviti tudi najbolj „hrupen" in „onesnažujoč" del proizvodnje. V mislih imamo separacijo za različne vrste peska. Naložba
bo veljala kakih 7 milijonov dinarjev.
Oris dejavnosti, ki jih opravlja Gradnik, je dokaj mimo-bežen, navedli bi lahko še to in ono. Delavce naše delovne organizacije obhaja pa le prijeten občutek o uspešnem poslovanju. Seveda, pri delu prihaja prav zaradi tako razvejanih nalog do nerodnosti, napak, ki pa ni nobena od teh storjena hote. Delamo in obdelujemo zelo občutljiva področja — dobršen del družbenega standarda, kar vse je vzraščeno v naš vsakdan, zato tudi prihaja do zelo hitrih reakcij uporabnikov naših dejavnosti, pravzaprav na vsak naš zgrešen korak.
Vselej srno pripravljeni prisluhniti dobronamernim nasvetom, pripombam, kritiki. Prav tako pa najostreje zavračamo tisto vrsto kritike, ki se neodgovorno in neustvarjalno loteva naše delovne organizacije z apriorno odklonljivimi in celo žaljivimi stališči, odklanjamo tisto kritiko, kjer se za družbenim interesom skrivajo osebni razlogi, špekulanstvo, neznanje, primitivnost in topoglavost.
Kakorkoli že ob delu se združuje z dobrim tudi slabo, želje in hotenja so vselej pozitivna. Zavedamo se, da smo tu, živimo tu, delamo tu, ne sami sebi v namen, ampak za korist družbi, v kateri živimo in s katero hočemo soustvarjati. V tem je naša odgovornost pa tudi nekaj ponosa.
dipl. inž. RAFAEL USENIK
Komunalno urejanje površin v stanovanjski soseski na „Furianovem' kjer bodo nastale nove asfaltirane poti, parkirišča in zelenice.
Vzpodbudne pridobitve v letu 1979
Na področju občine Logatec v letu 1979 vlagamo znatna sredstva, ki bodo vsekakor doprinesla k boljšemu in uspešnejšemu poslovanju gospodarstva ter zboljšanju delovnih in življenskih pogojev delovnih ljudi in občanov.
Naši največji delovni organizaciji KLI in Valkarton bosta realizirali skupno cca 52.000.000,00 din investicijskih sredstev. V KLI tečejo zaključna dela v energetskem obratu in kondenzacijskih sušilnicah. Zgrajena bo trafo postaja, ostala sredstva pa namenjajo za uvoz opreme za proizvodno-tehnološki proces.
V Valkartonu bo urejena polnilnica akumulatorjev, silosi za škrobno lepilo in nadstrešnica nad nakladalno — razkladalno rampo. Poleg tega bodo pridobljeni stroji za izsekano embalažo in stroji za pakiranje na palete.
Omeniti je treba, da so to le najpomembnejše investicije v navedenih delovnih organizacijah in da so pokrite z lastnimi sredstvi, krediti bank in dobaviteljev opreme.
Delovna organizacija Gradnik bo za izgradnjo betoname investirala 3.400.000,00 din (skupna investicija v betonarno bo 7.000.000,00 din).
Velika pridobitev za boljšo preskrbo občanov je izgradnja nove samopostrežne trgovine, ki jo je investirala SOZD „Mercator" — TOZD Dolomiti. Skupna investicijska vrednost za trgovino in poslovne prostore (za obe TOZD gozdarstvo-obrat za kooperacijo, zavarovalno skupnost Triglav, Založbo Lipa, SIS za zaposlovanje, bo znašala kakih 36.000,00 din.
Samoupravna stanovanjska skupnost namenja za gradnjo stanovanj cca 11.000.000/W din (od tega je 5.760.000,00 din kreditnih sredstev).
Sklad za izgradnjo šol in vzgojno-varstvenih objektov bo realiziral cca 12.000.000,00 din sredstev in to za adaptacijo šolskih objektov na Tratah, Lazah in Rovtarskih Žibršali ter za pridobitev zemljišča in izdelavo projektov za prizidek k Osnovni šoli v KS Tabor.
Na področju komunalih dejavnosti bo porabljenih 43.530.000,00 din in sicer:
— suha zajezitev — pregrada na Reki
— čistilna naprava
— kanalizacija
KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC
15.000.000,00 din 4.500.000,00 din 4.800.000,00 din
trafo postaja Cevka, Hotedršica, Planina — Trate, Žibrše — Rečan in obnova električnega omrežja
v Hotedršici in Tratah vodovod Logatec cesta v Laze vodovod Hotedršica telefon Laze
javna razsvetljava Logatec vzdrževanje vodotokov vzdrževanje cest
5.500.000,00 din 5.700.000,00 din 3.800.000,00,din 850.000,00 din 180.000,00 din 200.000,00 din 1.000.000,00 din 2.000.000,00 din
Vsekakor bodo najpomembnejše pridobitve v izgradnji zadrževalnika na Reki, ki naj bi obvaroval Logatec pred poplavami, vodovod in kanalizacija s čistilno napravo.
Nič manj pomembne pa ne bodo pridobitve krajanov z izgradnjo in prenovo elektroenergetskih vodov, PTT linij in posodobitvijo cestišča.
Za navedene investicije so sredstva pridobljena od Območne vodne skupnosti, elektrogospodarstva. Republiške skupnosti za ceste, delovnih organizacij, kreditov bank in samoprispevka občanov (iz tega vira cca 1.410.000,00 din).
Iz navedenega prikaza (ki pa ne daje celovite investicijske dejavnosti vseh prisotnih na področju občine Logatec) je razvidno, da bomo v letu 1979 dosegli pomembne rezultate na področju investicijske dejavnosti, kljub temu da v celoti ne uresničujemo sprejetih obveznosti, ki smo jih zapisali v srednjeročnem družbenem planu občine od leta 1976 do 1980. Če bomo hoteli v bodoče obdržati vsaj takšno dinamiko investicij, kot v letu 1979, bomo morali ustvariti več lastnih sredstev tako v delovnih organizacijah, kot na področju krajevnih skupnosti. Skratka, več sredstev kot dosedaj bo treba nameniti za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in manj za osebno, skupno in splošno porabo. V krajevnih skupnostih pa bomo morali nadaljevati poleg zbiranja sredstev s samoprispevkom, z organiziranjem delovnih akcij za vsa dela, ki jih lahko opravimo na takšen način. Dokazi za uspešnost krajanov pri organiziranju in izvedbi del v lastni režiji so vidni že v letošnjem letu tako v Lazah, Novem mestu in ostalih krajevnih skupnostih.
PEP
Smotrna naravnanost Kmetijske zadruge
Kmetijska zadruga Logatec je enovita delovna organizacija z zadružnimi in delovnimi enotami. Osnovna dejavnost zadruge je organiziranje kmetijske proizvodnje na področju krajevnih skupnosti NAKLO, TABOR, LAZE, HOTEDRŠICA in TRATE.
Območje zajema kakih 3.580 ha obdelovalnih zemljišč. V zadrugi je včlanjenih 240 kmetov in zaposlenih 53 delavcev. Naravni pogoji narekujejo razvoj živinoreje, zato je proizvodna usmeritev kmetij jasna. Kmetije se usmerjajo v prirejo mleka in pitanega goveda. Pri-
reja mleka je zadnja leta močno rastla in je v letu 1978 dosegla 740 tisoč litrov. Tudi prireja pitanega goveda narašča. V letu 1978 so kmetje oddali 843 glav goveje živine oziroma 453 ton žive goveje teže. Pri reji govedi je pomembno, da je reja volov upadla in da kmetje pitajo mlado govedo.
Na ugoden razvoj kmetijstva vpliva hranilno kreditna služba. Pri njej se združujejo sredstva iz kmetijstva in gozdarstva. V sodelovanju s hranilno kreditno službo in banko je bilo za razvoj kmetijstva vloženih 7.500.000 din v obliki kreditov.
Tako ugotavljamo, daje opremljenost kmetij s stroji zadovoljiva. Nadaljnja vlaganja bomo usmerili v izboljšanje hlevskih kapacitet in skupno izrabo strojev. Skupna raba kmetijske mehanizacije je organizirana v 8 strojnih skupnostih.
Socialna varnost kmeta se veča. Invalidsko pokojninsko je zavarovanih 20 kmetov 3 pa so upokojeni. Kmečka mladina se združuje v aktivu mladih zadružnikov, ki mu zadruga pomaga pri njegovem delovanju.
V sklopu osnovne dejavnosti je trgovina, ki zagotavlja reprodukcijski material za kmetijsko
proizvodnjo.
Za nemoteno delovanje osnovne dejavnosti, ki zahteva znatna denarna sredstva opravlja zadruga še naslednje dejavnosti: predelava lesa, destilacija eteričnih olj in transportne usluge.
V teku je investicija za izdelovanje palet. Z izdelovanjem palet bi se vključevali v delitev dela v okviru občne, izkoristili bi surovino slabše kvalitete in reševali kadrovska vprašanja.
Destilacija eteričnih olj, navidez nepomembna dejavnost, je v zadnjih 3 letih ustvarila (Dalje na 10. strani)
Boljše gospodarjenje z zelenim bogastvom
Kamorkoli se ozremo po logaški kotlini, se nam pogled zaustavi ob prelepem zelenilu gozdov, ki zavzemajo skoraj 60 % vse površine občine Logatec. Gospodarjenje s temi gozdovi je zaupano v pretežni meri GG Ljubljana, in sicer TOZD Gozdarstvo Logatec, ki gospodari z 2846 ha družbenih gozdov, Obratu za kooperacijo, kateremu je zaupano gospodarjenje z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, poleg teh dveh temeljnih organizacij gospodarijo z delom družbenih gozdov še KZ Logatec, KZ „Šora" Žiri ter Ljubljanske mlekarne.
Namen tega sestavka je, da bralcu predstavim kolektiv, ki gospodari z družbenimi gozdovi, to je TOZD Gozdarstvo Logatec, v katerem združuje delo 46 delavcev ter ima svoj sedež v
Lazah pri Logatcu. Zgodovina ustanovitve tega obrata je dokaj pestra, saj so ti logaški gozdovi takoj po osvoboditvi pripadali GG Rakek, s priključitvijo GG Postojna pa so ti gozdovi prešli v upravljanje GG Postojna do 31. 12. 1955, nakar so prešli v sklop GG Ljubljana. Zadnjo reorganizacijo je kolektiv doživel leta 1975, ko se je na podlagi ustavnih določil raz-družilo prejšnje skupno gospodarjenje z zasebnimi in družbenimi gozdovi v dve temeljni organizaciji, ki od tega leta dalje samostojno poslujeta.
Obveznosti, ki so postavljene pred 46-članski kolektiv TOZD Gozdarstvo Logatec, niso majhne, saj je potrebno realizirati predvidene količine poseka, opraviti gozdnogojitvena dela, dela pri varstvu gozdov ter
TEHNIČNI PREGLEDI MOPEDOV, TRAKTORJEV, ENOOSNIH TRAKTORSKIH PRIKOLIC IN STANOVANJSKIH PRIKOLIC
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča stnike zgoraj njem razpored
lastnike zgoraj navedenih vozil, da bodo tehnični pregledi po nasled-edu:
LOGATEC
24. septembra 1979 AVTO v Logatcu
ROVTE
25. septembra 1979 REZKI" v Rovtah
LOGATEC
26. septembra 1979 AVTO v Logatcu
od 8. do 16. ure pri servisu SLOVENIJA
od 8. do 16. ure na dvorišču gostilne „PRI
od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA
HOTEDRŠICA
26. septembra 1979 - od 13. do 16. ure pred Kulturnim domom v Hotedršici
Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih organizacijah izven občine.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC
Smotrna naravnanost Kmetijske zadruge
(Nadaljevanje z 9. strani)
prek 2 milijardi starih dinarjev čistega deviznega priliva.
Nadaljnja usmeritev Kmetijske zadruge je v uveljavljanju samoupravnih, proizvodnih in dohodkovnih odnosov.
Na podlagi takih odnosov načrtujemo v naslednjem srednjeročnem obdobju letno čez milijon litrov mleka. Z ureditvijo zbiralnic in nakupom cister-
ne za prevoz mleka želimo v celoti rešiti vprašanje hlajenja in prevoza mleka. V sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo nameravamo razvijati kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Z uvajanjem sodobnih agrotehničnih ekonomskih in drugih ukrepov pa vztrajno vplivamo na večanje kmetijske proizvodnje in zagotavljanje socialne varnosti kmeta. inž. Janez Fric
odpirati gozdove z novimi cestami in vlakami.
Za leto 1979 smo si z gospodarskim načrtom zadali sledeče količinske obveznosti:
Posek:
11.667 m3 iglavcev 1.431 m3 listavcev
13.098 m3 listavcev + iglavcev
Obnova:
Sajenje: 14,90 ha Negovalna dela: 154 ha Varstvena dela: 1455 ur Izgradnja oz. adaptacije vlak v dolžini 58 km.
Če bomo opravili vsa predvidena dela, bomo dosegli finančno realizacijo v višini 17,386.554 dinarske vrednosti. Že polletni rezultat nam izkazuje, da bodo planske naloge po količinah dosežene, vrednostno pa celo presežene. V letu 1979 bomo pri novih investicijah zaključili gradnjo poslovnih prostorov v novem poslovnem centru v Logatcu, vprašljiva pa je realizacija mehaniziranega skladišča za lupljenje lesa, katerega načrtujemo skupno z delavci KLI Logatec ter Obratom za kooperacijo Logatec.
Glavni odjemalec surovin iz poseka je KLI Logatec, kateremu po SS o dohodkovnih odnosih dobavljamo vsako leto 6.500 m3 hlodovine iglacev ter 500 m3 bukovih hlodov. KZ Logatec prav tako na osnovi sporazuma dobavljamo 500 m3 hlodov je/sm. Toliko je hlodovine, ostane nam še celulozni les, ki ga kakih 1.000 m3 oddamo v papirnico Djuro Salaj v Krško ter 1.600 m3 papirnici Vevče. Gradbeni les iglavcev se odda porabnikom v Logatcu, nekaj pa kupcem iz drugih republik. Izvozu namenjamo majhno količino cca 200 m3 ostalih listavcev slabše kvalitete, to so: javor, brest, lipa. Z vsemi večjimi kupci imamo sklenjene SS o dolgoročnem sodelovanju in pridobivanju dohodka z udeležbo v skupaj ustvarjenem prihodku, vendar so sporazumi uredili predvsem količinske okvire dobav, niso pa povsem dobro oblikovani glede na intencije Zakona o združenem
delu, nanašajoče se na delitev skupaj ustvarjenega dohodka.
Naloga formiranih poslovnih odborov je, da še letos to pomanjkljivost odpravijo ter vnesejo v sporazume nove elemente, potrebno količino vloženega dela po enoti proizvoda.
Ob svojem delu pa ima kolektiv kljub temu, da izpolnjuje vse obveznosti, ki so postavljene predenj z desetletnim gozdnogospodarskim načrtom, veliko problemov. Eden večjih je stalno upadanje delovne sile, zlasti pri sečnji lesa, saj je štel kolektiv leta 1965, ob izvajanju skoraj enakih nalog 63 delavcev, danes pa le 46, v poprečni starosti 45 let. V logaškem predelu, ki je imel nekdaj številne dobre gozdne delavce, ni danes najti mladega človeka, ki bi hotel prijeti za motorno žago ter se zaposliti pri sečnji lesa. Zaenkrat nam uspeva osip delavcev nadomestiti z delavci iz Bosne, vendar tudi ta vir usiha. Rešitev problema vidimo v postavitvi stroja za lupljenje iglavcev, ki bi prevzel najtežjo fazo gozdnega dela - lupljenje lesa. S tem bi prenesli na stroj do 30 % napornega dela. Problem pri postavitvi stroja pa je ta, da je taka investicija izredno draga, količina lesa iglavcev pa izredno majhna. Kako bomo uspeli uskladiti ta dva dejavnika, nam še ni znano, upamo pa, da bomo v doglednem času našli ustrezno rešitev.
Za vse zaposlene imamo ustrezno urejen topli obrok, za tiste delavce, ki se vsakodnevno ne vračajo domov, pa celodnevno prehrano in nastanitev v revirju Ravnik. Da bi uresničili določila SS o minimalnih življenjskih pogojih delavcev, zaposlenih v gozdarstvu, bomo s preselitvijo poslovnih prostorov v Logatec sprostili prostore v gozdarski hiši v Lazah ter del delavcev preselili v zidan objekt.
dipl. ing. Boris Opara
V
Svet mladih — zavezujoča ustvarjalnost
Po 9. kongresu ZSMS se je tudi naša OK ZSMS lotila reorganizacije mladinske organizacije. Tako smo začeli ustanavljati 00 ZSMS po KS, TOZD, šolah in tako zajeli najširši krog mladih. S tem pa je zaživela tudi prava mladinska dejavnost, ki prej nikakor ni mogla zaživeti. Mladi smo začeli aktivno krojiti naše družbenopolitično življenje, obenem pa smo se začeli zavedati kaj in kako hočemo.
V naši občini je sedaj 18 00 ZSMS, ki združujejo mlade, jih povezujejo v enotno organizacijo, ki je zmožna nadaljevati tradicije in pridobitve naše NOB.
Pri OK ZSMS Logatec imamo komisije in centre, ki delujejo na nivoju OK, čeprav ima tudi vsaka 00 ZSMS svoje komisije. Po reorganizaciji mladinske organizacije, koje dejavnost tudi široko oživela, so komisije in centri sodelovali oz. pripravili mnogo akcij, ki bi jih zdajle težko našteli. Vendar pa bi omenili le nekatere. Kulturna dejavnost je precej živahna, vendar pa ugotavljamo, da do sedaj še nismo uspeli postati aktivni kreatorji kulturne politike v Logatcu. Naše delovanje je omejeno zgolj na sodelovanje oz. pripravo raznih prireditev, proslav, gledaliških predstav, s tem pa nikakor ne smemo biti zadovoljni.
Tudi na področju informiranja smo še vedno premalo aktivni, saj smo uspeli do sedaj izdati le nekaj glasil OK, ki pa niso bila zadosti aktualna, saj mreža dopisnikov, ki smo jo razpredli po 00 ZSMS ni dovolj hitro obveščala oz. pretok informacij ni bil obojestranski.
Na področju obujanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij smo ustanovili mladinsko pohodno enoto, ki se je udeleževala spominskih pohodov in manifestacij, vendar pa smo mnenja, da bi bilo potrebno prav za to dejavnost zainteresirati več mladih.
Z veseljem lahko ugotovimo, da smo navezali trdne in stalne stike s predstavniki JLA tako na področju SLO kot tudi na kulturnem in športnem področju. Že več let pa se udeležujemo tudi tekmovanj „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Zares, na tem področju smo dosegli lepe uspehe.
Ne smemo pozabiti tudi delovanja mladih na športnem področju, na področju IPD ter na področju mladinskega prostovoljnega dela, kjer smo v zadnjih letih dosegli lepe uspehe, saj je MDB „Logaški bataljon" v zadnjih letih na MDA dosegla izredne uspehe, tako na področju dela na trasi, kot tudi na področju interesnih dejavnosti.
Po vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na mlade, ki delujejo v družbenih organizacijah
in društvih, saj tu mladi uresničujejo svoje interese. Na tem področju pa nas čaka še veliko dela, saj smo mladi tako na desetem kongresu ZSMS, kot tudi na kongresu ZSMJ, ugotovili, da moramo posvetiti veliko pozornosti prav temu področju, saj so vse te organizacije kolektivni člani mladinske organizacije.
Veliko pozornosti smo posvetili tudi pionirjem, ki vstopajo v vrste ZSMS in bodo za-
polnili vrzeli, ki nastajajo po odhodu mladih iz vrst ZSMS.
Tudi našo organizacijo čaka na področju delegatskega sistema še veliko dela, saj nikakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem, kakršno je. Predvsem se naši delegati še ne obnašajo tako, kot bi se morah, tako da še vedno ni obojestranskega prenosa informacij oz. delegati velikokrat ne izražajo mnenja naše organizacije, marveč svoja lastna mnenja. Vidimo, da bo treba tu še veliko dela, da se bo stanje na tem področju izboljšalo.
Kljub vsem uspehom še vedno ugotavljamo, da prihaja do pomanjkljivosti, predvsem "pa opažamo, da se mnogo mladih obnaša premalo odgovorno in tako večkrat prihaja do neizpeljanih  akcij. Kljub
takemu stanju pa moramo načrtovati nove akcije in s tem zajeti čim širši krog mladih, saj bi se naša organizacija le na tak način kvalitativno krepila. V mladih je treba vzbuditi in krepiti občutek zavesti in pripadnosti, s to široko akcijo pa je treba začeti že v osnovnih šolah, kajti le če bomo znali pravilno vzgajati pionirje, tudi rezultati našega dela ne bodo izostali.
Imamo čudovito domovino in prav zato, ker je naša mladost tako brezskrbna, ji moramo to tudi vračati. In ravno z delom, pa naj bo v šoli, tovarni, na MDA, doma in z zavestjo ter občutkom odgovornosti bomo nadaljevali uspehe in pridobitve naše socialistične revolucije.
Branka KUM
S pohoda mladih na III. srečanju borcev in aktivistov Notranjske.
Pri počastitvi letošnjih jubilejev so mladi nastopali na različnih slavnostnih prireditvah. Tako tudi na 1. majski akademiji.
Citata iz del Edvarda Kardelja
Oprta na moč socialistične države je naša socialistična revolucija vztrajno iskala in odkrivala lastne oblike in sredstva za demokratično reševanje specifičnih protislovij, v katerih se razvija samoupravna socialistična družba, vendar tako, da bi pri tem zares zagotovila reprodukcijo, se pravi stalno obnavljanje socialističnih odnosov na čedalje višji razvojni ravni.
Socialistična demokracija ni vsesplošna sloga in ne idiličen razredni mir: nasprotno, socialistična demokracija zahteva odkrito politično borbo proti vsakršnim ostankom preteklosti.
Filmski program
ZA OKTOBER
2. italijanska kriminalka BEL PAESE, DRAGA MUKA, režija: L. Salce, gl. vloge: P. Villagia, S. Dionisio
5. -7. angleški avanturistični STOPAJ ALI UMRI, režija D. ■ Richard, gl. vloge G. Hackman, T. Hill, C. Deneuve, M. von Svdovv
6. -7. ameriška grozljivka IZGANJALEC HUDIČA, režija W. Friedkin, gl. vloge E. Uurstin. M. von Svdovv, L.J. Cobb
9. zah. nemška drama po romanu nobelovca H. Bolla SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO, režija A. Petrovič, gl. vloge R. Schneider, M. Dravic
12. —14. zah.nemško-jugoslovan-ski western OLD SUREHAND, režija R. Reinl, gl. vloge P. Brice, S. Granger, B. Živojinovič
13. -14. jugoslovanska vojna drama OKUPACIJA V 26 SLIKAH, režija L. Zafranovič, gl. vloge B. Kralj, D. Žegarac, T. Poberžnik, B. Dvornik
16. francoska drama ŽIVLJENJE SE PRIČNE DVAKRAT, režija C. Lelouch, gl. vloge C. Deneuve, A. Aimee, C. Denner 19.-1. italijanski akcijski SAHARSKA PREVARA, režija T. Valerii, gl. vloge E. Nero, M. Constantin
20-21. italijanska drama GRDI, UMAZANI, HUDOBNI, režija E. Scola, gl. vloge N. Manfredi, M. Bose o
23. ameriška komedija ANNIE HALL, režija in gl. vloga W. Allen
26. -28. ameriški znanstveno fantastični spektakel ALEJA PREKLETSTVA, režija J. Smight, gl. vloge J.-M. Vincent, G. Peppard, D. Sanda
27. -28. ameriška celovečerna risanka SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV, režija in produkcija VVALT DISNEY
30. vzh.nemški vvestern KRVNA BRATA, režija W. VValrot, gl. vloge G. Mitič, D. Ried
V..
FILM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Poslednja dirka
Vsi se še spominjamo prisrčnega slovenskega filma o črnem psu, o otrocih, o prijateljstvu SREČA NA VRVICI. Film je pritegnil tudi v Logatcu staro in mlado. POSLEDNJA DIRKA" je film s podobno vsebino. Zakaj ravno tak film za občinski praznik? Ker govori o mladini, o prijateljstvu in ljubezni do narave, do človeka, prikazuje odnose med otroki in odraslimi, skratka pripoveduje zgodbo iz današnjih dni, ki bi se lahko zgodila v Lazah, na Medvedjem brdu, na Kalcah . . .
Glavni junak je star, odslužen konj Zimzelen. Nekoč je zmagoval na vseh dirkah v okolici, sedaj pa ga jaha mladi Zoran, ki mu oče nudi vse zadovoljstvo pri ravnanju s konji. Drama se prične takrat, ko Zoran izve, daje konjušnica sklenila prodati konja za zakol. Zoranovi prijatelji skujejo zaroto, skrijejo konja in ga pripravljajo za dirko ve-
teranov. Zimzelen seveda zmaga, tokrat z novim jezdecem - Zoranom.
Film „SREĆA NA VRVICI" ni reševal problema urbanizacije, tudi ne problema odnosov ljudi in živali v betonskih naseljih. Film POSLEDNJA DIRKA" sicer tudi ne nakaže rešitve iz tegob današnjega betonskega mesta, vendar omenja, da ljubezen in razumevanje rešita mnoge probleme, predvsem pa enakopravni in čisti odnosi med ljudmi. V filmu Jovana Rančiča nastopa mladi Vladimir Buljan v vlogi Zorana, srečali pa bomo tudi Pavla Vujisiča, Dušana Janičijevića in še koga. Vsekakor film, ki gaje vredno videti zaradi filmskih in etičnih kvalitet. Morda bomo kaj več premislili in domislili, vsekakor pa nas bo zabavala tudi prisrčna igra mladih.
Primož Sark
Tokrat pričenjam s priporočilom za film konec meseca. Pravzaprav pa ta film skorajda ne bi potreboval priporočilnih besed, saj ga pozna staro in mladi, predvsem „staro" si ga je imelo priliko ogledati pred skoraj 30 leti, zdaj pa je ponovno tu, v vsem svojem čaru. to je SNEGULJĆICA IN SEDEM PALČKOV. Čeprav je Disnev poskušal nemogoče, namreč z risbo posnemati gibe in čustva ljudi (to mu tudi ne uspeva najbolje), pa je v karikaturi ostalih likov dosegel neprekosljivo mojstrstvo, ki so mu sledili vsi ustvarjalci ameriške proizvodnje risank od Pinka Panterja do Toma in Jerryja. Ze sedaj lahko obljubim, da bomo-organizirali več popoldanskih predstav za „mlado", pa tudi večerna predstava za „staro" ne bo manjkala.
Posebne besede zasluži tudi srhljiva grozljivka IZGANJALEC HUDIČA, film, o katerem smo v Jugoslaviji govorili veliko, preden smo ga uvozili. Vsebuje pač nekatere verske ekskurze, ki so precej delikatni. Vsekakor pa ga je vredno pogledati, saj že dolgo nismo imeli v Logatcu filma, ki bi nas s svojo srhljivostjo tako nepremično zadrževal na stolih.
Za zahtevnejše gledalce bosta v oktobru na sporedu dva filma nedvomnih kvalitet. Prvega, SKUPINSKO SLIKO Z GOSPO, po romanu nobelovega nagrajenca Heinricha Bolla, je režiral Aleksander Petrovič, ki si je pridobil svetovno slavo z ZBIRALCI PERJA. Film je režiral pri nas in v Nemčiji, za glavno igralko pa je uspel dobiti izvrstno Romy Schneider. Enakovredno ob njej je angažiral tudi prvo damo jugoslovanskegai filma Mileno Dravic. Drugi film pa je znamenita komedija ANNIE HALL, režiserja in igralca Woodyja Allena. Film pripoveduje resnično zgodbo iz časa ameriškega preganjanja komunizma, ko so bili določeni pisatelji na „črni listi", nedolžni gostilničar pa jim posoja svoje ime, da pridejo televizijske igre do izvedbe. Film je prejel Oscarja kot najboljši film.
Lepa Catherine Deneuve je zaigrala v Lelouchovem filmu ŽIVLJENJE SE PRIČNE DVAKRAT. Film pripoveduje zgodbo bivše jetnice, ki skuša ponovno stopiti v življenje. Do sedaj smo spremljali usode samo moških, tokrat spremljamo kaznjenko in probleme, ki ji onemogočajo-normalno vrnitev v življenje.
V oktobru sta na sporedu tudi dva vvesterna OLD SUREHAND, kjer bomo po dolgem času srečah danes že pozabljenega ameriškega igralca Stewarta Grangerja kot junaka Divjega zahoda. V drugem filmu, z naslovom KRVNA BRATA pa srečamo jugoslovanskega igralca Gojka Mitiča, ki je uspel predvsem v koprodukcijskih filmih. K zabavnim filmom tega meseca sodi tudi italijanski STOPAJ ALI UMRI, potem ameriški znanstveno fantastični ALEJA PREKLETSTVA in italijanski avanturistični film SAHARSKA PREVARA s Francom Ncrom.
Za konec današnjih priporočil sem prihranil imeniten jugoslovanski film, ki še dane$ odmeva po svetu. Sicer je zmagovalec že lanske Pule, na cannskem festivalu so se mnenja precej razhajala, vsekakor pa je "vreden izjemne pozornosti v naši proizvodnji. To je OKUPACIJA V 26 SLIKAH. Film pripoveduje na izredno naturalističen način o prvih dneh okupacije v Dubrovniku, o dveh družinah, ki ju je zajela vojna vihra, in o ljudeh, ki sproščajo svoja živalska nagnenja ob takih svetovnih katastrofah. Film je primeren le za resne gledalce, ki bodo kritično ocenili in morda tudi v Novicah spregovorili o tem filmu. Vabim jih, da se oglase! Primož Sark
Uredništvo se zahvaljuje vsem dosedanjim sodelavcem Logaških novic, posebno pa še vsem sodelujočim v tej številki našega glasila, saj so omogočili izdajo praznične številke Novic v izredno kratkem času.
Zahvala in prepričanje v še nadaljnje trdnejše sodelovanje.
Logaške tiovice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Štefančič, delegat Gradnika, Tatjana Štirn, delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.