168
Dopisi.
Iz Goriškega. (Dutovljski župan,) Gosp. Stok je v znamenje velikih zaslug za pogozdevanje Krasa prejel zlati križ s krono. To počastenje naj bo v izgled vsem Kraševcem, da vredno posnemajo vrlega župana, in da neutrudljivo delajo na to, da Kras postane krasen. Gosp. županu pa izrekamo živo željo, da vrlo nadaljuje sicer trudapolno, vendar neobhodno potrebno in koristno delo, da si napravi vedni spomin in svojim potomcem lepi dom.    Sivi Kras more postati krasen gaj!
„Gosp. List".
Postojna — na binkoštni pondeljek. — Lepo vreme je danes toliko gostov od daljnih krajev privabilo v našo jamo, da si je južna železnica morala izposoditi vozov od bližne ogerske železnice. Lahko se reče, da je bilo nad 6000 ljudi danes v jami, med tujci največ Lahov in Nemcev; Angležev in Francozov malo. Jamska železnica, sama po sebi lepa ideja, bo menda vendar le igračica ostala za take prilike, ko posamni popotniki pridejo v jamo; tudi bo na več krajih močvirni svet železnične šine kmalu pokvaril. Ko bi bile na pripravnih krajih prenesljive klopi napravljene, da bi se trudni ogledovalci spočiti mogli, ne bi treba bilo železnice s tolikimi stroški. — Obžalovali so tudi mnogi gostje, da jama, posebno na nekterih krajih, ni bila zadostno razsvitljena; jama Pivke, kjer je dolgi most, in gora Kal vari j a delali bi nezmeren vtisek, ako bi bile dostojno raz s vitij eni. Prav svitla osvečava o tacih dnevih je neobhodna potreba; želeti pa je tudi, da se jama že ob dveh popoldne odpre v toliki gnječi. — Gostje so danes dobili jesti in piti toliko, da se menda nihče ni pritožiti mogel; a tudi vse drugo je bilo tako lepo vredjeno, da gosp. okrajni glavar Glob o čnik kot voditelj vseh naprav zasluži očitno pohvalo.
Iz Vipave 17. maja. — Dne 26. maja t. 1. točno ob 8. uri zvečer napravi Vipavski „Sokol" v čitalnični dvorani „besedo" s petjem in igro „Bob iz Kranja", v ktero vse narodno občinstvo uljudno vabi
odbor.
Iz Kranja. (Beseda stradajocim Notranjcem in Dolencem na korist), ki jo je čitalnica naša napravila s pomočjo ljubljanskih učiteljskih pripravnikov, se je vršila z navdušeno, pa res tudi zasluženo pohvalo gospodom,  ki  so izvrstne svoje moči pokazali v petji,
169
dveh govorih in gledališki burki „Pravda". Vsaka točka je bila s živahnimi dobro-klici sprejeta, krona vsem pa je bila „Zvezda", zbor s samospevom. To je posebno izvrstna kompozicija Ned vedo v a, a tudi izvrstno je bila popevana. Da bi ne bila res afrikanska vročina sinoči v dvorani in bi se zato ne bili gospodje smilili občinstvu, ne bi bili imeli miru, dokler bi ne bili ponavljali marsiktere točke. Gospodičina K. Jugovičeva, hčerka spoštovanega našega poslanca, je na glasoviru spremljala petje na veliko pohvalo. Čeravno je točka za točko programa hitro sledila, bilo je „besedi" vendar še le ob 11. uri konec; al če nas čestiti bralci vprašajo: zakaj to? moramo jim odgovoriti: za to, ker se je ob 9. uri še le pričela, čeravno je začetek bil določen na 8. uro. Pri nas v Kranj i je to že starodavna razvada, da se nekterim udom na ljubo kranjska ura vsaki večer, kedar je „beseda" v čitalnici, za celo uro nazaj potisne. Želeti bi pač bilo, da se ta specijaliteta odpravi ali pa na program zapiše: „z a Č e t e k zvečer, kedar bo vsa gospoda skupaj". Mnogi razlogi pa so menda bili, da prostorije čitalnične danes niso bile tako polne, kakor smo pričakovali glede na dobrodelni namen; poglaviten vzrok pa je menda ta, da o binkošt-nih praznikih je navadno svet na vse kraje raztresen. Opis današnje „besede", zadnje letošnje saisone, sklenemo pa z očitno zahvalo gospodom učiteljskim pripravnikom, da so tudi nam pokazali odlične svoje duševne zmožnosti in žrtovali mnogo truda za blagi namen.   Živili!
Iz Ljubljane. (Izredni občni zbor družbe kmetijske 15. dne t. m.), kterega se je udeležilo blizo 40 udov, je predsednik pl. Karol Wurzbaeh, c. kr. deželni predsednik, potem, ko so bile nektere poljedelske skušnje na njivi družbenega vrta zgotovJjene in razpostavljeno kmetijsko orodje ogledano, začel z ogovorom v slovenskem in nemškem jeziku, v kterem je posebno povdarjai važnost velike razstave, ki bode prihodnje leto na Dunaji, tudi za našo deželo v tem obziru, ako bi prav veliko naših kmetijskih gospodarjev šlo razstavo ogledat, da ondi vidijo nova dobra kmetijska orodja, izvrstne kmetijske pridelke, živino žlahnih plemen itd. in po teh izgledih potem, kolikor je mogoče, zboljšajo domače gospodarstvo.
Za predsednikom je družbini odbornik vitez Gut-mansthal  (nemški)  obširno   govoril   o   dunajski   razstavi. Popisal je na drobno, kako velikanska bode razstava  dunajska,   ki  bode   v prostorih   svojih  presegla pariško in londonsko,   ter na  ogled dal podobo dunajskega razstavnega poslopja. Potem je razložil delovanje deželne komisije kranjske  in omenil,   da  če   tudi je dežela kranjska revna, vendar hranuje v svojem nederji dragocene natorne zaklade;  njeni kmetijski pridelki so dobri, kmetje večidel pridni.    Najbolje pa bode vendar kazalo,   da  ne razstavlja vsak manjši gospodar  zase posebej svojih pridelkov, ampak da se napravi skupna razstava.    Potem iz programa dunajske razstave našteva pridelke, ki jih 2. skupina obsega iz poljedelstva, gozdarstva, vrtnarstva, sadje- in vinoreje, in ki se tedaj morejo poslati v razstavo. Naposled željo izreka, naj bi udje naše družbe začeli v svojem okrožji nabiro dobro-voljnih denarnih doneskov,   da  bi  se  po  tej poti nabral zaklad,   iz  kterega bi  se revnišim pa umnim kmetom polajšalo potovanje  na Dunaj v razstavo. Za njim poprime dr. Jan. Bleiweis besedo  (slovenski) in nanašaje se na govora predgovornikov svojih pravi,   da   bi  naše domače kmetovalce  utegnilo   strah biti, svoje pridelke in izdelke nesti v dunajsko razstavo, ki bode tako velikanska in obdarjena  s pridelki in izdelki  celega   sveta.   Vendar  naj jih vse to ne straši, kajti ozir v tudi velikanske razstave v Parizu, Lon-
donu in Dunaji lahko jim daje pogum, da se ne odtegnejo prihodnji dunajski. Zatem pripoveduje, da v veliki razstavi dunajski je družba kmetijska kranjska za skupne svoje razstave dobila 5 svetinj (veliko zlato, malo sreberno, 2 veliki bronasti in 1 malo bronasto), poleg tega pa še 4 pohvalna pisma; v Londonu je leta 1855. dobila veliko bronasto in leta 1862. tudi veliko bronasto (v Londonu so se delile samo bronaste svetinje), v Parizu leta 1867. pa 2 veliki bronasti. Po tem našteva govornik na drobno vse, kar se je leta 1857. iz Kranjskega poslalo v razstavo dunajsko, da so pričujoči udje slišali, kaj da vse je pripravno, da se pošlje v razstavo.
Glasovanje potem, kako naj se vredi to, kar kranjska dežela pošlje v razstavo, je enoglasno določilo, naj se za kmetijske pridelke napravijo skupne razstave; velikim posestnikom se v6 da pa ostane prepuščeno, da tudi sami za-se pošljejo svoje pridelke na Dunaj, — po predlogu nadgozdarja Seheyrer-a pa naj se gozdarske reči tudi zložijo v skupno razstavo. Dr. J. Bleiweis dodaja tem sklepom željo, naj bi pričujoči udje delali vsak v svojem kraji na to, da družba kmetijska v skupno razstavo dobi obilo lepih pridelkov.
C. kr. okrajni sodnik Levičnik iz Loke predlaga, naj družba kmetijska poskrbi po prijaznosti družbe kmetijske dunajske, da v veliki stiski za stanovanje na Dunaj potujoči naši kmetovalci ondi dobijo lahko stanovališče. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Ko je bila obravnava o razstavi dunajski dognana, odbornik L a s n i k namesti zarad opravil o nakupovanji pincgavskih žebcev nepričujočega odbornika in referenta JSeunig-a poprime besedo za razstavo mlekarstva, ki bode konec leta letos na Dunaji. Odbornik K. Seit-ner zagotovlja, da se podružnica kmetijska v Kranjski gori bode te razstave udeležila z ovčjim in kozjim sirom, in naj bi predstojnika podružnice bohinjske g. faj-mošter Mesar in predstojnik radolške g. Homan se naprosila, isto storiti na svoji strani. Za Notranjsko je odbornik Debevec obljubil skrbeti. —
Zdaj poroča podpredsednik dr. Costa o dopisu c. kr. ministerstva kmetijstva, po kterem ima biti novembra meseca kmetijski kongres na Dunaji, v kterem se bodo obravnala nektera organizatorična kmetijska vprašanja, enaka kongresu leta 1868., in v kterega naj tudi družba naša pošlje svojega zastopnika. Dr. Costa, ki je v zadnjem zboru tudi zastopal družbo našo v tem kongresu, je bil skor enoglasno sopet izvoljen.
Odbornik P. Kozler poroča o novem načrtu poslopja, ki naj bi se zidalo na družbinem vrtu za dostojno shrambo kmetijskega orodja in mašin, in poleg tega za pripravno zbirališče v občnih zborih družbinih. Stroški, ki so preračunjeni na 7648 gold. 66 kr., naj bi se nabrali po srečkanji (loteriji) različnega kmetijskega orodja, živinčet žlahnega plemena, podučnih knjig itd.    Zbor je enoglasno ^odobril predloge.
Na vprašanje odbornika Solmajerja, ki ima od ministerstva kmetijstva nalog izdelati zemljevid onih krajev, kjer se na Kranjskem vino prideluje, odgovori vitez Gutmansthal, da trte, ki daje vino „šilihara imenovano, nimamo na Kranjskem; trta „šilihar" se po nemški na Stajarskem imenuje „Wildbacher".
Za častnega uda družbe kmetijske je bil izvoljen c. kr. minister kmetijstva vitez Chlumetzkv, — za dopisovalne pa baron Artur Hohenbruk, sv6tnik v ministerstvu kmetijstva, dr. Amerling v Pragi, župnik Sumper v Škočjidolu na Koroškem, Folc, tajnik družbe kmetijske v Lincu.
Predsednik sklene potem sejo s željo, naj bi današnje obravnave seme bile mnogo koristnega sadii.
Knez Metternich vabi zbrane ude, naj v podporo družbine razstave koj podpišejo nekoliko doneska. To se je zgodilo in nabralo nad 200 gold.
O razstavljenih mašinah, preskušnjah nekterih plugov, in pokušanji razstavljenega vina in žganja po* vemo drugi pot kaj.
—   (Iz deželnega odbora 18, maja.) Za ljubljansko bolnišnico se je predrugačil red, po kterem se ima dajati bolnikom hrana, da bode primarjem lagleja ordinacija,   upravništvu pa lagleja kontrola.   —  Vsled
}>oročila nekega županstva, da lenuhi, ki bi lahko de-ali in si z delom kruh služili, skušajo z izmišljenimi boleznimi priti v deželno bolnišnico in v ta namen cel6 od županov hočejo imeti sprejemne liste za bolnišnico, se ponavlja ukaz bolnišničnim zdravnikom, da naj sumljive bolnike pri sprejemanji v bolnišnico prav na tanko preiskujejo in ne sprejmejo na deželne stroške nikogar, kdor ozdravljanja v bolnišnici resno ne potrebuje. — Predlogu c. kr. deželnega Šolskega sveta, da se da učitelju ljudske šole v Žalni tudi za leto 1873. iz normalnega šolskega zaklada 50 gold. podpore, je deželni odbor pritrdil.
—  (Iz deželnega šolskega sveta.) V poslednji seji je deželni šolski svčt sledečim duhovnim gospodom, ki marljivo skrbijo za poduk mladine na deželi in ondi, kjer ni moč redne ljudske šole napraviti, sami iz dobrega srca vzdržujejo šole za silo, za preteklo leto 1871. iz šolskega zaklada njihov trud povrnil s 50 gold. Ti gospodje so: Mencinger Lovro iz Gola, Tavčar Ignacij v Želimljah, Ankerst Janez v Javoru, Goriš ek France v Javorjih, Teran Janez v Zlatem polju (zdaj fajmošter v Stangi), Kuhelj Matija v Smihelu pri Žužemberku, Petrič Blaž na Selih pri Dobrnču, Volčič Janez v Podgradu (Maihau), Ra-movž Jernej v spodnji Idriji (zdaj na Selu), Rus France v Rovtah (Gereuth). Marljivemu g. Keršicu pri sv. Katarini se izreče priznanje in za leto 1872. obljubi nagrada. — Evo „Tagblatt"! 11 duhovnov, ki se iz zgolj rodoljubja žrtujejo šolstvu; imenuj nam ti zdaj svojih patronov kaj, ki so delali za ljudsko šolo!
—  (Za ustanovitev kmetijske Šole v Brslinu na Do-lenskem) je ministerstvo kmetijstva dovolilo 5000 gold.
—  (Vse, kar se je te dni o gosp. deželnem predsedniku pl. Wurzbachu) pisarilo v slovenskih in nemških časnikih, so zopet le izmišljene govorice.
—  (Okoli 1700 otrčk) je bilo birmanih binkoštne praznike v Ljubljani.
—  (Pri zavarovalni banki »Sloveniji") je podpisanih delnic vže 1584; naložene glavnice je 51.000 gold. in sicer pri štajarski eskomptni banki v Ljubljani 32.000 gold., pri hrvatski eskomptni banki v Zagrebu 14.000 gold.; pri ljubljanski založni 5000 gold.
—   (Potres) 17. dne t. m. ponoči 7 minut čez polnoči je stresel zemljo od severno-vzhodne strani proti jugu.
—  (Prvi natis g. Komeljeve knjige „Poljna sluzbai( imenovane), je — kakor iz gotovega vira vemo — ves razprodan, zato še veliko naročilom gosp. izdatelj za zdaj vstreči ne more; al to se bode zgodilo kmalu, ker se že pripravlja drugi natis; zato naj z naročbo po-trpijo, dokler se naznani drugi natis. Novica tako hitro razprodane knjige nam je kaj vesela prikazen, kajti z nekakim strahom se je gosp. nadlajtenant Komčlj izdanja omenjene, čeravno krvavo potrebne knjige lotil zato, ker delo bilo je prvo te vrste, občinstvo pa, kte-remu je namenjeno, tudi ni številno. Al izid prve po-skušnje je veselo pr>segel pričakovanje izdateljevo. Kritika Knjigi bila je častna in pokupljene so bile knjige,
170
da kranjski polk v Trientu in drugi v Dalmaciji nastanjeni polki še niso mogli vsega dobiti, kar so naročili. Tudi dragoni in lovci, kakor slišimo, in celo dopustniki so obilo segli po njej. Vse to more osrčiti izdatelja, da napreduje srečno začeto delo, in to tem več, ker so tudi odlični možje vojaškega stanu s pohvalo sprejeli prvo knjigo in jo z gorko besedo priporočali dotičnim polkom. In zopet se potrjuje starodavna skušnja: kar je potrebno in dobro, kmalu samo po sebi najde kupca.