Št. 38. V Gorici, dne 13. maja 1898. Te&tf XXVIII. Izlinjn dvakrat na teden v Štirih 1/daiijili, in si(fi \sik torek in petek, i/0 1'osinuCm1 Šti'\ilki» linijo (» ki \iKiuuno vjiujinu ujn tulijo \ »«i->j)(^ki nh< i *,t\ <» v (.on. i \ <.,ii>ki liskimi \ (.il.ivck ^ k din od S ui /j nt t i] u<> (. /\.i i oh ii dtljili |>i.«d '» > m i I n i. n n i i ti, i »i.i k m l'i[ u v i.l i |W. i.! i 1 um (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemJje stranke vsak dan od It. do 12. ure predpoldne. Dopisi noj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drage reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravništru. J J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravnistvo. ______ Oglasi in poslanica se raCntiijo po petit-vrelah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-ki-ae (J kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — > ecjo črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „fioriSfca Tiskarna« A. GahrSFck tiska in zalaga imen «ho&;-. in »Primorca* Se ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopiGili obsežnih 5 do (! pol ter stane vseletno 1 gM. SO kr. - Oglasi v *Slov. knjižni«, se računijo jio 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»» Bog in narod! ««* .Gor. Tisk«na-> A. GabrSček (odgov. J. Krmpotic) tiska in zal. Pošlo let 1. II. II T. IV. V. V L VIL VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. *ss;; tssi Lss:» 1S8G lss7 ISSS lSS«) 181)0 J SOI i8<>2 I.V.KI 18UI 181(5 181)»'. 1SU7 Deleži 1715 1110 70SO SOK) K »070 i '1SK0 15*70 101(10 3>S500 105.50 211'0() 2(5000 r,!200 ao8:io Hranilne vloge zhl ki •isto 5780 1500:' 2800:5 :{11)70 47101 5M)U0 02:::5* 77572 U1510 101)55-' 1050'.»:; 2lU02:i :ioss:'0 Pos tihi. 7855 10701) 220S7 :;i)5t8 i-5:?5:! 0555S s 1502 8ss82 101011 1 2o:i1):i 145701 P.»:>:ss0 •I0821O 41787:'. Kezorvni zaklad 2oo 11 :s 81)5 1400 2::50 :!»•»'.¦ 4«.i:;7 i>w-2 8112 1)80! ii:;;o 12S15 151)11 Promet 22020 151» i S :;0'i8:: r»7:!.".o 0:!i00 1)2>>0 1 <»::«():•» !IOi0'i 11502'.) 15.S2D5' 150!S2 255S0I 5O0801-8ls:i01 Opozarjamo, kako po malem je napredovala posojilnica prvih 10 let. Tako je bilo se 1. 181)4. prometa le gld. 150.182*17, ki je poskočil v treh nadaljnih letih na gld. 818.301*%. — V letu 1898. pa bo gotovo nad milijon prometa; hranilno vloge bodo znašale gotovo pol milijona. — Prav čudno je rodoljubu PH snu, ko pogleda, kako neznatno so rasle hranilne vlogo prva leta; a koliko vose]je, ko vidi, da v zadnjih treh letih so se kar pot rojile. Veliko je še ;«ai;ega denarja po tujih zavodih. Ta denar se rabi cesto proti nam! — Rodoljubi, spametujte se, delajte na to, da bo vsak novec vložen v slovenske zavode ! Da je naša posojilnica zadnja leta tako krasno napredovala, je zahvaliti pač v prvi vrsti modro vodstvo, skrbno in požrtvovalno ravnateljstvo, njemu !ja čelu g. dr. H. T uma t Zaslugam priznanje! — Ali tudi slovensko ljudstvo se '•odalje tesneje oklepa posojilnice^ Tako naprej! — Končno si laskamo tudi mi hladno zavest, da smo izpolnili v popolni meri svojo dolžnost in pomagali zavodu x vednim opozarjanjem nanj in z vrednim ocenjevanjem njega velikanske vrednosti za Slovence na Goriškem. To smo delali nekako po načrtu posebno zadnja »tiri lota in ne brez uspeha. Tako smo tudi mi v polni zavesti deležni veselega napredka naše posojilnice. Dosedanji udje ravnateljstva so tiskani pod bilanco na četrti strani. Soeijalno in gospodarsko vprašanje. IV. (Konec). Najbolj na meni ii^aja ideja, da se osnuje nekaka gospodarska centrala. Slovenski časopisi so že marsikaj — vodar še premalo — razpravljali, da hi so osnovalo nekako delniško društvo ?. namenom, pospeševali vele-obrli mej Slovenci. Le žal, da la ideja ni našla ugodnih tal mej nami, Ako se napravi gospodarska zveza, ho morala dotiena seveda razširiti svoj delokrog na vse slovenske pokrajine, ker snovati tako zvezo samo za Kranjsko, hi no imelo splošnega miisla. Se boljšo pa hi bilo po mojem mnenju, zasnovali samostojen zavod, kateri naj bi polom snoval podružnice, kjer hd pokaže potreba m s takim delokrogom, kakoršen hi bil haš pol robcu, ("lavni namen takega zavoda bi bil, skrbeti za pomno/.ilov narodnega premoženja, a v njegov delokrog naj hi spadalo lo; iskali sredstev, s katerimi bi bilo možno razbremenili slovenski kmetijski stan, ler posredovati nakup in prodajo izdelkov m pridelkov v interesu lega slami; varovati gmotne koristi slovenskih delavcev v domovini in izven nje; podpirati slovenske delavce gmolno in skrbeti za njih voejo izomiko. Osnoval naj hi se poseben oddelek za slučaj bolezni, onemoglosti in tarosli. Društvo naj bi dalje osnovalo samostojen oddelek, ali za življensko zavarovanje, ali pa stopilo v zvezo s kako ob-slojeco zavarovalnico, pospeševalo naj bi dalje društvo s-., .-anje obrtnih zadrug v svrlio podpiranja male obrti. Dalje naj bi društvo ustanavljalo in pridobivalo razna obilna podjetja, kakor tovarne, rudnike i i. d. v domovini in izven domovine, nakupovalo gozdove, zemljišča, sploh posestva v domovini in izven isto ter prevzemalo v izvrševanje razna dela, kakor posekovanjo gozdov, izdelovanje cest in železnic i I. d. Delokrog takega društva bi bil torej jako obširen in morda hi se zdela la ideja v eeloii marsikomu neizvedljiva. Po mojem mnenju bi bilo treba le Irdne volje in vslrajnosti — vse lo bi se lahko zgodilo. Kmetijskemu stanu bi zamogla zadruga ko-ii>.tili v prvi vrsti s snovanjem gospodarskih zadrug, pa tudi sicer bi so dalo golovo marsikaj storiti za njega zboljšanje, v prvi vr.-di tudi s prirejanjem poučnih tečajev za posamezne stroke, islotako naj bi se delovalo za zboljšanje stanja malih obrtnikov. Varovati gmolno koristi slovenskih de-lavev ler skrbeti za njih večjo izomiko, bilo naj bi .mej najvažnejšimi nalogami takega druživa. Koliko tisoč in tisoč slovenskih delavcev je razkropljenih po celem svetu, in koliko stotin se jih seli vsako lelo na vse štiri strani sveta. Ali bi ne bilo možno vse te delavce združili in organizovali ? In dalje, ali bi ne bilo možno takemu društvu prevzemali v izvrševanje raznih del, kakor posekovanjo gozdov, gradnjo železnic, cest itd.? Društvo bi dalo tako delo izvršili seveda po slovenskih delavcih in le tem bi prvič zagotovljen bil pošten zaslužek ler s pomočjo organizacije, o kateri som govoril zgoraj, tudi brezskrbna slarost. Isto, kar velja glede prevzemanja raznih del v izvrševanju, velja tudi glede lastnih podjetij, a pri obojih bi bilo treba le resne volje in vse bi se dalo napravili. Kar se tiče nakupovanja zemljišč v domovini, bi se s Icm zabranil tujcem dohod v naše dežele, a ob enem naj bi društvo nakupovalo zemljišča v drugih delih sveta, potem naseljevalo tam Slovence. Seveda bi se moglo pri tem gledali na lo, da bi so nakupilo več sveta skupaj, da bi se lahko naselilo v enem kraju večje število rojakov, Tako bi bila torej dosežena ludi organizacija naših izseljencev; dosegle bi se slovenske kolonije in slom bi bil zagotovljen pot za razpečevanje naših obrtnih izdelkov, Delokrog takega društva bi bil lorej res obširen, naloga velikanska, in morda se vidi marsikomu celi naerl neizvedljiv, loda treba ni drugega nego vslrajnosli, resno volje, in vse lo bi se lahko zgodilo. Seveda bi ne bilo mogočo začeli lakaj na veliko. Dosti bi bilo, da bi bil za enkrat narejen začetek, da bi bil postavljen temelj društvu s lako obširnim delokrogom, čeludi le z nekaj tisočaki. Ko bi bil začetek storjen, in bi bilo vodslvo v pravih rokah, bi drušlvo gotovo vspevalo, a bolj ko bi se razvijalo, bolj bi se lolovalo kakih večjih podjetij. Ko bi pa tako drušlvo močno postalo, bila bi s tem že zagotovljena boljša bodočnost, našemu narodu, bil bi postavljen temelj boljšim gospodarskim in zdravim so-cijalnim razmeram mej nami. Z eno besedo: v takem društvu jo naša narodna in gospodarska rešitev, ono bi bilo uposobno v leku nekaj desetlelij razmero lako uredili, da bi mej nami ne bilo vec socijalnega vprašanja in da bi naša narodnost ne bila več v nevarnosti. DOPISI. Ik Bril. -— S t a v a š i n s t v o županijc Kojsko v Kozani je dne 5. maja enoglasno sklenilo, da pristopi k društvu »Šolski dom" kakor uslanovnik ter vplača 100 gld. v dveh obrokih. Živio! Naprej Še druge žu-panije! Prav je, briškim nesrečnim gospodarjem pomagati s posojilnicami, da se rešijo šuznosti. Nadejamo se, da iz posvetovanj pride še do uresničbe. Most črez „Uekoa pod Dobravero je dokončan; hvala Dogu! Veliko prošenj in pritožb se je odposlalo v ta namen, a. zdaj stoji. V Brdih se močno poganjajo tudi za nove eesle; zdaj gradijo cesto, prav položno, od skladovne na Vrhovlji skozi Krasno, Višnjevek in Drnovek do drugo skladovne pod Dobravem. Ta cesta bo zel6 koristna občinstvu; zato lepa hvala tislim, ki jo pospešujejo l G r a d c n s k i. Iz Komna, 4. majnika. .Dneva nam pripelji žar". Gregorčič. — Lep majnik imamo. V narav« se je vzbudilo novo življenje. Nemški pesnik je pel: »Novo klije spet življenje, vse na novo spet se oživi*. In zares, narava se je vzbudila v novo življenje, vse je ozelenelo; gozd, travnik, polje. Vse je v cvetju; slavec poje, kos — ta narodna plica — prepeva svojo milo otožno, pa ludi veselo pesem tam v gaju v tihem mraku. Tudi v naši «melropoli» klije v narodnem obziru novo življenje. Pričelo se je danili. Ne smem sicer Irditi, da nismo narodno že zelo probujeni, a vendar ne še v isti meri, kakor bi se moglo in smelo zahtevati v »rezidenci spodnjekraškega globusa* — v lepem Komnu. Res je, da se vsak po svojem stanu trudi, kolikor mu dopuščajo moči in čas ler gmotne razmere, da deluje v prospeh napredka. A to se godi le pri posameznikih, pri omikancih; večina preprostega naroda vendar pri tem nima deleža. — Z veliko radostjo se je tedaj pozdravljala sprožena misel, da napravi tukajšnje »Bralno in pevsko društvo Lira» veselico na 1. dan maja t. 1., katere čisli dohodek bi bilnamcnjen * Šolskemu domu* v Gorici in — kateii je bil namen — vzpodbujenje narodne zavesti. In zares se je tako zgodilo v nedeljo, 1. dan majnika, kajti priredilo je omenjeno društvo kaj Krasno narodno veselico na dvorišču gospe Viktorije Bandeljeve. Tako se je izpolnila nam že dolgo gojena želja, da se v prospeh »Šolskega doma» kaj ukrene, kar se je tudi -zgodilo v veliko radost in odusevljenje vsega naroda. Lep, krasiin dan je bil v nedeljo, 1. majnika. Navadno se porablja 1. dan majnika iaislete v prosto naravo. In temu dosledno je došlo na veselico iz vseh krajev prostrane naše domovine jako mnogo ljudstva. Ves Kras je bil zastopan in došli so gosti iz Trsta. Gorice, Sežane, Tomajain od drugod, a največ je bilo vrlih Nabrežineev, s katerimi so došli tudi njih izbrani pevci z vrlim pe-vovodjem, g. Avg. Taneetom. Videli smo tudi vrle rodoljube s Proseka, tržaške okolice in vipavske doline. Tudi voditelj okoli-čanskih Slovencev, naš simpatični vitez N a- j bergoj, je bil prisoten. Hvala vsem! | Slavnostni prostor, dvorišče gospe Viktorije Bandeljeve, kakor tudi oder, so bili jako ukusno ozaljšani s smrečjem, zelenjem, maji in zastavami. Na odrovem zastoru je bila velika rudeea lira z napisom t »Dneva _ nam -pri pe 1 j i žar !> — Slavnosli, oziroma veselice, se je udeležilo nad 2000 ljudij iz vseh slojev naroda. Toliko naroda nismo že dolgo skupaj videli, kajti prostorno dvorišče je bilo nagnjcčeno. Točno ob 4. uri popoldne je pričela j zabava. Uniformovana nabrežinska godba pod vodstvom kapelnika, g. Majcena, je zasvirala nekaj patrijoličnih komadov iu J zaslor se odpre ter predsednik društva, gospod Josip Kovačič-Ivanov, pozdravi navzočo s krepko doncčim glasom, j Reči moram, da je kot novinec govoril prav ¦ dobro in s popolnim vspehom. — Po do- j vrženem govoru je godba vrlo-dobro zasvirala j »Naprej*, kar je navzočno občinstvo z vi- j harno oduševljenostjo pozdravilo. — Potem so se izvršile vse programove točke, kakor | jih je «Soča» objavila, jako ločno in dobro. Seveda bi lahko lu In tam omenil malenkostne nedostalke, pa to oprostim, ker je večina igralcev prvikrat nastopila na odru, «ki pomeni sveU. — Pesmi: «Za dom med bojni grom*, «Pomlad*, «Pogled v nedolžno oko>, «Slovo od domovine* in cBcjna pjcsma» so precej dobro peli domači pevci pod vodstvom tukajšnjega učitelja, g. Al. Sonca. Kaj dobro so peli čveterospev (Avg. Tance, 1. in Al. Sonc in Zorzi") tako rekoč v zadnjem trenutku prevzel glas prvega tenorja namesto obolelega gospoda - pevca; svojo zadačo je jako častno in v obče zasluženo priznanje izvršil. Istotako moramo se zahvaliti g. ~*evovodji, AL Soncu, pevcem in pevka.:;, osobito onim iz Tomaja (družina So n c,) ker so nam priredili lepo petje! — Čast in hvala pa vsem, ki so pripomogli k lako krasni veselici v prospeh »Šolskega doma* v Gorici! — Po odbitih stroških je ostalo 100 g Id. (sto goldinarjev), kateri se odpošljejo za «Šolski dom* na merodajno mesto. Vsa čast takemu rodoljubju! 1. dan majnika je bil tedaj za L?as slovesen dan! «Z združenimi močmi* smo se potrudili, da dobi «Šolski dom» lep prispevek za stavbo. — Ta srčna želja se je izpolnila in. tako smo radostni končali to veselico. Komenci smo častno izpolnili svojo dolžnost in «Bralnemu in pevskemu društvu Lira* moramo čestitali na lepem vspehu. — Ono društvo se je potrudilo v prpbojenje svojega naroda z jekleno vstrajnostjo. Velikega veselja presunjeni zahvaljujemo se konečno vsem udeležencem in sotrudnikom naše veselice! Naj Bog vsegamogočni blagoslovi naše in vaše delovanje v napredek našega milega nam naroda slovenskega! Kličem tedaj z našim Gregorčičem: »Dneva nam pripelji žar!» Taborski. Iz Ajdovščine. — V nedeljo, dne 15. t. m., pride vrlo pevsko društvo »Skala" iz morskega Sv. Križa v naš trg. Tu priredi isto popoludne s pomočjo ajdovskih pevcev in ajdovsko - šlurskih tamburašev koncert na dvorišču g. Fr. Bratine, in sicer ob vsakem vremenu. Vspored obeta prav mnogo umetniškega užitka. Mi od srca pozdravljamo svoje brate po krvi, kličoči jim; Dobro došli! Z bra-tovsko; ljubeznijo hočemo objeti vas, vas od vseh najbolj zapuščene, med vsemi brati od Jjutega sovraga najbolj preganjane. Tolažiti vas hočemo in navduševati se hočemo mejsebojno za svetinje svete naroda svojega, užigajoči si pogum za vztrajanje v zapričeti borbi; iz katere morajo zmagonosno stopiti pred svet sinovi SlaVeJ.' Na veselo svidenj«;! ~ |l!, AJdovci, pa pripravimo se na dostojen sprejem vrlih naših.bratov, naših prednjih straž v narodni bofbi. Naj jim bo bratski sprejem 'V dokaz, da niso sami, da" je za nJ,fn^|f ^rojna vojska bratov prisegajočili 0 Utl prapor Slave. Cujemo, da se potrebno ukrepa, da Ajdovščina odene istega dne praz- j nično odelo, da počasti dostojno narodne mučenike, kateri so bili pred letom dni vsled sovragovih spletk v železja uklenjeni, v temne ječe vrženi, kateri še imajo svojcev, ječečih v zaporih, vse radi tega, ker so branili pravice roda, jezika svojega. Prosimo tudi vrle J okoličane, da pridejo v nedeljo mnogobrojno j v Ajdovščino, da v lice /rejo tem vrlinam j slovenskega roda, da jim stisnejo bratske roke. Lokavčani, Sv. Križani, Brejci, pridite | vsi! Rihemberg, Seio, Črnite in druga sela častnega imena, pošljite svoje zastopnike! i Kranjska stran se istotako gotovo mnogošte- j vilno odzove našemu pozivu ter pribiti po- j zdravljat brate svoje. Na veselo svidenje v nedeljo 15. t. in. v Ajdovščini! IJuMjaiia, 'S, majnika I80S. — Brnika žalost me prešine, ko se spomnim domovine | — tukaj v Ljubljani; zares, odkar opazujem I to ljubljansko narodno življenje in štejem | grehe, ki si jih nalaga na svojo domoljubno vest velik del ljubljanskega sveta, me je že stokrat prijela sveta jeza in v globoki ogorčenosti sem vskliknil: »Ali je ta mlačnost, popustljivost, nemarnost, nepremišljenost mogoča dandanes, ko se je toliko svetu z a-klelo zoper nas V Gnjitobo domačih razmer čutim tem bolj, čim lepši se nam zdi vsaj iz daljave razvoj narodne zavednosti ta.M doli ob bistri Soči, kjer neustrašeno dviga zastavo Slovanslva »Soča" i t. d. I Kamorkoli se ozreš v Ljubljani, povsod »se ti tuj svet odpre"; prodajalnice imajo ali samo nemške napise ali dvojezične — koliko jih je samo slovenskih? Geto s l o- I venski trgovci imajo le nemške napise — I in časopisje, kje si ti ? In privatna agitacija, kje si ti? Berite »Sočo" in »Primorca!* Pa kaj bi ljubljanski nemški trgovci ne kazali pravega svojega lica, zakaj bi se skrivali s svojim nemštvom? Saj vrve vrste slovenskih mož in že;: • vsak dan k njim in marsikatera dama je srečna, če sliši »kfiss' die hand" — ne glede na to, da teče ta denar, ki ga nosijo v blagajne nemških trgovcev, najmanj v nam sovražno roko »kranjske hranilnice'4 ali pa še drugam! In slovensko časopisje, k j e si ti s svojo agitacijo ? Berite »Sočo!* . Pa kaj bi se ne ponašali ljubljanski Nemci s svojim blagom, saj jih več niti slovenskih konkurentov nima; kje je primeren konkurent Recknageln, Keiuli itd.? kje je elegantnejša protlajalnica otroških oblek, ki bi L•(• mogla meriti z ono nemško v »Židovskih ulicah?" Zares, trpko se mi je storilo pri srcu, ko sem hotel svojemu otroku kupiti obleko, — pa se mi pove, da ni slovenske prodajalnice! Kje si časopisje, ki bi opozarjalo na vsak pomankljaj ter bi iskalo izpolnila? Berite »Sočo" in »Primorca", ki vslrajno naznanjata nove slovenske trgovine in obrtniška podjepa v Gorici, ki so še potrebna, aH so se že ustanovila. Slovensko časopisje v Ljubljani ne izpolnjuje svojih n a r o'd n i h dolžnosti j!!! In naši narodnjaki! Najboljši so vpisani v »Cashm", kjer se kuha strup za nas, — drugi nimajo toliko zavednosti, da bi denarja svojih tašč, starih ženic, ne puščali v kranjski hranilnici, — tretji se poroča s hčerjo tukajšnjega Nemca in pri tej priliki ne upa iz-pregovorili ne ene slovenske besede med gosti, njegova »labudniea" je visoko nemška, le častili gospod župnik M a 1 e n š e k je je-dini med vsemi pri pojedini navzočimi Slo- I venci govoril od začetka do konca slovenski. — Čast vrlemu duhovniku, ki ne klečeplazi v babji oslaslnosli po preprogah tuje elegance! In to je bila poroka slovenskega uradnika! Drugi gospodje — z visoko izobrazbo — govore med seboj po uradih in po ulicah zvečine nemški ali vpletajo tujSčino med slovenske besede, kakor one Ljubljančanke, ki začenjajo stavek slovenski, končujejo pa nemški — ne premišljaje o tem, ali so tič ali miš! Gospodje narodnjaki! Vaš dobri ali še mladi znanec usoja si Vas opozarjati na to Vašo dolžnost, da z lastnimi pregrehami Ljubljani ne dajale bolj tujega lica, kakor ga že ima — zlasti po nečimernosti ljubljanskih dam L Bojkot na liste slovenske ali nemške gospe in gospodične ljubljanske, ki bivajo dolg o časa v Ljubljani, a še ne znajo slo-; venščine, — zakaj toliko priliznjenosli! Možko i odločen značaj si pridobi povsod spoštovanje! [ Kako vest more imeli oni narodnjak, ki v I svoji rodbini govori tuj jezik — ali ni sredi med ljudmi povod sam ? Ce Slovenka I pride v Gradec, vsaka se priuči brž tamošnjega I občevalnega jezika in Nemka bi se tukaj'ne? Dvajset let živi v Ljubljani, pa še ne zna slovenski — seveda, saj je ne sliši, le ljube slo-I venščine, gospodje se v svoji ženski udvor-I Ijivosti čutijo nakrat v Berlinu. To so gnjile razmere, da se Italijan v Ljubljani prej nauči nemški nego slovenski! Srce me boli, ko zapisujem ta-le slučaj! Oče gre s svojimi otroci na izprehod in govori ž njimi nemški, kakor jih je navadila mati — ko pa zagleda mene, obrne govorico slovenski — o tužna mi majka! Želim, da bi izprevidel to napako oni gospod, ki ga sicer globoko sposojeni! Kdor koli privede iz Gradca ali z Dunaja novo Nemko m je tako slab, da si ne upa uplivati na ženo, — preobračali v Slovenko je ni treba, ker bi bilo neznačajno — ali neutraliteta in slovenski občevalni' jezik, — na tega morajo pritiskati odločnejši in I iiezaslepjjeni prijatelji. Še vedno mislimo, tla je Slovenka ne-omikana, če nemški ne zna! Kaj pa, če namesto nemščine zna hrvaščino ali češčino ali ruščino? Kaj pa nam pomaga nemščina, če je nje slovenščina za nič in nje srce pusto polje? O predsodki! In slovensko časopisje ne stori nič! Boljše so »škandalozne afere" nego živahni, temperamentni opomini po »Soči" in »Primorcu", kaj ne? Z ozirotn na to je neki odličen slovenski mož, ki je za narod svoj storil več nego vsi »Narodovei", a ne stoji pri nobeni stranki zaklet, rekel, da je »Slovenski Narod" največji nemčurski list! (— Oprostite, huda sodba! Gotovo jih zbirno zdaj m i s cepcem po hrbtu! — U r e d n.). Bogokletno se mi je zdelo, ko je isti iist z blazirano onemoglostjo smešil idealizem »Soče* o kranjski »spravi8, in novega našega škofa pozdravil v svojih predalih — kot svojega nasprotnika! — Prihodnjič več! Š. S. Domače in razne nsviee. Pravila »Vipavske železnice" so potrjena /. odlokom z dne ',',0. aprila t. 1. št. It61. Veletržee ir, Fran Kalister v Trstu je pristopil kot pokrovitelj »Šolskemu domu" s 1000 gld., katere je že prejel društveni de-narničar. (Uradni izkaz doneskov za »Šolski dom" prinesemo prihodnjič.) f Jakob Obersnei, posestnik v Divači, mnogoletni naš naročnik, je umrl danes. Pogreb bode v nedeljo 15. t. m, V. I. n. m. s.! Starešinstvo v Kobaridu je tudi sklenilo, da pristopi občina kot u s t a n o v n i e a »Šolskemu domu" in plača I0O gld. v dveh obrokih tekom 'Uioga leta. — Slava! »Goriška ljudska posojilnica.* — K poročilu na prvi strani opozarjamo še na bilanco na z a d n j i strani. Številke naj govore. — Občni zbor je bil kaj številno obiskan.— Od čistega dobička se je razdelilo v dobrotne namene: 200 gld. »SJoginitn zavodom", 25 gld. istim za knjižnico, 50 gid. »Sokolu" za telovadno in glasbeno orodje. — Posojilnica je pristopila kot pokroviteljica »Šolskemu domu" s 1000 gld., katere plača v štirih obrokih. Novo ravnateljstvo je sestavljeno takole: ravnatelj dr. II. Turna, njegov namestnik di. Fr. Kos, denarnica!' Andrej Kopač, tajnik Mirosl. Preinron, preglednik Kratijo Ferfila. — Nadzorstvo: preitsednik dr. Aloj. Frauko, tajnik Andrej Gabršček, udje dr. Andr. Lisjak, prof. Ivan Berbuč in Ivan Dekleva. — Vse stare določbe o deležih, hranilih in posojilih veljajo tudi zanaprej. Nepotreben odpor je vzbudil »P. L." med Lahoni z nasvetom, naj bi Slovenci svečano sprejeli novega kneza in nadškofa ob dohodu v Gorico. ,Oorriere" že poživijo mestni zastop, naj se upre itd. — Nepotrebno je bilo prvo, kakor je drugo. — Slovenci bi naredili novemu nadškofu, ako bi ga oduševljeno pozdravljali kot svojega moža, It? krivico in pa sitnosti z Italijani, katerih ni zaslužit. — Zato je pač najbolje, ako ne uprizarjamo prav nič izrednega, marveč prepustimo sprejemanje tistim, katerih se v prvi vrsti tiče, bodisi vsled dolžnosti ali utjudnosti. ^Zavarovanje goveje živine". — Z ozirom na notico v zadnji številki »Prim. Lista" od dne 10. t. m. javljamo, da so se vložila pravila »Z v e z e d r u š t v a z a p r o m e t, r e j o i n z .'• v a r o v a n j e ž i-v i n e* pri c. kr. namestništvu v Trstu, da jih potrdi. Slednje je pa ista vrnila ", odlokom z dne 17. februarja t. 1. št. S MG. Proti istemu se je že napravil ulok in upamo, da bodejo pravila v kratkem potrjena, na kar začne zveza svoje delovanje. — Upamo, da bodo gospodje s tem naznanilom zadovoljni in da bodo tako rešeni skrbij o snovanju take »Zveze", ki je delala in morda bo še odboru velike preglavice. — Dostavljamo, da rešitev je bila — n e m š k a. To bo morda grofu Thunu zopet le »posamičen" slučaj! Laška šola v Podpori. — Številke naj govore? Komisija je dovršila svoje delo! Naštela je le — *') za šolo godnih otrok, od teh so le — 3 domačini, drugi po večini iz Italije! — Dokazalo se je tudi, da ta-mošnja laška učiteljica je kar sama podpisovala, ne da bi stariši za to vedeli. — Kaj bi počeli goriški harlekini v mestni hiši, ako bi slov. učitelji kaj takega počeli? Gotovo bi zagnali strašen vrišč, in bi učitelji imeli disciplinarno preiskavo s posledicami na vratu. Povodenj r Ftirlattiji. — Koncem aprila je Soča silno narasla in planila čez bregove. Toda večje nesreče je zabranila hitra pomoč, katero so prinesli državni inže-j nirji in na državne slroSke. Delalo je nad | C00 ljudij; prvi stroški so znašati nad 5000 gld., a treba jih bo vsaj še 25.000 gld. — Za ta denar bodo pač gledali proti Dunaju, drugače pa bodo gledali v T u r i n, kjer je velika splošna ital. razstava v proslavo revolucije »contro Io slraniero". Trgovina z želczjem v Gorici. — Opozarjamo, da nekateri lahonski trgovci so poslali na deželo — toda ne v Furlanijo! — nekaj znanih barab, da bi ondi rti vale proti novi naši tvrdki in sprejemale naročila za Lahe. - Pričakujemo, da naši ljudje ' posvetijo tem ljudem, kakor zaslužijo l Novo društvo Omnibns. — V Gorici smo imeli doslej društvo «Omnibus» ali ¦Tramvaj» (!), kateremu je na čelu g. Ušaj. Veliki vozovi so redno vozili med Kornom in kolodvorom, ob nedeljah in praznikih tudi v okolico. — Ali zdi se, da našim lahonom to društvo ni bilo dovolj lahonsko, zato so ustanovili neko drugo društvo, ki ima malo manjše vozove. Ker so vozovi novi, so tudi lepši, — Ali to naj naših Slovencev nič ne moti! Svetujemo jim, naj ostanejo lepo pri starem društvu. — Od novega društva pa pričakujemo, da ne bo sililo v slovensko okolico; vozovi — narejeni nekje v blaženi Italiji — bi s* utegnili okužiti, potem jih bo moralo pošiljati razkuževat v Rim. Voz s senom zgorel. — Neki voznik iz Ročinja je peljal 0. t. m. seno v Gorico. Vsied razbite svetilke se je seno vnelo in v hipu je bil ves voz v ognju. Voznik in pomočnik sta se opekla. Konje sta rešila. Seno je zgorelo in voz tudi. Na Ljiibtišnjem izvršuje slikarska dela v cerkvi akademični slikar, g. Ivan-G rob ar, znan slovenski umetnik. Prav, da je tamošnje cerkveno predstojništvo izročilo lako delo Slovencu. Naj bi je posnemala tudi druga cerkvena predslojuištva v tem pogledu. Na vseh poljih imamo svoje ljudi, pa vendar še ponekod rajši podpirajo tujce. Iz Jelšan smo dobili dopis, kateri nam pripoveduje, kako na lep način se je tam vršil pred kratkim sveti misijon. Očetje misijonarji so prepovedovali in spovedovaii neprestano, njihovi nauki so se zasadili globoko v srca poslušalcev, ki so so končno ginjeni poslovili od čč. očetov misijonarjev. Pošta v Avčali (laško Auzza!) nima naročilnih nakaznic poleg nemškega tudi s slovenskim tekstom, temveč samo »Auflrags-Poslamveisuug". Sedaj, ko oddajamo poštne plačilne naloge, bomo imeli priliko videti, kako so naši poštni uradi na deželi preskrbljeni z dvojezičnimi tiskovinami. Vse take, kakor pošla v Avčah, bomo prijavljali, da svet izve, kod se naši Ijudj" še ne brigajo za ravnopravnost slovenskega jezika. Nekaj za naša županstva ob laški meji. — Nekdo nam poroča: Da uradi pri nas vsiljujejo strankam laščino, to je že stara in pri obstoječih razmerah kaj iimljiva reč, ali da slovenska županstva n. pr. vabila, plačilne naloge itd. v luščiui pisane, sprejemajo, tega ne moremo umeti. V Rrdih je nedavno dobil neki posestnik od županstva laški plačilni nalog o. kr. davkarije v Kormiuii. Moža je to jezilo. Šel je v Kormin na davkarijo ter zahteval slovenski račun za to, kar ima plačati, ker Jaščiue ne razume. In res so mu brez obotavljanja vslregli. Torej slovenska županstva, nikar ne sprejemajte za svoje ijudi laških vabil itd., temveč zahtevajte vse v slovenščini. Le po tej poti pridemo naprej na lestvi ravnopravnosti! Kaj to, če se vam hlinijo s »podešla" o raznih prilikah za vsako drugo besedo. Pustite to, pa bodite skozi in skozi slovenski župani! Naša priloga. — Danes smo priložili povsem točen železniški urnik prog Ko r m i n-Trst z naznačeuimi zvezami do Budapešta, Dunaja, Zagreba »n Reke na eni strani ter na drugi z vsemi programi v Italiji. ~ Ta urnik naj se pilepi našemu glavnemu lepaku. - Opozarjamo, da vlaka št. 1006 in 1015 sta n o v a. Pri drugih so neznatne spi omembe. — Večerni brzovlak št, 1001 bo vozil tudi v poletnih mesecih. Glavni naš lepak z vsemi poštnimi, pa-roplovnimi in železniškimi zvezami izide v juniju, ker takrat bodo razne spremembe. — Opozarjamo na to priliko n a š e trgovec in obrtnik e, da naročo svoj oglas v o b r o b k u lepaka. Radodarni doneski. Za »Slogo": Prejelo upravništvo: Narodna taksa v i Ajdovščini I gld. — Dr. Turna 5 gld., katere je sprejel od grgarskega skladovnega odbora za odvetniški nasvet. — Po položnici: V i kari j Ivančič, poverjenik v Srpenici, 12 gld. (Prosimo podrobnosti). — Renčan na Dunaju j 2 gld. Za »Sobici dom": Župnik Josip Poljšak iz Prvačine daljni ' obrok ustanovnine 20 gld. — Jurij Mose, trgovec v Gorici, daljni obrok ustanovnine | 10 gld/ — Gospica Ana Pavšič, učiteljica v i Ročinju, nabrala med Ročinjci pod geslom: «Zrno do zrna pogača, kame.i do kamena palača i 15 gld. (K temu znesku so pripomogli sosebuo nekateri rodoljubni Ročinjci; n. pr. po 1 gld. gg.: I. Leban. Fr. Stanič: po 50 kr. gg.: L. Pavlin, Ant. Ipavec, Andr. \ Strgar, And. R diolin, Ant. Dugar, And. Cargo in go-;pi A. Leban ter A. Perše.) — i V krčmi pri Bolafiju v Vrtojbi 02 kr. ~ V I krčmi pri županu v Vrtojbi G2 kr. — V j krčmi pri Balističu 71 kr. — Slovanska I mladina v Kopru gld. 2*05 — Proslavljajo poroko g05pii,e Viktorije Bizjakove iz Dorn-berga z gosp. Al. Delkinom, c. kr. poštnim asistentoi , v Gorici, zložili gostje gld. 5"50, I k temu dodal oče Bizjak še 5 gld. Skupaj gld. 59-50 — (Koliko so požrli z a in o r e i, j izkažemo prihodnjič!) Gostje pri belem zajcu, obžalovaje, da urednik «Soče» ni bil navzoč., zložili za telovadno orodje »Goriškega Sokola« gld. 3'07, k temu dodal g. Sajovec 2 gld., skupno gld. 5-07 Društvene vesti. »Slovenska Čitalnica" v Gorici pri-' redi v soboto dne 14. maja 1S9S. drugo pomladansko »Besedo" s tem le vsporedom: 1. »Pjevajmo", ugtasbil Ant. Foerster; poje moški zbor. — 2. »Vzlet", uglasbil Nikolaj CIaus; dvospev za sopran in alt s spremlje-vanjem na klavirju, goslih in harmoniju. — 3. Fantazija za gosli in klavir, uglasbil G. Beiiot. — 4. .Odvetnika,pa kmet", spevo-igrica za tri moške glasove in klavir, ugtasbil; Fr. Sehubert. — Osebe: Prvi odvetnik (tenor I.}. — Drugi o ivetnik (bas). — Kmet Sempronian (tenor II.). Godi se v pisarniei drugega odvetnika. — 5. »Mornar veslaj", uglasbil Fab. Zvonaf; poje ženski zbor s spremljevanjem na klavirju. — G.. „Slayenske._J narodne pesni", harmonizoval in za koncert priredil Mat. liubad. — 1. »Sloji, stoji, tam Beligrad". Moški zbor. — 2. »Ko b' sodov ne b' lo". Moški zbor. — :*. »Zmiraj vesel", Moški zbor in bariton-solo, — 4. »Lovska*. Moški zbor. — 5. »Je pa davi slan'ea pala". Mešati zbor. — G. »Prišla je miška". Mešan zbor. — 7. »Luna sije". Mešati zbor. 8, »Bratci,' veseli vsi J* Mešan zbor. — II. »Ljub'ca. povej, povej!" Mešan zbor. — 10. »Škrjančok poje, žvrgoli*. Mešati zbor. -™ 1, Ihto za klavir iti harmonij iz opere »Prodana nevesta!" B. Smetane, priredil J. L<"nv. 8. »Danici", uglasbil dr. Gust. Ipavec; poje šesternglascn m»šan zbor in bariton-solo. ~- 0. »Ženski jok". Igra v enem dejanji, poslovenil Val. Mandelc. - Osebe: Dagarin. • Lucija, njegova žena. — Albert Podvinskt. — Klottlda, njegova žena. - Kilian. strežaj v holehi. Godi se v Baden-u. — Pridelek ob 8. uri in pol zvečer. — Vstopnina za društ-veniko in nedrtišlvenike 20 kr. Sedež v 1. vreli 40 kr„ v H. vrsti 30 kr.. v III. in IV. vrsli -20 kr., na stolih 10 kr. Vstopnice, listki za sedeže tu besede k »Odvetnikoma- in kmetu" (te po )! kr.) bodo tia prodaj med tednom pri čuvaju v Čitalnici, na večer »besede* pa pri blagajnici. -- Cisti dohodek je namenjen v pokritje stroškov za druUveue glasbovitte. — K obilni udeležbi vabi prav uljudno O d 1> o r. 1/Jet kolesarskega društva „GorU'a*4 bo nedeljo 15. t. m. v Kanal ob 2. pop. Odhod z Goriščeka. Odbor »Slovenske frfuliilcr" v dol. Vvtojbl vabi vse ude k rednemu letnemu i ...''tiemu zboru, kateri bode v nedeljo, dne 15. maja t. I., ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Razgled po svetu. Nemiri v Italiji. - Kralj 1'mberlo je na Javnosti povodom petdesetletnice prvega italijanskega državnega zbora dne 8. t. m. jako obžaloval prevrat v Milanu ter izrekel nado, da bo stal državni zbor lesno na njegovi strani v obrambo domovine. Vlada je poklicala drugi del rezervistov iz leta 1S73. in en del i/, iela 18/4. ]od zastave. Ko so se zbirali rezervisti v M o u z i, jim je ljudstvo hotelo preprečiti odhod v vojsko. Spoprijeli so se trdo iako. da je mnogo oseb ranjenih in tudi nekaj ustreljenih. Vse podrobnosti o prevratu v Mibtm niso znane. General B a v a B a v. c a r i s je baje vladi brzojavil, da je prevrat pri kraju ter da je gospodar Milana. Po tovarnah so neki spet pričeli delati. Prevrat se razširja. V Napolju so bili velikanski izgredi. Gradili so barikade, vojaštvo je bilo primorano streljali. Razglašeno je izjemno stanje. Zato ni od tam povsem točnih poročil. V Milanu je redarstvo zaprlo socijalno demokratične poslance T u r a t i j a, B i s-s o 1 a t i j a in C o s t o, kateri so po njegovem mnenju prouzročitelji prevrata. 10. t. tii. so bili zopet krvavi izgredi " Milanu. Zaprli so kar 2W oseb. Pri neki ženski, ki je bila baje v zvezi s soeijahnmi demokrati, so našli načrt prevratu in uprizoritelji prevrata so tteki dogovorno postopali s somišljeniki po drugih mestih. Vojaštvo v Milanu zaseda vse prometne ulice, gledališča so zaprli. Brzojavni in poštni urad ne moreta poslovati. V L o d i j u stoji več polkov vojaštva pod generalom P e 11 o u x-om. Poročajo, da je zaprt ludi urednik lista jOsservalore Callolico", sloveči Don Albe-trario, list pa je ustavljen. Dve sto izgred-tiikov je udrlo v neki samostan ter se tam zaprlo. V Padovi so zaprli več socijalistov. Tudi v Gonzanu m Po n te deri so bile radi draginje kruha demonstracije. Prišlo je do boja med ljudstvom in vojaštvom lor je bilo ubitih nekaj oseb. Časnik »Tribuna" oslro prijemlje one žlv»je, ki sejejo nemir med ljudstvo, »Opi-nione« pa poživlja vse stranke k slogi v teh žalostnih trenotkih. Takega prevrata v Mit a n ti ni bilo od leta 1848., atačas je šlo vse proti Avstrijcem. Nauduševalo se je vso za novo ustavo, katera je pa tako slabo gospodarila tekom petdesetih let, da se je moralo ljudstvo upreti, in sicer radi gladu. Kruha ni, to je bil tisti obupni klic naroda do merodajnih člniteljev, 8,1 ti ga niso poslušali in končno je nastal prevrat. Pred petdesetimi leti vrisk v Milanu za zjedinjeno Italijo, danes pa glad in prevrat, italijanska država je zapravljala po nepo-itebi denar za vojno v Atrikii upravo njeno razjeda že toliko časa korupcija Crispijevit, za narod pa se ni nič storilo. Pač, ti imenitni gospodarji preblažene Italije so pobirali od ¦žita izredno visoko carino, pomanjkanje žita pa je podražilo moko in kruh in te užitnine so ljudstvo, ki nima skoro nikakega zaslužka, spravile do prevrata. To je lepa velesila, ta blažena Italija, ki tako gospodari, da jej narod strada. Sicer so jo smatrali že dlje časa le tako iz navade za velesilo, gnjiloba v notranjosti je bila že kolikor toliko znana — ali od sedaj naprej ;m mogoče več prištevati, jo, takim. ¦ Oj, vi naši lahončki, leTmejte jo svojo »Italio unilo", le ponašajte se ž njo, da se vam bo smejal ves svet! — Kruha, kruha, »altro ehe Italia unita!" V Napolju so dne 10. t. m. napravljali izgrede dijaki, ki so silili delavce, naj opuste delo v tovarni L u c a. Redarji so jih razgrnili. Tolpa okoli 700 ljudi j je v pristaniškem predmestju podrla 2 tram\vay-voza ter skušala napraviti barikade, ali se je morala vojaštvu umakniti. Ta tolpa pa se je spet zbirala tu in tam po raznih ulicah, metala kamenje na vojake, v .sled cesarje bilo ranjenih .ečoseb in jedua nbib. Ljudstvo je zažgalo ludi neko bolnišnico. Tudi v okolic: je bilo mnogo izgredov. V Milanu so zaprli tudi okoli )10 m e n i h o v. Iz Rima poročajo, da so v L u i n u šli delavci na magistrat ter zahtevali znižanje cen za kruh, kar se je tudi storilo. Hoteli so udreli tudi v vojašnice in v jeltiišttice. Redarji in ljudstvo so se spoprijeli iti bilo je nekaj oseb ubitih in več ranjenih. V M e s i n i se je zbrala tolpa žensk in otrok, ki so zahtevali odpomoči. Poskušali so polastili se raznih prodajaluic. Vojaštvo je izgrednike razgrnilo. Uslužbenci na železnicah v Milanu so ustavili tlelo. Delavci tovarne 1 lyessy v B r e v i so storili istotako ter se napotili — več tisoč — proti Milanu. Razstavo v T ti r i n u so hoteli zažgali. Kralj si ne upa odpotovali nazaj v Rim. V Milan sili ljudstvo od vseh stranij. Vojaštvo se mora bojevati z ljudstvom neprestano. 10. t. m. je bil boj vojaštva z ljudstvom, med katerim je bilo okoli' |(M)0(?) dijakov iz Pa vije, ki so se bližali Milanu. Ljudstvo je v eeloli proti vojakom in baje eelo menihi streljajo (?) na vojake ter hitj-skujo ljudstvo proti njim. Vojaki so zasedli vsa važnejša mosta v Milanu, tako tudi kolodvore.' Poročajo, da je število mrtvih 500 in ranjenih okoli 2000.' Laški delavci se gibljejo vsled nemirov ludi drugoili. Tako so imeli v Z u r i c h u, B e r n u in L a u s a u n u shode, na katerih so sklepali, da odidejo takoj v Italijo pomagal bratom. Špaiislio-amerlsliji vojna. — .letina ameriška križanca in jedna velika lorpedovka sta skušali priti skozi kanal pri Gard ena s ter sta streljali na Iti španske ladje. Po pol ure trajajočem boju se je baje posrečilo španskim ladjam, da sla se morali ameriški umakniti. S Pfirlorika se poroča, da so ameriške ladje preganjale špansko ladjo »Patilino", kateri se je pa vendar posrečilo dospeti v varno pristanišče. Ameriško brodovje namerava Porloriko blokovati. V bližini so videli neki tri sumljive ladje. Na K u b i se je bojevala ameriška lorpedovka »'NVinsioNv* v nedeljo s tremi španskimi liidijami pri Ca rde nas ter je jedito uničila. »\Vins!o\v* baje nima nikake izgube. S P o r t o r i k t; poročajo, da pričakujejo tam Španci brez strahu napad Amo-rikaitcev, O nazn uijeni blokadi ni ne duha ne sluha. S F i I i p i n naznanjajo, da odplujejo v varstvo lamošnjih nemških interesov i bojne ladje v M ;> " • 1 o. Sktbelo se bo za varstvo Nemcev kar najbolje, ali v sedanje razmere se umešavati, ne kaže. Ameriški admiral D e w e y poroča, da postajajo ustaši pri Manili nevarni, ker se odtegujejo njegovemu, kakor ludi nadzorstvu Špancev. Angleška kolonija v Manili je predložila De\vey-u spomenico, v kateri mu slika svoj kritični položaj, ker ljudstvo Irpi lakoto. Pred Manilo stojita tudi dve angleški bojni ladji, jedna japanska in jedna francoska križariea. Špansko-atlantiško brodovje jo baje dospelo v Kadiks. Tam se je izkrcalo moštvo oklopnice »P e 1 a y o" in nemške križarice ,01 denburg", katero je, premenivši si kape, korakalo po mestu. Ljudstvu je U> jako ugajalo. Ker se K i n e š k a drži nenlralno v vojni, so Amerikanci poklicali nazaj ladjo ilioiiocacy» iz Shanghai-a; ladja nosi mnogo živeža in streliva. Na Špa .skent se v zbornici zastopnikov pritožujejo radi obsednega stanja po nekaterih krajih, posebno v Barceloni. Ako bi časniki napadali vlado, hočejo jih baje uničili. Vlada namerava razširiti obsedno stanje čez celo Špansko ler kar najstrožje postopali proti vsem pojavljajočim se nemirom. V Bazi so bili izgredi, pri katerih je bilo nekaj oseb ubitih in več ranjenih. V A i t c. a n It so bili 10. t. m. izgredi radi draginje kruha. Izgreduiki so zapalili eolninske" urade ter oropali žitne zaloge. Iz Tanipe je odplul dne tO. t. m. transportni parnik ameriških vojakov na Kubo. Vest, da je bila večja bitka pri otoku ' Porloriko, se od španske strani zanikuje. Verjetno je, da zadnje dni ni bilo ne v Atlantskem in tudi ne v Tihem morju nikake večje bitke. O bitki pri Manili so prišle podrobnosti na dan. Španci imajo nad 200 mrtvih, ranjenih pa od 500 do 700, med tem, ko od Amerikancev ni nikdo padel; ranjenih je samo 8 oseb. Španci so se borili hrabro, kar dokazujejo najbolje kroglje, katere so zapodili v ameriške ladje, Amerikanci pa so želeli maščevali ladjo »Maine" in za to so napeli vse svoje moči, da uničijo Špance. S klicem: »Spominjajte se ladje »Maine" so se bojevali Amerikanci ter dosegli popolen vspeh. Dve španski ladji sta zgoreli in jedna se je potopih., druge pa so vjeli Amerikanci. Dne l. maja ob V2l uri je padla z ar: .nala v Manili španska zastava in pokazala se je bela. Ukaz zapovodnika De\vey-a je glasil, špansko eskadto vzeli ali pa uničiti, in zgodilo se je ločno po ukazu. Na K u b o v varstvo avstrijskih podanikov je odplula danes iz P u l j a bojna ladja »Kraljica in cesarica Marija Terezija*. Neka španska ladja, kakor se poroča izGibral-t a r j a, se je potopila vsled grozne eksplozije. V Španiji se majejo tla dinastiji; Don Caric s ima baje mnogo upanja, da zasede preslol. Vsled poraza Špancev pri Manili skušajo bitje diplomaličnim polom uplivati na nje, da opuste nadaljnje vojevanje; plačajo naj Auterikancem odškodnino in pre-pusle Kubo, ker se neki ne splača nadaljevali vojne. po slovanskem svetu. iz Opatije. — Predvčerajšnjim sla se šesla tu Ferdinand, knez bolgarski, in N i k o I a. knez črnogorski. Nikola je odpotoval v London. Umri je na Dunaju nagle smrti državni poslanec, dr. Gustav vitez \V i e d e r s p e r g, člen konservativnega češkega plemstva. Zadela ga je kap. V Banjaluki je izdihnil svojo dušo bivši vojvoda črnogorski, Vrbi c a, v starosti (1)1 lel. Pobegnil jo s Criiegore in se podal v okrilje Avstrije. Zadnji čas je zadobil po-miloščenjo in dovoljenje, tla se sme vrniti v domovino. Hrvaški ban liliiien-Hcdervarj je dobil od kraljeve kurijo na svojo ničnostno priloži.c v zadevi Lrlelovi, — o kateri smo obširneje že pisali odlok, s katerim potrjuje sodbo prvega sodišča, ki je dalo Er-teltt prav, tla j«! Khuen-lledervary •— goljuf. Erlel je torej jasno dokazal nepoštenost hrvaškega bana, kateri pa kljubu temu še vedno sedi na svojem prestolu. Pa, pod ma-djarsko vlado je vse mogoče! Volitev župana na Reki. •— Dne 28. pr. m. je občinski svet izvolil županom zopet Mity lamlerja. Ko ga je guverner v seji vprašal, ako priseže na nove madjarske zakone, je izjavil, da tega ne stori, vsled česar je guverner razpisal novo volitev župana. Ta se je vršila dne '.h t. m. Izvoljen je bil zopet M a y I a n d e r, ki je pa guvernerju odgovoril baš tako, kakor prvikrat. Na to je guverner zopet razpustil mestni zbor. Madjari, Matija ri! Oeški »Sokol" namerava priredili o binkoštnih praznikih v Beroliuu, kjer živi velika češka kolonija, slavnost. Nemški listi n.t Češkem pa hujskajo že sedaj na vse mogoče načine, da bi preprečili to slavnost, češ, da Berolinci vendar ne smejo mirno gledati, da bi se v glavnem mestu nemškega cesarstva uprizorila gottba proti Nemcem. Na višji dekliški Soli v Ljubljani pričuo s prihodnjim letom poučevali hrvaščino. »Slov. List* dostavlja, da je to menda njegov vspeh. Naj bo kogarkoli, hvale je vreden! — Kaj pa z — ruščino? Zdaj imamo novo slovnico in slovar! Spomenik Prešernu. — Vsi izobraženi narodi, veliki in mali, časte, kakor baš morejo, svoje slavne može, ki so si priborili hvaležnost naroda bodisi na slovstvenem, politiškem ali kakem drugem polju. Slovenci smo mal narod, a vendar imamo može, — in ponosni smemo biti na nje -- ki bi biti dika tudi kakemu večjemu narodu. Na vseh poljih splošnega napredka se gibljemo, in sicer nagloma, ker smo veliko zamudili, ker smo se začeli zavedati še le takrat, ko so naši sosedje okoli napredovali že vsestransko. — Pa jelo se je danili ludi po slovenskih pokrajinah. Zora je napočila ter dala prostora belemu dnevu slovenskega naroda. Vstajali so rodoljubi in zavest slovenstva se je razširila do zadnje naše koče. Ali bili so časi, ko je živelo le nekaj slovenskih izobraženih sinov, ki so slutili od daleč preobrat, kateri se ima vršili v slovenskem narodu. Jeden is*lih je bil dr. F r a n c e P r e š e r e n, prvi naš klasiški pesnik. V onih časih, ko naš jezik še ni bil razvit, ko ni bilo slovnic in knjig slovenskih na razpolaganje kakor danes, v onih časih je pel Prešeren v slovenskem jeziku dovršeno svoje poezije, ki so take vrednosti, da je slovenski narod radi istih vreden drug velikim kulturnim narodom. In pesmi njegove, iz katerih veje tudi srčna ljubezen do cele slovenske domovine, so budile narod naš iz spanja. Gotovo je, da tak mož zasluži hvaležnobti vsega Slo- venstva, in prav je, da se mu postavi ob stoletnici v središču Slovenije, v beli Ljubljani, na jednem tamošnjih javnih trgov, bronast spomenik. V to svrho se je Osnoval v Ljubljani poseben «Odbor za nabiranje prispevkov za Prešernov . spomenik*, kateremu sta častna predsednika slovenska pesnika Simon Gregorčič in Josip Stritar. V odbor so odbrani razni znani rodoljubi iz vseh slovenskih dežel. Z Goriškega so odeljeni odboru tile gg.: Ivan Berbu.č, c. kr. profesor, dr. Alojzij Fran ko, odvetnik, Andrej Gabršeek, lastnik tiskarn, Emilij Guttmann, c. kr. gozdarski tajnik, Josip Kavčič, c. kr. notar, dr. Fran K u s, c. kr. profesor, Matko Kante,, c. kr. vadnieni učitelj in okrajni šolski nadzornik, dr. Ignacij Kotnik, c. kr. notar in posestnik v Tolminu, Ignacij Kovačič, veleposestnik pri Sv. Luciji, dr. Andrej Lisjak, zdravnik in posestnik, Aleksander MahorčiC, župan in veleposestnik v Divači, Alojzij Sorč, c. kr. poštar in posestnik v Bolcu, dr. Nikolaj Ton ki i, odvetnik v Gorici, dr. Karo! Triller, odvetnik v Tolminu, dr. Henrik Turna, deželni poslanec in odbornik in baron Andrej Winklcr, c. kr. deželni predsednik, itd. v Gorici. Na Koroškem bo letos 18 novomašni-kov, med njimi samo dva Slovenca, jedcu iz Kranjske, jeden iz Štajerske. Ne bilo bi napačno, če bi odhajalo več slovenskih abitu-rijenlov, ki se odločijo za duhovski stan, v semenišče na Koroško, da no bo lam po-inanjkanja slovenskih duhovnikov, kar bi bilo zlasti v narodnem oziru od velikanske Škode. Jubilejno loto v Avstriji se je pričelo minolo soboto z otvorjonjeni jubilejno razstave, Otvoritev se je vršila najsijajneje, Rnzsinvo je olvoril cesar osebno. Na nagovor nadvojvode Otona je odgovoril cesar: »Veseli me, da ludi v okvirju te razstave vidim lu združene v ukupno sliko pridobitve duševno in inalerijalne kulture — sliko, ki dovoljuje pogletl nazaj na neutrudno in vspešno delo« vanje minulih desetletij, in ki opravičuj« nado, tla se oni krogi, ki so pozvani na delovanje v naprednem razvoju na kulturnem in gospodarskem polju, lotijo resenja velikih nalog bodočnosti, zavedajoči se postavljenih si ciljev in v nadobudnem veselju do delovanja. Hvaležnega srca vsprejemnm ta prirejeni mi pojav izkušenin patrijollsklh čulslev. Vsikdar bode ludi meni skrb, da bodem izdatno pospeševal vsa ona prizadevanja, katerim se kažejo vspohi na tej razstavi. In sedaj proglašam jubilejno razstavo olvorjenol" Sibirska železnica. — Dne 2. aprila t. 1. je bil otvorjen osebni promet na enem delu sibirske železnice in sicer na progi mej Petrogradom in Tomskom. Na nobeni drugi železnici na svetu nima potnik toliko udobnosti, nego na tem prvem sibirskem brzovlaku. Osebni vlaki bodo že letos vozili od Tomska do Irkutska, po kateri progi že vozijo tovorni vlaki; poeetkom dvajsetega stoletja pa bo-demo imeli že direktno zvezo med Petrogradom in Moskvo v Evropi in Port Arturom, Talien-vanom in Vladivostokom v Aziji. Predštudije za lo velikansko podjetje so začeli delati sredi osemdesetih lel; zida se G let in je v tej dobi že dovršena veča polovica. Dosedaj je ruska vlada izdala za, zidanje nad 300 milijonov rubljev. Že sedaj, ko je delo dospelo še le do polovice, čutijo se v trgovini gospodarske posledice le železnice. Že začetkom januvarja t. 1. je bil na progi Celjabinsk-Obi tako velik promet, da so morali število dvojnih tovornih vlakov od 3 pomnožiti na 7. Ob enem so tudi prisiljeni sedaj odločili, na kak način bodo spravljali vlake preko Bajkalskega jezera. Po letu kanijo prevažali vlake čez jezero na trajektih (v to prirejenih ladijah), po zimi pa mislijo napeljati čez led električno železnico. Da je letos lako živahen promet na sibirski železnici, pripisovali je slabi letini v zapadni Rusiji in v Evropi sploh — celo V Avstrijo dohajajo vsaki dan tovorne pošiljalve sibirskega žila — vendar lahko rečemo že danes, da odpira ta železnica zameni blaga no.o, neizčrpno polje. To resnico je nemška vlada spoznala prva v vsem obsegu ter storila \se, da bodo Nemci imeli kolikor mogoče največ dobička od te železnice. Že danes vzdržujejo nemške paroplovne družbe redno? zvezo mej Vladivostokom in Hamburgom; nemška vlada si je pridobila biizo Port Arlura, kjer se bode nehala Mandžurska železnica, svoje ozemlje ter bode od tam tem lože in uspešueje podpirala nemške trgovce in podjetnike, delujoče v onih krajih. V Vladi-vostoku in v Nikolajevsku je že velikih nemških trgovskih hiš in ne bode dolgo, ko bodo imeli.Nemci tam svoje konzulate; Kaj pa Avstrija ?'. Kaj naši kapitalisti ?! Ti si, kakor kaže, ne upajo še izpod strehe. Pomorska zveza mej vzhodno Azijo in Evropo ostane pač ludi pozneje, ko bode sibirska železnica dozidana v vseh progah, kajti po železnici bodo pošiljali samo drago-, cene izdelke evropejske in kitajske industrije,' čaj, svilo itd., dočim bodo prevažali žito in bolj ceneno blago še vedno, po morju,, fčer se pa bodo dežele ob železnici razvijale*silno naglo v gospodarskem oziru ter se bode prebivalstvo množilo naglo, raste! bode tudi promet po železnici in po morju in je tedaj špekulacija nemških podjetnikov,, ki so se že danes nastanili v uajvažnejšilv mestih vstočne Azije, jako dobra ter se jim tudi sijajno, spo-nese prav gotovo.' ' Nedavno še je bila Citati mnogokrat, da je Cisto nemogoče, da bi mogla sibirska pšenica kedaj konkurirati z ogersko na avstrijskih trgih. To pa se je zgodilo že letos. Tovomina za en kvintal sibirske pšenice znaša do avstrijske meje 5 gld., od Dunaja gld. 1-50, kar gre za carino in druge troške, znaša iz Sibirije do Dunaja skupaj 9 gld. za nietr. cent. ali kvitai, in tako se je zgodilo, da je sibirska pšenica, katero so tukaj prodajali tudi že po 12 gld. kvintal, konkurirala z ogersko. Koliko da je dobil od tega sibirski producent, je seveda drugo vprašanje. . Po «E .<¦!.) koinisijGittlno in špeilicijsko IT-ojam si naznanili slavnemu ob- -,Cr ¦ n, da sem zapriVI v Trstu trgovino za ;^l» $* k* it Zaloga piva iz prve kranjske ekspertne pivovarne T. Frfihlich-a na Vrhniki pri LJubljani v Rabatišču 18. — Goriea — via Rabalta 18. Priporoča se p. n. gg. gostilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi. Prodaja fcborno pivo v sodčkih po 1jl, Vs* l/*» '/5 H"» m v steklenicah po '/» L- Steklenice pridejo iz pivovarne napolnjene, pasterizirane m plombirane. XB. fcricde ecne in dobrote piva se ne bojim konkurence. Kojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča ?. geslom Svoji k svojim! 1\ 12-8 Joško Rovan, zastopnik pivovarne. SAMIG & DEKLEVA V Gorici Nuitsk.i ulica 14-10 V Gorici Prodajal niča in edina mehanična popravlja I n i ca ; šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi .se nahaja nad 100 .šivalnih .strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilji?. V-i stroji za Šivilje so vtlohi'- od gld. 'M naprej. V /.-•.logi itnala tu.ii dvokolesa, puške in samokrese. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ullel št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 61 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družne sv. Cirila in Metoda. itaica Naročila in si.-er mala v pošilja!vali po ."• kf.% p" posli in od ::() le;; naprej pa po železnici. izviše\al bom točno in i-eno. Razpošiljal bom razen kolonijaliu-a blajja tudi tlrup' na Irjr spadajo."« stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribf i dr. lV."al so bosa z razpiodavanjcm domač b piid.d-kov, s prijemanjem blajra v svoja -kladi;."a. dajal na i-!a napluila in posredoval do-tirno proilajo na korist lastnika Trgoval bom tudi z unom na di-belo. S|>rej;..em z:islo,.slva h.lnili - za kfiiikurt.....o sposolmili tvnlk in polagam za to kavcijo. Nailejaje se, da «c me soiojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem li.lani Krnrst IVjjaii, 11,; (<¦!.) v ulici S. Francesco štv. 6. C. kr. ! privilog krojni aparati. Edina slov. zaloga dežnikov, sotčnikov in rokavic za dame gospode in uradnike. M, POIE1IJ krojaški mojslcr In trgovec v Gorici a Travniku v hodniku in v i. nadstropju v h. št. II. :,rh /.:ili.U.i \sak..Mstiie»a blaKa, gotovih oblek, p 1'ltheza vsaki letni čas. - ,.ja t ud v ulici Morelli št. 17. v Gorici. Velika zalopa kotlov v?ch vrst. II a ker ( M>cka-I v plo-Sčali iu kotli a/matiji fran ,_ •oskesi.sk'iiiL'.! Škropilnice proli peronospori, zagotovljene so-liilnorili in ločno.--li. Sprejetnljejo se vsakovrstna v kollarsko>lmko sp.uiajoradel.i, kakor ludi nikliratiji sabelj, dvokoles itd., iu sicer vsi; po lakitiili cenah, d.i se ne hoji tekmovanja. Prosi se, zapomnili si ulico m Številko hiSe. Za obila naročila se priporoča udani Anton Tabaj, 7(» 2(i—2« kotlarski mojster. Važno za vsakega. Itazprodaja po čudovito nizkih conah: 1 krasna žepna ura (anker-h>inu»t<»in z nikloiu gravirana, '¦*> letna «,nranciia; l elegantna verižica k uri z lepim prlvoxkoin (pariški sistem, na zahtevaiije iz nikla ali pozlačena); 1 elegantna i<,'la za kravate gospodom izamoriknnsko^a zlata »louble h ponarejenimi briliaati; t par lepih uhanov iz pravega H Jot. srebra, c. kr. punciranih ; 1 par krasnih jjumh za zapestnice iz amorikau-skoKa zlata dmtltlo s ponarejenimi briljanti; I garnitura oiimb za srajco in ovratnice iz niiic-rikauske^a zlata doiihle, .*• komadov. Teb 1*2 krasnih predmetov razpošiljam, dokler obstoji zalo»a, proti povzetju ali proti naprej poslani gotovini samo za j^bl. 'J'7.') | ^bl.). Kar ne bi prijalo, se sprejme tekom s dnij nazaj. E. Holzcr, H!> Kil -:i zaloga ur inilru^oceiio.siij, Krakovo, Slnuloni is. in sieer ie v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, havelokel ludi za dame po imj-11- IS iM.vojii mudi. Klepar Artur Makutz Ozka nlica 1. — GORICA- Via Stretta 1. prii on, a Škropilnice profi peronospori (ponovljene po Vci morelovi sestavi). HakerJ« ti.l in sveKtl. Zalistke (valvole) s more lahko [iremeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto i tako. da škropi lahko na tri načine pit volji lastnika. ©•#* Cena je zelo nizka. -*»g Stroj za /vepljaujo sodov iz cinkanejra železa. Priprava za obvarovanj« vina pred plesnobo in .ikanjei pri točenju iz soda (kan). SI i:j 1 Meb za žvepljaiijc srozdja raznih sistemov. Cevi iz grame za vsakovrstne škropilnice. V, 48 !>•--Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne drn-e škropilnici ' kakor tudi prevzema vsa dnifra v kleparsko obrt spadajoča del; Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. 1TXNDYŠ-A, v Prag-i na Smihovu (tVaha-Sn.irhov) Vinobra.lska ulic«' čislo 81«. se priporoča k popolnemu uzornenui prircjevsinju sok o I sk i h in šol s kili telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz jo na razpolago mno-o p.ipo.oču-očih sj.ričal domačib iu inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmern«;, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in ziimžno>ti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za p«>pohie telovadnice pošilja na zahtevo hivzplačiio in pošlnaie Popruvo izvršuje po inijni/jih rnmli. Račun bilance »Goriške ljudske posojilnice" za leto 1897,