Urejanje prostora — naša neurejena vsakdanjost
9. ftbruarja je OK SZDL Ljubljana-Šiška organizu-aJa probiemsko kon-ferenco, ki naj bi kritično ocenila, zakaj se v dražbeni praksi neuspešno ure-sničujejo sklepi konference iz aprila 1987, o uresničevanju družbenega plana občine z vidika urejanja proslora.
Z namenom, da bi bila konferenca strokovno čim bolje pripravljena, so bili vabljeni SlS-i, strokovne službe, kot tudi upravni in drugi organi, da po-ročajo o uresničevanju sklepov. Pozvane so bile tudi krajevne skupnosti, da opozorijo še zlasti na tiste probleme, na katerih reševanje opozarjajo že sko-zi daljše obdobje, žal pa se stvari le počasi rešujejo.
Pričakovali smo, da bo tako za-nimiva tema, ki zadeva vsakega ob-čana in organizacijo naše komune, na konferenco ,,pripeljala" vse dele-gate in mnoge vabljene goste. Žal z udeležbo ne moremo biti povsem zadovoljni. Morda gre razlog iskati tudi v tem, da mnogi več niso pre-pričani v to, da bo tudi odločna be-seda občinske konference SZDL de-jansko prispevala k bistvenim pre-mikom na teh področjih.
Tisti, ki so se konference udeleži-li, niso izbirali besed, ne le glede
ocenjevanja stanja, temveč so s pr-stom pokazali tudi na ,,krivce" za stanje in dali konkretne predloge, kako probleme reševati. Ocena vseh je bila, da ni sprejemljiva teza orga-nov in organizacij, ki skušajo neza-dovoljivo uresničevanje sklepov opravičevati predvsem z objektivni-mi razlogi, bodisi z neustrezno za-konodajo oz. samoupravno regula-tivo oz. ravnanjem posameznih in-stitucij. Pričakovali smo več samo-kritičnosJi tistih, ki so biJi zadolženi za uresničevanje posameznih naiog in ki so na problemski konferenci 7. aprila 1987 tudi pristali na to, da je treba naloge opraviti v razumnem roku. Mnogj roki so pretekli, stanje pa se v tnarsikaterem okolju ni nič spremenilo, ne glede na to, ali gre za probleme s področja stanovanjske-ga gospodarstva ali komunalne pro-blematike. Tako smo se lahko po-novno soočali s problemi nesolidne oz. nekvalitetne stanovanjske iz-gradnje, prenove podstrešnih stano vanj oz. ,,Stare Šiške", monopolne-ga obnašanja posameznih izvajal-cev, premajhnega razumevanja za reševanje kričečih komunalnih pro-blemov v posameznih soseskah in KS, ki ponekod povzročajo že poli-tične probleme in nezaupanje kraja-nov v sposobnost te družbe oz. nje-nih institucij za učinkovito reševa-nje problemov. Še zlasti predstavni-ki oz. delegati krajevnih skupnosti so s številnimi konkretnimi proble-mi osvetlili to nerazpoloženje in po udarili, da ni mogoče pristajati na tezo, da ni bilo mogoče nič storiti le za to, ker ni dovolj denarja.
Nasprotno, krajani se zavedajo težavnega položaja, omejenih mate-rialnih možnosti, pa tudi tega, da se z razpoložljivimi sredstvi vedno ne ravna gospodarno. Treba je določiti prioritete, ko pa se zanje dogovori-mo, je treba dogovore spoštovati. Zato so terjali ne le odgovornost posameznih delavcev, temveč tudi
ocigovornost vodiinih v orgariih in izvajalskih organizacijah, ki dopu-ščajo nepravilno in nesoMno delo. Treba je pometati pred konkretnim pragom, neodvisno od tega, za ka-tero raven gre in za koga gre. Zato so terjali, da občinska konferenca vztraja pri uresničevanju konkretne odgovornosti.
Razprava je jasno pokazala, da bi marsikateri problem že zdavnaj lahko rešili, če bi bilo tesnejše sode-lovanje med mestnimi in občinskimi organi in' organizacijami, kot tudi večji posluh za pripombe in predlo-ge krajanov oz. prizadetih delovnih okolij. Nesprejemljivo je, da pogo-sto ni pravočasnih povratnih infor-macij in odgovorov na posamezne pobude in predloge, zato bi morale tudi delegatske skupščine temu pro-blemu posvetiti posebno pozornost ob obravnavi poročil o delu teh or-ganov.
Niso dovolj le opozorila, opeto-vana, o neustrezni zakonodaji oz. samoupravni regulativi, za katero se mnogi skrivajo. Tisti, ki na to opo-zarjajo, bodo morali konkretno po-vedati, katera rešitev je cokla hitrej-šemu razvoju oz. učinkovitejšemu reševanju, delegati pa bodo morali preko delegatskih potl skupščinskim organom predlagati spremembe in dopolnitve predpisov. Koga lahko še prepričamo, da so nekaten pro-blemi odprti že več kot 10 let zaradi neustrezne zakonodaje?
Čeprav je bila v razpravi še zlasti prisotna komunalna problematika, pa moramo resnici na ljubo pove-dati, da so bili razpravljalci zaskrb-ljeni tudi za prihodnost kmetijskih zemljisč, zdravega in lepega okolja, dobrega zraka in tako dalje, torej za vse tisto, kar naj prispeva k kvaliteti življenja.
Na podlagi razprave bodo v naj-krajšem času tudi šišenski javnosti posredovana stališča, ki naj bi v pri-hodnje doživela boljšo usodo, kot so jih sklepi iz leta 1987. Odgovor-nost za to pa ne more nositi le OK SZDL, ki je bila ponovno pobudnik problemske konference, temveč tu-di organi in organizacije, tako na ravni občine, kot tudi mesta, pa tu-di mi krajani in delavci, ki bi morali biti bolj uporni pri uresničevanju odgovomosti.
Anka Tominšek