BiiiMin Ш Ml КдГдшапкпБо^ Uprava Kl&genfurt, Poetfach Ив j Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (ee plaOa naprej) meeeCno z dostavo na dom RM l,— (vključno RM 0,20 za donadalce) / Odjavo naročbe tega Ima za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec 25. Krainburg, 27. marca 1043. Krajevni boji na Vzhodn V Tunezlji težki boji z močnejšimi sovražnimi siiami Leto S. Orožja, ki ae jih sovražnik bo j i Tolsto in blelčečo pripeljejo novo »jeguljo« k ladijski ograji in počasi potegne težki žerjav »dolgo amotko, da je 10.000 kg eksportnih cigaret (1 kg _ 1000 komadov), ki Ж0 namenjene za bojevnike na vzhodni fronti, prostih vseh carin in davkov. Nadalje je odobrilo sobranje eklep, da so tudi proste vseh Izvoznih carin in dru^h pristojbin rude, ki #e pošiljajo Iz Macedonlje v Nemčije In ki ao do> ločene za njeno vojno gospodarstvo. V Tokiu S# bo od 12. aprila dalje vrBila štiridnevna konferenca pod predsedstvom ministrskega predsednika, na kateri bo orisal Tojo načela vladne politike In ponovil odločnost vlade za izvedbo vojne do zmagoslavnega konca. BurmeSkega ministrskega predsednika dr. Ba Mav je sprejel japonski cesar v soboto v avdlencl. Popoldne j« dr. Ba Mav obiskal Japonskega zunanjega ministra, oba tnainlJiia ministra lo ministra za Veliko Vzhodno Azijo. Burmeška armada prostovoljcev, ki je nastala takoj, ko je japonska armada zasedla Burmo, je bila med tem močno povečana In Ima sedaj ime »Burmeika brambna armada«. Is izpovedb na kopno došllh brodolomcev ameriške tovorne ladje »Kaystean« Izhaja, da so na potovanju od Azorov do Lizbone neprestano videli trupla utopljencev In ladijske ruševine. Najbrž so bile od potopljenih ladij, ki so plule v Istem konvoju kot »Kaystean«. Avstralski minister vojske Forde je v nekem govoru v Brlebanu zahteval močnejši dotok zavezniških moštev, lovakih letal In bombnikov v Avstralijo. Kadar bodo Jaiponcl končali svoje priprave, bodo v Avstraliji začeli ж napadom, ki bo besnejSi od vsakega napada, kar so jih Avstralci doslej občutili. > NadomestuJočI tajnik severnoameriškega pomorakega ministrstva je izjavil pred mladimi zdravniki člkaške univerz«, da je na Ju-gozapadnem Pacifiku malarija doslej onesposobila za boj več severnoameriških vojakov, kakor so to mogli Japonci. Nad pokrajinam* Teheran In Tebrls Je bile proglašeno poostreno obsedno stanje. Celotno civilno upravo so Izročili vojaškim poveljnikom, ki so jim prldodaU sovjetske In britanske stražnike. Britansko vojaSko sodišče v Korreiriahnu (t Iranu) je obsodilo na smrt šest domačinov, Id so bili obtoženi, da so izvršili napad na dva britanska vojaka. Nek egipčanski strokovnjak je na svojem predavanju v Kairu obrazložil tužni položaj Egipčanov, odkar so Egipt zasedli Angleži. Izjavil je, da štiri milijoni poljskih delavcev zaslužijo dnevno in na osebo le 10 plastrov. četrt milijona otrok v starosti do б let J# umrlo v letu 1942., ker so MU zastradani. RušUeo »Lightning«, o katerem je britanska admlrallteta objavila, da je zgubljen, je spam dal med velike rušllee britamake vojne mornarice. Zgubili so ga v neki pomorski bitki ж nemškimi brzlml čolni pred alžirsko obalo. OriUU vojaki, ki so jih zbrali Angleži na Cipru, so se po poročilu rimskega radia branili, da se bojujejo na strani 8. angletke armade v Tunlsu. Ko Je pi4vozU vojaški vlak na kolodvor Lainsburga, 260 km zapadno od Kapstadta, ao se začeli v njem se nahajajoči neevropski vojaki upirati, so skočili z vlaka, so kamenjali straže, ki so se jim hotele postaviti po robu in so korakali demonstrirajoč v mesto. Pri sledečih spopadih je bilo več smrtnih žrtev. Kot poročajo Iz Londona, se ni vrnila v svoje oporišče norveAka podmornica, ki je bila r službi Anglije pod nazivom »Uredd«. Ladja Je poizvedovala. Po poročlUb vojnoprolzvajalnega urada VSA znašajo vojni Watkl Zedlnjenih drtov trenutno (inrvno rnllHonov dolarjev Volif DroAi NS.-Ou*trit( gad Oracktnl RIntM GrnkA, - V.rl.s,WMr. Di Kmll StltjM (S ^HomUMSS. fofcota, Vt, mana IMS. KABAWATfKEIC BOTE ]Va levi grah, na desni tižcj Tako živimo v Bosni PK. — Kar nam je podarilo nebo Bosne, ona globoko poveznjena turobna sivina nad razpokami Krasa in nizkimi gorskimi gozdovi, je bilo nekaj bombnih ploh naših zvestih dvomotornih zračnih spremljevalcev, ki so vrgli svoje razstrelno železo globoko na pobočja, razcefrali dobro prikrita gnezda četnikov in napravili napadalnim četam prostor pred elastičnimi frontnimi deli. V najboljšem primeru so postavili na zemeljskih križih sosednjega bataljona v samotni divjini zavoje z živežem in muni-cijo ali letne štorklje, ki so odvedle ranjence nazaj. Vsa ostala darila neba so bila »neg in toča, grmenje in nalivi. Vreča vojne pošte bi nas komaj še razveselila. Rakiji Francu so posvetili prvi sončni žarki odrešujoče na lopato. 2e od ranega jutra napolnjuje ročni kotel, med tem ko nad malim ognjem vre prva kava. Sneg je edina naša rezerva vode v tej divjini. Žejna grla bataljona stope vsak dan cele gore snega. Kako dolgo je treba kidati sneg in kako dolgo ga je treba topiti, si nepoznavalec težko predstavlja. Vsak mora imeti na dan čašo pitne vode. Sonce je napravilo pre-okret. Napravilo je brazde v snegu, je stopilo led in je izzvalo studence iz zamrznjenega snega, živahno življenje, ki nam bo odslej odvzelo težke dni. »Žubori, gospod Leutnant!« Poročilo saškega Franza, ki se je v boljših časih krepčal z bosensko ra-kijo, je na mah dvignilo razpoloženje. Ko 80 prilezli bradati vojaki iz svojih lukenj. Je že tekla voda po ilovnati zemlji. Imeli smo vodo, čisto, žuborečo gorsko vodo, ki 90 jo željno pili možje s svojimi konji vred. Kdor je ni pogrešal več tednov, ne zna ceniti teh vrednot v zapuščeni divjini. Alpski Nemci brez »močnate« Pratež je globoko v dolini. Pred nami trdovraten sovražnik in za nami nam je pretrgal zvezo pragozd. Samo brezžični brzojav se uveljavlja v negotovih daljavah. Hitro korakanje v goste gozdove nam je dal v bojevanju in življenju nevarno samostojnost. Prehrano pričakujemo ie več ur. Včeraj, ko so prevrnile krogle zahrbtnega napada dragocene tovorne živali v prepad, smo prejeli zadnjikrat kruh. Štajerski Obergefreiter že več ur gloda zadnjo skot'-kruh iz debele moke »železnih« se pazljivo zgrize kos za kosom in zunaj na straži potegne iz krušne malhe Gruppenfiihrer čudež zadnje cigarete. Ko je dospel pred 8 dnevi zadnji dopustnik, je četrt ure dišalo za kruhom. Od tedaj so naši alpski Nemci zopet brez »močnate«, ki jo hvalijo v dneh največjega pomanjkanja kot največjo dobroto mirnega življenja. Najpotrebnejše v tej samoti sedaj prinašajo v žepih. Očetovskemu svetu izkušenega divižijskega poveljnika, da v takih stiskah napolnijo hlačne žepe z grahom in fižolom, so sledili resnično v bosenskem vojskovanju. Na levi grah, na desni fižol! Ce vse to ni v hlačnih žepih, pa tBe stvari, ki se jih lahko na prostem ob ognju pripravi, nekje v kakem oglju plečnjaka. Tako živimo v Bosni. Kljub vsemu pomanjkanju p& ni zmanjkalo humorja in ravnotako še sanjajo naši alpski Nemci za močnatimi. Kratko spanje v šotoru Ogrevajoče in zaščitno zaklonišče nam je tu vedno manjkalo. V tej deželi smo preveč nomadi, postali hitro se gibljiva četa kot pa da bi si kje nastanjeni privoščili takozvane vojaške udobnosti. Če nam zapirajo pot razvaline, hvalimo kneževsko nastanitev, če odkrijejo najbolj iznajdljivi kak senik, je to praznik. Poznamo samo spanje na hitrico med alarmom in vleže- njem, ono smrčanje med brezkončnimi urami bojevanja. V pragozdih Bosne si lahko skopljemo v mehki zemlji baržunaste kotanje, postelje brez uši, ki jih uro kasneje zopet brez zamude zaspemo. Velikanski bori nam dajejo okusne pokrivače iz vej. Brez primere pa je še zmerom za bivanje naš šotor, nenadomestljivo zelenorjavo blago v našem plečnjaku. Vedno je ista slika. V snežnih pokrajinah črnih gora, v težkoprehodni gozdni divjini, v blatnatih nižinah, pri ledenih zimskih viharjih in močnih nalivih, okoli naših prvih šotorov se vleče krog vozov. Med temi ležišči se svetlikajo umetno prižgani taboriščni ognji, komaj vidni, pa vendar ogrevajoči. Za to bosansko življenje sta potrebna srčnost in veselje do bojevanja nemškega vojaka. To življenje prenaša samozavestne in v veselju na bodočnost, ga zmaguje kot vse boje za zahrbtna četniška skrivališča. Kriegsberichter Hans Konig. Anglija l]i se rada rešila svoje posadke Uniformirani zločinci in izvržeii človeštva ogrožajo ceste Stockholm, 26. marca. Nova švedska poročila iz Londona poročajo, da tam vedno bolj nujno pričakujejo nadaljnjih akcij. Londonski zastopnik stockholmskega lista >Socialdemokraten« podaja v nekem švedskem tedniku nekaj pojasnil, ki očividno močno govore za to, da se išče odtoka za vojaške mas", ki so zbrane v AnglijL V londonskih krčmah se dogajajo vedno pogosteje pretepi. Tu pa tam se zgode tudi zločini med zatemnitvijo, pri katerih ugo-tove kot storilce vojaške osebe. Izrečno ne omenjajo sicer ameriških, kanadskih in siceršnjih prekomorskih človeških dovozov, toda zveze so vendar zadosti jasne. Zastonj niso Amerikanci osnovali lastnega vojaškega sodstva. Sedaj se ven- dar nahajajo pustolovci, ubežniki in* hlapci vseh vrst iz vseh ozemelj zemlje v Angliji. Toda ameriške zasedbene čete, so, kot je namigavala o priliki angleška stran, mrko poglavje. Nobeden na odgovornem mestu — se glasi dalje v švedskem poročilu — ni zadosti hinavski, da bi zanikal, da gre za težaven disciplinski problem. Ustrezno velika je nepotrpežljivost civilnih uradov in vojaških poveljstev Anglije, da se rešijo teh mas. To lahko razumemo, toda tudi celina se lepo zahvaljuje za to, da bi spoznala ta izvržek človeštva. Morebiti bodo znova silili k podjetju radi pomanjkanja vojnega orodja in živil, ki so se zopet potopili z zadnjim konvojem v valovih morja. Boj proti bol^ševiikim tolpam v Bosni Prebivalce poruienih vasi eo tolpe pognale y gozdove. Že več dni tavajo iene in otroci brez jedi okrog. Nemški vojaki ae bodo tedaj zavzeli za nje, jim dali irvila in jih apravili pod streho. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Wurm, PBZ., M.) Mali slovar NSDAP (Nadaljevfuije) Dan Nationalsozialistische FHegerkorps (NSFK) (nacinalsocialistični letalski zbor) Z odredbo z dne 17. aprila 1937. je FUh-rer ustanovil das Nationalsozialistische FHegerkorps (nacio-nalsocialisUčni letalski zbor). Za vsak narod je neizmerno važen faktor udarna moč in uporabnost njegovega zračnega orožja. Oboje je odvisno od dobre pred-vojaške vzgoje in od tega, da se pridobljene sposobnosti dobro ohranijo tudi po vojaški dobi. Fiihrer je za te svrhe ustvaril das NS-Fliegerkorps. Ta ima nalogo, da zbuja in poglobi v narodu letalsko misel, da nemško mladino predhodno izobrazi v letenju, da vzdržuje vajo v letenju pri mo-ieh, ki so odpuščeni iz letalskih čet, in da nadzoruje in vodi celotno športno letenje v Nemčiji. — Šolanje naraščaja se začne ■ tem, da se mladina seznani z gradnjo modelov in modelnim poletom. Izobrazba т niodeiTiem letu obsega na podlagi smernic, So ustanovljene v sporazumu z Reichs-Jugendfiihrerjem, vse nemške dečke, ki jih Združujejo Modellfluggruppen (skupine Modelnega leta) des Deutschen Jungvolkes in Fliegergefolgschaften (letalski odredi) Ser Hitler Jugend. Učni tečaj začno жж enajstletne pimpfe z izdelovanjem preprostih letalskih modelov. V teku izobrazbe se dečki tako izšolajo, da petnajletniki že lahko napravijo visokovredne letalske modele po lastni konstrukciji. Poleg praktične izobrazbe se dečki seznanijo tudi že s teorijo poleta. — Med najvažnejše naloge, ki jih ima NS-Fliegerkorps, spada izobrazba naraščaja v jadralnem poletu. Ta izobrazba se začne, ko nastopi v vrstah HJ, z gradnjo spustnib letal in spustnim poletom pod vodstvom izkušenih mož NSFK, ki dečke izurijo v praktičnem letenju. V šolah jadralnega poleta, ki jih ima Nationalsoziali-stischer FHegerkorps, se potem nadarjeni še nadalje izobražujejo. Številne državne šole za motorni letalski šport so dale do izbruha vojne vsen^ripadnikom NSF, ki 80 imeli veselje do^talstva, možnost, naučiti se letenja. Kakor pri drugih formacijah, je tudi pri NSFK brambni šport polje, ki je pri vsej izobrazbi največjega pomena. Brambni šport naj vzgaja može za trdne borce. Ravno pri udejstvovanju v letalskem športu je treba pravih mož, ki morajo imeti bolj kot vsi drugi pogum in telesno spretnost, da lahko izvedejo- poznejše naloge. Vzporedno s to vzgojo se vrši seveda tudi svetovnoriazorni pouk. Prav majčkeno sreče Vojaka Gersthuberja je bolj razveselilo pismo nego zavojček, čeprav tudi le-teg* vsebine ni bilo treb* prezirati. Volnene anBHsnMHMBHBHVsaasagsRRSBBsaH nogavice so se dale dobro uporabiti, cigarete pa so tudi bile ravno one vrste, ki jo je imel rad. Ampak pismo mu je pomenilo veliko več. Bilo je kakor smehljaj rožnatih ženskih ustnic, kakor topel utrip sočutnega srca. To dobro de srcu, ki ga sreča sočutja ni preveč razvadila. Kajti Gersthu-ber je bil samotar v vsem svojem življenju. Svojcev ni imel več in trpkost njegovega značaja mu ni pridobila prijateljev. Šele sedaj v vojni, kot vojaka, ga je osrečil občutek tovarištva, vključitev v veliki krog. In tu je dobival včasi dopisnico^ včasi kak zavojček od ljudi, na katere se je komaj spominjal in ki njega vendar niso pozabili. Po tem pismu pa je njegovo srce utripalo močneje, kajti pisala ga je dekle. Elfriede Elgen ji je bilo ime, in Gerstuber je vedno znova prebiral vrstice: »Ljubi nepoznani vojak! Četudi se midva ne poznava, pa vendar lahko skrbiva drug za drugega. Volnene nogavice sem sama pletla. Naj te prav dobro grejejo. Veselilo me bo, če mi boi hotel kedaj pisati. Srčne pozdrave. Elfriede Elgen.« Vojak Gersthuber se ne čudi, da ma pite ravno Elfride Elgen. Doživel je tekom te vojne marsikatera čuda, da je verjel čisto v vse, kakor verno dete v božiHta. Predstavljal si je v mislih Elfriedo. Seveda je bila plavolaska in imela modre oči, kako bi ji sicer moglo biti ime Elfriede? Njena slika je postala njegovemu spcu ideal. Elfriede mu je postala sen njegovega hrepenenja. Elfride je bila sedaj njegova dekle. itr— t. — štev. „Napadi rojev podmornic so bili straSnl* Dramatično opisovanje preživečih o konvojski bitki na Atlantika Ženeva, 26. marca. Preživeči angleško^ ameriškega konvoja, iz katerega so od«t strelile koncem preteklega tedna podmow nice 204.000 brt ladij, so med tem prišU, kot poroča »News ,Chronicle* z dne 22« marca, v neko angleško luko. Dramatično so opisovali to konvojske; sliko. Napadi rojev podmornic, tako je a« pr. izjavil rešeni kurjač neke prevozne lad< je, 80 bili strašni. Tako strašnega doživetji kot tega še v vsej pomorski vojni ni do^ živel. Sovražni podmomiški napadi so tra^ jali več dni in noči. Izredno veliko podmow nic se je moralo udeležiti boja. Ponoči je bilo nebo tako razsvetljeno, kot podnevi in radi neznosnega hrupa ni nihče mogel spati, V konvoju so plule ameriške in tudi an^ gleške ladje. Ladja, na kateri je služil kurjač, se je potopila že drugi dan, zadeta po več torpedih naenkrat. Šele po dveh urah je rešil nek rušilec prcživeče na svoj krov. Tam 30 videli, da je bila ta vojna ladja ž# polna drugih iz konvojske bitke rešenih mornarjev. Rušilec ni mogel priti s preži* večimi takoj na varno, temveč je bil, z ozl* rom na nevarnost, prisiljen, da se še dalj# bori zoper stalno napadajoče podmornice. Nalvečle nezaupanle In skrb (Nadaljevanje z 2 strani.) Zedinjene države in Anglija tudi res tolike podmornic potopile, kot menijo. Z vprašanjem spremnih ladij se je dotaknil Land pač najbolj perečega, v javnosti vsekakor nerazpravljanega spornega vprašanja med Zedinjenimi državami in Anglijo* Severnoameriški mornariški minister Knox se je nedavno hvalil, da so USA vojne mornarice za pet svetovnih morij že daleč pred programom. Manjka samo korvet. Prvi lord angleške admiralitete, Alexander, je nasprotno poudaril pred kratkim, da je najnujnejša gradba spremnih ladij in se mora izvesti na račun trgovskega ladijskega prostora. Iz teh obeh vojaškopolitičnih enačb se pokaže z matematično gotovostjo, da je bila Anglija od Zedinjenih držav prisiljena do povečane gradnje spremnih ladij. Se-vemoamerikanci ne mislijo na to, da bi opustili svoje prenapete načrte o pet-oceanski vojni mornarici in svet obvlada-jočem položaju v trgovski mornarici. Za boljšo zaščito svojih prevozov materiala in živil na bojišča zahtevajo od Anglije več spremnih ladij. Ta nekoč morja obvladajočal Anglija ima poleg tega toliko dela s popra* vili poškodovanih trgovskih in vojnih ladij, da ne more več misliti na nadaljnjo izgrad* njo obeh mornaric. Admiral Land pozna le preveč dobro te skrbi Angležev. Zato je izjavil: »Pogosto so me vprašali moji angleški prijatelji o vprašanju trgovske plovbe po vojni. Vedo, da vztrajam na primernem deležu USA pri tem opravilu. Toda menim, da ga be zadostizanajuoba.« Bolj cinično s# ne more Izreči severnoameriške kupčije te vojne. samo ob sebi razumljivo, da ji bo pisal, kmalu, takoj. Usedel se je in se okorno mučil, da najde prave besede. Hotel je napisati ljubavno pismo. Toda še nikoli ni bil pisal Ijubav-nega pisma. Stvar mu je šla zelo na živce. Naposled se mu je pa le posrečilo. »Ljuba Elfriede! Prav lepo se ti zahvalim za Tvoj ljubi zavojček, ki me je zelo razveselil. Vol* nene nogavice si bom oblekel, ko pridem zopet čisto v prve vrste. Morda dobim kmalu dopust. Toda ne vem še, kam se naj peljem. Ce Se nimaš Ti nobenega ljubega, jaz tudi nimam nobene ljube. Ali smem priti?« Vojak Gersthuber kakopak ni več pri* Sel do tega, da bi spoznal Elfriedo. Pri ne* kem podvzetju udarne čete ga je zadela sovražna krogla, ko je reSeval ranjenega to* varila. Daleč spredaj na bojišču je nekje izkrvavel. Na sebi je imel Elfriedine nogavice, in smehljal mu je ostal na tihem obrazu, kot da bi se bil nazadnje ridonil k njemu k poljubu ljubek dekliški obraz. Elfriede Elgen pa tudi ni dobila vojako* vega pisma. Elfriede je bila šele 8 let stara, la ko je plamo prišlo, je bila mati mnenja, da je še vendar prezgodaj, da bi Elfriede imela kakega ljutega. Tega pa seveda vojak Gersthuber ni mogel vedeti, da je bil po narekovanju učitelja ves Šolski razred pisal enako pismo in da mu je bila morda usoda milostna, ko mu je pred smrtjo na* klonila Se prav majčkeno sreče in malo hrepenenje. Geo Herittg. Srite 1 — Nr. 21 KARAWANKEN BOTE Ssmstag. 87. Mttra 1948« Schlag Stalins gegen England Eln nener Volkskommissar - VerkOrpernng Imperlalistisdier Tendenzen Moskaus Verwonene Loge in England hw. Stotkholm, 26. Mar*. (Elgenbcridit.] Churchill Bat mlt weiteren Unbequemllchkelten durch die nidit ■brelfitnden Forderungen nacb lozlalen Reformen жп reduien. Die offentlidbe Erdrterunj Uber difse Ftage l*t durd) gelne Rede nldjl beendet, sondera eher BoA lebhafter jeworden. Sdiwedlsdie Meldungen besagen; Hatte Chnrchlll Sehofft, dnrch seine AnkQrdignng liber einen Vier-jahresplan die innerpoiitisdien Fragen In den Hin-tcrjrund zu verweisen. so rechnete er falsch. Andere MntmaBongen unterstellen ledcch Churchill vor allem parteltaktlsdie Abslditeo. nlmlldi iclne Beelnflos-Bung der Ltbonrpartei uni Ihrer Pfln^stkonferenz. In dietem Punkt lag eicherllcfa da* innerpolitiedie Schwergewicht seiner Rede . Alle Zeicheo deuteo darraf bin. daB in der La-boorpartel betrachtlidir Verwirrung herrscht In ge-wiisen Krcisen der Parte) wird offen heransgesagt, Churchill habe oflenbar nnr dartua wollen. daB ]ede Geaetigebung Im Zusatnmenhang mlt dem Be-veridge-Flan bia nacb dem K neg iuruckge«te!lt wer-den eolle. Die meisten Abgeordneten det Labour-fraktloB seien aber welter der Ansldit. daB etatt dcesen aofortige MaBnahmen notvendlg seien. We-gen dieser Frage bzw des Vertraaeni> n den Ab-eiditen der Regierung hat slch schon nađ) der Ab-Btltnmung Gber den Beverldge-Plan selbut eln be-trSditlldier Gegensatz iw'.'dien der Labourfraktlon tind Ibren Ministem heransgestellt. Die 4nselnander-fetaungen drohen fetat welteraugehen. und Churchill Will ale anschelnend geradezn fordem. Die obersten Farteigremlen lollen aldi nun offi-klell mlt der ganzen Angelegenhelt der Churchill-Rede eelbst und der Stellungnahme der Labour-minister befa»8en Es Idt aber wie edion nenlich, die Rede von der MSglidiktit zugunsten elner Ab-kehr voro Burgfrledcn. aber anderaelt* lat Churdillls Drohung mlt der Blldung neuer Partelen nldit ohne V/lrknng geblleben. Man welB nur nidit. ob ale ■twker gcgeo redita oder llnka geriditet gewesen ael. Nahost-Kllsten gesperrt Dr. ▼. L. Rom, 26, Narz. (Eigenberlcht.) Nadi-'dcm die britischen Besatzungsbehordcn in Syrlen am 15. MSrr )eden privaten Sdilffsverkehr, dar-vnter audi die klelne Ktlstensdtiffahrt l&ngs der syrisdien und libanesisdien Kiiste cigoros ver-boten und die Hafen von Beirut und Tripoli: fUr Zivllpersonen jesdilossen haben, sperrte letzt auf britlsche Veranlassung der Kgyptlsche Premierminlster Nahas Pascha als MllltBrgouver-neur fiir Agvpten das Geblct von Abu Zabel iitid die strategisch wichtigen Orte des Nlldeltas fUr samtliche Zivllpersonen. Die figyptischen Spezialarbelter wurden unter MilltSrstrafge.setz gestellt, urn sle zur Arbeit In britischen Mi-litarwerkstitten In Agypten zu twingen. Bis-her batten sich die Arbeitei In zaiilreidien Fallen geweigert, fiir die brltlsdien MilitSr-behorden Arbeilen auszufOhren. Mit dlescn Nafinahmen 1st praktlsdi die gesamte KUsten-strecke von Agypten bl» Nordsyrlen gesperrt. Das gibt In Kairo zu Vermutungen iiber britlsche Aufmarschbewegungen in diesen Raumen AnlaS. Urtell Im Eopenhagener ProzeB Kopcnhagen, 26. Narz. Im Kopenhagener Kom-munistenprozeS wurde Montag nachmlttag das Urtell verkUndet. Es handelte slch dabet, wle berichtet, urn die Ermordung des estnischen Kommunisten Eltermann, der Im Februar 1936, von Moskau als Verrfiter an der kommuni-stischen Sache gestempelt, nach Kopenhagen-Dragoer gelockt und dort in einem Sommerhaus erwUrgt worden war, naciidem man ibn vorher mit Ather betaubt hatte. Drel Angeklagte wurden fUr schuldlg befunden. Das Geri^t verurteilte den estnischen Kommunisten Meeritz-Loerlng wegen Mordes zu Icbensliinglichem Geffingnls, den dUnischen Stu-donten Kaern wegen Beihllfe zur Freiheits-, beraubung zu acht Jahren Gefangnis, den dani-scben Arbeiter Oskar Petersen ebenfalls wegen Beihllfe zur Freiheitsberaubung zu drel Jahren Gefangnis. Der Bruder des letzten Angeklagten, Rudolf Petersen, wurde freigespiodien. Berlin, 26. MSrz. Nach Meldungen aus Moskau hat der Rat der Volkskommlssare A. E. Komeltschuk zum stellvertretendcD Volkskommissar fiir auswartige AnSelegenhelten emannt? Wer 1st A. E. Komeltschuk und weldiea Programm vertritt er? Vor elwa vier Wochcn ersdiien in der ..Pr«wda" ens seiner Feder eln Artikel der dem St ret t twlsdien dem In London sltzcnden polnlschen Emigrantenklengel und den Bolschewisten elne |ahe und fiir die englisch uordamerikanlsdien Drahtzleher h&dist fatale Wendung gab. Bis dahiu hatte man slch an Londoner SandkSsten gem und eifrlj mlt Nadi-kriegsplSnen beschiftlgt und die verschledenen Emlgrantengriippchen glaubten Gebiete. die weder der elne noch der andere. sondera eln Starkerer Im Besi tz hat, vertellen zu кбппеп. In dieses Spiel fuhr raub und emfichternd der ,.Prawda"-Artlkel. den Komeltschuk im Anftrag Stalins geschrleben hatte. Als ..grSbste Torhelt" bezeichnete er die polnlschen Asplratlonen auf Lemberg und die nkrolnlsdien und ruthenlsdien Gebiete des ehemallgen Polenstaates. Ja, er nannte die Sdiiitzllnge Londons recht deutllch „imperlallstische Annex'onlsten". deren Haltung nidit ..die wehre Mclnung des polnlschen Volkes wider-eplegle". Die Foigen dieser Moskauer Zurflckwelsung waren aufsehenerregend Die Londoner Regierungskrelse. die ihre polnlsAen SchQtzllnge geradezn verhStsdielt hatten. wandtcn sich nun brlisk von ihnen ab. Das Moskauer'Stimrunzeln hat die EuglSnder nnd Nord-amerikaner alle "Grundsatze der vielgeriihmten Atlantlk-Charta beiselte schleben lessen. Eden und Hull erkiarten letzt im vBlllgen Gegensats zu alien friiheren Verlautbarungen. daB ErSrterungen liber helkle Grenzfragen vermleden wcrden milBten. Man kusdite vor Stalin und bekannte seine Ohnmacht. den bolschewistlschen Plfinen in den Weg treten zu кбопеп oder aodi nut го woIIen. Enropes 'VsIker hatten elncn neuen Bewel« erhalten daB England lit wobl ale Kanonrnfu'trr xebrauchen kann. dafi eg xn die-sem Zweck faule Garantlen gibt, aber la seiner hinterhSltlsen Felgheit zu ledem Verrat berelt let wenn Ihm »eln eigenes Interesse geboten erschelnen iaSt. Um Polcns willcn hatte England dem Reidi den Krleg егкШп, nun aber wurde offenbar daB ез nicht einmal in der l<«ge let. fQr selo polnlschee Lleblingsklnd einzuireten Komeitsdiuk aber, der den poInlsAen Eraigranten und Ihren engllsdien Hintermiinnero ten* tditllende Ohrfelge versetzte, erfahrt heute elne bedeutende Rangerhohung und wird von Stalin zum atellvertre-tcnden AuBenkommissar ernannt. Damit bekennt sidi Moskau zn den GrnndsStren t enem ,.Prawda"-Artl-kels. die dc>n bolschewistlschen Madithunget entbOll-ten. Jetrt sitit der Mann Im Volkakommlssariat, der die Imperialistiscben Tendenzen des Bolsthewlsmos offcn zu Papier brachte. Was bisher nnr die bolsdie-wistische Praxis in Flnnland. Bessarabien, den Baltl-schen Staaten und Spanlen lehrte. das hat nun offcn vor alter Welt sclnen Repraeentantea Im K rets der Moskauer Modithaber gefunden. Stalin zelgt darth diese Emcnnung ganz deutllch. daB t allza wlrksame Angrlffbtaktlk der U-Boot#, der ee unter Beoutxung modrrnet Erfindungeo mog-Ilch war. sogar anf grofie Eotferoung GeleltzQgc so entdcden. Strabolgl forderte mehr edinelle Geleit-schlffe und den vermehrten EInsats *ов Pern-bombem. Er bemSngelte femer. diB die VerbOnde-tea die Atlantlksdiladit unter xwel Kommandoi fUhrten. einem engiischeti und etn*m amerikanisdien. Strabolgl Obte audi Kritik in dcm enjliedien Antl-U-Boot-Komltee, well es aus Ministem bestehe. dl# bereits ihre voile Arbeit mlt elgenen Ressortt bitten, ebenso wle Churdilll. der dodi den Voraits auszuUben wQnsdie. Mehrere Redner unterstfltzten die Porderang nadi einem einbeitlidieD obersten U-Boot-Kommando. Lord Winster kritislerte die falsdie Elnstellnng der Admiralltat, die sowohl die Luftangrlffe wle di# U-Boote untersdiiitzt babe. Sle babe vor allem keine aasreidienden Vorkehrangen fOr d'n Ban elner ge-nOgenden ZabI von Geleltscblffen getroffen Jetzt sel die Reue slditbar and der Baa von Geieltedilffeii SuBerst besdilcunlgt. Aber mau habe kelne Zelt za verlleren. Audi dieser Redner befflrwortete dahef den Einsatz von Luftflotteo auf lange Distani. Lord Bromsfleld, Unterstaitssekretlr der Admlralitit. riihmte die Washlngtoner Konferenz dl« got# Ergeb-nlsse gezeltlgt habe. Vor allem sel elne weitere Vir-besserong der gemlsditen englisdi-amerlkanladi-kana-dlsdien GeleltzUge In Anssldit genommen. Der Re-gieruDgsvertreter wandte ildi ledodi offenbar ids hoberen politlsdien ErwSgungen beraus, gegen das Veriangeo nadi einem obetsten Antl-U Boot-Chef. Er versldierte. daB ea In der Zusammenarbelt auf den Meeren kelne Herren oder Diener. sondem nor gleldigeeteiitt Partner gebe — tine mverkennbar« Verteldlgung gegen den Eindrudt. dafi die Englinder bei der Zusammenarbelt mil den USA Immer mehr den kOrzeren zlehen. Die „DSnltztaafe" eln gntes Omen Berlin, 26. Mirt. Der grofie deutidie U-Boot-Sieg im Nordatiantik lei die Taufzeremonie der neuen Karriere GroSadmirals Donitz, lagt die Zeitung „Nippon Time«" zu den letzten deutsdien U-Boot-Erfolgen. Bemerkenwerter jedodi, als die kiirzlidi groiSen Vertenkungen seien, wie das Blatt hinzufiigt, die Gesamtergebnisse aller Monate. D*j Blatt weist tbidiiirilend darauf hin, daB der Feind audi kiinftig Sdiwierlgkelten haben diirfte, die Seeleute, die bei ieder Verienkung untergin-gen, zu ersetzen. Die „D6nitztaufe" кбппе nur ah ein gute> Omen fiir den unabitnderlidiea EnJ-sieg der Adiit betradiut werdcn. Ausbeutnng Nordafrlkas beglnnt |b. Vidif, 26. MSn. (Egtnberldit.) Abniidi wle In Marokko nietet sldi der tmerikanlsdie Kapitalis-mua nun audi In Algerlen eln. Venreter sahlreidier amerlkanlsdier Bergbaogesellsdtaften slnd sdion In Algerlen eingetrdffen, Elne Relhe von algerlsdien Bergwerkee wurde von amerikanlsdien Gtsellsdiaften bereits ubemommen: lie solien mlt amerlkanisdiem Kapital ausgebeutet werden Die Besltzergreifung erfolgt auf Grand des von den Amerlkanem in Algerlen proklamlerten „Kriegagesetiet" Fflhrong des Gewerkediaftsdiefe John Lewla w«r vor adit Jahren eln F!il%«l der AFL-Organisetion ab-gesdiwenkt and hatte die CIO «1« Konkorrens ge grOndeL deren Leitonf Lewis vor einlgen Jahren an Mnrray abgeben moBte, nadidem *r eldi data ent-ediloesen hatte, eatsdiledea gegen die VerwaJtnng Rooaevelts Stellung zo beziebtn, Lewi«, der nodi heute die Bergwerksarbelter-GewerlMduift prSsiđlert. iteht nodi Immer In fdbr engem Kontakt mit belden Dadi-organieatlonen. In die er Immer wleder Verwirrun* hinelnzubrlngen welB Er hat sdion vor Monaten mit Citrine Verbindungen aufgenommen nnd dab el eeine Bereitsdieft betont, seinen ElnfluB zngnnsten elner Zusammenarbelt mlt den sowietbolediewlttlsdiea Ga-werksdiaftan Wtand an maditn. Erfolglose Sowjetangriffe am Ladogasee In Tunesien sAwere ESmpfe gegen iiberlegenen Felnd - 5 Briten-lI-Boot'e versenkt Aus đcm Fuhrerhauptquartler, 25. Marz. Das Obcrkommando der Wchrmadit glbt bckannt: 'Sfldlidi des Ladofjasees f6hrte der Feind Infolge der »dtweren Verluete sdi«3chere Angrlff« als an den Vortagen, deoen wicdeniv jedet Erfolg versagt blieb. Bei der Vernichtung elner abgesomittenen feindllchen Gruppe maditen unsere Tnippen mehrere bunder* Gefangene. Uber tausend Tote wurden ge-xiililt. Ortllcht Ktlmpfe In den Obrigen Frontabscbnltten, bcsondets am oberen Don«, verllefen erfolgretdi. Bunker nnd Feldstellungen Warden genommen, Gefangene und Beute eingebradit In sdiweren KJmpfen wurden Angriffe Qberlegener feindlfdier KrSfte an versditedenen Frontabsdinitten des tune.siscben Kampfraumeo abgewiesen. Deutadie Jager edtossen elf Flogxeugi* ab. Einxelne fetndlldie Flugiedgf ^ Oberflogem am ge- strigen Tage nordwestdeutscbes Geblct. Durdi er einzelte Sprengbomben entstand nnbedeutender Scbaden. Die Luftwaffe griff mit sdinellen Kampffiugzengeii am Tage den Verkehrsknotenpunkt Ashford In SGd-england an. VoIItreffer Im Babnbof nnd In Versor-gungsanlagen der Stadt wurden beobaditet. In der vergangenen Nadit bombardlerlen schwera deutsdie Kampfflugzengr krlegswlchtlg* Zlele am Firth of Forth und an der en^llsdien NordostkBste. Unter Einsatz nenartlger Kampfmittel haben Un-tereeebootjager der deutsdien Kricgsmarine im Mit-telmeer wSbrend weniger Tage fOnf britisdie Unter-seeboote versenkt. Ma|or MOndiebcrg, aasgereldinet mlt dem BIdienlaub und Sdiwertem turn Ritterkreni det Eisernen Kreuxe*, fand nadi teinem 135. Luftaitg den Heldentod. USA-Gewerkschaften fiir Moskau CIO zur ZQsammenarbelt mlt Moskau berelt - Murray: „Unbedingt erlorderllA" osdi. Bern, 26. MSrz. (Elgenberidit.) Der britlsche AuScnmintstet Eden schelot mlt eelnen Vorspenn-dicnsten fiir den Bolsdiewismua bei den USA-Gewerkschaften mehr Brfols zo h«ben als der Chef der britischen Trade-Union. Walter Citrine, der sidt eelt Monatcn vergeblidi bemtiht, die amerikanisdien Ge-wcrkschaftschefs fflr elne Zusammenarbelt mlt den eowletisdi-bolschew'stlsdicn Gcwerkadisften zu ge-winnen. Auf alle Fiille hat am Dienstag der Letter der CIO-Dadiorjenisation Phiiipp Murray, der am Montag elne langere Aussprache mlt dem britlscbcn AuBenmlnister hatte in elner Pressekonferenz erklSrt, die CIO Organisation sel berelt, sich dem bestehen-des engliach-sowietnuelsdieD Gewerkechtftskomltca ftniosditUBen. Wenn man dem Begrlff der „terelnlg-ten Natlonen" Leben »eben wolle, #fl elne Zusammenarbelt nnbedlngt erforderlldi Die andeM elnflnBreldi« Dadiorganlsatlpn amerikanlscher GewerksdHiften. di* AFL (American Federation of Labour), hatte ee be-kanntlldi Isnerhalb топ eedie Monaten ivelmal ab-gelchnt anf die AntrgXe Walter Citrine«, dem en«-lledi-bolediewlstlsdien Gewerksdiaftikomltee bekn-treten. elnzujjehen. Mlt dem , CongreB off Industrial Organisation" (CIO) konnte Citrine nur Informelle Besprechungen f(ihren da die britischen Gewerk-schaften durch ein tradltlonellcs Verhlltnie auf die von Green prSsIdlerte AFL-Organlsatlon verpfllchtet eind. der heute in erster Llnle die Gewerksdiaften ausgcsprochener Fadiarbeitat angehoren. Unter der Deuhth* ^а^вп und МбгЛвп Briiderđien und Sdiwesterdien (Sdilufi (olgt) Ale es der Konig erbiicltte, epraAh er zu •einen JUigcrn: »Nun jagt llim nacb den ganzen Tag, bis In die Nacht, aber daB ihm kelner etwae zulelđe tut.« Sobald die Sonne unter-gegangen war, sprach der Kdnig zum J&ger: yNun komm unž zeige mir das Waldhauechen.« Und ala er vor dem TUrleln war, klopfte er an tind rlef: >Lleb Scbwesterlein, laG mlch herein.« Da ging die TUr auf, und der Kbnlg trat herein, und da stand eln M&dchen, dae war so soban, wle «r noch kelne geseben hatte. Das M&dchea erschrak, als es sab, daB nlcht sein Rehleln, Bondem ein Mann herelnkam, der elne goldene Krone auf dem Haupt hatte. Der Kdnig s ah es freundilch an, relchte Ihm die Hand und sprach: »Wlilst du mlt mir gehen auf шеШ 6chloS und melne llebe Frau eeln?« — »Ach jac, antwortete das Mfl-dcljen, »aber dfts Reh-chen mufl auch mlt, dai verlaS ich nlcht.« Bprach der KOnig: »Es soil bei dlr bieiben, so lange du lebst, und soil ihm an slcbts fehlen.« InUom kam ee herelngesprungen, da band es da.4 Schwesterchen wleder an das Binaensell, nahm es seTbst in die Hand und glng mlt Ihm ail« dem Waldh&uschen fort. , Der KOnlg nahm doe schOne M&dchen auf eein Pferd und fUhrte es in eein SchloB. wo die Hochzelt mlt groBer Pracht gefelert wiirde, und war es nun die Frau KOnigln, und lebten sle lange Zelt vergnilgt zusammen; das liehleln ward gehegt und gepflegt und sprang in dem SchloBgarten herwn. Die bSse Stief-mutter aber, um deregtwillen die Kinder In die W'-lt hiiie'-gcsrangen wsren, die melate nlcht anders, als Schwoeterchen wUre ven den wHden Tleren im Walde zerrissen worden und jBitlUcichen als ein Rehkalb von den JJlgern ftotgetchossen. Ale ale nun hBrte, dafi ele eo wrm, ma • da wurdon Neld und MlBgunst In Ibrem Herzen rege und lleBen Ihr kelne Rube, und sle hatte kelnen andern Oedanken, als wle ele die belden doch noch Ins UnglUck brlngen kOnnte. Ihre rechte Tochter, die h&Qllch war wie die Nacht, und nur elne Auge hatte, die machte Ihr VorwUrfe und sprach: »Elne KOnigin zu werden. das QlUck hUtte mlr gebUhrt,« — »Sel : III »( (Zilchnong: Лвп1 Samiti.) nur BtilU, aagte die Alte und sprach ele zu-frleden, >wenn'8 Zelt lat, will Ich schon bel der Hand sein,< Als nun. die Zelt herangerUckt war, und die KCnlgin eln schOnea Knttbleln zur Welt gftbracht hatte und der KOnlg gerade auf der Jagd war, nahm die alte Нехе die Oestalt der Kammerfrau an, trat In die Stube, wo die Kiinlgin lag, und sprach zu der Kranken; »Kotamt, das Bad let fertlg, das wird Euch wohltun und frkche KrUte gtben, gMchwiad, tett xtoM Xhm %*№ 9м мик M der Hand; sle trugen die echwache K6nigln la die Badstube und legten sle In die Wanne, dann schlossen ele die TUr ab Und llefen davon. In der Badstube aber batten ale ein rechtes HiiUenfeuer angemacht, dafi die schone, junge KSnlgln bald ersticken mufite. Als das vollbracht war, nahm die Alte Ihre Tochter, setzte ihr elne Haube auf, una legte sie ins Bett an der KOnigin Stelle. Sie gab Ihr auch die Oestalt und das Ansehen der KOnlgln, nur das verlorene Auge konnte ele ihr nlcht wledergeben. DamIt es aber der KG-nig nlcht merkte, mufite ele slch auf die Selte legen, wo sle keln Auge hatte. Am Abend, ale er heimkam und hOrte, dafi Ihm eln S6hn-lein geboren war, freute er slch herzllch, und wollte ans Bett seiner lleben Frau gehen und sehen, was ele machte. Da rlef die Alte ge-schwind: >Bellelbe, lafit die Vorhfinge eu, die Kiinlgin darf noch nlcht ins Llcht sehen und mufi Ruhe haben.« Der Kdnlg ging zurlick und wuBte nlcht, dafi elne falsche KOnigin im Bette lag. Ale eben Mlttemacht war und alles schllef, da s ah die Kinderfrau,. die In der Kinderstube neben der Wiege safi und allein noch wachte, wle die TUre aufging und die rechte KOnigin herelntrat. Sle nahm dae Kind aus der Wiege, legte es In Ihren Arm und gab Ihm zu trin-ken. Dann schUttelte sle ihm seIn Klfichen, legte es wleder hlneln und deckte es mlt dem Deckbettchen zu. Sle vergafi aber auch das Rehchen nlcht, glng in die Ecke, wo es lag, und strelchelte ihm Uber den RUcken, Darauf glng sie ganz stlllschwelgend wleder zur TOre hlnaus, und die Kinderfrau fragte am andern Morgen die W&chter, ob Jemand wfihrend der Nacht ins Schlofi gegangen wKre, aber sie antworteten: »Nairn, wir haben niemamd ge-aehen.« So kam sip viele N&chte und sprach nlemals ein Wort dabet; die Kinderfrau sah ele immer, aber ale getraute aich nlcht, jemand •twee davoo mi aagen. die KOnlgln In der Nacht an zu reden und sprach: >Wae macht meln Wild ? Was macht meln Reh? Nun koram ich nooh zweimal und dann nlmmermehr,« Die Kinderfrau antwortete Ihr nlcht, eJber ala ale wleder verachwunden war, glng ale zum KCnlg und erztthlte ihm allea. Sprach der Kdnlg: >Ach Gott, was iat daa! Ich will in der nftchsten Nachf bel dem Klnde wachen.« Abenda glng er in die Kinderstube, aber шп Mlttemacht erachien die KOnigin wleder und spr&ch: »Was macht meln Kind? Was macht meln Reh ? Nun komm ich noch einmal und dann nlmmermehr.« Und pflegte dann daa Kind, wle ale gewOhn-Ilch tat, ehe sie verachwand. Der KOnlg getraute aich nicht, ale anxureden, aber er wachte auch in der folgenden Nacht. Sie sprach abermala: »Was macht meln Kind T Was macht meln Reh ? Nun komm Ich noch dieamal und dann nlmmermehr.« Da konnte aich der KOnlg nicht zurtlckhalten, sprang zu ihr und sprach: >Du kannat hie-mand anders sein als melne Hebe Prau.< Da antwortete sle: »Ja, Ich bin delne llebe Frau!« und hatte In dem Augeabllck durch Oottea Gnade das Leben wleder erhalten, war frisch, rot und gesund. Darauf erz&hlte sie dem Кб-nlg den Frevel, den die bOse Hexe und Ihre Tochter an ihr verUbt hatten. Der KOnig Ilea belde vor Gerlcht fUhren, und ea ward Ihncn das Urtell gesprochen. Die Tochter ward In den Wald gefUhr^ wo ale die wilden Tier* aerrlaaen, di# Hex* aber ward las Feuar ge-legt und muAte JamnurvoU verbraaaea. Und wie ale zu Asche verbrannt war, verwandelte slch daa Rehk&lbchen und erhlelt seine menech-llche Gestalt wleder; Schweaterchen und Brti* daroban abar Mitaa gHtoikUeh Sobot«, 27. marca 194S. KARAWANKEN BOTB stran S. — štev. 25. dm mu: dem Hreise Hrainhurg Ansđirlftendoppel Im Relsegepaik Dvojnik naslova v potni prtljagi TJm den Verliuten von R«isegepiick und ExpreBciit vorzubeuffPn, hat die RelchHbahn vorfeachrleben, daB In die Oepttoka- nnd X^preQguistUoke ©In Dopp^l der Ailechrlft eln-zulegen iNt. 1st dice unmiiglich, »o let auBen elne zweltn Anschrlft durch Bekleben oder Ajihttnjfer anmbiingen. Die aiu ungenUg«nder Kennzeichnung oder dem Fehlen dee Doppels «ntstehpndon Nachtelle hat der Reisende oder Absender su tragen. Hellkrauter slnd keln Unkraut Zdravilna zelišča niso plevel ГМм* oder Jene Mutter hat ee vlelMcht tlhorflliMlj; gefunden, wenn ee hleB, daB Ihre I vladcr mit der Schulklasse oder der Ш zum lvr:iuter»ammeln In die Unigcbiing wandem BolUen. Was e!n Kind mltbrtiigt, kann doch »Irht vlel auf die Gesajntmenge aiumachen, oder Ahnllch mag tde <1алп wohl geđacht I alien. Dlewe Annahme let eln groBer Irrtuin, <1очп die kUrzllch erfolgte Tagung der Relchm-m"lieltmg«melnHčhaft fUr Hellpflanz*»nkimde und llellpflanzenbciirhaffung hat das Qegentell be-r I, жеп. Die vnrllegendcn Ernteergebnlese dee Jahros 1942 Wnd nilmUoh gegen 1941 um rund «lii5 Doppelte geetlegen. DIpsps erfrenllche Er-»"•bnls let der fltraffen Organisation der Relchs-arheltsgemeiniwhaft und der Einsataberelt-Rchaft der lichrerechaft zu verdanken. An Hand von Farbtafeln wurde den SchUlem zu-niichst das In Prage kommende Hellkraut ge-zel'vt und auf seine Bedeutung und Verar* bdtung In der Drogenherstellung hingewlesen. AnichlleBend glng es dann in die Wftlder und Wlose.n, um im frohpn AVetteifer unter An-leitung des Lehrere die Pflansen saohgcrecht *u pflUeken, zu trocknen und aufzubewnhren. Um den Versand nlcht planloe zu gestalten, eonđem ■wlrtsohaftlich auszunutzen, wlrd die Benchaffung der Heiipflanzen von der Kelohs-arboitegemcinschaft gelenkt. Bel Ihr fordern 126 gr slanine ali svinjske masti ali 100 gr svinjske zabele« brez naročilnice. Svinjska mast se ne sme prodajati v trgovini, temveč samo pri mesarjih, ki morajo opremiti tekom za oddajo naročilnic predvidene dobe zadnjo stran osnovnega od rezka nakaznice za mast s svojim žigom tvrdke. Državne nakaznice za mast za normalne potrošnike in za mladoletne od 14. do 18. leta kot tudi državne nakaznice za mast SVl In SV 6 vsebujejo naročilnico za 100 gr Jedilnega olja in odgovarjajoči posamezni odrezek. Naročilnico smejo sprejeti samo trgovci, ki smejo razdeljevati Jedilno olje. Oddaja jedilnega olja se izvrši glasom natiska na posameznem od-rezku v 3, in 4. tednu 48. dodelllne periode. Iz razlogov poenostavljenja uprave dobe državne krušne nakaznice — razven lOrgr-od-razkov nakaznice B — kot tudi dodatnih In tedenskih nakaznic za inozemske civilne delavce v bodoče samo še krušne odrezke za 50 in 600 gr. V Bayemu, Wienu, K&mtnu, Nleder- in Oberdonau, Salzburgu, Stelermarku In Tlrol-Vorarlbergu je dana prebivalcem teh ozemelj kot doslej možnost, da v večji meri kupujejo mesto rženega kruha rženo moko. Goveja In kostna mast se bo bolj potrebovala kot surovina za napravljanje margarine. Zaradi tega smejo izstavljati prehranjevalni uradi nakaznice za govejo in kostno mast mesto nakaznic za maslo ali margarino samo še izjemoma na pismeno dovolitev pristojne zvez* za gospodarjenje z mlekom In mastjo. Taka Izjemna ureditev pride vpoštev n. pr. za določene bolnike, ki se nahajajo v zdraviliščih in bolnišnicah, katerim je zdravnik predpisal dleto. V tfpQgfwl porotcpolec . Bokstarnirll v ABllngu v nabito polni dvorani športnega doma v ABllngu se je vršila lepo uspela boksarska prireditev. Na programu sta bila poleg številnih okvirnih borb tudi dva turnirja, in sicer bantam in srednji teži, v bantam teži je v predkolu Kolleger premagal Roma, Krfucner pa Tuicherja II, v finalni borbi jia J« Kollsger po točkah premagal Кгахћегј^. v srednji teži Je Raalnger premagal Prešla, dočim je Amelsblchler kljub sijajni formi Volts chitscha I ostal zmagovalec. Finalno borbo-je moral Raslnger radi poškodbe na roki brez borbe prepustiti Amelsbichlerju. V okvirnih borbah je Baslel podlegel Stasslu v drugi rundi, Kobal pa Je premagal Wegla. Woltschitsch II Je v peresni teži premagal Pichlerja. Plchler pa se je boril z Rusom neodločeno Sijajno formo Je tokrat pokazal novi Berelchsmelster Bupan, ki je v najlepši borbi večera nadvladal rutlnlranega borca Senrada. Diplom.-OpfIker C. KRONFUSS Kfagcnfurfi lahnhofsfral^e fS fcfe snrf mltavts ItdtH Y»rmlMa§ gasdilcssm s cveHeami se оћжазе vsi SowenHi v soBoio in nedeito pri жМжМ za WJiW Rolf L e n D a I ; VZAKONŽNJIM! Rumorlmtlfen roman 18 Za Christo Je bilo pripravljeno pismo, da je moral Viktor nepričakovano odpotovati. * Elli si je zelo udobno uredila. Sedi v Viktorjevem klubnem naslanjaču, z nogami kvišku. Praznino med njo in njenim usnjenim okoljem zamaše pestro veže-ne blazine. Na njenem ženskem naročju se razprostira vse polno drobnih knjig in ena na pol gotova, na kateri ravno dela njen gospodar. Je prav kratkoČasno Stivo, kar pISe. Videti je nadarjen. Zunaj prši topel poletni dež po šipah. Kamni na tlaku se svetijo kot da so dr-gnjeni. Elli ima še časa. S povratkom njenega gospodarja pred po jutrišnjem skoraj ni računati. Da bi morala kaj narediti, ji ni naročil, odhod je bil preveč nagel, tako da sploh nihče na to ni mogel misliti. Gospa Schwanke je naknadno ugotovila, da sta se odpeljala kot dva blazna in da je samo to bilo krivo, da so se prismodile njene brusnice, kar pomeni zgubo šestih mark. Da bi si sama poiskala delo, tako neumna Elli Se niti malo oL Navsei^inje pri Viktorju ni vstopila v službo, da bi delala. Njeni nagibi so čisto kje drugje. Ko bo mono# prilezlo izza oblakov, bo sploh šla na sprehod in šele okrog enajstih začela kakor imenitni ljudje. Ampak kako? Kaj naj počne? Tu je berilo ravno na mestu. Po ulici caplja neka gospodična v dežnem plašču s kapuco, obstane pred hišnimi A "-atmi, oprezuje na levo in oprezuje na desno — ulica je prazna — in vtakne previdno debel ključ v ključavnico. Vrata malo zacvilijo in se odpro., * Elli se zdi, da je nekaj slišala. Vleče na ušesa. Ugotovi: zunaj se nekdo potika. Elli se prav pošteno prestraši. Ravno včeraj je zopet brala o pohotnem umoru, ki se je izvršil ob belem dnevu. Cisto sama je v hiši. Nedolžnim dekletom bi država sploh morala priznati in dodeliti samokres za strašilne strele, škandal, da tega ne stori! ji šine na misel. Tako ji ostane samo en izhod. Oprezno, vendar z največjo naglico se izlušči iz svojega mehkega okolja, odpre krilna vrata, ki drže na vrt, se pripravi k pobegu — toda prepozno. Neznanec je vstopil. In sicer Brigitte. Brigitte ima za seboj nočno vožnjo z me-šancem z večkratnim prestopanjem in vsemi šikanami in je vsa zbita od vožnjo. Začela bo novo življenje. la sicer z zobnim zdravnikom drom Jaecklom. Ta решШс naj #1 le nikar ne domiiljuje. da je on edini moški na svetu! Kdor hoče začeti z novim življenjem, se mora od etarega posloviti. Zato J« prišla. Vrhu tega mora vrniti tuj sveženj ključev, na katerega so že pozabili. Domnevala je, da ne bo naletela n* nikogar in stoji .pred Elli. Presenečenje je na obeh straneh veliko. »... Ti tukaj ?« »Ti tukaj?« »Jaz prihajam—kako to, da si ti tukaj?« »Nameščena sem.« »Kje?« »Pri njem.« »Kako to?« »Ker si ti odpovedala alužbo.« Brigittiae misli se zvrtinČijo. Viktor jo je razočaral, njena prijateljica pa Jo je nezvesto pre varila? Prime se za glavo, če na sanja. Resnica je. Elli ji suho sporoči, da je Viktor dal oglas v časopis ter da se je ona nato hitro odločila in se javila. Nato čaka Škodoželjno, kakšen bo vtis njenih besed. Brigitte občuti grenkobo v-ustih. Izjavi se v tem smislu, da je Elli Izbomo znala izkoristiti njeno odsotnost. Elli naj si kar prihrani nadaljnje besede. Brigitte je ve, kaj je hotela. y »Kaj pa?« hoče Elli vedeti ж neprodimim obrazom. »Menila si, da boš dosegla, kar se meni ni posrečilo.« »Seveda? Kaj pa?« »Poročiti ae ž njim.« »Jaz da bi se poročila ž njim??« Elli pade ia oblakov. Ali ee J« Brigitti zmešalo? Brigitte si miili e aJ«J, da j# m/o-jo prijateljico tako zelo varala? To j# v#g ko prostaSko! Elli je neizmerno ogorčena in jezno mi daje duiuca: »Tako j# morala priti! To ima človek od tega! Potovanje s KdF odklonim in se med tem mučim tukaj! Za koga? Za kaj? O, jaz kamela!« S , tem zaloputne krilna vrata, da zabu« čita obe krili z zagonom ob steno in se za tapeto sesiplje apno, iz previdnosti pa se še enkrat obrne do Brigitte in zarohni: »Ali si Se kaj rekla?« Ke, Brigitte ni rekla ničesar, na kar Elli nadaljuje s svojo zmerjalno kaqwado in ji > sporoči, da Je sedaj za vselej koheo prijateljstva med njima! žrtvovala se je za to, da bi Brigitti priskrbela moža, in v zahvalo ji sedaj očita, da ji ga je hotela odvzeti! Vsa raztogotena teka po terasi in se da premočiti po dežju. »To ti rečem — sedaj j# konec med nama!« »Elli!« jo prosi Brigitte. »Ali si le kaj rekla?« »Saj boš vendar skoz in skoz mokra?« Divje si seže Elli z obema rokama r kodre. »Frizura me stane štiri marke osemdeset. Pa tega mi sedaj ni nič mari! In 6# bom hodila okrog kot jež!« »Elli, ali si zares samo... ?« Nato sledi temeljit pogovor. Res je, Elli je vstopila pri Viktorju v službo edino 1# zato, da ga oSteje. Da ga prepriča, da je na celem svetu samo eno dekle, ki je vredno, da postane srečno ž njim; Brigitte. Elli pravi, da je tudi odločno pomagala, ker so moški vendar tako neokretni In misli, da Ifihko trdi, da je bilo to njeno delo uspešno. Seveda', zdaj bo odpovedala. Več storiti Ji ni mogdče. (Dalje prihodnjič.), Btram в. — Štev. 25. KAKAWANKEX BOTE Sotobft, 27. втгм Gauleiter dr. Friedridi Rainer na Gorenjskem Vasi in mesta spreminjalo svoje lice Prerez uspešnega obnovnega dela stranke In uprave - Ustvarjajo se temelji boljše bodočnosti Gorenjske Gauleiter pregleduje K r o p p Bild: Mohr; Klische: NS-Gauverlag, Kam ten. Dva dni Je bival Gauleiter dr. Rainer na Gorenjskem. Namenil se Je tokrat obiskati Krelsa Radmannadorf in Krainburg. Chef der ZlvIIvenvaltung' (načelnik civilne uprave) ee Je hotel prepričati o storjenem delu in vršiti razgovore, v katerih bi naj bile ustanovljene ememlce za najbližjo bodočnost. In vožnja mu je v resnld dala pregled o tem, kaj se Je že etorllo, In o tem, kaj se bo moglo še storiti, kljub naporom vojne, ki zahteva polno moč nemškega Relcha. In nI rrialo tega, kar Je bilo etorjeno ob težkih prilikah. » Gorenjska mesta bodo dobila zopet nemško lice. Uprava Je bila očiščena, odgovorni možje trpijo samo čednost v upravi In pravičnost proti vsakemu rojaku. Upravo nekega mesta, ki jo je.označiti kot vzorno, Je Gauleiter kot • prvo obiskal, župan Kurz v Neumarktlu je lahko ponosen na priznanje svojega dela. Obhod po prostorih mestne uprave je pokazal, da nI povoda, ustanoviti v tem malem mestu le borno opremljeno upravno poslopje. Čednost In smotrnost izžareva to poslopje, kakršna sta za uradnika ali nameščenca nemškega mesta nami ob sebi umevni. Nespodobne pisarne Iz pretekle dobe, ki so prav Cesto nallkovale ropotarnici starega pohištva, so med tem skoraj povsod odpravili. Neumarktl prednjači tudi tukaj. Da se pri tem ni ustavilo in da prebivalstvo priznava delo obnove, je županova za-eluga. Marsikaj Je že lahko Izvršil. Toda Ima fie vse polno načrtov, ki jih je predložil Gau-lelterju in ki obetajo malemu mestecu sijajno bodočnost. Isto je ugotovil Gauleiter vKralnburgu. Te okolnostl niso doslej tu dopuščale, da se pri rede upravi zaželeni prostori. Pa vseeno se Je že marsikaj napravilo, da zadovolji zunanja slika našim zahtevam. Pod vodstvom novega občinskega komisarja Mortha se bo najjužnejše mesto velikonemškega Relcha razvijalo tako, da lahko govorimo pri slavju lOOd-letnlce obstoja te atare državne trdnjave res zopet o nemškem mestu. Pa tudi v majhnih krajih se pridno dela. O tem je pričala občina G 6 r 1 a c h, kjer se je med drugim ogledal ravno tako občinski urad, Zupani so predložili Relchsstatthalterju svoje načrte, mu poročali o težavah in so dobili navodila, kako naj obravnavajo razna vprašanja. « Ravno tako kot mesta in vasi, so Imeli tudi predvsem trije Kreisl težave s tem, kako nastanijo svojo upravo v dostojnih poslopjih. Krels Kralnburg razpolaga sedaj z vzornim Landratsamtom, pri čemur so gorenjski ■ obrtniki Izvrstno dokazali svoje znanje. Po daljšem razgovoru z nadomestujočim Landratom, Regrierungsratom Michesom si je ogledal Gauleiter vsem željam odgovarjajoče naprave državnega zdravstvenega urada in protljetlčne oskrbovalnice. Tako naj izgleda nemški zdravstveni urad, kateri Ima v nacionalsocla-llstiCni di-žavi važne naloge in ki mora ravno tu na Gorenjskem še mnogo nadoknaditi. Cisti preiskovalni prostori, moderna soba z rentgenom, velika čakalnica in še nadaljnji prostori nudijo pogoje za odgovorno delovanje okrožnega zdravnika. Državno zdravstveno skrbstvo In socialno skrbstvo po NSV naj se vzajemno dopolnjujeta. Kot v Altreichu tako je tudi na Gorenjskem izvedena organizacija. Številni ljudje so Se bill deležni blagoslova te največje socialne ustanove sveta. Povsod ima svoje urade, kamor prihajajo rojaki In lahko pričakujejo pomoči, če Je njihova prošnja uteng^ljena. V GOriach n. pr. se je ogledal tak urad. Nastanjen je v zapoCetl Ortsgruppendienststelle. Od prebivalstva je odvisno, da se Izkaže vrednega teh naprav In da podpira s krepkim sodelovanjem obnovo, ki pride le njemu v prid. Pri ogledu neke tovarne je prisostvoval Gauleiter odlikovanju zaslužnih tovarniških delavcev. V nagovoru na odlikovance in del usluž-benstva Je pohvalil vedno delavoljnost Betrlebs-fUhrerja in uslužbcnstva. Da se nemška proizvodnja vedno bolj povečuje, je tudi zasluga te tovarne#^ ki spada med najboljše Gaua K&mten. I«r sedaj, tako je pozival Gauleiter 161. STUNDE LSsung der Aufgabe : 1. Ta klet ni tako svetla kot ona. 2. Ta gozd je zelo velik, je največji v državi. 3. Berlin je največje mesto v Nemčiji. 4. GroBglockner je najvišja gora Nemškega Relcha. ■ 5. Karnten ima najtoplejša alpska jezera Evrope. 6. Zlato je dražje od srebra. 7. Te ceste 50 zelo čiste. 8. Če bi vreme bilo lepše, bi šel (bi šla) na sprehod. (... bi se šel sprehajat.) 9. Ali meniš, da danes pride? 10. Storite mi prosim (neko) uslugo! Aufgabe : Ubersetzen Sie ins Slowe-nische! 1. Ш langsam! 2. Trink kein zu kaltes Getrank! 3. Schlafe bei off enem Fenaterl navzoče, naj Izpolnijo tudi v bođoCe svojo dolžnost napram FUhrerju In bojujoči ee fronti. Ista slika pridnega dela se je nudila v Kroppl, starem kraju obrtnikov na Gorenjskem. Pridnosti mož in žena v zadružni tovarni odgovarja neutrudljlvost župana in Orte-gruppenlelterja NSDAP. Tudi tu so napravljeni najboljši začetki « Delo na Gorenjskem bo ustvarilo trdno podlago za nemško bodočnost tega novega ozemlja Da pa bo vse tudi obstalo, za to skrbi sedaj doraščajoča mladina, na katero je posebno pozoren Gauleiter. Skoro povsod je bilo treba pojasniti šolska vprašanja, vpoklicane učitelje se mora nadomestiti ali pa izvršiti prestavitve, ker n. pr. radi pomanjkanja vzgojiteljev ne morejo poslovati vedno vse šoler V Kraln-burgu so pokazali Gauleiter ju nastanitev učenk učiteljišča, v St. Veitu a." d; 8awe je ogledal naclonalpollti čh 6 vzgoJevellSče. Tudi tu niso še končane prezidave, toda mladeniči so že danes dobro nastanjeni. Jung-талпеп, ki jih vodi Bannflihrer Butler, so 4. Atme durch die Nase! 5. Da bin ich! 6. Da ist er! 7. Wer ist das? 8. Ich bin es! 9. Hier sind Streichholzer! 10. Meine Schuhe sind ganz durchnaGL \VicAtige Worter in gebrauchlichen Satzverbindungen 1. Er wollte mich unbedingt in ein Ge-sprach hereinziehen, aber ich hatte keine Zeit. 2. Ich mSchte Sie bitten, mir den Her-gang der ganzen Angelegenheit genau zu erzahlen. 3. Wo ist das Buch? Hier ist es! — Geben Sie es her! 4. Ich verstehe nicht, wie er sich zum Stehlen hergeben konnte. 5. Bei diesem Peste ging es hoch her, e, W# kojmost du hert dokazali a svojim stnunnim nastopom in redom, ki vlada povsod, da so vredni te iZbome Sole nemške piladlne. * Ta vožnja Je podala prerez dela, ki ga Ima Gauleiter kot šef civilne uprave na Gorenjskem. Gorenjska dela veliko skrbi, kot je poudaril Gauleiter v svojem kratkem nagovoru v tovarni, pa tudi veliko veselja. Nt Nemcem nič podarjeno In cel6 to, kar Je naše skozi stoletja, se mora vedno ponovno pridobiti z bojem In delom. , To pa nI nikdar razlog, da bi se oddaljili od sklenjenega cilja. Kar si je priboril nemški vojak, včlenja nemški uradnik v nemško upravo In nemški red. Da bodo pa tudi ljudje, pa če tudi dolgo traja, nekoč prežeti od Ideje nacionalsooiallzma, za to skrbi borbenost stranke. Stranka In država sta po Gauleiterju in Relchsstatthalterju združeni v eni osebi. Pogoji za plodovlto sodelovanje so s tem podani. Da se stranka in država vzajemno dopolnjujeta in da se ugodni pogoji tudi izrabijo, se je ponovno dokazalo na vožnji po Gorenjskem. F. "H. 7. Seine Herkunft war niemandem genau bekannt. 8. Ich weiB nicht, wo ich das viele Geld hernehmen soli. 9. Wie der Herr, so der Knecht. (Sprich-wort.) 10. In diesem Hause wohnt ein ausgezeich-neter Herrenschneider. Was wir immer wleder h#ren 1. Ich fiihle mich nicht ganz wohl — Ni mi prav dobro 2. Was fehlt Ihnen denn? — Kaj pa vam je? 3. Was haben Sie? — Kaj (pa) imate? 4. Baldige Besserung! — Le kmalu ве popravite! 5. Gute Erholung! — Prijeten oddih! 6. Alles Gute! — Vse najboljše! 7. Sie sehen schlecht aus! — Na oči ste slab! 8. Sie sehen nicht gut aus! — Niste videti zdrav! 9. Ich habe mich verkUhlt.—Prehladil(a). gem SB. JLO, l3h bin heifleri Mtti reda in tedaj mu nismo mogli тев pok#* zati obrambne moči našega krovnega oro#^ ja iz mnogih letal. Tedaj sem opustil«. Imel je prav, kajti že pri drugem napadu, ki ga je izvršil Ritterkreuztrager Lt. D., je bil bombnik že tako zelo zadet, da je padal Ч. krivuljah in se končno začel vrtinčiti. Se štirje nadaljnji člani posadke so izstopilL V drugem primeru je bilo od podčastniki KI. na odprto morje zasledovano letalo Ж krovnim orožjem tako zelo zadeto, da sq levi motorji goreli. Podčastnik je lahko sa«* mo še ugotovil, da se je letalo spustilo пЖ morje, je pa moral obrniti, ker je pri điv^ jem zasledovanju pokuril zelo veliko ku4 riva. Njegov odstrel so naslednjega jutral potrdili ameriški piloti sami... S svojim letalom so pristali na Atlantiku, kakih 5 kilometrov od obale in so se rešili v dveh cevnih čolnih, ki so jih imeli s seboj. Zopet se pokaže tukaj ob Rokavskent prelivu in na Atlantiku velika premoč nemških lovskih letalcev tudi napram močno oboroženim in dobro oklopljenim štirimo-tornim bombnikom. Odstreli, ki se tukaj dosežejo pri dnevnih vletnih poskusih, so izvršeni v trdih in bridkih borbah, toda proti drznosti, napadnosti in izšolanemu znanju nemških, na mnogih bojiščih uspešnih in izkušenih lovcev ne morejo nič mla^ de ameriške posadke. Zanesli so se na ne-^ ranljivost svojih velikih letal in morajo sedaj doževeti, da jim lahko vedno kaj boljšega postavimo nasproti. Kriegsberichter Oskar Peter Brandt. ($o svetu te večkrat so btle gnojne Jame, ki niso bil« zadosti zavarovane, nesreča za otroke. Sedaj je zopet zginil v Bllerbecku dveletni deče% neke družine In so ga našli po dolgem Iskanjui v napolnjeni sosedovi gnojni Jami utopljenega« Tik pred pogrebom Je nenadoma zopet ožk vela petdesetletna Portugalka Jera Gll Iz vas# Tolgados. 2e na parah ležeča žena je navk dežno umrla radi kapi, se Je pa naenkrat жжм vedla Iz svoje globoke nezavesti ta je sa velik strah jokajočlh In tolažečih znancev odprla usta, kl 80 jih že zaprli z voekom In ja za vpil a, da še živi. 80 severnih Jelenov je pomoril nek po&eruh naenkrat v okolici Sodankylae na severnem Finskem. Ta tudi že na Finskem redka ro-paraka zver živi na skrajna severu v goz« dovlh in gorah in se je lastniki severnih Jelenov radi njene krvoželjnosti zelo boje. Na enkrat ubije več ducatov živali, pri čemer jin* pre grize grlo in IzplJe kri. Karntnerlsche Sparka-sse predlaga svoje рсн elovno poročilo za leto 1942. Pri tem se predvsem opazi izredno povečanje poslov, kl s« odraža v na okoli 71 milijonov Reichsmark izkazujoči bilančni vsoti. Posebno razveseljiv je razvoj hranilnih vlog in visoko število »malih hranilcev«. Hranilne vloge so se v višini RM 39,867.181,23 povišale napram prejšnjemu letu za RM 11,652.212,59, to je za 41,30%; pri tem imata zadovoljiv delež glavni podružnici v Spittalu a. (J. Drau In Eberstelnu. Tudi druga poslovna področja se zadovoljivo razvijajo. Cisti dobiček je znašal RM 145.731,23, Obratu je bila 1. maja 1942. priznana znova diploma Gaua za Izvrsten uepeh. Ko je bil vpoklican nek stotnik iz Heidejtt v Sleswlg-Holstelnu k vojakom, je tlačil njegov sin še kot pfvočolec klopi. Od tedaj se nista oče in sin nič več videla, kot je to pogosto v vojni. Ko se je oče pred kratkll peljal s svojim tovornim avtom po glavni cesti Tu-nlea, mu je prlvozil nasproti mlad Leutnant. Bil je njegov sin! Na kratko — pa tem prl-srčneje se pozdravita oba — tisoče kilometrov daleč od doma. Zadnji dan vojne zimske pomoči srečkanja je sreča prinesla v Halberstadtu nekega Ober-gefreiterju veselo presenečenje. Potegnil je la zadnjih srečk rjavega prodajalca srečk trinajsto in se je zelo začudil, da je ravno na koncu zadel tisočak, katerega je ves vesel sprejel. 11. Mir ist schwindlig! — Zvrtelo se mi je v glavi! 12. Es freut mich sehr! — Zelo me veseli. 13. Wann ist er gestorben? — Kdaj je umrl? 14. Was haben Sie dafiir bezahlt? — Koliko ste plačali za to? 15. Wie schwer ist das? — Kako težko je to? W»rter Hergang (m) — potek, -a hergeben, ich gab her, ich habe hergegeben — dati sžm, dal (a) sem sem hergeben (sich zu etwas) — spozabiti se toliko, da... Herkunft (w) — poreklo, pokolenje hernehmen (etwas), ich nahm her, ich habe hergenommen — vzeti, vzel sem Herrenschneider (m) — moški krojač Bedewendnngen jemand in ein Gesprach hereinziehen — za- ^ plesti koga v razgovor es geht hoch her — imenitno м imeti pdi 6em sem izsiopif AmerikancI nihajo v padalu - Težke zgube letalstva USA PK. - Posebno poročilo. Velika, štirimo-toyna ameriška letala imajo večinoma na krovu posadko desetih mož. Visoke številke odstrelov, ki jih dosežejo naši lovci pri podnevnih in nočnih napadih ameriških in angleških bombnikov določno kažejo, da je utrpel sovražnik pri teh visokih zgubah štirimotornih bombnikov še tem večje in, občutnejše zgube osebja. Stotine ameriških pilotov je že prišlo v nemško ujetništvo, veliko več jih je pa še padlo. Nekega dne na Atlantiku. Zopet so pripravljeni lovci na vzletišču, da polete proti sovražniku. Jasno se odraža vlet ameriškega odreda bombnikov. Se predno dosežejo obalo, so napadeni, je odred razbit, pade radi drznih napadov lovskih letal Focke-Wulf in Messerschmitt nekaj štirimotornih bombnikov v divjem strmem padcu na tla ali v visoko se peneče valove Atlantika. Vidimo, kako vise padala na nebu. Pri štirimotornih letalih je bil najprej samo eden, ki je stal pod modrosvileno streho neba, ko 80 letala F. W. vprvič napadla. Zasledovali smo smer, skočimo takoj v avto — fant nam ne moi'e uiti. Polagoma niha padalo proti zemlji. S težavo se je ognil Ame-rikanec cerkve male vasi, se zasidral na malem travniku in ravno odvezuje svoje padalo — da ga ne bi silen vihar ponovno potegnil v višave, ko pridemo mi tja. »Raje sem takoj izstopil«, je rekel. »Napad lovcev je izločil naš bombnik iz od- Dr. F, J. Laka* Atuschneidenl Anfbewalimil n)entseh meth&diSjch and piaktisek Sobote, t7. marca 1943. K AR A WANKE)» BOTE stran 7. — Stov. 215. NOlZBMINDUnRIE F. BRODNIO' SOHHE KLAGENFURT-SCID, SONNWEND0ASSE 3 - RUF1896 HOLZHAUS-, HALLEN- UND BARACKENBAU Holzeparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN und HATZ-TrSger ZIMMEREI, BAUTISCHLEREI, SASB- und HOBELWERK mit neuen Holztrockenanlagen k/U sind Мм1л4пес \/(Ш' HoU-, KohUn-u. Kok$veHr!el> ^ Josef Babnig Radmanmdorl, Vahrasorslrate 8 Ruf 574 Bin Brief vom FrontsoldaUsn! Weiblidie XrafU helfen der Veuisdten Tieiđisposi bei der sdinellen 2u-stellung der Sendungen. Viensikleidung mrd gre« sielU! ^rauen und Tttđdet! Ttleldei £udt beim nddx-sltn ppstamt. DEUTSCHET rhchspost OPOZORILO BOLNMNICE GAXUSNFELS Veled raznih okolnosti je upravUelJstvo bolnišnice GaJIea« II Izdati naslednje opozorilo: Vsak donoe živil In alkoholnih pijač bolnikom Oaukraakenhaus-a Gallenfele je prepovedan- Ce se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izsledi prinesena jedila ali alkoholna pijača, •« bodo leta zaplenila v korlet splošnega dobrega. tTpmvltelJetvo. ' Nadi Art des Bau-iparens кбппеп Sit bel un» mil elnem SPARBRIEFoderVER-MOGENSeUCH vpf tellhaft «uf eine вгбВвге oder klelnerc Barsum-m* In Raten »paren. Pratpcici« ko(t*nloil GđF WaSTENROT @eratung*$tell# KLAGENFURT Domg#### 9, F^mruf t8-ft тишп Fabrik C.Wenger KlagwW ж ш K:-;-:: Ш K»M# Mhofft fUr MM Km# Zur H«f iftilvn« phermoit«« tit«h«r Ef*eugm*## Kre'Kv«rk« m trKtbli45.(drž. nameščenca,' . Slik. Sprejmem ko- nika Ш vaienca ng črpalko, novo^rne Dopise ood "* Pod" ikmetskih starSev, rabljeno. M!-; Srečna oomlad' jmočnega m ch^g| Jeraj, Do- ^g.og v u' proti Krainburgu ^°':bruscha >, Wo Krainburg. zgubila črno roč-nudbe Franz Os-iji(2 __no torbico s sel, Tazen 40, P.' St. Veit-Sawe. Kupim fifi V^fret b«u«r oil got I Aweh von dtf Q«l«(lr«n Eitrm«no« liAt iW* «b wmW su #im & *h)bflg#m. Dei Mih« im VaautM klavir-24B-I iko harmoniko navadno tri- 2enftve Vdova vesele narave, lepe zuna- Vajenec se takoj'" n,L -k- tonjko harmonik . , , sprejme. Os^rb« . , „„{v-.injosti zeli v jvr Mravliilila |i|ca, ariik« in na zdravilna zelišča icapn}e T Tsaki količini Walter Gremte KLiSutergroehandlung Graz, Gartcngamm* 22 •ing*l«gt w*rd«nl O'# klvg# ho>bl hoMvyiefftkf iibtr 1^r! kovač orodja,Ga-,; d,lj„ogIed. meljne 7 p St. Obvezne poLd-Veit a. d, Sawe. , IDOs; 1 ' navedb.1 - cene na Fran/ gospodinj-Sdimutek, Wodi. pomočnico Feistritz no srednjo vsoto denarja, živilskimi kartami, Kleiderto in drugo. Pošten najditelj se na- sprejmem mlajšo žensko moč, ki bi mi pomagala nekaj ur dnevno. Ženski dam brezplačno stanovanje v bližini Neumarktla in ob delu hrano. Ponudbe pod „Nujno" 209-1 na Kar. Bote Krainburg. Sprejmem takoj vajenca z» dimnikarsko obrt, Jos. Rus Kamin-feger, Stein. 1193-1 FtnFSElE PlECKEN k@nm#n avt ed#r adiffarblgvn Stofitn leKntM und •hn» leden Nodiiell V«eSCHWINOtN OURCH Stavbeno podjetje Klagenfurtu iiče šoferja za tovorni avto na lesni plin. Stadt-baumeister Max Schmidt, Klagen-furt, Getreide-gasse 4. 1167-1 Išče se za nakup; neka) »agiinov smrekovega,, jelkovega, borove ga lesa. lU, sM m zfi mm, * do 17 cm. pararelno ali konično. IZ iage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Holz-groIShandel, Kla-genlurt, Volker-markter StraISe, Bahnubersetzung. KWa-V <" -i"- z inteligentn.mh "V" gospodom od ao"» "«'07. k: )e do 45 I«. Tud.'"» karuh al. na vdovci niso iz. Kramburg • 1. v , ,proti veliki na- Kr.k"Z{"dl. Povd». resne ponudbe ,. T' t " " navedbo pokli«"''°R® z in priloženo sli ko, ki se diskrc4 »01 |M HANOC^ ZU НА11Ж SENF Fabrik C.w«ng«r Klaatnhirt SEIT 35 J»H«EN DARMOL-WERK kLLKHMIMAU CHFM.PHARM..iAilRIK WlfNS? Prodam no vrne, , od Lepa bodočnost', 246-21 na K. B. Krainburg. Ilčem dobro o hranjen globok otrožki voziček. Dopise na K. B. Krainburg pod Voziček". 1191-7 Meniam Dim globok o-Proilam dve bre- troški voziček m ji kozi. J. Kri jienske polčevlie Mowitsdi. Mit. črne barve it. d« stowitsdi, Mit. Gamling 28, P. St. Veit-Sawe. абв-« Prodam umetniško sliko Vel-de, 100X80 cm za RM 60.—. Naslov pri K. R. Krainburg pod „Priložnojt". 275-« Prodam fotoaparat na plošče 9X12 in film-rolo za RM 150. Naslov: Vera Lustrek, Hinter-hausgasse 24. . 272-0 Prodjm domača (samice) velike 2 črna vse v dobrem stanju, za dobro žensko kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Vse dobro", 255-16. Dopisi Mlada Gorenjka želi spoznati sebi enakega Go renjc* ali Karnt-nerja radi skupnih Izletov v gore. Cenj. do piše s sliko pod ^Zelena Vigred", 263-20 na K. B. Krainburg. Inteligentna gospodična želi znanja z mladeničem starim 18 do 26 let, lepe zunanjosti ..Cenjene dopise s priloženo - sliko, ki se diskretno vrne pod značko Ponižn* vijolica', 248-21 na K. B. Krainburg. V minulem tednu se je. zatekel foxterier, bet s črnimi lisami in rdečim ovratnikom ter sliši na ime „Haindal". Najditelj naj ga odda proti visoki nagradi v gostilni ,Edelweifi' Laak a.d. Zaier. 238-2У Uradnik, 29 — 169, vitke postave, išče dekleta lepe pojave in brhke narave, ki bi znala tolažiti moje težave. Od portret. Dopise pod „Rajske do brote 262-21 na K. Bote Krainburg. Izgublipno Na cesti od železniške postaje Krainburg do mesta Krainburg sem zgubil ive-ienj ključev (1%) Najditelja pro- sim, da ključe vrne na K. Bote Krainburg pod Štev. 26&-2^. Ijenja potrebna. 267-22 Razno Dne 18. marca dopoldne mi je bilo odpeljano moško kolo Mie-le štev. 529742 rdeče barve z zalotanim neob- ^akrat dejet dojdelaaim ogrod-80 let, pj.n)ue jem prf drtS,i„. Svarim pred na- kupom in dam onemu, ki mi kolo vrne ali pove, kje le nahaja, lepo nagrado. Andreas Hribar, Wart 347 bei Krainburg oder K. B. Krainburg. 264-23 Fant srednjih let, trJfc* i obrtnik, želi zna-pasme'.!"i* ' gospodično Poizve se Brau-i'^""®S* značaji Tudi mlada vdova ni izključena. Cenjene do- Moška siva desna triko zimska rokavica najdena na Gallenfelser StraCe. Dobi se pri upravi K. Bote Krainburg pod