Dediščina spomenikov prve svetovne vojne Vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki in spominska znamenja Vito Hazler Dediščina spomenikov prve svetovne vojne Vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki in spominska znamenja Avtor: Vito Hazler Zbirka: Kulturna dediščina (ISSN 1855-6701), Zvezek 14 Odgovorni urednik zbirke: Miha Kozorog Uredniški odbor zbirke: Janez Bogataj, Mateja Habinc, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Mirjam Mencej, Rajko Muršič Recenzenta: Rajko Muršič in Ingrid Slavec Gradišnik Lektorja: Rok Janežič in Ingrid Slavec Gradišnik Strokovni pregled: Ingrid Slavec Gradišnik Prevod angleškega povzetka: Ana Hazler Oblikovanje in prelom: Irena Hvala Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2023 1. izdaja, prvi natis Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Cena: 29,90 € Knjiga je izšla v okviru raziskovalnega programa Etnološke raziskave kulturnih znanj, praks in oblik socialnosti (št. P6-0187), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL DOI: 10.4312/9789612972059 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=172738307 ISBN 978-961-297-211-0 E-knjiga COBISS.SI-ID=172387587 ISBN 978-961-297-205-9 (PDF) Kazalo Zahvala 7 Uvod 9 Raziskovalni okvir 13 Obseg raziskave 13 Uporabljeni viri in literatura 15 Metodologija 20 Življenje v zaledju fronte velike vojne na Slovenskem – ranjenci, umrli, begunci, ujetniki in druge tegobe 21 Begunci 25 Postavljanje spomenikov in kapel 25 Velika vojna Evrope – prva velika vojna sveta 27 Tudi Slovenci so se borili in umirali v daljnih in sosednjih deželah 29 Že med veliko vojno so vojaki spomenike postavljali tudi izven pokopališč 31 Vojaška pokopališča ob frontah in v zaledju – med izvirnostjo in posodabljanjem 33 Vojaški grobovi na Slovenskem v arhivskih virih 37 O izvirnosti grobne opreme in oznak 39 Kostnice in grobnice so spomin in opomin 45 Tolmin, nemška kostnica 51 Kobarid, italijanska kostnica 52 Jesenice, spominski park na Plavžu 52 Ljubljana, kostnica na pokopališču Žale 53 Maribor, Pobreško pokopališče, kostnica 54 Likovno sporočilo spomenikov in znamenj na vojaških pokopališčih 57 Ljubljana, Žale, italijansko vojaško pokopališče 59 Škofja Loka 60 Mekinje pri Kamniku 61 Drugi monumentalni objekti vojaških pokopališč 61 Kapele, kapelice in džamija so krepile upanje vojakov 65 Kapele in kapelice, križi in nišani so bili del vojaških pokopališč 71 O kapelicah in križih, ki jih je že med vojno in po njej gradilo civilno prebivalstvo 77 Kapele in podobna znamenja, ki so jih po veliki vojni ob pomoči občin postavljale župnije 93 Simbol spomina na vojne – spomenik na Cerju 97 Pobude za postavitev spomenikov, spominskih plošč in znamenj 99 Spomeniki ob poteh, v bližini cerkva in pokopališč, v parkih in drugod 105 Spomeniki, ki jih je izklesala vojna 105 Vojna je končana – prihaja čas spominov 108 Spomeniki v obliki obeliskov in stebrov 127 Spomeniki ob pokopaliških zidovih 131 Spomeniki v obliki kapelic 135 Spomeniki in spominska znamenja ob cerkvah ali župniščih ali na njihovi zunanjosti 139 Spominske plošče – znamenja – na pročeljih ali v notranjosti cerkva, kapel in javnih stavb 143 Oblikovna in likovna pričevalnost spominskih plošč – znamenj 148 Dokumentarna sporočilnost vojaških pokopališč, spomenikov, nagrobnikov in spominskih plošč – znamenj 153 Razgled po Evropi 161 Figuralna, reliefna in druga likovna opremljenost spomenikov in znamenj 161 Slovenija 162 Ikonografska motiva pietà in Mater Dolorosa 163 Umirajoči vojak in tolažniki 165 Kipi vojakov 168 Kip vojaka s tolažnikom Bogom 172 Figuralni spomeniki na vojaških pokopališčih 172 Druge figuralne sestavine spomenikov 173 Likovna oprema italijanskih vojaških spomenikov in kapelic 174 Figuralna oprema spomenikov, kostnic in pokopališč 176 Granate, stebrički, verige ter druga vidna oprema spomenikov in znamenj 187 Epitafi in drugi napisi na spomenikih in spominskih znamenjih 193 Spomeniki in znamenja znanih osebnosti prve svetovne vojne 213 Generalmajor baron Guido Novak von Arienti 215 Prvi slovenski general – Rudolf Maister - Vojanov 216 Borec za severno mejo, nadporočnik Franjo Malgaj 232 Med Slovenci še vedno spoštovani maršal Svetozar Boroević de Bojna 234 Zbirni seznami pokopališč, spomenikov in spominskih znamenj oziroma spomenikov znanih osebnosti, kapelic in cerkva ter džamije prve svetovne vojne 237 Vojaški grobovi, grobišča, grobnice, kostnica in pokopališča 237 Kapele, kapelice, križi in džamija 237 Seznam spomenikov in spominskih znamenj 238 Spomeniki in znamenja znanih osebnosti 239 Povzetek 241 Summary 243 Viri in literatura 245 Imensko kazalo 249 Zahvala Monografija je rezultat večletnega razisko- Posebna zahvala gre tudi številnim sogovornikom na valnega projekta Dediščina prve svetovne terenu in usmerjevalcem po poteh do pokopališč, ka- vojne: reprezentacije in reinterpretacije, pelic, spomenikov in znamenj. Brez njihove pomoči izvedenega s sodelavci Oddelka za etnologijo in kul- bi bil seznam evidentiranih enot bistveno skromnej-turno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v ši. Hvala tudi številnim anonimnim ali podpisanim Ljubljani ter Inštituta za slovensko narodopisje Znan- piscem krajših ali daljših besedil ter avtorjem foto-stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije grafij, objavljenih na spletnih straneh. Brez njihovih znanosti in umetnosti.. Uspešen projekt z več obja- prispevkov bi bila objava pričujoče monografije prav-vami sodelujočih raziskovalcev v slovenskih in tujih zaprav neizvedljiva. publikacijah sta vodila Božidar Jezernik in Jurij Fikfak, zato se jima ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za povabilo k sodelovanju in učinkovito uredniško delo- vanje. Posebna zahvala gre kolegoma Božidarju Je- zerniku in Janezu Bogataju za posredovanje izvirnega starejšega slikovnega gradiva dediščine prve svetovne vojne, ki je pomembno obogatilo pričujoče besedilo. Avtorju so dragocene podatke posredovali tudi števil- ni drugi raziskovalci, znanci in dolgoletni terenski so- delavci. Posebna zahvala velja Sanji Lončar z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fa- kultete zagrebške univerze, ki je avtorju posredovala več podatkov o objavljenih delih na Hrvaškem. Zah- vala gre tudi Anji Moric, ki je avtorja na terenu sezna- njala z dediščino prve svetovne vojne pri kočevskih Nemcih in obenem tudi sama prispevala odmeven članek o obravnavani problematiki. Zahvala velja tudi Ani Hazler za prevod povzetka v angleščino in Mileni Hazler Papič za slogovni pregled člankov o obravna- vani problematiki. Avtor se iskreno zahvaljuje zlasti recenzentoma pri- čujoče monografije Rajku Muršiču in Ingrid Slavec Gradišnik, ki je opravila tudi prvi obsežen redakcijski in jezikovni pregled. Zahvala velja tudi Juretu Preg- lauu za uredniško delo in pomoč pri usmeritvah za terensko delo na Slovenjgraškem. Dragocene podatke so prispevali tudi Mira Bandelj, Marija Rančigaj, Anton Brunšek, Miran Junež, Erik David Pipan in Silvester Gabršček, ki je avtorja sezna- njal z obsežno dediščino prve svetovne vojne zlasti na Tolminskem. 7 Uvod Materialnim in drugim ohranjenim spomi- narodnosti so umirali na bojiščih in večina padlih je nom na največji spopad pripadnikov raz- zadnje počivališče dobila daleč od doma. Posmrtne ličnih narodov v drugem desetletju 20. sto- ostanke padlih vojakov in častnikov so bojni tovariši letja je z zadržkom mogoče pridati oznako »kulturna večinoma pokopavali v bližini ali zaledju front in vo-dediščina« človeštva, saj odkriva in razkriva razsežno- jaških bolnišnic; le redki so bili pokopani v domačem sti nesmiselnega vojskovanja, ko so omika, sožitje in kraju, pa še to le takrat, ko so bili poprej iz vojaške zlasti kultura, ki v latinščini pomeni vzgoja, izobrazba službe odpuščeni kot neuporabna bojna sila in so jih in celo obdelovanje zemlje, daleč od plemenitosti po- domov pošiljali le še umret. Od k vojakom vpoklica-mena te besede. V vojni in še posebej v prvi svetovni nih prebivalcev nekaterih krajev se jih domov nikoli vojni 20. stoletja so se sestavine kulturnega in kulture ni vrnila tretjina, ponekod tudi polovica. Kot spomin skrčile na najmanjšo mogočo mero, saj so jih izrinile nanje so domačini že kmalu po končani vojni v bliži-brutalnost, pohlepnost in nesmiselnost spopadanja ni cerkva in na pokopališčih postavljali spomenike ter človeštva za ideale veljakov, za katere je moralo člo- vgrajevali spominske plošče na zunanjost ali v notra-veštvo plačati neizmeren davek z življenji vojakov, ki njost cerkva. Spominska znamenja različnih oblik, ve-so ob vse bolj izpopolnjeni vojaški strategiji in taktiki likosti in likovnega izraza so v letih med svetovnima postajali le še številke in » kanonfoter«, kot se je pred vojnama postajala priče vojnega dogajanja v okrog desetletji v nekem pogovoru izrazil preživeli avstro- 400 slovenskih krajih in več deset krajih v zamejstvu -ogrski vojak s soške fronte.1 Mlade moške, med njimi ter v na tisoče krajih po Evropi. Dediščina spominskih celo 17-letne fante in može blizu 50 let, so oblasti obeh znamenj prve svetovne vojne je prepletla vso Evropo vojskujočih se strani vpoklicevale najprej na usposa- in tudi Severno Ameriko. Spomeniki in druga sorodna bljanje, nato pa pošiljale v središča številnih frontnih znamenja so tako pri nas kot po svetu postali vidni no- črt po skoraj vsej Evropi. Vojaki številnih narodov in silci spomina na vojne dogodke in predvsem žrtve, ki so padle v bojih ali umrle v vojaških bolnišnicah in ok-1 Preživeli vojak je bil Franc Plaznik (1895–1988) iz Gomil- revališčih daleč od doma. Prav ta sporočilnost spome-skega, ki je leta 1965 piscu tega besedila večkrat pripove- nikov in znamenj – pokopan daleč od rodnega doma doval o svojem doživljanju prve svetovne vojne in življen- – je eno najpretresljivejših sporočil v tej monografiji ju avstrijskega vojaka na soški fronti. O avstrijski vojski je govoril le dobro – govoril je o njeni vojaški moči, tehnični obravnavane dediščine prve svetovne vojne, ki smo ji izpopolnjenosti in izurjenosti vojakov, dobri in zadostni dodali prilastek »kulturna«, čeprav vojna sama po sebi hrani, o poveljevanju, redu in disciplini, ki sta mu bila kot »kulturna« ni nikoli bila in nikoli ne bo! povsem navadnemu vojaku še posebej všeč. »To je bila vojska!« je med pogovorom ali, bolje rečeno, med mono- Pričujoča raziskava kulturne dediščine prve svetovne logom večkrat ponovil. Žal se pisec tega besedila drugih vojne je osredotočena izključno na pokopališča in podrobnosti ne spominja, saj je bil sogovornik pod vti- znamenja prve svetovne vojne, povezana z dogaja-som poznejših zmag zelo skop v odgovorih na vprašanja njem ob soški fronti in na nekaterih drugih evropskih omikanega mladca: »kakšno puško ste imeli, koliko na-sprotnih vojakov ste pobili, kako ste se borili« in podobno. bojiščih, kjer so umirali slovenski vojaki, ter na zna-Večine teh vprašanj se je sicer izjemno zanimiv sogovor- menja po večini slovenskih pokrajin, od koder so obnik spretno izogibal in pogovor preusmeril drugam ali pa lasti v vojaške enote rekrutirale fante in može. poudaril moč avstrijske vojske. Gospod Plaznik je bil po vrnitvi s fronte domov kmet na manjši kmetiji, na kateri Spominska znamenja so postavljali sokrajani in so-so pridelovali tudi hmelj. Pisec tega besedila je pr Plaznk rodniki, praviloma pod vodstvom tamkajšnjih župnij kar nekaj let zapored v drugi polovici avgusta obiral in občin. Odmevno je bilo predvsem prizadevanje hmelj, kulturno in industrijsko rastlino, ki je bila Spodn- nekdanjega vojaškega kurata Franca Bonača, ki je v jesavinjčanom pomemben vir dohodkov. 9 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne časniku Slovenec ljudi opozarjal na spoštljivejši od- V začetku 80. let so med drugim obnavljali kapelo sv. nos do grobov padlih vojakov in predlagal, »da prev- Duha iz leta 1916 v Javorci nad Tolminom, ki velja za zamejo občine skrb za vzdrževanje vojaških grobov enega prvih zgledno obnovljenih sakralnih kulturnih na domačem pokopališču« (Bonač 1923: 3). Le tri dni spomenikov v času, ko se je tudi v spomeniškovarstve-po Bonačevem pozivu je Slovenec objavil obsežnejši ni dejavnosti okrepilo obnavljanje in ohranjanje spo- članek Jerneja Hafnerja, v katerem tudi on Slovence menikov prve svetovne vojne.3 Zadnja obnovitvena spodbuja k dejavnejšemu ohranjanju in vzdrževanju prizadevanja in težnje po označevanju spominov na vojaških pokopališč in postavljanju spominskih zna- prvo svetovno vojno pa segajo v leta spominjanja 100. menj, saj po njegovem »še nikjer padli domačini niti obletnice začetka in konca vojne, ko so ob različnih skromne plošče z imeni v cerkvenem zidu ali na po- svečanih obletnicah postavili znamenja, na primer kopališču, da še ni niti najskromnejšega spomenika v Bovcu,4 in vgradili kar nekaj spominskih plošč, na na javnem prostoru v spomin vsem padlim rojakom« primer v Tunjicah5 in Železnikih.6 Precej javnih zna- (Hafner 1923: 2). Po njegovem so takoj po končani voj- menj v obliki figuralnih spomenikov so v različnih ni tem vprašanjem bistveno več pozornosti posvečali slovenskih krajih namenili tudi znanim osebnostim, v tujini, zlasti na Češkoslovaškem, v Franciji in Italiji, predvsem vojskovodjem prve svetovne vojne. Največ kjer si je ogledal več takšnih primerov.2 spomenikov so postavili v čast generalu Rudolfu Ma- Bonačeva in Hafnerjeva javna opozorila so bila od- istru - Vojanovu, pa tudi Franju Malgaju in feldmarša-mevna, saj se je v začetku 20. let 20. stoletja pove- lu Svetozarju Boroeviću de Bojni, ki so mu na Cerju na čevalo število na novo postavljenih znamenj padlim Krasu domnevno že leta 1917 postavili t. i. Boroevičev rojakom v avstro-ogrski vojski, pa tudi znamenj in kamniti stol, leta 2016 pa še spomenik na Prevalu nad urejenih pokopališč ter kostnic na ozemlju zahodne Novo Gorico.7 Slovenije, ki je po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji. V 20., 30. in nekaj tudi še v začetku 40. in 50. let 20. stoletja so na današnjem slovenskem ozemlju pos- tavili glavnino vseh spomenikov in drugih znamenj v spomin padlim rojakom oziroma sovaščanom v prvi svetovni vojni, državne oblasti pa so poskrbele tudi za urejanje vojaških pokopališč, posebej v 80. letih 20. 3 Pri obnovitvenih prizadevanjih je še posebej izstopal Za-stoletja, ko je morala takratna socialistična Jugoslavi- vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, ja izpolniti podpisane mednarodne pogodbe. ki je s sodelavci poleg kapele sv. Duha poskrbel za obnovo številnih drugih podobnih znamenj in vojaških pokopa- lišč iz časa prve svetovne vojne. 4 V Bovcu so 21. maja 2018 postavili spominsko ploščo vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni. 2 Jernej Hafner je o tem zapisal: »Videl sem taka pokopa- lišča ob progah Strassbourg–Metz–Pariz–Lyon–Basel, 5 Na primer spominska plošča padlim avstro-ogrskim voja- grobišča v okrajih Feltre - Belluno, Trst, Gorica, Tolmin, kom iz leta 2014 na nekdanji mrliški vežici na pokopališču Inomost, Brno, Praga, grobišča ob progah Maribor–Du- v Tunjicah pod župnijsko cerkvijo sv. Ane. naj; Brno–Praga; videl sem številne fotografije grobišč 6 V Železnikih so leta 2018 na fasado apside pokopališke v ilustriranem inozemskem časopisju. Pa tudi dosti voj-cerkve sv. Frančiška Ksaverja vgradili domnevno zadnjo nih grobov v Sloveniji sem videl; vem tudi, kaj in koliko spominsko ploščo na Slovenskem v spomin padlim fara- smo že nekateri, ki nas peče sramota, kakršno čutimo ob nom iz prve svetovne vojne. Pri tem so sodelovale Zgodo- primerjavi naših in inozemskih grobišč, govorili, pisali vinska skupina župnije Železniki, Občina Železniki in Kra-in storili, da premaknemo to kulturno zadevo z mrtve jevna skupnost Železniki. točke, a skoraj brez uspeha. V toliko opravičeno piše g. 7 Ta parkovni spomenik so odkrili 10. decembra 2016. S tem kurat Bonač o ‚naši sramoti‘« (Hafner 2023: 2). J. H., Skrb so se poklonili spominu vrsto let zamolčanega hrvaške- za vojaške grobove. Slovenec 51 (244), 27. 10. 1923. Dos-ga generala, ki je s svojo vojsko ustavil prodor italijanske topno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC kraljeve vojske v notranjost Slovenije in tako to območje -G86MGSK2/2e306e83-4a3e-40ea-b4a9-adf7d3f842af/ obvaroval pred vojnimi strahotami. V enajstih ofenzivah PDF (12. 10. 2020)). se mu je posrečilo obdržati frontno linijo na Soči. 10 UVOD Slika 1: V Mariboru so 10. oktobra 1987, na trgu pred Prvo gimnazijo Maribor, odkrili kip generala in pesnika Rudolfa Maistra, ki ga je oblikovala mariborska kiparka Vlasta Zorko. Trg s parkom, kipom in drugimi znamenji se danes imenuje Trg generala Maistra (foto: V. Hazler, 2. 9. 2021). 11 Raziskovalni okvir Obseg raziskave Množica zbranih podatkov o dediščini prve svetovne Pričujoča monografija je bistveno razširjen ob- vojne je zahtevala predvsem sistematično razvrstitev seg enega objavljenega (Hazler 2021) in dru- zbranih podatkov v značilne tematske skupine, pri če-gega, za objavo pripravljenega članka (Hazler mer je upoštevana predvsem prostorska, vsebinska, 2023/v tisku) o problematiki dediščine vojaških po- oblikovna, časovna, gradbenorazvojna in funkcional-kopališč, grobišč in grobov padlih vojakov ter v njihov na sporočilnost obravnavanih enot dediščine. Zato so spomin postavljenih spomenikov in spominskih zna- najprej obravnavana vojaška pokopališča, grobišča in menj, ki so skupaj z veliko vojno zaznamovali zlasti posamični grobovi, ki so praviloma nastajali že v letih drugo in tretje desetletje 20. stoletja. Avtorjeve raz- vojne, pozneje pa so se jim pridružile še velike sku-iskave so potekale v okviru projekta »Dediščina prve pne kostnice in množična pokopališča. Takšni vzorci svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije«, ki urejanja zadnjih počivališč vojakov in civilnega vo-sta ga vodila Božidar Jezernik in Jurij Fikfak, pri njem jaškega osebja so značilni tako za slovensko ozemlje pa je sodelovalo enajst uglednih raziskovalcev s pod- kot za številna območja ob vojnih frontah po Evropi, ročja družboslovnih in humanističnih ved. Prvi skupni zlasti v severni Italiji v Nabrežini pri Trstu in v Franciji dosežek raziskovalnih prizadevanj je bila izdaja zbor- v kraju Romagne-sous-Montfaucon, kjer je največje nika z istim naslovom (Fikfak in Jezernik 2021), v kate- ameriško vojaško pokopališče Meuse-Argonne iz prve rem je avtor te monografije objavil prvi omenjeni čla- svetovne vojne v Evropi s 14.246 pokopanimi vojaki.8 nek, pred izdajo pa je še drugi v zborniku s podobno Posebnost so tudi kostnice različnih oblik in velikosti, tematiko na ozemlju zahodnega Balkana. kakršni sta kostnica avstro-ogrskih vojakov na Žalah v Ljubljani in kostnica nemških vojakov v Tolminu ob V pričujoči monografiji je topografsko in deloma reki Soči, pa tudi kostnici v italijanski Goriški pokrajini monografsko obdelanih 531 evidentiranih enot de- v Osavlju (it. Oslavie) in Sredopolju (Redipuglia). diščine prve svetovne vojne. To je še vedno delovno število enot obravnavane dediščine, ki jih je avtor Poleg kostnic so v italijanski Furlaniji - Julijski kraji-zbral med letoma 2016 in 2023, in zelo verjetno še ni ohranjena obsežna vojaška pokopališča v Foljanu ni dokončno. Avtor dopušča možnost dopolnjevanja (Fogliano), Nabrežini (Nabresina), Proseku (Prosécco), seznama, saj nekatera, predvsem gorska območja Gradišču ob Soči (Gradisca d’Isonzo), Vidmu (Udine) zahodne Slovenije z njegovega vidika topograf- in drugod, kjer so kot pripadniki obeh vojskujočih se sko niso v celoti pregledana. Kljub temu je občas- strani pokopani tudi številni Slovenci. Kot pripadni-no strnjeno ali sporadično terensko raziskovanje ki predvsem avstro-ogrske vojske pa imajo Slovenci omogočilo razmeroma izčrpno podobo o obsegu, zadnja počivališča tudi na pokopališčih na zahodni številu in prostorski razširjenosti obravnavane kul- in zlasti vzhodni fronti v nekdanji Galiciji, Gorlicah na turne dediščine. Ob tem velja poudariti, da je del Poljskem, Lvovu v Ukrajini in drugod. obravnavane dediščine nastajal že med vojno, kar Velikim vojaškim pokopališčem z večinoma povsem praviloma velja za vojaška pokopališča in deloma za enako oblikovanimi nagrobniki, grobnicam in ko-različno zasnovana verska znamenja, ki so ponekod stnicam časovno in tudi v pričujoči raziskavi sledijo nastajala tudi ob vojaških pokopališčih (Lepena) ali predstavitve že med vojno zgrajenih kapelic in religi-so jih postavljali svojci v vojsko vpoklicanih vojakov oznih znamenj ter predstavitve vseh drugih kapelic in (Lehen na Pohorju, Mirtoviči) ali tudi vojaške oblasti za versko oskrbo vojakov (Kosovelje, Ladra, džamija 8 Ameriški spomeniki v prvi svetovni vojni v Franciji. Dostopno na: v Logu pod Mangartom). https://sl.traasgpu.com/ameriski-spomeniki-v-prvi-svetovni-voj-ni-v-franciji/ (30. 7. 2022). 13 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne znamenj, ki so nastajala v letih po njej. Sledi predsta- S podobno resnim in predvsem zamišljenim obra-vitev samostojno stoječih spomenikov, najpogosteje znim izrazom kot kip »kranjskega Janeza« je zasno-postavljenih pred sakralnimi stavbami ali v njihovi vana tudi v gorenjsko narodno nošo odeta doprsna bližini, pa tudi v bližini župnišč in pokopališč, nato spo- bista »žalujoče Slovenke«, postavljena leta 1928 na menikov na pokopališčih ter nazadnje še spomenikov mestu nekdanjega avstro-ogrskega pokopališča, tik in spominskih znamenj, ki so postavljena ob (ali kar ob zunanjem zidu mestnega pokopališča. Doprsje z vzidana na) pročeljih cerkva, župnišč in tudi posvetnih visokim kamnitim podstavkom ima obliko herme, ki stavb. V sklepnem poglavju so predstavljena različna se pri obravnavani problematiki pojavi le še pri kipih javna znamenja znanih osebnosti, neposredno pove- generala Rudolfa Maistra na Uncu, v Cerkvenjaku in zanih z dogajanjem v veliki vojni in po njej, in sicer v Gornji Radgoni ter na spomenikih drugih pomemb-obliki celopostavnih samostojno stoječih spomenikov nih udeležencev prve svetovne vojne, na primer na ter doprsnih in spominskih plošč. Znamenja so najra- spomeniku Jožefa Godine v Črenšovcih, Ivana Jeriča v zličnejših oblik in velikosti, postavljena na vidna javna Dokležovju, Antona Hafnerja v Aleji velikanov v Škofji mesta, vzidana na pročelja rojstnih hiš in javnih stavb Loki in morebiti še kje. ali postavljena v notranjost nekaterih pomembnejših stavb v krajih, kjer so obravnavane osebe javno delova- Poleg spomenikov na pokopališčih so zlasti v letih le ali s svojim delovanjem spodbudile kak pomembnej- med svetovnima vojnama postavili še več monumen- ši dogodek v letih med vojno in po njej. talnih spomenikov poznanih kiparjev in arhitektov. Eden takšnih spomenikov je ob zunanjem vzhodnem Z obravnavano dediščino se srečujemo v vseh sloven- pročelju župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki, kjer je skih zgodovinskih pokrajinah,9 tj. na ozemlju, od koder na visokem, stopničasto zasnovanem podstavku kip so bili v času avstro-ogrske monarhije v vojsko vpokli- sklonjenega in na vojaško puščo opirajočega se voja-cani slovenski vojaki. V teh prostorskih povezavah je ka v avstro-ogrski uniformi. Kip je leta 1930 po načrtih mogoče razumeti tudi sočasno likovno upodobitev kiparja Boža Pengova (1910–1985) izdelal znani lju-spomenika »kranjskega Janeza«, ki ga je leta 1916 kipar- bljanski kamnosek Alojz Vodnik (Žužek 2018: 52–55). sko zasnoval Svetoslav Peruzzi in leta 1917 dokončal Loj- ze Dolinar. Pokončen celopostavni kip mirno stoječega V skupino 285 obravnavanih javnih spomenikov so razoglavega in zamišljenega vojaka v vojaškem plašču, vključena tudi likovno zelo opazna in preprostejša opasanega s futrolami, je v letih po prvi svetovni vojni spominska znamenja, ki so najpogosteje na pročeljih in vse do osamosvojitve Slovenije med pripadniki nek- župnijskih in podružničnih cerkva, ponekod pa tudi danjih jugoslovanskih narodov postal in ostal sinonim na javnih stavbah, kot na primer v Metliki, kjer so leta za vse »junaške« Slovence, ki so kot vojaki služili najprej 1928 spominsko ploščo vzidali na pročelje današnje v kraljevi in nato v socialistični jugoslovanski vojski. občinske stavbe. 10 Poleg omenjenih je v predstavitev vključenih 74 ka- 9 V mislih imamo tista imena slovenskih pokrajin, ki jih pelic in cerkva, džamija ter 59 spomenikov in spomin-ljudje večinoma najbolje poznajo in jih pogovorno tudi skih znamenj znanih osebnosti. Največ jih je posveče-uporabljajo. To so Primorska, Gorenjska, Notranjska, Do- nih generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vojanovu, lenjska, Štajerska, Koroška in Prekmurje. enemu vodilnih borcev za severno mejo, nadporočni- 10 Z imenom »Kranjski Janez« ali krajše »Janez« so pripad- ku Franju Malgaju, feldmaršalu Svetozarju Boroeviću niki drugih narodov in narodnosti nekdanje monarhične de Bojni in nekaterim drugim. S predstavitvijo spo-in nato socialistične Jugoslavije zlasti v vojaškem okolju označevali Slovence. Oznaka je imela bolj ali manj zbadl- menikov in znamenj pomembnih osebnosti se sklene jiv, posmehljiv pomen, ki se je med vojaki prenašal z ge- predstavitev dediščine, pokopališč, kapel in kapelic, neracije na generacijo in bil v rabi tudi zunaj vojaškega spomenikov in spominskih znamenj ter spomenikov okolja. Slovenci v očeh bojevitih in narodno ponosnih Sr- znanih osebnosti, povezanih z dogajanjem iz časa bov ter pripadnikov narodov in narodnosti nekdanjih Ju- velike (prve svetovne) vojne in po njej. S tem je obseg goslavij niso veljali za izstopajoče pogumneže. Oznaka Janez za Slovenca je v nekdanjih jugoslovanskih republi- raziskave zaokrožen, vendar še zdaleč ni dokončan, saj kah bolj ali manj živa še danes, vsaj pri starejši generaciji. avtor občasno odkriva doslej še nepoznana znamenja, 14 RAZISKOVALNI OKVIR zlasti družinske kapelice in križe, ki doslej še niso po- v reviji Kronika 35, ki je pomembno vplival tudi na pisani v uradnih evidencah kulturne dediščine. razširitev delovnega področja spomeniškovarstvene službe in okrepil zavest javnosti o (do takrat) močno spregledanem žanru različnih javnih spomenikov na Uporabljeni viri in literatura Slovenskem. Na vrhuncu raziskovalne poti je avtorica Pisni in slikovni viri o vojaškem, političnem in drugem svoja spoznanja povezala v obsežni študiji Javni spo-dogajanju v prvi svetovni vojni so obsežni. Razisko- meniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja valcem in zainteresirani javnosti so na voljo številne (Čopič 2000), v kateri je sistematično predstavila in knjižne objave poklicnih raziskovalcev in verjetno v ovrednotila tudi javne spomenike, povezane s prvo enakem obsegu tudi ljubiteljskih zgodovinarjev. Vsi svetovno vojno. posegajo po različnem in obsežnem gradivu številnih Za delo na terenu je posebej uporabna obsežna knjiga raziskovalnih in varstvenih ustanov (Slovenska aka- Giacinta De Carolija in Marie Luise De Caroli Potovanje demija znanosti in umetnosti, muzejske ustanove, na fronto (De Caroli 2015) , 11 ki je dnevnik nekdanjega osrednji spomeniškovarstveni zavod z območnimi italijanskega podporočnika in zdravnika Giacinta De enotami, Arhiv Slovenije, vrsta pokrajinskih in lokal- Carolija v letih 1915–1918, ko je deloval tudi na soški nih arhivov) ter arhivov in muzejskih zbirk zasebnih fronti, na primer na območju Zagore pri Kanalu, ki jo zbirateljev. Za pričujoče delo so pomembna razisko- je v enem od poglavij imenoval »Kota 383: Kota smrti«. valna spoznanja jezikoslovcev, geografov, umetno- stnih zgodovinarjev in krajinskih arhitektov, pa tudi Za zbiranje podatkov o posamičnih enotah obravna-prispevki drugih humanističnih ved, predvsem etno- vane kulturne dediščine je pomemben zbornik član-logije, ki problematiko prve svetovne vojne pogloblje- kov Gorenjskega muzeja iz Kranja Mirno vojaki spite no raziskuje zlasti v zadnjem desetletju. večno spanje, v katerem je Jože Dežman objavil prispevek »Pokopališča in spomeniki na Gorenjskem«12 (De- Med zbiranjem pisnih, slikovnih in grafičnih virov, ki žman 2014: 38–41). so prispevali jedrno podlago za obravnavano tema- tiko, se je že na začetku raziskave obseg pridobljenih Za splošno razumevanje razmer v letih prve svetov-podatkov izjemno razširil, zato je bila potrebna vse- ne vojne na območju zahodne Slovenije je uporabno binska omejitev, da bi bilo delo mogoče dokončati, zlasti delo Po sledeh soške fronte Marka Simiča, ki je do-gradivo porazdeliti po vsebinskih sklopih in napisati godke obravnaval kot zgodovinar ter tudi kot konser-besedilo. Zato je bil izbor virov nujen in osredinjen vator Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine le na najpomembnejše in dovolj kakovostne. Ob tem Slovenije (Simič 1996). je bilo treba pregledati in preveriti množico spletnih virov, ki so obravnavani pojav vsebinsko potrjevali in 11 Knjiga je pisana kot dnevnik in pripoveduje o življen-dopolnjevali. ju italijanskega podporočnika Giacinta De Carolija, Zelo uporabna so bila zlasti tiskana besedila v obliki zdravnika na soški fronti, ki je deloval v Goriških br-dih, Plavah, Zagori (avtor kraj v enem od poglavij ime- člankov in monografij. Spomenike, posvečene padlim nuje »kota 383«), Sabotinu, Pevmi, Vrtojbi, vse do Pia- v prvi svetovni vojni, je med prvimi na Slovenskem z ve in še naprej. Knjiga govori tudi o življenju njegove umetnostnozgodovinskega zornega kota obravnavala hčerke Marie Luise, ki je ob spoznavanju očetovega Špelca Čopič, ki je med letoma 1958 in 1986 raziskovala potovanja na fronto spoznavala očeta, slovenske kraje opus kiparja Lojzeta Dolinarja (Čopič 1958: 841–846), in samo sebe. Knjigo je v slovenščino prevedel mag. Valter Reščič, ki jo je izdal v samozaložbi ter po Slove- med drugim avtorja spomenika padlim vojakom v niji predstavil v različnih kulturnih ustanovah, na pri- prvi svetovni vojni na Polzeli (1927). mer v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu. Med temeljno literaturo o javnih spomenikih sodi 12 Dežman, Jože, 2014. Pokopališča in spomeniki na Gorenjskem. Mirno vojaki spite večno spanje. Gorenjska in Goren- članek Špelce Čopič »Slovenski spomeniki padlim v jci 1914–1918. Kranj: Gorenjski muzej, 38–41. Dostopno prvi svetovni vojni« (Čopič 1987: 168–177), objavljen na: https://www.kamra.si/digitalne- zbirke/pokopalisca- in-spomeniki-na-gorenjskem/ (23. 11. 2018). 15 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Poleg osnovne literature izpod peres poznavalcev Kakovostne obravnave javnih spomenikov prve sve-prve svetovne vojne velja omeniti množico prispev- tovne vojne so potekale tudi drugod, zato iskrena hva-kov novinarjev v časopisih in časnikih Jutro, Slovenec, la Mariji Rančigaj iz Gomilskega za podatke o graditvi Slovenski narod, Štajerski gospodar in drugih. Zelo so spomenika padlih vojakov – domačinov – v Grajski vasi uporabne tudi krajevne monografije ljubiteljskih v Spodnji Savinjski dolini. Marija Rančigaj je v glasilu raziskovalcev, na primer obsežno delo Toneta Koširja Kulturnega društva Gomilsko Detelća objavila članek in sodelavcev Dediščina župnije Šentjošt (Košir 2013), v »Grobovi tulijo …« (Rančigaj 2002: 17–19), v katerem katerem so zbrani številni podatki o tamkajšnjih av- je deloma povzela članek novinarja Stanka Viranta z stro-ogrskih vojakih, ki so prihajali domov na dopust istim naslovom, objavljenega v časniku Jutro leta 1924 in so se celo fotografirali s svojci,13 pa tudi podatki o (B. n. a. 1924: 5–6). Avtorica je podrobno predstavila padlih vojakih šentjoške župnije. Tam in v več drugih vse okoliščine nastajanja in zgraditve spomenika ter publikacijah zbrani podatki o padlih vojakih so bili av- navedla številne podatke, ki jih je zbrala med domači-torju tega besedila uporaben vir za nekatere analize, ni in v Zgodovinskem arhivu Celje. na primer starosti padlih vojakov. Strokovno odmevna in za pričujočo raziskavo upo- Eden temeljnih virov za spomenike in znamenja prve rabna so poročila v strokovni reviji Varstvo spomeni-svetovne vojne je raziskava, dostopna v spletni zbirki kov, ki je po letu 1980 vse pogosteje objavljala podat-Arzenal, Zbirka spomenikov, posvečenih padlim slovenskim ke o poteku obnov spomenikov prve svetovne vojne. vojakom v svetovni vojni 1914–1918. Zbirka je nastajala Pri tem so bili v ospredju zlasti konservatorji Zavoda na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa s soudeležbo za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gori-sodelavcev Geografskega inštituta Antona Melika ZRC ca, ki so poročali o vidnih dosežkih obnov, na primer SAZU in Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.14 cerkve sv. Duha v Javorci nad Tolminom (Smole 1982: Javno dostopni podatki so v nekaterih primerih na 235), o restavriranju spomenika padlim v prvi svetov-splošno skromni, a kljub temu dragoceni, mestoma ni vojni v Moravčah (Benedik 1984: 333), o vojaškem tudi vsebinsko bogati, kar še posebej velja za prispevke pokopališču iz prve svetovne vojne v Batah (Humar in besedila arheologa Draga Svoljšaka (na primer zapisi 1985: 354), o spomeniku pod vodnim zbiralnikom v za kraje Brezje, Rateče, Srednja vas v Bohinju idr.). Grgarskih Ravnah (Humar 1986: 343), o italijanskem Zelo uporabni in preverjeni so tudi podatki o voja- spomeniku na nekdanjem vojaškem pokopališču ških pokopališčih na Krasu, Goriškem, Tolminskem, nad Avčami pri Kanalu (Humar 1998: 10) in o drugih Bovškem in v Trenti, ki so jih na spletnih straneh strokovnih dosežkih. objavili številni anonimni pisci. Pri tem, na teren us- Leta 1996 je Marko Simič, zgodovinar in konservator merjenem delu je avtorju tega besedila nesebično Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, objavil od-pomagala domačinka s Posočja, novinarka in psiho- mevno knjigo Po sledeh soške fronte (Simič 1996), v ka-loginja Mira Bandelj. teri je obravnaval bistvene poteze večkratnih ofenziv ter uspehe in poraze bojujočih se strani, med drugim avstrijskega 6. domobranskega pehotnega polka,15 ki 13 Najpogosteje z ženo v fotografskem ateljeju v bližnji Vrh- niki ali Ljubljani. se je bojeval proti italijanski elitni enoti arditi 16na stra-14 Zbirka se je »začela sistematično oblikovati v okviru temel- teško pomembnem Škabrijelu, 646 m visokem hribu jnega raziskovalnega projekta Preoblikovanje spomina. nad Novo Gorico, Solkanom in Grgarsko kotlino. Obe Propaganda in komemoracija kot sestavni del I. svetov- strani sta na tem bojišču v enajsti soški bitki izgubili ne vojne, ki smo ga izvajali sodelavci Filozofskega inštitu- več tisoč vojakov. ta ZRC SAZU in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter se nadaljuje z raziskavami pod okriljem temelj- nega projekta Kulturna demografija prve svetovne vojne, ki ga izvaja Zgodovinski inštitut Milka Kosa v sodelovanju 15 Izvirno nemško: Kaiser und König Landwehr Infanterie Regi-Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Inštitu- ment »Eger« Nr. 6. ta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.« Dostopno na: http:// 16 Arditi je bilo ime specialnega korpusa italijanske kraljeve www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki (19. 1. 2019). kopenske vojske, ki so ga ustanovili leta 1917. 16 RAZISKOVALNI OKVIR Za obravnavano dediščino so na regionalni ravni po- niso otresli spominov na grozote vojne, zato so njiho-membni prispevki več avtorjev, med njimi zlasti čla- ve oči videti otopele, steklene in hladne. nek Nataše Budna Kodrič »Vojaki s Škofjeloškega v prvi svetovni vojni« (Budna Kodrič 1999: 367–382). O Število člankov, monografij in najrazličnejših spletnih Škofji Loki kot globokem zaledju soške fronte so po- virov se je občutno pomnožilo ob stoletnicah začetka membna poročila o vojaški bolnišnici v uršulinskem in konca prve svetovne vojne. Ponekod so se spominja-samostanu, li žrtev in usode mož in fantov v vojni ter to dogajanje 17 pa tudi v 231. številki Slovenca leta 1928 objavljen članek o Jurkovičevem spomeniku »žalujoče predstavili z besedili in slikovnim gradivom.20 Nekate-Slovenke« (B. n. a. 1928: 3) in članek Damirja Globočni- ri pisci so dokumentirali tudi drugod ohranjene sledi ka o spomeniku padlim v prvi svetovni vojni v Škofji vojnih dogodkov v Julijskih Alpah (Turk 2013: 29–31). Loki in Stari Loki (Globočnik 2012: 111–124). Globočnik Posebej pomembne so bile tudi tematsko različne je tudi avtor obsežne samostojne publikacije obravnave vojne in vojnega zaledja, ki so jih v obliki Likovno regestov zbrali in objavili strokovnjaki iz več sloven-in simbolno. Kolektivni spomin Slovencev v likovni umetno- skih arhivov in muzejev. Ti so nato svoje metodološko sti (Globočnik 2017b). O spomeniku hrabrih branilcev Rombona je pisal David Erik Pipan (Pipan 2003), o so- usklajeno delo predstavili v pregledni razstavi in na ški fronti kot pomniku in muzejskem vprašanju pa je spletnih straneh objavljenem vodniku pod skupnim v diplomskem delu razmišljal Damjan Resnik (Resnik naslovom V zaledju soške fronte (Šega 2015). V tem te-2004). Zanimivi so tudi prispevki o džamiji matsko pestrem pregledu je objavljenega veliko sli- 18 oziroma mošeji v Logu pod Mangartom, o kateri je pisal tudi kovnega gradiva, načrtov in izvirnih (faksimiliranih) Vinko Avsenak (Avsenak 2006: 45–50). besedil. Za našo rabo so pomembni zlasti prispevki »Bombardiranje civilnih objektov« (Barbara Pešak Mi- Zelo uporabni članki so bili objavljeni v regionalnem kec), »Skrb za begunce« (Teja Krašovec), »Vojni ujetni- časopisu Gorenjski glas, ki je že pred 100. obletnico za- ki« (Barbara Žabota), »Iz ognjenega pekla v zavetje četka prve svetovne vojne objavljal prispevke Mihe bolnišnic« (Judita Šega), »Za bolnišničnimi zidovi« Nagliča, med drugim članek »Gorenjski spomeniki (Judita Šega) ter »Za sprostitev in zabavo« (Elizabeta padlim v prvi svetovni vojni«,19 ki je bil pomemben Eržen Podlipnik). vir podatkov. Težkega življenja med veliko vojno so se ob 100. oble- Za razumevanje življenja v frontnem zaledju in ži- tnici njenega začetka in konca z raziskovalnimi nalo-vljenjskih zgodb vojakov med vojno in še posebej v gami spomnili tudi v osnovnih šolah. V Cerknem so času vojaških dopustov je pomemben vir monografija osnovnošolci izdelali raziskovalno nalogo in najpo-več avtorjev Dediščina župnije Šentjošt: Ljudje, domačije membnejše izsledke objavili v uradnem informator-in znamenitosti (Košir 2013), ki med drugim predstavlja ju Občine Cerkno Ukopditi. Posebej zanimiv je članek vojake na nekajdnevnem dopustu, ko so si vzeli čas »Vihar grozan, vihar strašan …«, dopolnjen s fotogra-tudi za fotografiranje z ženo v fotografskem ateljeju v fijami nekaterih najpomembnejših spomenikov in Ljubljani ali na Vrhniki. Na priloženih fotografijah po- pokopališč ob soški fronti (Klasić 2014). zornost zbujajo otopeli obrazi fotografiranih vojakov, ki se kljub nekajdnevnemu civilnemu življenju očitno Za razumevanje razmer in vrste dogodkov v letih prve svetovne vojne so pomembna zlasti raziskoval-17 Škofja Loka. Uršulinke Rimske Unije. Zgodovina. Dostop- na prizadevanja zgodovinarja Marka Štepca, ki je kot no na: https://www.ursulinke.si/zgodovina/ (13. 8. 2022). urednik publikacije Take vojne si nismo predstavljali 18 Po izjavah več pripadnikov islamske verske skupnosti v Slo- (Štepec 2014) ter kot vodilni avtor dela 1914–1918 veniji je ustreznejši izraz za nekdanjo muslimansko versko stavbo v Logu pod Mangartom džamija in ne mošeja. 20 Prašnički, Martin, 2014 . Vojni luzerji 1914-1918. Usoda slo-19 Naglič, Miha, 2014. Gorenjski spomeniki padlim v venskih mož in fantov. Spominsko-dokumentarna zgodba o prvi svetovni vojni. Gorenjski glas, spletni časopisni arhiv, slovenskih vojakih 87. pešpolka – IR.87. Zgornja Polskava: 6. 5. Dostopno na: http://arhiv.gorenjskiglas.si/ar- [Samozaložba]. Dostopno na: https://www.dlib.si/stre- ticle/20140506/C/140509910/gorenjski-spomeniki-pad- am/URN:NBN:SI:DOC- S2GNLBWU/c7c85221-01e0-447f- lim-v- prvi-svetovni-vojni (9. 9. 2018). a6a1-b65856057da2/PDF (12. 10. 2021). 17 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne (Štepec 2010) in članka »Bedna kritja pod planoto džamije v Logu pod Mangartom novembra 1916, in si-tik nad Sočo« v glasilu Zgodovina v šoli 21 pomembno cer za versko oskrbo muslimanskih vojakov v enotah prispeval k osvetlitvi medvojnega dogajanja pred avstro-ogrske vojske,24 prispevek »Plečnik in Koroška«, dobrim stoletjem. ki ga je podpisal Matija Miler, pa med drugim pred- Grozote vojne, razuzdano življenje, oholost vojaških stavlja postavitev Plečnikovih spomenikov žrtvam poveljnikov in bedno življenje navadnih vojakov je prve in druge svetovne vojne v Črni na Koroškem ter v obliki dnevniških zapisov ohranil Filip Jankovič. V spomenika Franju Malgaju v Dobrijah.25 knjigi Pa zbogom, junaki … Vojni dnevnik Filipa Jankoviča Za terensko delo na območju Šaleške doline in okolice je častnikove dnevniške zapise objavila Radiotelevizi- je pomemben pregledni članek »‘Franger, non Flech-ja Slovenija, Založba kaset in plošč (Kač 2017). ter, zrušim se, a ne odjenjam‘: kraji spomina na veliko Za to delo je bil pomemben vir podatkov predvsem vojno v Šaleški dolini in okolici« (Komac 2017: 137–160) Vodnik po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne, Jerneja Komaca. Avtor je predstavil vse pomembnejše 22 ki so ga v elektronski obliki objavili sodelavci slovenskih spomenike in spominska znamenja, povezana z do-arhivskih ustanov. Svoje gradivo je predstavilo de- godki prve svetovne vojne, in besedilo opremil s sli-set slovenskih arhivskih ustanov, pri urejanju in ko- kovnim gradivom. mentiranju poglavij pa je sodelovalo 45 uglednih Pomembna je tudi topografsko zasnovana zbirka strokovnjakov. poročil in zapisov Spomeniki prve svetovne vojne, ki je Oktobra 2018 je v Ljubljani potekal dvodnevni simpo- pod mentorstvom Božidarja Jezernika in Anje Moric zij nastajala pri predmetu Socialni spomin ter izšla na Jugoslovanski spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno spletnih straneh kot raziskovalna naloga študentov (1918–1941),23 na katerem je sodelovalo več strokovnjakov z območja nekdanje skupne države Jugosla- Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filo-vije. Poudarek je bil predvsem na predstavitvi najpo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani.26 membnejših in likovno najvidnejših spomenikov, ki Izrazito topografsko naravnana je tudi na spletnih imajo poleg avtorskih tudi velik prostorski pomen. straneh dostopna zbirka Arzenal, Zbirka spomenikov, Morda so bili nekoliko v ozadju likovno manj atraktiv- posvečenih padlim slovenskim vojakom v svetovni vojni ni spomeniki in znamenja, ki pa so z dokumentarnega 1914–1918, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, ki je zornega kota prav tako pomembni. nastajala s sodelavci Geografskega inštituta Antona V zvezi s pridobivanjem podatkov o posamičnih do- Melika ZRC SAZU in Inštituta za kulturno zgodovino godkih med vojno in postavljanju spomenikov velja ZRC SAZU. Za omenjeno zbirko je arheolog Drago omeniti vsaj dva prispevka. Prvi govori o postavitvi Svoljšak napisal več vsebinsko bogatih prispevkov (na primer besedila za kraje Brezje, Rateče, Srednja vas v 21 Štepec, Marko, 2016. »Bedna kritja pod planoto tik nad Bohinju idr.). Sočo«: v strelskih jarkih soškega bojišča 1915–1917. Zgodovina v šoli 24 (1–2): 29–38. Dostopno na: https://www.dlib. si/stream/URN:NBN:SI:doc-05NEQBW7/b65161dc-a504- 24 Džamija v Logu pod Mangartom. Dostopno na: https:// 4ce7-99d4-baaa1b5d736e/PDF (21. 4. 2020). sl.wikipedia.org/wiki/D%C5%BEamija_v_Logu_pod_ 22 Volčjak, Jure (et al.), 2017. Vodnik po arhivskem gradivu 1. Mangartom (31. 3. 2023). svetovne vojne. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Dos- 25 Miler, Matija, Plečnik in Koroška. Dostopno na: http://www. topno na: http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/ matijamiler.net/plecnik.pdf (12. 11. 2018). pageuploads/publikacije/2018/Vodnik_po_ar._gr._1.pdf 26 Moric, Anja (ur.), 2018. Spomeniki prve svetovne vojne. Ra- (1. 12. 2019). ziskovalna naloga študentov pri predmetu Socialni spomin 23 Žerovc, Beti (et al.), 2018. Jugoslovanski spomeniki, povezani in kulturna dediščina. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fi-s 1. svetovno vojno (1918–1941). Simpozij Ljubljana, 18. in 19. lozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno oktober 2018. Ljubljana: Oddelek za umetnostno zgodo- antropologijo. Dostopno na: http://etnologija.etnoin- vino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dostopno folab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_ na: http://www.igorzabel.org/30ta-zlozenka-a5_slo-fin. prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf pdf (17. 10. 2018). (26. 12. 2018). 18 RAZISKOVALNI OKVIR Ob navedenih virih in literaturi naj opozorim še na znanstvene discipline, med njimi arheologijo. O tem nekaj vsebinsko, slikovno in oblikovno opaznih knjig, je Nicholas J. Saunders leta 2007 objavil monografijo s katerimi so izdajatelji nagovarjali kupce in so bile Killing time. Archaeology and the first world war (Saun-razprodane že kmalu po spominjanju 100. obletnice ders 2007), v kateri je ob številnih risbah in analizah konca prve svetovne vojne. Med vsestransko zanimi- slikovnega gradiva predstavil arheološka izkopava-vimi in uporabnimi so knjige Bojevnik. Spomini vojnih nja iz časa vojne ter odkrivanje kovinskih predmetov veteranov prve svetovne vojne (Žebovec 2014), 1. svetovna in drugih najdb pod flandrijskimi bojišči. Arheologi vojna. Veliki ilustrirani vodnik (Grant 2014), Prestolona- so že pred desetletji pogled usmerili na arheološke slednikova smrt (Rahten 2014) ter Leta strahote. Slovenci lokalitete tudi z zraka in tako je nastal obsežen zbor-in prva svetovna vojna (Svoljšak, Antoličič 2018). Ome- nik Conflict Landscapes and Archaeology from Above (Sti-niti velja tudi objavljen dnevnik avstro-ogrskega vo- chelbaut, Coweley 2016), pri katerem je sodelovalo 35 jaka Janka Hacina Vsi ti mladi fantje (Hacin 2002), ki avtoric in avtorjev, med njimi Dimitrij Mlekuž, Uroš je izšel ob pomoči sorodnikov. Zanimiva je tudi kot Košir in Matija Črešnar iz Slovenije s člankom »Lands-strip zasnovana knjiga Marijana Pušavca in Gašperja capes of Death and Suffering: Arcaeology of Conflict Krajnca Franjo Malgaj, mladenič, ki ga je izbrala zgodovi- Landscapes of the Upper Soča Valley, Slovenia«. na (Pušavec, Krajnc 2018). Malgaju so Šentjurčani leta 1998 postavili veličasten spomenik, delo kiparja Kiarja Raziskovalne misli je strnilo 31 arheologov, kulturo-Meška, niso pa mogli ohraniti njegove rojstne hiše. logov in antropologov, ki so pod uredništvom Uroša Koširja, Matije Črešnarja in Dimitrija Mlekuža prip- Za širšo seznanitev s problematiko dediščine prve sve- ravili 14 člankov za zbornik Rediscovering the Great tovne vojne so bili pomembni tudi dosegljivi tiskani in War. Archeology and enduring legacies on the Soča and spletni viri iz evropskih dežel. Na Hrvaškem sta Branko eastern fronts (Košir, Črešnar, Mlekuž 2019). V njem Ostajmer in Vladimir Geiger v Zborniku Muzeja Ðakov- so poleg 3D digitalizacije predstavljene možnosti štine objavila članek o problematiki postavljanja spo- predstavitve nekoč sporne krajine v turistični ponud-menikov – kenotafov in urejanja grobov padlih vojakov bi Rombona in Kolovrata. v letih po veliki vojni na območju Ðakova in okolice.27 Zanimiv in z nekaj vsebujočimi besedili blizu vse-Podobno, a bolj topografsko naravnano raziskavo spo- bini pričujoče monografije je 384 strani obsegajoči menikov in znamenj pa sta za koprivniški in đurđevački zbornik del hrvaške Podravine raziskali Ružica Medvarić - Brač- First World War Centenary. The Imprint on Na- ko in Mira Kolar - Dimitrijević tional Memory, Social Groups, and Individual’s Memories 28 ter med drugim s spo- menikov zbrali podatke o padlih vojakih. 1914-1918 as the Starting Point and Impulse for Discussion 29 about Memory of Other Armed Conflicts in the 20th Cen- Dediščina prve svetovne vojne je tema, ki zani- tury,30 ki obsega 18 različno obsežnih člankov, delo 19 ma družboslovne, naravoslovne in humanistične avtorjev iz različnih evropskih držav in institucij. Med prispevki kaže izpostaviti zlasti članek znanstvenega 27 Ostajmer, Branko, Vladimir Geiger, 2013. Spomenici – ke- svetnika Oddelka za ameriške študije Eberhard Karls notafi poginulim, nestalim i od posljedica rata preminu- Univerze v Tübingenu Benedicta von Bremena,31 ki je lim vojnicima iz Ðakova i Ðakovštine u Prvom svjetskom na 27 straneh (229–256) objavil članek Warriors and ratu. Zbornik Muzeja Ðakovštine 11 (1): 139–156. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/file/294709 (3. 9. 2022). 30 Rydel, Jan (ur.), 2014. First World War Centenary. The Imprint 28 Medvarić-Bračko, Ružica, Mira Kolar-Dimitrijević, 2015. on National Memory, Social Groups, and Individual’s Memories Tragom poginulih vojnika koprivničke i đurđevačke 1914-1918 as the Starting Point and Impulse for Discussion Podravine u Prvom svjetskom ratu. U spomen palima about Memory of Other Armed Conflicts in the 20th Century. 1914. – 1918. godine. Podravski zbornik 41: 41–62. Dostopno Dostopno na: https://enrs.eu/uploads/media/studies_2. na: https://hrcak.srce.hr/file/331072 (4. 9. 2022). pdf (15. 8. 2022). 29 Za posredovanje člankov in več drugega slikovnega gradi- 31 Benedict von Bremen, 2014. Warriors and Victims: Com-va iskrena hvala dr. sc. Sanji Lončar z Oddelka za etnologi- memorating War on the Stadtfriedhof Tübingen – A Lo- jo in kulturno antropologijo filozofske fakultete zagreb- cal-National Perspective. N. d., 229–256. Dostopno na: ht- ške univerze. tps://enrs.eu/uploads/media/studies_2.pdf (15. 8. 2022). 19 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Victims: Commemorating War on the Stadtfriedhof še posebej velja za spomenike zmagovitih antantnih Tübingen – A Local-National Perspective. V članku držav, medtem ko je bilo pri figuralnih spomenikih avtor poudarja poklon bojevnikom in padlim v vojni držav in dežel centralnih sil mogoče prepoznati zater opozarja na pomen urejanja njihovih pokopališč mišljenost in resigniranost upodobljenih (predvsem) in postavljanja različnih spomenikov in spominskih vojaških figur. znamenj. Besedilo je opremljeno z več črno-belimi V raziskavi so zajete vse tiste enote kulturne dediš- fotografijami, ki v mnogočem izkazujejo podobnost čine, ki so navedene v naslovu te knjige. Pri tem so ravnanja na Nemškem, drugod po Evropi in pri nas. bila upoštevana vsa pomembna metodološka vodila sodobnega konservatorstva, kjer ni v ospredju samo Metodologija atraktivni likovni ali monumentalni raziskovalni in- teres, temveč vsi drugi dejavniki, od prostorskega, ča- V tej raziskavi gre za obravnavo 531 enot dediščine, ki sovnega, gradbeno-razvojnega, etnološko-socialnega so razporejene v tematske skupine, da bi opozorili na in funkcionalnega do likovnega. S tem se je uveljavilo njihovo pričevalnost, številnost ter predvsem časovni, načelo, da so lahko tudi najskromnejša sporočila, v na-prostorski, likovni, socialno-etnološki, materialno- ših primerih znamenja, enakovreden del obravnave. -tehnični, funkcionalni in izvedbeni pomen z vidika avtorjev načrtovanja in izvedbe. Med raziskovalnim delom na terenu se je ponekod pokazalo, da je obravnavana dediščina v spominu do- mačinov deloma ali povsem pozabljena. O določenih lokalitetah so zelo zanesljivo pripovedovali predvsem starejši domačini in kmečki prebivalci, ki svoje de- lovno in življenjsko okolje zelo dobro poznajo, med drugim poimenovanja krajev z ledinskimi imeni. Zna- čilen primer je prostor nekdanjega vojaškega pokopa- lišča iz prve svetovne vojne ob zunanjem zahodnem pokopališkem zidu v Šentvidu nad Ljubljano, ki je že povsem zbledel iz spomina krajanov in se ohranja le v spominu lastnika zemljišča, ki ga motijo občasni obiskovalci opuščenega pokopališča, zaradi česar ne dovoli fotografiranja. Zaradi obsežnosti obravnavane dediščine v mono- grafiji ni bilo mogoče predstaviti vseh evidentiranih enot. Tako so opisno in z njihovimi posebnostmi pred- stavljeni le izbrani primeri, medtem ko je glavnina zapisana le v priloženih seznamih. V arhivu raziskave so zbrani raznovrstni podatki o obravnavani dedišči- ni, tabele za primerjalne analize, obsežno slikovno in skromnejše grafično gradivo, seznami virov in litera- ture, izpisani citati, seznami pripovedovalcev ter ob- sežni spletni viri z območja Slovenije, Anglije, Avstrije, Belgije, Francije, Hrvaške, Kanade, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Srbije, Švice in Tajvana. S temi po- datki je bilo mogoče izpeljati primerjave v likovno sporočilnem, prostorskem in političnem pomenu, kar 20 Življenje v zaledju fronte velike vojne na Slovenskem – ranjenci, umrli, begunci, ujetniki in druge tegobe Raziskovalne in varstvene ustanove, posa- 413–414), Osnovne šole Janeza Mraka Vrhnika (Vodnik mezniki in drugi hranijo vrsto dragocenega 2017: 440) in Šubičeve gimnazije v Ljubljani (Vodnik gradiva o dogodkih pred prvo svetovno vojno, 2017: 465–466) ter arhivskega fonda Občine Dobrunje med njo in po njej. Na spletnih straneh je že nekaj let (Vodnik 2017: 340–341) (danes sestavni del Mestne dosegljiv obsežen Vodnik po arhivskem gradivu 1. svetov- občine Ljubljana). ne vojne.32 Pod vodstvom Arhiva Republike Slovenije so ga pripravili in gradivo po enotnem načrtu obdelali O odmevu združitve oziroma »zedinjenju« v novo dr-vsi pomembni državni in pokrajinski arhivi v Sloveniji, žavo SHS pa pisni arhivski viri poročajo za več kot 15 ki so ga pridobivali od državnih, upravnih, občinskih osnovnih (na primer Horjul (Vodnik 2017: 427–428), in šolskih ustanov, iz fondov zasebnikov in drugod. Iz Hotedršica (Vodnik 2017: 433), Bevke (Vodnik 2017: seznama v omenjeni publikaciji v regestih predstav- 438), Borovnica (Vodnik 2017: 438), Vrhnika (Vodnik ljenega in v regionalnih arhivskih ustanovah hranje- 2017: 440) idr.) in drugih šol (na primer Zavod za nega pisnega in grafičnega gradiva je bilo za potrebe usposabljanje Janez Levec Ljubljana, Zasebno žensko te raziskave mogoče izluščiti vrsto dragocenih podat- učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani). kov. To je bistveno olajšalo delo za pripravo vsaj infor- Še nekaj mesecev, leto ali dve pred omenjenimi pra-mativne predstavitve medvojnih razmer in nenadnih znovanji so v nekaterih osnovnošolskih in drugih izo-političnih sprememb ob koncu prve svetovne vojne, braževalnih ustanovah še slavili in praznovali vojaške ko je javnost pozornost in naklonjenost nenadoma uspehe avstro-ogrske vojske. O teh dogodkih so poro-preusmerila iz avstro-ogrskih monarhičnih okvirov v čali pisci šolskih kronik Osnovne šole Tunjice (Vodnik nastajajočo novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2017: 406), Osnovne šole Osilnica (Vodnik 2017: 407), Odklon od starega in ponekod navdušujoče pričako- Osnovne šole Vide Pregarc Ljubljana - Moste (Vodnik vanje nove državne tvorbe sta bila vidna zlasti v ne- 2017: 417–418), Osnovne šole Prule, Ljubljana (Vodnik katerih šolskih ustanovah, ki so, sodeč po dosegljivem 2017: 418), Osnovne šole Franc Rozman Stane, Ljublja-arhivskem gradivu, vzneseno praznovale nastajanje na - Šentvid (Vodnik 2017: 422–423), Osnovne šole Ja-nove države; o tem pričajo šolske kronike in drugo neza Mraka Vrhnika (Vodnik 2017: 440) in zelo verje-ohranjeno gradivo, zlasti iz šolskih ustanov osrednje tno še drugih. Slovenije. Tako so praznovanja nastajanja države SHS dokumentirana v arhivskih fondih Dekliške šole šol- V slovenskih arhivih je ohranjeno obsežno pisno gra-skih sester v Celju (Vodnik 2017: 289), Osnovne šole divo predvsem o dogodkih v frontnem zaledju, kjer Vrtača iz Ljubljane (Vodnik 2017: 412–413), Vnanje je bil življenjski vsakdanjik prilagojen vojnim razme-ljudske šole pri uršulinkah v Ljubljani (Vodnik 2017: ram in predvsem dogodkom ob stopanju obveznikov v vojaško službo. Po obsegu poročil si sledijo nasled-32 To poglavje je del metodoloških uvodnih razmišljanj, s ka- nji odmevnejši dogodki: register vojaških obveznikov, terimi so deloma prikazane tudi metode dela; v tem prime- kot so ga dokumentirali Občina Planina (Vodnik 2017: ru gre za navedbe iz uporabljenih pisnih virov, ki jih hranijo 144–145), Vojaški urad mesta Ljubljana (Vodnik 2017: arhivi na Slovenskem in so zbrani v vsestransko uporab- 325) in Občina Nevlje (Vodnik 2017: 328); vpoklic šol-nem omenjenem vodniku. V digitalni obliki ga je na spletu skega osebja, o čemer so pisali delovniki Osnovne šole objavil Arhiv Slovenije (dostopno na: http://www.zal-lj.si/ files/delightful-downloads/2018/01/Vodnik_po_ar._gr._1. Iška vas (Vodnik 2017: 394–395), Osnovne šole Krka pdf (15. 6. 2022)). V nadaljevanju bo ta vir naveden v bistve- (Vodnik 2017: 401–402), Osnovne šole Stična (Vodnik no okrajšani obliki: Vodnik 2017 in številke strani. 2017: 402–403), Osnovne šole Zagradec (Vodnik 2017: 21 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne 403–404) in Učiteljišča Ljubljana (Vodnik 2017: 461– 73-krat, kar priča o odmevnosti obveznikov v javnosti 462), šolska kronika Osnovne šole Grahovo (Vodnik in širokem krogu mobilizirancev, zlasti mlajših in sta-2017: 398), Osnovne šole Tunjice (Vodnik 2017: 406), rejših vojakov, delno tudi invalidnih mož in fantov.34 Osnovne šole Rovte (Vodnik 2017: 433–434),Osnovne Pod izrazoma črnovojniki in črna vojska je obsežna šole Vrtača, Ljubljana (Vodnik 2017: 412–413), Osnovne dokumentacija shranjena v arhivskih fondih Mestne šole osmih talcev Logatec (Vodnik 2017: 434), Osnov- občine Maribor (Vodnik 2017: 179–180), Občine Log, ne šole Ribnica (Vodnik 2017: 435–436) in drugi doku- Log pod Mangartom (Vodnik 2017: 221), Občine Tren-menti Osnovne šole Ledina, Ljubljana (Vodnik 2017: ta (Vodnik 2017: 226–227), Občine Kotredež (Vodnik 409), Osnovne šole Zalog pri Ljubljani (Vodnik 2017: 2017: 274), Občine Sveti Peter v Savinjski dolini (Vo-416–417), Osnovne šole Franc Rozman Stane, Ljublja- dnik 2017: 276), Okrajnega glavarstva Novo mesto na - Šentvid (Vodnik 2017: 422–423), polletno poroči- (Vodnik 2017: 322), Vojaškega urada mesta Ljubljana lo Poljanske gimnazije Ljubljana (Vodnik 2017: 464), (Vodnik 2017: 325), Mestne občine Maribor (Vodnik gradivo Šubičeve gimnazije v Ljubljani (Vodnik 2017: 2017: 179–180), Občine Kamnik (Vodnik 2017: 329), 465–466) in dokumentacija Državne dvorazredne tr- Občine Dobrunje (Vodnik 2017: 340–341), Občine govske šole v Ljubljani (Vodnik 2017: 468–469); mobi- Moste (Vodnik 2017: 344–353), Občine Zgornja Šiška lizacija učiteljev in šolskega osebja33 je dokumentira- (Vodnik 2017: 354–355), Občine Trbovlje (Vodnik 2017: na v arhivskem gradivu Mestnega šolskega sveta Celje 277–278), Občine Hotedršica (Vodnik 2017: 355–356), (Vodnik 2017: 178–179), Marianišča Ljubljana (Vodnik Občine Ribnica (Vodnik 2017: 358), Občine Sodražica 2017: 415–416), Osnovne šole Iga vas (Vodnik 2017: (Vodnik 2017: 358–363), Občine Dovje-Mojstrana (Vo-394–395), Osnovne šole Grahovo (Vodnik 2017: 398), dnik 2017: 364–365), Občine Dole (Vodnik 2017: 383), Osnovne šole Krka (Vodnik 2017: 401–402), Osnovne Narodne čitalnice Novo mesto (Vodnik 2017: 485– šole Stična (Vodnik 2017: 402–403), Učiteljišča Lju- 486), Občine Trenta (Vodnik 2017: 226–227) idr. bljana (Vodnik 2017: 461–462), Osnovne šole Franca Rozmana Staneta, Ljubljana – Šentvid (Vodnik 2017: Za potrebe avstro-ogrske vojske so oblasti izvedle 422–423), Osnovne šole Rovte (Vodnik 2017: 433–434), evidenco (Vodnik 2017: Bezirkshauptmannschaft Osnovne šole osmih talcev Logatec (Vodnik 2017: 434), Radmannsdorf), klasifikacijo (Vodnik 2017: 58–59) Osnovne šole Ribnica (Vodnik 2017: 435–436), Poljan- ter nato mobilizacijo konj in vozov (Vodnik 2017: ske gimnazije v Ljubljani (Vodnik 2017: 464), Učitelji- 343–345), ukazale oddajo konj in živine vojski (Vodnik šča Ljubljana (Vodnik 2017: 461–462), Šubičeve gim- 2017: 354) ter organizirale preskrbo vojnih in sani-nazije v Ljubljani (Vodnik 2017: 465–466) in Državne tetnih psov (Vodnik 2017: 323–325), ki so imeli v prvi dvorazredne trgovske šole v Ljubljani (Vodnik 2017: svetovni vojni pomembno vlogo pri oskrbi ranjencev, 468–469). V vojsko so bili vpoklicani tudi dijaki višjih prevažanju manjših tovorov idr. letnikov, na primer Učiteljišča Ljubljana (Vodnik 2017: Oblasti so po šolah in s pomočjo šolskih organov or-461–462) in Učiteljišča Koper, od koder so vojaške ob- ganizirale zbiranje zimskih oblek (Vodnik 2017: 152) in lasti vpoklicale kar 34 dijakov (Vodnik 2017: 163). božičnih daril vojakom (Vodnik 2017: 186) ter spodbu- V jale dodatno sajenje maka (Vodnik 2017: 343–345) za Vodniku po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne so po- gosto omenjeni zlasti črnovojniki, obvezniki črne izdelavo morfija kot močnega analgetika za lajšanje vojske ali bolečin. Sodeč po dosegljivih virih so po nekaterih črnovojni, kakor so o njih v treh primerih pisali viri Okrajnega glavarstva in sreskega načelstva 34 Črnovojniki so bili vpoklicani del avstro-ogrske vojske, Brežice (Vodnik 2017: 272), Občine Hrastnik - Dol (Vo-sestavljen iz prestarih ali premladih ter delno tudi dnik 2017: 273–274) in Občine Trbovlje (Vodnik 2017: invalidnih mož in fantov, ki so opravljali vojaške aktivnosti 277–278). Najpogosteje se v virih uporabljata izraza v zaledju; šlo je bodisi za varovanje infrastrukture, vojaških črnovojnik in črna vojska, ki se skupaj omenjata vsaj objektov in oskrbnih središč ali za pomoč frontnim enotam. Proti koncu vojne so zaradi pomanjkanja svežih vojakov tudi črnovojnike vse pogosteje pošiljali v prve 33 Zelo verjetno so v navedbah šolskega osebja mišljeni bojne vrste (Črnovojniki. Dostopno na: https://www.ka-predvsem učitelji. mra.si/mm-elementi/crnovojniki/ (8. 7. 2022)). 22 iv jenje v a eDj ronte ve ike vojne na s ovenskem šolah organizirali vojaške vaje za dečke (Vodnik 2017: Škofja Loka – mesto (Vodnik 2017: 452) in Osnovne 299–300). Posebej resno je bilo vprašanje prehrane šole Ivana Tavčarja Gorenja vas, za katere viri nava- (Vodnik 2017: 89), za kar so uporabljali tudi deteljo jajo, da se je v šoli nastanil »pruski vojni lazaret« (Vo- (Vodnik 2017: 226–227). Ob očitnem pomanjkanju dnik 2017: 453–454), in Gimnazije Novo mesto (Vo- živil, oblačil, obutve in drugih nujnih življenjskih dnik 2017: 466–467). Poleg omenjenih so navedene še potrebščin, takrat na primer tudi že papirja, so bile druge vojaške bolnišnice, in sicer vojaška bolnišnica zlasti proti koncu vojne nekatere pobude dokaj ne- Zavidović (Vodnik 2017: 366–367), vojaška bolnišnica navadne, na primer dobrodelni nakupi spominkov za za nalezljive bolezni na Ptuju (Vodnik 2017: 509–513) nakup podmornice (Vodnik 2017: 329). in vojaška bolnišnica v Mostu na Soči (Vodnik 2017: Po nekaterih krajih so organizirali zbiranje materiala, 224–225). V fondih Osnovne šole Ivana Tavčarja Gore-oblek in daril za vojake (Vodnik 2017: 178–179; 273– nja vas je med drugim omenjen »pogreb smrtno po-274) ter zbiranje robidnic (Vodnik 2017: 163), volne nesrečenega pilota«. in toplih zimskih oblačil (Vodnik 2017: 470–471; 152), V Idriji je delovala bolnica za vojne invalide (Vodnik najpogosteje za vojake na frontah. 2017: 475–476), med drugim je za leta 1914–1918 o Poleg tega in drugih medvojnih težav je bilo za fron- tamkajšnji poljski bolnišnici ohranjenega nekaj fo-tna zaledja današnjega slovenskega ozemlja najzna- tografskega gradiva (Vodnik 2017: 497–498). Zasilna čilnejše nameščanje vojakov po različnih večjih javnih vojaška poljska bolnišnica je bila še v Ribnici na Do-stavbah, najpogosteje po šolah (Vodnik 2017: 162), lenjskem, ustanovljena leta 1915 (Vodnik 2017: 358). kjer so pogosto uredili vojaške bolnišnice, v njihovi Ranjene avstro-ogrske vojake so zdravili tudi v evrop-bližini pa so nastajali vojaški grobovi, grobišča in več- sko poznanem topliškem zdravilišču v Rogaški Slati-ja vojaška pokopališča, pogosto v neposredni bližini ni, kar je mogoče razbrati iz poročil o številu vojakov civilnih pokopališč; takšno se je do danes ohranilo na v zdravilišču36 in iz druge zdraviliške korespondence primer v Logu pod Mangartom in v Soči. Ponekod so (Vodnik 2017: 46–47). Ohranjeni so tudi drugi po-vojaški grobovi, grobišča in pokopališča še danes se- datki, na primer o posredovanju glede vpoklicanih stavni del civilnih pokopališč, na primer v Kranju in na uslužbencev, namestitvi in preskrbi vojnih ujetnikov Žalah v Ljubljani, kjer je poleg kostnice avstro-ogrskih ter o njihovi zaposlitvi in premestitvah (Vodnik 2017: vojakov zgledno urejeno pokopališče italijanskih vo- 302–303). V zdravilišču Rogaška Slatina, do razpada jakov iz leta 1931 z osrednjim obeliskom.35 Avstro-Ogrske imenovanem Kurort Rohitsch-Sau- V arhivskem gradivu se večkrat omenja besedna zveza erbrunn (Steiermark), so v zdraviliških stavbah zdra- »rekvizicija šolskih prostorov za vojaško bolnišnico«, vili ranjence. Bolniške postelje so bile nameščene tudi kar je zapisano v arhivskih fondih Osnovne šole Ven- v osrednji Kristalni dvorani današnjega Grand hotela clja Perka Domžale (Vodnik 2017: 470–471), Osnovne Rogaška. Tam najdemo več drugih podatkov, na pri- šole Stična (Vodnik 2017: 402–403) in Osnovne šole mer, da je med zdravljenjem v zdravilišču več vojakov Vrtača (Vodnik 2017: 412–413), ter »preureditev šole v podleglo ranam. Na osrednjem slatinskem pokopali-vojaško bolnišnico« in »opustitev bolnišnice«, kakor šču v zaselku Prnek s podružnično cerkvijo sv. Trojice poroča arhivsko gradivo Krajevnega šolskega sveta v Mostah (Vodnik 2017: 344–353). Oznaka »vselitev 36 O zdravljenju avstro-ogrskih vojakov v Zdravilišču Rogaš- vojaške bolnišnice« je zapisana v arhivskih fondih ka Slatina je poročalo tudi glasilo Bojevnik, v katerem je domnevni pisec Janko Vertin zapisal: »Po dolgih vojnih Osnovne šole Kranj (Vodnik 2017: 442), Osnovne šole letih zopet v Rogaški Slatini. Med vojno je bila Rogaška Sla- tina kakor velika vojaška bolnišnica. Nekateri veliki hoteli 35 Leta 1931 so severno od takratnega pokopališča odprli nov so služili v zdravilne svrhe vojaštvu. Celo v krasni reprezen- del pokopališča – del B. Tu so uredili omenjeno italijan- tančni dvorani, ki je menda najlepša v Jugoslaviji, so stale sko vojaško pokopališče, kamor so prestavili številne po- bolniške postelje. Kamorkoli si se podal, povsod si naletel samične grobove italijanskih vojakov z različnih oddelkov na bolne vojake, ki so se sprehajali po kultiviranih stezah na delu A (na Žalah je bilo pokopanih več kot 1000 itali- zdraviliških. Cela garnizijska bolnišnica iz Benešova na Češ- janskih vojnih ujetnikov iz prve svetovne vojne). kem se je utaborila v Rogaški Slatini …« (Vertin 1934: 3–4). 23 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 2: Rogaška Slatina, zaselek Prnek, mestno pokopališče z grobom avstro-ogrskih vojakov (foto: V. Hazler, 16. 9. 2021). je znotraj pokopališkega obzidja ohranjen grob s 2737 hranijo arhivski fondi Občine Moste pri Ljubljani pokopanimi avstro-ogrskimi vojaki, ki so umrli med (Vodnik 2017: 344–353), Osnovne šole Naklo (Vodnik zdravljenjem v slatinski vojaški bolnišnici. 2017: 443) in Osnovne šole Kropa (Vodnik 2017: 445). Poročila o umrlih vojakih v vojaških bolnišnicah so Arhivi hranijo tudi podatke o smrti številnih nekda-znana tudi od drugod. Iz arhivskega gradiva Občine njih učencev, ki so kot avstro-ogrski vojaki padli na Moste pri Ljubljani so zbrana poročila o razsajanju frontah. O tem za vojno obdobje 1914–1918 na primer kolere in razglasitve o kužnih območjih ter poročila o poroča kronika Osnovne šole Sladka Gora (Vodnik umrlih vojakih (Vodnik 2017: 344–353). 2017: 294). Civilna javnost je bila med vojno dejavna na več pod- Arhivsko gradivo Pogrebnega zavoda Celje navaja na-ročjih. Med drugim je Državni zbor in odbor za Kranj- tančne podatke o imenih in priimkih padlih vojakov, sko odločal o vinu za ranjence (Vodnik 2017: 33), ki so njihove tekoče številke ter datume smrti in pokopa se zdravili v frontnem zaledju. Zelo dejavne so bile (Vodnik 2017: 309). Ponekod, na primer v Brežicah, je različne šolske ustanove, med njimi Šolski center Šen- tamkajšnje okrajno sodišče objavljalo smrtovnice pa-tjur, ki je začel delovati leto pred prvo svetovno vojno, dlih vojakov (Vodnik 2017: 280). V Pokrajinskem arhi-njegovi dijaki pa so med vojno obiskali ranjene vojake vu Koper hranijo dokument o pogrebu padlih vojakov v bolnišnici v Celju. (Vodnik 2017: 164–165), po smrti vojakov pa so pone- V slovenskih arhivih so ohranjeni tudi pisni viri o kod, kot na primer na Vranskem, potekale »zapuščin-padlih ali kako drugače umrlih vojakih in zapiski o ske zadeve za umrlimi vojaki« (Vodnik 2017: 284–285). njihovih pogrebih. Navedbe o padlih med drugim 37 Od 27 so štirje neznani vojaki. 24 iv jenje v a eDj ronte ve ike vojne na s ovenskem Begunci vzhodu in severovzhodu. V različnih arhivskih vi- Številni pisni viri slovenskih arhivov omenjajo vojne rih so bili poimenovani goriški begunci (Vodnik 2017: begunce, ki so med vojno in še prva leta po njej zna- 416–417) ali begunci z drugih območij (tako so pribežniki čilni za življenje številnih krajev. Na ozemlju današnje med vojno poimenovani v arhivskem gradivu občin Slovenije so prevladovali predvsem begunci z obmo- Sv. Lucija, danes Most na Soči (Vodnik 2017: 224–225) čja soške fronte, ki so morali zapustiti svoje domove in Šentviška gora (Vodnik 2017: 225–226)). Med dru-in jih prepustiti brutalnostim vojne, zato so številni gim viri omenjajo begunce iz daljnih severovzhod-begunci svoje domove našli podrte ali izropane – ne- nih dežel Evrope, na primer begunce iz Galicije (Vodnik dotaknjen ni ostal noben begunski dom. 2017: 344–353), kar navajajo pisni viri za Moste (danes sestavni del Ljubljane), poljske begunce, ki so našli za-Z odhodom v mirnejše kraje so si begunci rešili živ- točišče v občini Škofja Loka (Vodnik 2017: 373–381), pa ljenje, toda pogosto so prišli na območja, kjer je bila tudi Poljake in Jude v Gorišnici pri Ptuju, kar je zapisano raven življenja skromna, pogosto z omejenimi mo- v šolski kroniki (1897–1973) tamkajšnje osnovne šole žnostmi preživetja. Marsikateri begunec je za vedno (Vodnik 2017: 517–518). Domnevno je marsikateri od ostal daleč od svojega doma, njegov grob pa je bil njih za vedno omagal na našem ozemlju, spomin do-kmalu pozabljen.38 mačinov nanj (ali morebiti celo skromna nagrobna Zanesljive podatke o beguncih hranijo arhivi (Vodnik znamenja) pa je že zdavnaj zbledel. 2017: 626), ki med drugim navajajo njihov različen Poleg omenjenih arhivskih virov o beguncih je treba izvir; govor je o koroških beguncih (Vodnik 2017: 57), v zvezi z njimi z območja zahodne Slovenije omeniti vojnih beguncih (Vodnik 2017: 57–58) ali zgolj o be- knjigo goriškega pesnika, kulturnega delavca in lite-guncih (Vodnik 2017: 58–59; 179–180), kar je sicer naj- rarnega zgodovinarja Alojza Resa (1893–1936) z naslo-pogostejša pojmovna oznaka nenadnih in pogosto za- vom Ob Soči. Vtisi in občutja iz mojega dnevnika. Gre za časnih prišlekov v določen kraj. Poročila o njih hranijo zbirko črtic, nekakšen vojni dnevnik, nastal na Gori-arhivski fondi okrajnih glavarstev (na primer Kranj, škem v prvih dneh vojne. Prvič je knjiga izšla leta 1916, Ljubljana okolica, Logatec, Postojna idr.), mestnih nato še 1917, 1993 in 2004. V njej Res »v živih barvah« občin (na primer Maribor) ter več drugih medvoj- opisuje »beg naših Bricev, trpljenje Gorice, boje za Do-nih in povojnih občin (Avče (Vodnik 2017: 215–216), berdob, tolminsko bojišče itd.« (Res 1917: 428). Dobrunje (Vodnik 2017: 340–341), Drežnica (Vodnik 2017: 217–218), Hrastnik – Dol (Vodnik 2017: 273–274), Dovje-Mojstrana (Vodnik 2017: 364–365), Hotedršica Postavljanje spomenikov in kapel (Vodnik 2017: 355–356), Kamnik (Vodnik 2017: 329), Vojne so ob vsej nesmiselnosti nekaterim prinašale Moste (Vodnik 2017: 344–353), Sodražica (Vodnik dobiček, kar razkriva gradivo arhivskih fondov Obči-2017: 358–363), Sv. Lucija, Most na Soči (Vodnik 2017: ne Moste pri Ljubljani, kjer je med drugim ohranjena 224–225), Šentviška gora (Vodnik 2017: 225–226), Ško- ponudba za izdelavo vojaških grobov in spominskih fja Loka (Vodnik 2017: 373–381), Tolmin (Vodnik 2017: plošč (Vodnik 2017: 344–353). Zavedanje ohranjanja 226), Trbovlje (Vodnik 2017: 277–278), Trenta (Vodnik spomina na padle tovariše je postavljanje spomeni-2017: 226–227), Tržič (Vodnik 2017: 369) in Zgornja Ši- kov in spominskih znamenj spodbudilo deloma že ška (Vodnik 2017: 354–355)). Zelo verjetno so begunci ob koncu vojne, zlasti pa v 20. in 30. letih 20. stoletja. bivali še v drugih takratnih občinah. Dosežek te postavitvene vneme je tudi spomenik (Vo- Kakor omenjeno, je bilo največ beguncev iz Posočja, dnik 2017: 369) v Tržiču iz leta 1925, ki so ga postavili na od koder so se s soške fronte umikali v zaledje proti pokopališču, jugovzhodno ob župnijski cerkvi Marijinega oznanenja. 38 V 80. letih 20. stoletja so avtorju pričujočega besedila o V arhivu Kraljevske banske uprave Dravske banovine tem pripovedovali domačini iz več krajev pod južnim Po- je med vojaškimi zadevami poleg poizvedb, pogrebov, horjem in v Dravinjski dolini, kjer je spomin na med vojno umrlega begunca kmalu zbledel. prekopov, grobišč, spomenikov in kostnice mogoče 25 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne najti podatke o povojnem postavljanju kapel padlim vojakom (Vodnik 2017: 50). Takšnih kapel je v različnih krajih Slovenije nastalo več kot 50. Njihovo dokončno število še ni znano, saj še nimamo temeljitega pregle- da; postopoma se dopolnjuje seznam, v katerem je trenutno skupaj z nekaj manjšimi cerkvicami, kapela- mi in kamnitimi ali lesenimi križi 72 enot. Iz arhivske dokumentacije je razvidno, da se je po prvi svetovni vojni najbolj okrepilo postavljanje spo- menikov, ponekod tudi v sestavu vojaških pokopališč, kot na primer v Hotedršici (Vodnik 2017: 355–356) in Sežani (Vodnik 2017: 143–144). Pogosteje so spomeni- ke različnih oblik in velikosti postavljali samostojno, zlasti v bližini cerkva in pokopališč, deloma tudi znot- raj pokopališč, kjer spominjajo na nagrobnike. Pone- kod so tam vojaki pokopani, kot na primer v Vojščici na Krasu, večinoma pa ne. 26 Velika vojna Evrope – prva velika vojna sveta Prvi veliki spopad narodov v zgodovini človeštva odmaknjeno od frontne črte ob bolnišnicah in poko-se je ob spletu več različnih okoliščin uradno pališčih postavljali verske stavbe, kakršni sta katoli-začel v nedeljo, 28. junija 1914, ko je v Saraje- ška cerkev sv. Duha v Javorci nad strugo Tolminke in vu srbski atentator Gavrilo Princip s streli iz pištole kmalu po koncu vojne propadla kapelica ob vojaški smrtno ranil avstro-ogrskega prestolonaslednika bolnišnici in pokopališču v Lepeni, pa tudi musliman-Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Vnel se ska džamija v Logu pod Mangartom, ki je stala neda-je vojaški spopad med centralnimi silami in silami an- leč stran od velikega vojaškega pokopališča, kjer so tante, ki je trajal do ponedeljka, 11. novembra 1918. V že med vojno postavili veličasten spomenik z likoma spopade so bile vpletene štiri velike države centralnih muslimanskega in katoliškega vojaka, ki se ozirata sil in sedemnajst antantnih sil, torej večina pomemb- proti Rombonu. nejših svetovnih držav.39 V spopadu, ki so ga po izbru- hu doslej največje, druge svetovne vojne pričeli ime- Ob nekdanjih daljnih in Sloveniji bližnjih zahodnih bo-novati prva svetovna vojna, je po nekaterih podatkih jiščih in ob zaledjih soške fronte je tudi v Italiji ohranje- 40 umrlo 9.911.000 vojakov, pogrešanih je bilo 7.750.000 nih več velikih vojaških pokopališč in predvsem kostnic, in ranjenih 21.219.500 vojakov; tako je dejansko mo- kjer počivajo tako italijanski kot avstro-ogrski vojaki. V goče govoriti o svetovni vojni, kakršne do takrat še ni Foljanu Sredipolju (it. Fogliano-Redipuglia), kraju se-bilo. V veliki vojni so bila prizadeta predvsem frontna verno od Tržiča (it. Monfalcone), je ohranjeno obsežno območja oziroma frontne linije, kjer je bilo mogoče avstro-ogrsko pokopališče z grobovi 14.550 vojakov. Le zaradi razmeroma statičnega vojskovanja zgraditi vso v kilometer oddaljenem Sredipolju (Sacrario di Redi-potrebno vojaško infrastrukturo, ceste in železnice, puglia) je na pobočju griča Monte Sei Busi postavljena oskrbovalna središča in poljske bolnišnice, ob katerih kostnica, ki je obenem največji in najveličastnejši sposo se širila številna vojaška pokopališča in grobišča. menik večinoma italijanskim padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Kostnica, ki so jo svečano odkrili 18. sep- Posledice vojne so bile grozovite. Ob frontah je bil tembra 1938, je izdelana po načrtih arhitekta Giovanni-svet razdejan in razrit od prepleta obrambnih jarkov, ja Greppija in kiparja Giannina Castiglionija. Mogočna v skalovju tudi kavern, in prerešetan od izstrelkov je tudi kostnica v Oslavju (it. Oslavia), ki so jo po načrtih granat, ki jih je do takrat ob vsem drugem sodobnem rimskega arhitekta Ghina Venturija zgradili leta 1938. V orožju izumljal bojujoči se svet. V neposredni bliži- kostnici v obliki mogočne trdnjave s stolpom je poko-ni so postavljali vojaške bolnišnice in ob njih zadnja panih 57.200 italijanskih in 539 avstro-ogrskih vojakov. počivališča padlih vojakov, ki so jih ponekod vojaki že med vojno zgledno urejali (na primer v Štanjelu) Poleg omenjenih so med Trstom in Gorico ohranjena in opremljali z veličastnimi spomeniki (na primer v še veličastna pokopališča italijanskih vojakov v Prose-Logu pod Mangartom). Ponekod drugod so nekoliko ku (it. Prosécco) in avstro-ogrskih vojakov na pokopališčih v Nabrežini (it. Nabresina),41 Vidmu (it. Udine) 39 Centralne sile: Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Osman- 41 V Nabrežini, ki je v svetu poznana zlasti po prvovrstnih sko cesarstvo (med poveljniki tudi poznejši veliki refor-kamnosekih in kamnarjih, je ohranjeno avstro-ogrsko mator sodobne Turčije Mustafa Kemal Atatürk) in Bol- vojaško pokopališče, na katerem počiva 1934 vojakov, garija. Sile antante: Rusija, Francija, Združeno kraljestvo, ki so med prvo svetovno vojno padli na območju med Italija, Združene države Amerike, Srbija, Romunija, Grči- Tržičem (Monfalcone) in Grmado (Monte Ermada). Na ja, Črna gora, Japonska, Belgija, Portugalska, Avstralija, kamnitih nagrobnikih v obliki križev so vklesani oseb-Nova Zelandija, Kanada, Južnoafriška republika in Indija. ni podatki padlih. Med avstro-ogrskimi vojaki so poko- 40 Prva svetovna vojna. Dostopno na: https://sl.wikipedia. pani tudi italijanski, na primer Giovannino Driolo, pri- org/wiki/Prva_svetovna_vojna (1. 4. 2023). padnik 56. pehotnega polka. Pokopališče je zelo dobro 27 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne in na obrobju Citadelle severno od Benetk, kjer so V javnosti je pogosto omenjena tudi kostnica Haute pokopališče uredili leta 1937 in tam pokopali posmr- Chevauchée (fr. Ossuaire de la Haute-Chevauchée) v tne ostanke 21.478 padlih avstro-ogrskih vojakov. Za gozdu zahodno od kraja Butte de Vouquois, približno to pokopališče so značilni nagrobniki v obliki enakok- na polovici poti med Reimsom in Metzem. Kostnico rakih avstrijskih vojaških križev z vgrajenimi črnimi poudarja visok stebrni spomenik z doprsnim kipom napisnimi ploščicami. francoskega vojaka na vrhu. Na vsaki strani spome- Tudi drugod po Evropi je ohranjenih in redno vzdrže- nika, ki so ga slovesno odkrili 30. julija 1922, so vgra-vanih veliko vojaških pokopališč in kostnic. Ena naj- virana imena francoskih, italijanskih in ameriških slikovitejših je v Rancourt-Bouchavesnesu severno polkov.46 od Pariza in severovzhodno od Amiensa, kjer poko- Priče velike vojne v prostoru so še danes vidne tudi na pališko območje poudarja kapela, v virih imenovana območju ob francosko-belgijski meji, zlasti blizu mes-tudi francoska nacionalna nekropola in kapela fran- ta Montmédy z ohranjeno znamenito trdnjavo, cita-coskega spomina na bitko na Sommi leta 1916,42 ki so delo (fr. Dominant la ville, la citadelle de Montmédy), jo Francozi v štirih mesecih in pol bojevanja osvojili z ki dominira na griču nad mestom. Na območju mesta najmanj 190.000 žrtvami. in v njegovi okolici je ohranjeno vojaško pokopališče, Kar 300 dni in noči trajajoča bitka pri Verdunu se je v ki so mu sodeč po dosegljivih slikovnih virih doslej že zgodovino zapisala kot ena najdaljših in najbolj krva- nekajkrat preuredili podobo nagrobnih križev, o če-vih bitk prve svetovne vojne ne le v Franciji, temveč mer poročajo spletni viri z besedili in slikovnim gradi-tudi v Evropi. V spomin nanjo so med letoma 1920 in vom o vojni, vojakih in vojaških bolnišnicah.47 1932 na izpostavljenem kraju Douaumont-Vaux43 se- Južno od Montmédyja, zlasti v smeri proti Verdunu verno od Verduna uredili veliko vojaško pokopališče in njegovi širši okolici, je ohranjenih še več vojaških in postavili eno najveličastnejših kostnic na svetu s pokopališč. Toda številni vojaki obeh vojskujočih se polkrožnimi strehami in visokim osrednjim stolpom strani so zadnje počivališče dobili na območju med v obliki granate. V bitki, ki je trajala od 21. februarja Montmédyjem in Verdunom, kjer so številna vojaška do decembra 1916, so vojaki centralnih in antantnih pokopališča z večinoma nemškimi in avstro-ogrskimi sil izstrelili skupno 26.000.000 granat, torej kar šest vojaki. Takšna pokopališča so tudi v krajih Apremont granat na m2. Življenje je izgubilo 600.000 nemških in Fort Douaumont, poleg njih pa tudi pokopališča s in prav toliko francoskih vojakov, okoli 300.000 nem- posmrtnimi ostanki vojakov večinoma antantnih sil, ških in francoskih vojakov pa je ostalo pogrešanih.44 kakršna so v krajih Séchault, Verdun okolica, Séchault, Veličastno kostnico so na ogled javnosti predali na Lissey, Amel-sur-l‘Étang, Monthois, Monthois (poko-svečanosti ob navzočnosti predsednika republike.45 pališče s piramidalno zasnovanim osrednjim spome- nikom), Hautecourt-lès-Broville, Amel-sur-l‘Étang, vzdrževano. V letih 1974 in 1975 je obnovitvena dela vo- Hautecourt-lès-Broville, Buzancy, Vouziers (vojaško dilo Združenje mladih gasilcev Zgornje Avstrije, v letih pokopališče z nagrobno stelo Rolanda Garrosa), Con-1993 in 1996 pa jih je nadaljevalo Združenje Avstrijski senvoye idr.48 črni križ, ki skrbi za obnavljanje in vzdrževanje vojaških pokopališč svojih rojakov. 42 Rancourt-Bouchavesnes. Secteur mémoriel de Ran- court-Bouchavesnes. Dostopno na: https://www.paysa- gouv.fr/en/douaumont-national-cemetery-and-ossuary ges-et-sites-de-memoire.fr/site/rancourt/ (20. 11. 2022). (21. 11. 2022). 43 Douaumont. Da ne pozabimo: kostnica Douaumont, Ver- 46 Butte de Vouquois, Argonnia, Ossuaire de la Haute-Che-dun. Dostopno na: https://www.francetraveltips.com/ vauchée. Dostopno na: https://fr.wikipedia.org/wiki/Os- douaumont-ossuary-verdun/ (21. 11. 2022). suaire_de_la_Haute-Chevauch%C3%A9e (21. 11. 2022). 44 Bitka pri Verdunu. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ 47 Montmédy. Der soldatenfriedhof in Montmédy. Dostop-wiki/Bitka_pri_Verdunu (20. 11. 2022). no na: https://www.verdun14-18.de/category/sehenswer- 45 Douaumont-Vaux. Nastanek pokopališča in kostnice Dou- tes/soldatenfriedhoefe/ (26. 8. 2022). aumont. Dostopno na: https://www.cheminsdememoire. 48 Prav tam. 28 Tudi Slovenci so se borili in umirali v daljnih in sosednjih deželah Vzgodovino prve svetovne vojne so zapisani Galiciji in v Namanganu na Ruskem. tudi slovenski vojaki, ki so se večinoma bo- rili v vrstah avstro-ogrske vojske, predvsem Podobne navedbe lokalitet padlih vojakov vsebuje na soški fronti, v Galiciji, mnogi tudi na južnem Tiro- spomenik na pokopališču pri župnijski cerkvi sv. Ju-lskem rija v Šebreljah, kjer zapisi navajajo, da so šebreljski 49 ter nekateri na zahodni fronti ob belgijsko- -francoski meji in na Balkanu. Številni so na frontnih vojaki umirali na dvaindvajsetih različnih evropskih bojiščih izgubili življenje, tako da so jim v domačem bojiščih, kot so Brücks (današnja Nemčija), Čedad, okolju že med vojno, večinoma pa po njej, postavlja- Doberdob, Dunaj (vojak domnevno umrl v bolnišnici), li spomeniška znamenja najrazličnejših oblik. Napisi Galicija, Gorica, Gradec, Harson (današnja Ukrajina), na nekaterih spomenikih (Šebrelje) in spominskih Italija, Koroška, Ogrska, Osek, Rusija, Stryi (današnja ploščah (Rova) navajajo, kdaj in kje so v bojih padli Ukrajina) in Tirolska, v današnji Sloveniji pa Bilje, Bo-njihovi sorodniki, sovaščani, sotržani in someščani, vec, Gradišče, Ljubljana (vojak domnevno umrl v bolter epitafe, ki večinoma v verzih izražajo občutja žalu- nišnici), Renče, Solkan in Šebrelje. jočih, o čemer je več zapisanega v poglavju o epitafih. Nekateri ranjenci so bili odpuščeni iz vojske v domačo Iz napisov in besedil na nekaterih spomenikih in spo- oskrbo in so za posledicami ran, bolezni ali okužb umrli minskih ploščah je mogoče razbrati, kje vse so se bo- doma, kakor na primer vojaka Ivan Avsenik iz Begunj jevali slovenski vojaki. Glede na zapise so se bojevali v na Gorenjskem51 in Ivan Laharnar iz Šebrelj št. 149. Karpatih, Galiciji, pri Labodu, Beljaku na Koroškem, v Ob 100. obletnici prve svetovne vojne je slovenska Komarnu na Ogrskem, nekateri so umrli v Ljubljani in oblast s postavitvijo spomenikov počastila spomin na Dunaju, drugi so padli v Tirolih, spet drugi so umrli na številne padle Slovence po bojiščih severovzhodne v Rusiji, Brucku ob Muri in drugod. Evrope. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Podatke o padlih vojakih na različnih evropskih bo- in ministrica za obrambo Andreja Katič sta se 6. juni-jiščih navaja tudi spominska plošča v cerkvi v Ločah v ja 2018 udeležila slovesnega odkritja spomenikov na Rožu na avstrijskem Koroškem. Tam je vpisanih pet- vojaških pokopališčih v Galiciji52 – v Gorlicah na Polj-najst priimkov in imen Slovencev, ki so padli na Monte skem in Lvovu v Ukrajini.53 Dve leti prej, 26. oktobra Assolone v Italiji,50 na Dunaju, v Ločah, v Corbolone v Italiji, na Ruskem, v Taškentu v Turkestanu, v Karpatih, 51 To je bil Ivan Avsenik (25. 2. 1873–23. 6. 1917), prvi zgoraj vpisani na nagrobnik glasbene družine Avsenik na poko-Galiciji, Chobsentu v Turkestanu, pri Gorici, v Ryiblo v pališču v Begunjah. Njegovo ime je navedeno tudi na spo- meniku padlim v prvi svetovni vojni na istem pokopališču. 49 Po poročanju Jožeta Košnjeka v Gorenjskem glasu so leta 2011 52 V Galiciji so slovenski vojaki dobili obeležji. Dostopno na: člani Združenja vojaških gornikov obiskali kraje pod goro Or-https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galici- tigaro in nad mestom Asiago na južnem Tirolskem, kjer se je ji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/ (20. 11. 2018). bojeval 17. pehotni polk avstro-ogrske vojske, ki so ga večino- 53 Pobudo za postavitev spomenikov padlim slovenskim ma sestavljali Slovenci (Košnjek, Jože, 2017. General sameva vojakom v avstro-ogrski vojski v poljskem mestu Gor- na trgu. Člani Društva general Maister iz Kranja bodo vztra- lice in ukrajinskem mestu Lvov je »podal slovenski Na- jali, da se za njegov doprsni kip na Maistrovem trgu najde cionalni odbor za obeležitev 100-letnice prve svetovne primernejše mesto. Gorenjski glas. Dostopno na:http://www. vojne (2014–2018)«. Svečanega odkritja spomenika se je gorenjskiglas.si/article/20170410/C/170419997/1002/gene- 16. junija 2018 na vojaškem pokopališču št. 91 v poljskih ral-sameva-na-trgu (1. 3. 2019)). Gorlicah udeležil predsednik Republike Slovenije Borut 50 Lokalitete so zapisane po zaporedju navedb na plošči. Pahor. Sočasnega odkritja spomenika padlim slovenskim 29 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne 2016, pa sta Borut Pahor in italijanski predsednik grobovi opremljeni z betonskimi nagrobniki v obliki Sergio Mattarella slovesno odkrila spomenik sloven- stiliziranih malteških križev. skim vojakom v Doberdobu (it. Doberdò del Lago),54 in sicer ob 100. obletnici začetka krvave morije na go- riškem krasu. Slovenci so tako kot številni drugi vojaki avstro-ogrske vojske krvaveli tudi na planotasti Debeli griži pri Do- berdobu v Italiji. Tam so Madžari že leta 1917 padlim rojakom postavili spomenik v obliki prisekane pira- mide. Podoben mu je leto mlajši spomenik v Novi vasi na Krasu (današnja občina Miren-Kostanjevica), ki so ga prav tako postavili Madžari v spomin na vojake 4. madžarskega kraljevskega pešpolka iz Nagyvárada (danes Oradea v zahodni Romuniji). Slovenski vojaki so pokopani tudi na obsežnem poko- pališču avstro-ogrske vojske v Foljanu - Sredipolju (it. Fogliano Redipuglia), ki je le kilometer oddaljeno od velike kostnice v Sredipolju (it. Sacrario di Redipulia). Po pokopališču so po geometrijsko natančnih vrstah razporejeni enako oblikovani betonski nagrobniki z nagnjenimi čelnimi stranicami, na katerih so pritrje- ne ploščice s priimki in imeni pokopanih vojakov. Na pokopališču je pokopanih 14.550 vojakov, med njimi so tudi Slovenci. Padlim vojakom se je 13. septembra Slika 3: Nova vas na Krasu, spomenik padlim ma-2014 poklonil papež Frančišek. džarskim vojakom v prvi svetovni vojni iz leta 1918 (foto: V. Hazler, 27. 5. 2021). Več slovenskih vojakov počiva na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču v Nabrežini pri Trstu, kjer so vojakom se je v ukrajinskem Lvovu udeležila ministrica za obrambo Andreja Katič. Oba spomenika je zasnoval obli- kovalec Janez Suhadolc. Izklesana sta iz pohorskega tona- lita, naravnega kamna iz kamnoloma Cezlak nad Oplotni- co. Oba sta ročno delo slovenskih kamnosekov in sta bila izdelana v delavnici Mužina v Selu pri Črničah v Vipavski dolini. Na obeh spomenikih je poleg poljskega oziroma ukrajinskega vklesan še slovenski napis: »Slovenskim vojakom 1914–1918 v spomin hvaležna domovina Repub- lika Slovenija 2018.« 54 Slovenija je v Doberdobu šele leta 2016 postavila spome- nik v spomin številnim slovenskim vojakom, ki so padli na bojiščih Debelega Griča, Doberdoba in okolice. Pobudo za postavitev spominskega znamenja je dal zdravnik in odli- čen poznavalec soške fronte Vasja Klavora. Zasnoval ga je slovenski arhitekt Jože Cej, oblikovali so ga v podjetju Ka- men Kras v Opatjem Selu (Doberdob s spomenikom našim vojakom piše zgodovino. Dostopno na: https://old.delo.si/ novice/slovenija/v-doberdobu-odkrili-spomenik-sloven- skim-vojakom-s-soske-fronte.html (12. 3. 2020)). 30 Že med veliko vojno so vojaki spomenike postavljali tudi izven pokopališč Soška fronta je bila bojišče, kjer se frontne črte Ob bojiščih je nastalo več izvirno oblikovanih spome-niso bistveno spreminjale tudi po več mesecev. nikov, kar dokazuje, da so bili med vojaki tudi izvrstni Zato je bilo v razmeroma mirnem frontnem kamnoseki in kiparji, vešči obdelave kraških in alpskih zaledju obeh vojskujočih se strani dovolj časa in oči- apnencev. Nastajali so tudi izvirno oblikovani spome-tno tudi volje za postavitev vidnejših spomenikov in niki v obliki obeliskov, kakršen je spomenik v Klancu znamenj. Vojaki so jih kot zaznambne oznake postav- pri Komnu (1915–1916), ki so ga postavili v spomin ma-ljali na vidnih mestih ob cestah, cestnih križiščih ali džarskim enotam na Klancu in je še danes ena glavnih na obrobjih vasi. Nekaj teh spomenikov in znamenj se značilnosti te vasi. je ohranilo do danes ter so pomemben del kulturne krajine. Večina jih je vsaj na avstro-ogrski strani nasta- Veličasten je tudi iz kamnitih blokov pozidan in okoli la v drugi polovici bojev ob Soči. Kakovost zasnove in 4 m visok spomenik v obliki obeliska, ki stoji ob ce-izdelave dokazuje, da so jih načrtovali in večinoma iz stnem križišču severno od Bovca. Proti koncu bojev ob kamna izklesali ali s kamnom pozidali tehnično vešči Soči so ga postavili avstro-ogrski vojaki v spomin na vojaki, ki so se s takim delom izločili iz frontnega boje- padle tovariše, branitelje soške doline. Spomenik ima vanja in si tako zelo verjetno rešili življenje. na podstavku v secesijsko oblikovanih črkah vklesan Slika 4: Klanec pri Komnu, spomenik madžarskim enotam na Krasu (foto: V. Hazler, 29. 6. 2021). 31 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne napis DEN GEFALLENEN HELDEN DES FLITSCHER BECKENS 1915-1917. Za polovico manjši je prav tako iz kamnitih blokov pozidan spomenik v obliki obeliska, ki stoji tik pod cestnim zavojem v zgornjem delu raztresene vasi Gorenja Trebuša pri Tolminu. Leta 1917 so ga posta- vili ruski ujetniki v spomin na umrle tovariše, ko so z velikimi napori gradili to cesto. Besedilo na plošči je že slabo berljivo, prav tako pa tudi pojasnjevalno be- sedilo na leseni plošči pred spomenikom. Vendar gre kljub temu za pomemben spomin na trpljenje ljudi v nesmiselnem svetovnem spopadu. Slika 6: Gorenja Trebuša, spomenik ruskim vojnim ujetnikom iz leta 1917 (foto: V. Hazler, 6. 7. 2021). Slika 5: Bovec, okolica, spomenik prve svetovne vojne ob cestnem križišču proti Trenti in Logu pod Mangar- tom (foto: V. Hazler, 13. 4. 2015). 32 Vojaška pokopališča ob frontah in v zaledju – med izvirnostjo in posodabljanjem Zaledje prvih frontnih linij je poleg načrtova- z visokogorskih pokopališč in grobov večinoma pre-nja neposredno vojaških dejavnosti obsegalo nesle v dolino ter vojake tudi z drugih manjših do-strategije intendantskih nalog oskrbe s hra- linskih pokopališč prenesle v večja dolinska oziroma no, vodo, orožjem in strelivom ter izgradnje cest, že- jih shranile v kostnicah v Tolminu (Nemce), Kobari-lezniških tirov in visokogorskih žičnic, pa tudi izbiro du (Italijane) ali v današnji Italiji v Oslavju (Italijane, razmeroma varnih krajev za vojaške bolnišnice ter tudi avstro-ogrske vojake), Sredipolju (Italijane, tudi najpogosteje ob njih ali v bližini določitev mest za avstro-ogrske vojake), Vidmu (avstro-ogrske vojake) pokop na fronti padlih ali za posledicami ran in okužb in drugod. Posmrtne ostanke avstro-ogrskih vojakov v bolnišnicah umrlih vojakov. Takšnih vojaških bolni- različnih veroizpovedi so prenesli na vojaška pokopa- šnic in ob njih sproti nastalih vojaških pokopališč je lišča po soški dolini in drugam. bilo veliko neposredno ob frontnih črtah, precej pa tudi v bližnjem in globokem frontnem zaledju. Sicer V letih po koncu vojne se je podoba vojaških pokopa-pa so vojake pokopavali tudi na bližnjih civilnih poko- lišč vidno spremenila. V Zgornjem Posočju so lesene pališčih (na primer Log pod Mangartom), ko pa se je križe nadomestili železni križi z značilno razklanimi število padlih povečevalo, so skrbno načrtovali posta- tremi konci, medtem ko so muslimanski nišani ostavitev vojaških. li leseni.57 Takšna podoba grobnih označb je danes najvidnejša na pokopališču v Logu pod Mangartom, Že prvotne oznake grobov vojakov avstro-ogrske kjer vsaj četrtino pokopališča zavzemajo grobovi mu-vojske so bile po pravilih natančno določene, zato so slimanskih Bošnjakov, medtem ko so bili drugi kato-za vojake katoliške veroizpovedi iz lat izdelali latinske ličani. Povsem drugačna je podoba drugih dveh av-križe, za muslimane nišane iz desk55 z označbo polme- stro-ogrskih vojaških pokopališč v Soči in Trenti, kjer seca, za jude pa lato ali desko z Davidovo zvezdo.56 povsem prevladujejo železni katoliški križi – (očitno) V hribovitem svetu so tesarske in mizarske skupine pripadniki drugih veroizpovedi tam niso pokopani vojakov križe in pokopališke ograje izdelovale le iz oziroma so Italijani tudi to pokopališče po vojni pre-lesenih kolov (na primer avstro-ogrsko vojaško poko- urejali nekoliko po svoje in na grobove nekatoliških pališče v Lepeni, Mrzli vrh, planina Medrje vzhodno vojakov niso nameščali izvorne verske označbe. od Krna idr.), saj bi bilo tovorjenje desk ali lat iz do- line prezahtevno. Po vojni so italijanske, avstrijske, Po končani vojni so vojaške oblasti razpustile bolni-nemške in druge oblasti posmrtne ostanke vojakov šnice ob frontnih črtah. Ostala so le vojaška pokopališča, grobišča in grobovi, ki so jih italijanske civilne 55 Po pripovedovanju predstavnika Islamske verske skup- in vojaške oblasti urejale in preurejale šele v letih po nosti v Ljubljani se za islamsko nagrobno znamenje upo- vojni. Ohranjena in redno vzdrževana vojaška poko-rabljata izraza nišan in bašluk. V pogovornem jeziku je pališča so opremljali z obzidji in vsaj enim likovno pogosteje v rabi nišan, medtem ko so na spletnih straneh bistveno večkrat omenjeni bašluki. 56 V letih povojnega urejanja vojaških grobov so v Spodn- 57 Po navedbah Erika Davida Pipana so lesene križe zamen-jem Posočju prvotne lesene katoliške križe zamenjali z jali železni že med italijanskim preurejanjem pokopališč, betonskimi in kamnitimi spomeniki na častniških gro- torej kmalu po končani veliki vojni. Nišanom očitno niso bovih, nišani oziroma bašluki so ostali vsi leseni, medtem posvečali pretirane pozornosti, saj so se po Pipanovih ko so na grobove judovskih častnikov postavljali kamnite navedbah nišani na pobudo muslimanske skupnosti po- spomenike v obliki obeliska z vklesano Davidovo zvezdo v novno pojavili komaj v sodobnem času. O tem se je pred zgornjem delu čelne ploskve. leti veliko in kritično pisalo. 33 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 7: Log pod Mangartom, avstro-ogrsko vojaško pokopališče (foto: okrog 1916, neznani avtor, fotografijo posredoval Erik David Pipan). Slika 8: Log pod Mangartom, avstro-ogrsko vojaško pokopališče z železnimi katoliškimi križi in lesenimi muslimanskimi nišani (foto: V. Hazler, 31. 7. 2012). 34 vojaška pokopa išča o ronta in v a eDj poudarjenim vhodom, predvsem pa so na grobna pokopališč les in deloma grobo obdelan kamen. Po-mesta pokopanih vojakov nameščali posebej v ta na- nekod so že proti koncu bojevanja na soški fronti na men dokaj enovito izdelane armiranobetonske križe nekaterih pokopališčih postavljali osrednje spome-s cinkastimi napisnimi ploščicami, kakršni so na pri- nike in ograje predvsem iz klesanega kamna in lesa. mer značilni za pokopališča v Brjah pri Komnu, Bu- Opaznejša sta spomenik v Logu pod Mangartom, ki kovici, Dutovljah, Gorjanskem, Grgarju, Lipi na Krasu, ga je leta 1917 izdelal češki kipar Ladislav Kofránek Oševljeku, Prvačini, Renčah - Žigonih, Renčah - Luke- (1880–1954), in spomenik s stopniščem na vojaškem žičih, Sežani, Soči, Vogrskem (likovno bolj členjena pokopališču pod Štanjelom, kjer je veličasten spome-podoba križa) in domnevno še kje. Grobovi častnikov nik s štirimi stebri stal že leta 1917. Takrat je štanjelsko in oskrbnega osebja so že med vojno sproti dobili vi- pokopališče že imelo iz kamna izklesana vhodna pod-dnejše, večinoma kamnite nagrobne spomenike. boja z letnicama 1915 in 1917, niz kamnitih stebrov in med njimi kot dvokapne strehe oblikovano leseno Na več drugih vojaških pokopališčih so na grobo- ograjo; vsi nagrobni križi in nišani so bili leseni, kar je ve vojakov postavljali betonske kvadre z nagnjeno razvidno iz slikovnega gradiva. zgornjo ploskvijo, kamor so v dve luknjici s svincem nasadili železna žeblja za pritrditev cinkaste napisne Iz obsežnega dosegljivega slikovnega gradiva je torej ploščice. S takšnimi nagrobniki so opremljena avstro- razvidno, da so armiranobetonske nagrobnike v obli- -ogrska vojaška pokopališča na Banjšicah, v Bovcu, ki križev in kvadrastih znamenj začeli izdelovati šele Črničah, Gorjanskem (tudi betonski križi), Komnu v letih po vojni. Na pokopališčih v zaledju soške fron- (poenostavljena oblika), Ločah pri Tolminu, Lokah pri te so jih nameščali na grobove vojakov, medtem ko Kromberku, Modrejcah, Podnanosu, Solkanu, pod Vi- so na sicer redkih ohranjenih vojaških pokopališčih v pavskim Križem, v Volčji Dragi in morebiti še kje. notranjosti dežele šele v času SHS grobove označevali zelo različno, bodisi z enim osrednjim spomenikom Poleg betonskih križev in betonskih kvadrov, ki kot v obliki križa (Mekinje pri Kamniku) ali spomenika nagrobniki poudarjajo predvsem grobove vojakov, (Škofja Loka), z več skupnimi nagrobniki (Rogaška so na nekaterih avstro-ogrskih pokopališčih v zaled- Slatina), ali pa je po prekopih v kostnice (Šentvid nad ju soške fronte postavljeni nagrobniki častnikom ter Ljubljano) spomin na grobove že povsem zbledel. medicinskemu in oskrbnemu osebju. Ti nagrobniki so praviloma večji od vojaških, različnih oblik in likovno Ob dokaj množični izdelavi betonskih križev so po-bogatejši ter izklesani iz kamna ali uliti iz betona. Ni- vojni urejevalci grobov uporabljali razrezano bodečo majo vgrajenih svinčenih ploščic, temveč so vsa bese- železno žico iz ostankov med vojno nameščenih špan-dila vklesana v kamen, obsegajo pa priimek, ime, letni- skih jezdecev, izdelanih iz žic in bodečih klinov. Tehni-ci rojstva in smrti, čin pokojnika in v nekaterih primerih ko takšne izdelave je mogoče še danes opaziti na pro-krajše poslovilno besedilo. Oblika in velikost sta dokaj padajočih ostankih križev na nekaterih pokopališčih različni, na kar je, kot se zdi, vplivala višina doseže- v zaledju soške fronte, zlasti v Ajševici, Braniku, Brjah nega vojaškega čina pokojnika. Zelo opazni častniški pri Komnu, Bukovici, Dutovljah, Grgarju, Komnu, Li-nagrobniki so na avstro-ogrskih vojaških pokopališčih pah na Krasu, Oševljeku, Prvačini, Renčah - Žigonih, ohranjeni v Ajdovščini, Ajševici, na vseh štirih vojaških Renčah - Lukežičih, Sežani, Soči in morebiti še kje. pokopališčih v Brjah pri Komnu, v Črničah, Dutovljah, Gorjanskem, Grgarju, Kidričevem, Komnu, Ločah pri Tolminu, Modrejcah, Oseku pri Gorici, Prvačini, Renčah – Žigonih, Renčah – Lukežičih, Sežani, Svetem, Škofji Loki (na edinem ohranjenem povojnem nagrobniku je napis postamtsdiener; prevod: poštni uradnik), Štanje- lu, pod Vipavskim Križem in morebiti še kje. Med vojno sta bila v večini primerov glavni gradi- vi za označevanje grobov in ograjevanje vojaških 35 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 9: Ajševica, ostanki armiranobetonskih križev z nišani in kovinskimi ploščicami na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču (foto: V. Hazler, 24. 6. 2021). 36 Vojaški grobovi na Slovenskem v arhivskih virih Že med prvo svetovno vojno, zlasti pa po njenem nekdanjimi učenci, dan vojnih grobov (Vodnik 2017: koncu in v naslednjih letih je potekalo iskanje 424–425) ter zbiranje prispevkov za vojne sirote in trupel padlih vojakov. Med vojno so te naloge vdove padlih vojakov (Vodnik 2017: 424–425). Viri za opravljale predvsem vojaške oblasti, po vojni pa tudi Mestno občino Novo mesto poleg vojnih invalidov, civilne, kar je razvidno na primer iz arhivskega gradi- preskrbe beguncev in vojnih ujetnikov omenjajo oskr-va Občine Trenta (Vodnik 2017: 226–227), kjer so med bo vojnih grobov (Vodnik 2017: 370–371). V ta namen splošnimi spisi za čas od leta 1919 do 1928 tudi zapiski so na Osnovni šoli Zalog pri Ljubljani (Vodnik 2017: o iskanju trupel padlih vojakov, vojaških pokopališčih, 416–417), Osnovni šoli Hotedršica (Vodnik 2017: 433) pa tudi o vračanju beguncev, zagotavljanju stanovanj in Osnovni šoli Brežice (Vodnik 2017: 287) izvedli zbi-za begunce, obnovi v vojni poškodovanih stavb in infra- ranje prispevkov za vojaške grobove. strukture ter o drugih dejavnostih obnove Trente. Vojake so med vojno pokopavali v naključnih grobo- Različni dokumenti navajajo podatke o pokopih, pre- vih, grobiščih in na že med vojno urejenih pokopali-kopih (Vodnik 2017: 50) in grobiščih tako na ravni Dra- ščih ter tudi na civilnih pokopališčih ali tik ob njiho-vske banovine (Vodnik 2017: 50) kot na lokalni ravni, vem robu. Pri Komunalnem podjetju Žale v Ljubljani na primer v Hotedršici (Vodnik 2017: 433), kjer je vo- so vodili podatke o številu pokopanih vojnih oseb in jaško grobišče ob civilnem. prekopih vojakov (Vodnik 2017: 481–482). V arhivskem fondu Zgodovinskega arhiva Ljubljana so med doku- Viri različnih ustanov pogosto omenjajo vojaške gro- menti Občine Mekinje ohranjeni zapisi o dveh itali-bove. Takšne spise hranijo arhivski fondi Občine Ka- janskih vojaških grobovih v Mekinjah (Vodnik 2017: mnik (Vodnik 2017: 329), Okrajnega glavarstva Loga- 327), medtem ko Zgodovinski arhiv Ptuj hrani arhivski tec (Vodnik 2017: 58–59), Občine Črnuče (Vodnik 2017: fond Osnovne šole Gorišnica z dokumentom, v kate-340) in Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani (Vodnik rem so navedeni podatki o grobovih padlih Poljakov 2017: 424–425), kjer so na vaškem pokopališču pod in Judov (Vodnik 2017: 517–518). župnijsko cerkvijo sv. Antona takoj po vojni postavili spomenik padlim faranom. Za Novo mesto viri ome- V pretežno pisnem gradivu različnih arhivskih usta-njajo vojne grobove žrtev prve svetovne vojne (Vodnik nov je ohranjenih vsaj 14 zapisov o vojaških pokopali-2017: 322), za več drugih krajev pa je ohranjeno gra- ščih in tamkajšnjih grobovih. Takšna besedila hranijo divo o vojnih grobovih in pokopališčih, na primer za fondi Okrajnega glavarstva Kranj (Vodnik 2017: 57), Občino Kamnik (Vodnik 2017: 329) idr. Okrajnega glavarstva Radovljica za vojaško poko- pališče na Bledu (1915) (Vodnik 2017: Bezirkshaupt- Vojaške bolnišnice so bile tudi v Bohinju in na Bledu, mannschaft Radmannsdorf), Občine Kanal (Vodnik kjer so bila tudi vojaška pokopališča, od katerih sta 2017: 218–220), Občine Mekinje (Vodnik 2017: 327), ohranjeni in redno vzdrževani le pokopališči nad Bo- Občine Jesenice (Vodnik 2017: 364), Občine Škofja hinjsko Bistrico in v Ukancu. Na Bledu je bila po do- Loka (Vodnik 2017: 373–381), Občine Sv. Lucija, Most segljivih virih vojaška bolnišnica, vojaško pokopališče na Soči (Vodnik 2017: 224–225), Občine Šentviška Gora pa je obstajalo v letih 1915–1933, ko je bilo opuščeno (Vodnik 2017: 225–226), Občine Tolmin (Vodnik 2017: in so izvedli prekope posmrtnih ostankov. Za Bled je 226) ter Občine Ježica (Vodnik 2017: 343–345), kjer sta ohranjen seznam grobov (Vodnik 2017: 368). v fondu Vojaštvo omenjena vojaško pokopališče pri sv. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana hranijo obsežno Križu in njegova razširitev. dokumentacijo Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, Arhivske ustanove hranijo načrte vojaških pokopa-kjer so med drugim navedeni podatki o žrtvah med lišč, kakršno so med prvo svetovno vojno zasnovali v 37 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Črnem Vrhu58 nad Idrijo, in situacijski načrt pokopa- lišča na Trati (Vodnik 2017: 372) pri Škofljici. Obenem so se krepila prizadevanja za ureditev vojaških grobov in pokopališč ter pobude za postavljanje spomenikov, kar je med drugim razvidno iz arhivske dokumenta- cije Prosvetnega oddelka Kraljevske banske uprave Dravske banovine (Vodnik 2017: 51), dokumentacije Občine Sežana (Vodnik 2017: 143–144) idr. V zvezi s tem so se zlasti v 20. in 30. letih 20. stoletja krepile nadaljnje pobude za zbiranje prispevkov za ohranitev vojaških grobov tudi zunaj mestnih središč, na primer v Sodražici (Vodnik 2017: 358–363), ter prizadevanja na državni ravni za postavitev kostnice (Vodnik 2017: 50) na pokopališču Žale v Ljubljani. 58 Načrt vojaškega pokopališča v Črnem Vrhu nad Idrijo hra- ni Škofijski arhiv Koper (ŠAK) (Vodnik 2017: 587–589). 38 O izvirnosti grobne opreme in oznak Ob vsem zapisanem se odpira vprašanje izvir- Poleg že omenjenega opuščanja izvirnih lesenih kri-nosti, torej avtentičnosti podobe vojaških žev gre za poenostavljanje podobe domnevno starej-pokopališč in oznak grobnih polj, saj se dana- ših talnih armiranobetonskih nagrobnikov z nagnje- šnja podoba na več pokopališčih občutno razlikuje od nimi čelnimi stranicami, kamor je bila izvirno v dve izvirne, kar sodi v problematiko strokovne in predvsem luknji pritrjena napisna ploščica. Nadomestni nag-konservatorske obravnave takšne kulturne dediščine. robniki so brez teh luknjic in napisov, kar je najbolj Ob zelo raznovrstnih predstavitvah kulturne dediš- vidno na novih nagrobnikih na vojaškem pokopališču čine bi bila nadvse potrebna in koristna strokovno Loče pri Tolminu. V tem in podobnih primerih torej ne utemeljena pojasnila, ki pa jih v javno dostopnih be- gre več za rekonstrukcijo 1 : 1, temveč za poenostavlje-sedilih ni prav veliko – za napačne prezentacije so pre- no novost ( sic! ). Strokovnjaki bi morali ob takšnih poe-večkrat krivi drugi, ne pa tudi strokovna dejavnost, ki nostavitvah odločno povzdigniti glas. jo pri nas institucionalno zastopata Zavod za varstvo Mnenje pristojnega spomeniškovarstvenega zavoda kulturne dediščine in Zavod za ohranjanje narave. očitno ni bilo upoštevano – ali pa ga sploh ni bilo – tudi Slika 10: Loče pri Tolminu, starejši betonski nagrob- Slika 11: Loče pri Tolminu, mlajši betonski nagrobnik nik z utoroma za pritrditev napisne ploščice na av- brez utorov za napisno ploščico na avstro-ogrskem stro-ogrskem vojaškem pokopališču (foto: V. Hazler, vojaškem pokopališču (foto: V. Hazler, 6. 7. 2021). 6. 7. 2021). 39 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne pri oblikovanju in vgrajevanju dotrajanih lesenih kri- so, sodeč po dosegljivih virih, nastajale v prvih letih po žev na vojaškem pokopališču Rebro nad Bohinjsko vojni. Za nekatera avstro-ogrska vojaška pokopališča Bistrico. Tam so pred leti belo obarvane lesene križe v bližnjem zaledju soške fronte je namreč značilno, da nadomestili z lesenimi križi v naravni barvi in jim do- imajo več osrednjih spomenikov različnih oblik, neka-dali lesene dvokapne strešice, imena padlih vojakov tera pa tudi več opaznih nagrobnih spomenikov pad-pa podobno kot pred obnovo vpisali na nove ovalne lim častnikom. Zaradi njihove poudarjene oblikovne kovinske (?) ploščice, ki so jih na les pritrdili z industrij- zasnove, pogosto tudi videza in likovne izraznosti je sko izdelanimi spax vijaki ( sic! ). Lesene strešice so na težko pričakovati, da bi takšni nagrobniki nastajali lesene križe namestili tudi na vojaškem pokopališču v že med vojno, še posebej če imajo vgrajene železne bližnjem Ukancu. člene ali pa so oblikovani kot križi in v celoti iz žele- Po dosegljivih virih v tujini leseni križi s strešicami niso za, torej gradiva, ki so ga med vojno vojaške oblasti pogosti. Imajo jih na vojaškem pokopališču v kraju St. po pravilu namenjale za izdelavo orožja in streliva. Michael na Zgornjem Štajerskem, severovzhodno od Med vojno so namreč tako pri nas kot po Evropi voja-Gradca, na grobovih manjšega vojaškega pokopališča. ške oblasti zbirale železo in bron za vojsko; tako so iz številnih cerkva pobrali na desetine zvonov (na primer Poleg postopnih in spornih sprememb prvotnega vi- župnijska cerkev sv. Štefana na Gomilskem, cerkve v deza grobnih oznak večine vojaških grobov so pote- nemškem Tübingenu). kale spremembe grobnih oznak častniškega kadra, ki Slika 12: Bohinjska Bistrica, grič Rebro z avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem. Ovalna ploščica je na križ pritrjena z dvema spax vijakoma (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). 40 o i virnosti ro ne opreme in o nak Slika 13: St. Michael na Zgornjem Štajerskem. Vojaško pokopališče iz leta 1915 z lesenimi križi in dvokapnimi strešicami (foto: Peter Taurer, prevzeto 15. 9. 2022). Kamnoseško in likovno poudarjeni nagrobniki pove- Pri nas so se ohranili na pokopališčih v Braniku (nag-ljujočega osebja so se ohranili na vojaških pokopali- robnik Jánosa Patakija), Svetem pri Komnu (grob ma- ščih v Ajdovščini, Ajševici, Brjah pri Komnu, Črničah, džarskega častnika) in Štanjelu, v tujini pa po doseg-Gorjanskem, Grgarju, Kidričevem, Klavžah v občini ljivih podatkih v Oberdrauburgu v Dravski dolini blizu Tolmin, Komnu, Ločah pri Tolminu, Oseku pri Gorici, Špitala na avstrijskem Koroškem. Ravnici, Renčah - Žigonih, Renčah - Lukežičih, Sežani, Svetem, Škofji Loki, Štanjelu, pod Vipavskim Križem V dobrem stoletju od pokopov se je vidno spremenila in morebiti še kje. tudi podoba grobov, grobnih polj in enot, saj so se sprva dvignjene grobne enote z leti pogreznile in izravnale z V spomin na padle častnike so se na več avstro-ogr- zemljo, tako da jih večinoma prerašča trava in so grbine skih vojaških pokopališčih poleg kamnitih ohranili le še redke. Še najizrazitejše so v Logu pod Mangartom, tudi železni nagrobniki s kamnitimi ali betonskimi kjer so na vsakem grobu nasajeni železni križi in nišani, podstavki. Podobno kot kamnite so jih postavljali v le- medtem ko so na številnih vojaških pokopališčih grob-tih po vojni, ob pomoči različnih veteranskih združenj, na polja ravninsko izenačena s pohodnimi površinami, posameznikov in družin padlih. Njihova oblikovna za- kar upravljavcem pokopališč olajša letno košnjo trave snova je zelo različna, pogosto je osrednji poudarek in druga vzdrževalna dela. Tudi v podobi grobnih polj takšnega nagrobnika latinski križ. vojakov in častnikov večinoma ni bistvenih razločkov; ti Kovaško in likovno raznovrstno obdelani železni ča- so ponekod le v podobi nagrobnikov, kot na primer na stniški nagrobniki so redki tako pri nas kot v tujini. vojaških pokopališčih v Svetem in Štanjelu na Krasu. 41 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 14: Črniče, nagrobnik narednika Antona Janeša na avstro-ogrskem pokopališču (foto: V. Hazler, 27. 5. 2021). Slika 15: Štanjel, Kobdilj, avstro-ogrsko vojaško pokopališče z železnim nagrobnikom na grobu padlega častnika (foto: V. Hazler, 2. 6. 2021). 42 o i virnosti ro ne opreme in o nak Železni in armiranobetonski nagrobniki so se na vo- septembra 1916, strojevodje Ferdinanda Hafnerja, ki jaških pokopališčih pojavljali šele po vojni. Železni je padel 11. oktobra 1916, in drugih. Vojaški grobovi so zelo raznovrstnih oblik in velikosti, domnevno pa so na enem mestu postavljeni v treh nizih in ozna-so jih priskrbeli sorodniki in rojaki padlih vojakov, čeni s kvadrastimi betonskimi bloki z nagnjenimi zlasti Madžari, ki še danes redno obiskujejo pokopa- čelnimi stranicami. Oznake s priimki in imeni voja-lišča in na nagrobnike navezujejo trakove v nacional- kov so se porazgubile, bloki razpadajo, podobno tudi nih barvah.59 betonski križi značilnih oblik, ki sta jih na več mestih Nekaj več razlik med grobnimi polji častnikov in vo- že prekrila zemlja in trohneče odpadlo listje. jakov je vidnih le na vojaškem pokopališču v Sežani, kjer so nekatera grobna polja častnikov ločena s pra- vokotnimi betonskimi okvirji, medtem ko so grobovi vojakov strnjeni v več enot po 12 grobov, ki so ome- jene z nizko pravokotno ograjo iz klesanih kamnov. S tem se je na sežanskem pokopališču ohranila red- ka razporeditev grobnih enot vojakov, častnikov in drugega vodstvenega kadra. Med drugimi vidnimi nagrobniki je ohranjen secesijsko oblikovan kamniti nagrobnik inženirja Bernharda Rothfelda, rojenega v takrat poljskem naselju Bukaczowce60 (ubit 1. juni- ja 1917 v 10. soški bitki). Podobne razlike med vojaškimi in častniškimi gro- bovi so tudi na enem od štirih avstro-ogrskih poko- pališč v Brjah pri Komnu, kjer so častniška grobna polja omejena s kamnitimi kvadri in so ponekod postavljena tesno drugo ob drugem. Podobna raz- poreditev vojaških in častniških grobov se je ohra- nila na pokopališču v gozdnati Dragi pri Komnu, kjer ima več grobov poveljniškega kadra nagrobne spomenike in s kamni ograjene grobove, med njimi grob madžarskega bobnarja Loranta Hadnacyja, ki je umrl 17. avgusta 1916. Na podoben način je ure- Slika 16: Sežana, avstro-ogrsko vojaško pokopališče. jen grob poročnika Franca Podlešaka, ki je padel 10. Nagrobnik inženirja Bernharda Rothfelda (foto: V. 59 Takšno krašenje je priljubljeno tudi med italijanskimi Hazler, 2. 6. 2021). obiskovalci grobov, na primer pokopališča v Zagori pri Plavah, kjer se je ohranila le zgledno obnovljena kapela sv. Alojzija, medtem ko so bili posmrtni ostanki padlih preneseni v bližnje kostnice v Italiji. 60 Mestece Bukaczowce leži v zahodni Ukrajini, približno 120 km južno od Lvova. Ob cesti sredi naselja stoji spomenik iz leta 2018, ki ga sestavljajo iz belega kamna izklesan visok ženski kip v narodni noši na levi, podolgovat osred- nji del spomenika iz sivega kamna in vklesanima letnica- ma 1918–2018 ter napisi in malteški križ na visokem pod- stavku (podaljšek spodnjega kraka) na desni, v ozadju pa v nižjo betonsko ograjo vgrajene vsaj tri napisne plošče padlih vojakov. Domnevno je med njimi tudi ime inže- nirja Bernharda Rothfelda. 43 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 17: Sežana, avstro-ogrsko vojaško pokopališče. Skupina dvanajstih vojaških grobov z nizko kamnito ograjo (foto: V. Hazler, 2. 6. 2021). Slika 18: Komen, gozd Draga z avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem, kjer počiva strojevodja Ferdinand Hafner (foto: V. Hazler, 2. 6. 2021). 44 Kostnice in grobnice so spomin in opomin Med simbolno, pomensko in prostorsko naj- nabrali po tamkajšnjih bojiščih, v kraju Douaumont-bolj izstopajočimi pričevalci prve svetovne -Vaux pa sta ohranjena obsežno vojaško pokopališče z vojne so poleg pokopališč in grobišč tudi belimi križi in velika kostnica s stolpom. kostnice in grobnice s posmrtnimi ostanki padlih vo- jakov. Prostorsko izrazito dominantne kostnice so gra- Veličastne kostnice imajo tudi v Bologni v Italiji, kjer dili predvsem v letih med svetovnima vojnama tako so na tamkajšnjem pokopališču Certose 4. novembra na strani nekdanjih antantnih kot centralnih sil, pre- 1933 odkrili kostnico, zgrajeno po načrtih Artura Car-vladuje pa ocena, da jih je največ v Italiji oziroma tam, pija in Filippa Burianija. V njej so posmrtni ostanki kjer so večinoma pokopani italijanski vojaki. približno 3000 bolonjskih in italijanskih vojakov ter trupla več sto avstro-ogrskih vojakov, ki so umrli v Med najbolj znane in danes turistično obiskane sodita različnih taboriščih na območju Bologne.61 Osrednji kostnica v gozdu Haute-Chevauchée v Argonnu v bli- likovni poudarek bolonjske kostnice je kip vzravnano žini vasi Lachalade in veličastna kostnica z vojaškim stoječega in na puško oprtega vojaka. pokopališčem v kraju Douaumont-Vaux, obe v seve- rovzhodni Franciji, v bližini meje z Luksemburgom, kjer so med prvo svetovno vojno potekali najsrditej- 61 Bologna. Il monumento ossario ai caduti della grande gue- ši boji med antantnimi in centralnimi silami. V prvi rra nel cimitero della Certosa. Dostopno na: https://www. so shranjeni pokopani posmrtni ostanki približno bibliotecasalaborsa.it/bolognaonline/cronologia-di-bolog- na/1933/il_monumento_ossario_ai_caduti_della_grande_ 10.000 neznanih vojakov, ki so jih po končanih bojih guerra_nel_cimitero_della_certosa (21. 8. 2022). Slika 19: Gozd Haute-Chevauchée v Argonnu v bližini vasi Lachalade, kostnica s spomenikom (foto: Flickr, prevzeto 10. 8. 2022). 45 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 20: Douaumont-Vaux, kostnica s stolpom in vojaško pokopališče (foto: iStock, prevzeto 10. 8. 2022). Slika 21: Bologna, kostnica s spomenikom italijanskega vojaka (foto: Wikipedia, prevzeto 20. 8. 2022). 46 kostni e in ro ni e so spomin in opomin Slika 22: Bari, kostnica iz leta 1924 (foto: bari.repubblica.it, prevzeto 21. 8. 2022). Po zasnovi posebna je tudi iz belega marmorja zgra- svetišči tvori grb province Vicenza.63 Na njem je upo-jena kostnica v Bariju, ki so jo zgradili po načrtih mla- dobljena tudi bližnja kostnica Grappa, ki sodi med dega arhitekta Saverija Dioguardija. Slovesno so jo najveličastnejša svetišča v spomin in poklon padlim odkrili 19. januarja 1924 ob navzočnosti italijanskega vojakom v prvi svetovni vojni. Kostnico, ki jo označu-kralja Viktorja Emanuela III. V njej so hranjeni posmr- jejo kot vojaško svetišče hriba Grappa (it. Sacrario mi-tni ostanki 3000 vojakov iz Barija in okolice.62 litare del monte Grappa), so zgradili na višini 1776 m Več arhitekturno zelo izvirnih in v prostoru domi- in sodi med najdominantnejše gorske zgradbe v tem nantnih kostnic so v 30. letih postavili tudi v severni delu severne Italije. V šestih polkrogih zasnovano sto-Italiji, zlasti na območjih, kjer so v prvi svetovni vojni pničasto svetišče, ki se podaljšuje v plato s sedmimi potekali najhujši vojaški spopadi. V Trentu (it. Trenti- pari kvadrastih stebričev in osrednjo zgradbo kostni-no) so vrh mestnega hriba postavili okroglo kostnico ce, je zasnoval arhitekt Giovanni Greppi ob sodelo-in vanjo iz različnih okoliških vojaških pokopališč pre- vanju kiparja Giannina Castiglionija; za javnost so jo nesli posmrtne ostanke približno 20.000 italijanskih odprli 22. septembra 1935.64 in avstro-ogrskih vojakov. Naslednja, po oblikovni in prostorski zasnovi poseb- na je kostnica iz prve svetovne vojne (it. ossario della prima guerra mondiale) na gorskem masivu Pasubio v Benečiji (provinca Vicenza), na hribu Bellavista, ki se dviguje nad dolino Leogra, tik pod goro Cornetto. Kostnica v obliki kvadratastega stolpa je pozidana v kamnu in skupaj s še tremi podobno dominantnimi 63 Sacrario militare del Posubio. Dostopno na: https:// it.wikipedia.org/wiki/Sacrario_militare_del_Pasubio (9. 62 Bari. Quando a Bari venne costruito il Monumento Ossa- 12. 2022). rio degli eroi della Grande Guerra. Dostopno na: https:// 64 Monte Grappa. Sacrario militare del monte Grappa. Dos-www.pugliain.net/quando-a-bari-venne-il-monumen- topno na: https://it.wikipedia.org/wiki/Sacrario_militare_ to-ossario-degli-eroi-della-grande-guerra/ (21. 8. 2022). del_monte_Grappa (9. 12. 2022). 47 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 23: Trento, okrogla kostnica vrh mestnega hriba Slika 24: Grb province Vicenza. Kostnica na hri- (foto: Zintek, prevzeto 21. 8. 2022). bu Bellavista je levo zgoraj, kostnica in obenem vojaško svetišče na hribu Grappa pa desno spo- daj (foto: Wikipedia prevzeto 9. 12. 2022). Slika 25: Hrib Bellavista v gorskem masivu Pasubio s kostnico v obliki kvadratastega stolpa (foto: Wikipedia, prevzeto 17. 8. 2022). 48 kostni e in ro ni e so spomin in opomin Slika 26: Hrib Grappa (it. Sacrario militare del monte Grappa), italijanska kostnica kot vojaško svetišče s čelne strani65 (foto: Wikipedia, prevzeto 12. 4. 2022). Tudi65 v neposrednem zaledju soške fronte so italijan- Kostnica v Sredipolju (it. Sacrario di Redipuglia) je naj-ske oblasti v 30. letih postavile kostnici v Oslavju (it. večji in najveličastnejši spomenik padlim v prvi sve-Oslavio) in Sredipolju (it. Redipuglia). V Oslavju v bližini tovni vojni v Italiji. Zgradili so jo po načrtih arhitekta Gorice so vrh griča leta 1938 postavili veliko kostnico pa- Giovannija Greppija in kiparja Giannina Castiglionija dlih italijanskih vojakov, delo rimskega arhitekta Ghina (tudi avtorja kostnice v Kobaridu) ter jo svečano odkri-Venturija. Zasnovana je v obliki pokončno stoječega li 18. septembra 1938. Kostnica hrani posmrtne ostan-valja in mogočne trdnjave. Zgrajena je iz istrskega in ke 100.187 vojakov, ki so padli na tem območju soške nabrežinskega kamna (Nabrežina je že od antike eden fronte. Sestavni del kostnice sta tudi manjša muzejska najpomembnejših kamnolomov v tem delu Evrope). prostora, kjer so shranjene fotografije prve kostnice v Od dostopne oziroma dovozne ploščadi je do kostnice Sredipolju, dokumenti in vojni material.67 na 153 m nadmorske višine speljano stopnišče s cip- resami na vsaki strani. V kostnici je pokopanih 57.200 italijanskih vojakov 2. armade (od tega 20.760 znanih in 36.440 neznanih) ter 539 avstro-ogrskih vojakov (138 znanih in 401 neznanih), katerih posmrtne ostanke so prenesli v kostnico z italijanskih pokopališč med Banj- ško planoto, reko Vipavo in Gorico.66 65 Sacrario militare del monte Grappa. Dostopno na: Sacra- rio militare del monte Grappa (12. 4. 2022). 66 Kostnica na Oslavju (Oslavia). Dostopno na: http: //www.iti- 67 Kostnica v Sredipolju (Redipuglia). Dostopno na: http:// nerarigrandeguerra.com/code/41723/Kostnica-na-Oslavju www.itinerarigrandeguerra.com/code/41719/Kostni- (23. 12. 1918). ca-v-Sredipolju-Redipuglia (25. 6. 2022). 49 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 27: Oslavje (it. Oslavia); kostnica je ena najmogočnejših zgradb, posvečenih padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni. V njej so hranjeni tudi posmrtni ostanki avstro-ogrskih vojakov (foto: Wikimedia Commons, prevzeto 21. 12. 2018). Slika 28: Sredipolje (it. Sacrario di Redipuglia), stopničasto zasnovana kostnica z v kamnite plošče vklesanimi imeni in priimki padlih vojakov (foto: Wikimedia Commons, prevzeto 21. 10. 2018). 50 kostni e in ro ni e so spomin in opomin Za prostorsko postavitev kostnic so načrtovalci izbi- tudi 10. avstro-ogrska armada.68 Po 888 dneh bojeva-rali različne kraje. Nemci so svojo kostnico v Tolminu nja se je v Posočje in na Kras vrnil mir. Na kraju, kjer postavili vrh levega brega Soče, v Kobaridu so Italijani je bilo prvotno vojaško pokopališče z 931 grobovi, je v kostnico postavili vrh hriba okrog dominantne cerkve letih 1936–1938 nemška država zgradila kostnico po sv. Antona, na Jesenicah je kostnica padlih avstro-ogr- načrtih nemškega arhitekta Roberta Tischlerja, ki je skih vojakov v Spominskem parku na Plavžu, drugi bil do leta 1959 glavni arhitekt organizacije Volksbund dve pa sta v sestavu civilnih pokopališč na Žalah v Lju- für Kriegsgräberfürsorge (Nemška zveza za urejanje bljani in na Pobrežju v Mariboru. vojaških grobov).69 Tischler je kostnico zasnoval kot utrdbo, v njej pa so pokopani posmrtni ostanki okrog 1000 nemških vojakov. Gradbeni material so pripeljali Tolmin, nemška kostnica iz južne Tirolske, izvajalec del pa je bilo nemško grad- Nemška kostnica pri Tolminu je povezana z dogodki beno podjetje iz Münchna. Osrednji del kostnice je odločilne 12. soške bitke, poznane pod imeni prodor kapela, razdeljena na dva dela ter opremljena s ploš- pri Kobaridu, kobariški preboj in kobariška bitka. Po- čami in imeni padlih vojakov. tekala je od 24. do 28. oktobra 1917. Avstro-ogrsko- -nemške enote so ofenzivo nadaljevale do 16. novem- 68 Prodor pri Kobaridu – 12. soška bitka (od 24. do 28. oktob-bra 1917, ko so se ustavile šele na reki Piavi. V veliki ra 1917). Dostopno na: http://www.100letprve.si/mejniki/ ofenzivi je poleg 1. in 2. soške armade, razporejene ob soska_fronta/12_soska_bitka/index.html (2. 7. 2022). Soči, sodelovalo dodatnih 12 divizij 14. skupne nem- 69 Tolmin. Nemška kostnica. Tolminski muzej. Dostopno na: http://www.tol-muzej.si/spomeniki/nemska-kostnica (9. ško-avstrijske armade, v ofenzivi pa naj bi sodelovala 1. 2023). Slika 29: Tolmin, nemška kostnica iz leta 1938 (foto: V. Hazler, 6. 7. 2021). 51 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 30: Kobarid, italijanska kostnica na Gradiču s cerkvijo sv. Antona (foto: V. Hazler, 9. 7. 2021). Kobarid, italijanska kostnica Jesenice, spominski park na Plavžu Na Gradiču nad Kobaridom so takratne italijanske V spominskem parku na Plavžu je ohranjena kapela oblasti v letih 1935–1938 ob cerkvi sv. Antona (1669) s kostnico »padlih vojakov v prvi svetovni vojni 1914– zgradile največjo kostnico na današnjem slovenskem 1918. Zgrajena je bila v letih 1927–1929 po načrtih Ger-ozemlju. Vanjo so preneseni posmrtni ostanki okrog harta Luckmanna. Leta 1931 so v kostnico prenesli po-7760 padlih vojakov,70 ki so jih tja prenesli z okoliš- smrtne ostanke 28 vojakov domačinov z jeseniškega kih vojaških pokopališč v Kobaridu, Bovcu, Tolminu pokopališča, leta 1937 posmrtne ostanke 50 vojakov in Rambonu. Kostnico sta oblikovala kipar Giannino z vojaškega pokopališča v Kranjski Gori in posmrtne Castiglioni in arhitekt Giovanni Greppi, ki sta zasno- ostanke 9 ruskih vojakov z vojaškega pokopališča na vala tudi kostnico v Sredipolju v Italiji. V kostnico sta Hrušici.«72 Kapela je pravokotnega tlorisa s štirikap-vključila tamkajšnjo cerkev ter jo obdala z osmeroko- no streho in stolpičem s križem na slemenu. Pred tno in tristopenjsko kamnito kostnico. V njej so v dveh vhodom ima odprto lopo z ravno streho, na katero je koncentričnih krogih nameščene niše z imeni, priim- postavljen kip krilatega angela. V notranjosti kapelice ki in čini vojakov in častnikov. Ob poti iz Kobarida do stojijo veliko razpelo, lesena oltarna miza z napisom kostnice so postavljene postaje križevega pota. Na Marija, ambon in nekaj klopi. Na prekladi nad vho-stopnišču kostnice je napis Onore A Voi Che Qui Cadeste dom sta letnici 1914 in 1919.73 Valorosamente Combattendo (Čast vam, ki ste tu padli v pogumnem boju). Viri navajajo, da je bil na slovesnosti ob odprtju kostnice navzoč Benito Mussolini.71 na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Italijanska_kostnica_ nad_Kobaridom (6. 12. 2018). 70 Po nekaterih navedbah 7014 italijanskih vojakov, od tega 72 Prilagojen prepis besedila s pojasnjevalne table v parku. 2748 neznanih. 73 Kapela s kostnico je razglašena za kulturni spomenik lo- 71 Kobarid. Italijanska kostnica nad Kobaridom. Dostopno kalnega pomena (Uradni list RS, št. 58/2006). 52 kostni e in ro ni e so spomin in opomin pred kostnico žrtev prve svetovne vojne, ki so jo zgra- dili v letih 1938 in 1939 po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja. Poznana je tudi pod imenom Kostnica kranjskih Janezov. Je valjaste oblike in v celoti iz kam- na. Na vsaki strani križne zasnove je po eno kamnito stopnišče, pred čelno stran pa so po dograditvi stav- be postavili Peruzzijev oziroma Dolinarjev spomenik zamišljenega vojaka (kranjskega Janeza), ki v vojaški uniformi, s puško v desni roki in brez čelade na glavi nemo zre proti tlom. Nad vhodom v kostnico je napis: » Na soncu postavili smo vam hram Pa mrtvi norci boste bliže nam In ti popotnik, ki odpreš ta vrata od koderkoli si, tu najdeš brata. « Slika 31: Jesenice, spominski park na Plavžu s kapelo s kostnico padlih vojakov v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 5. 7. 2023). Ljubljana, kostnica na pokopališču Žale Ljubljana je bila med prvo svetovno vojno, zlasti pa med letoma 1915 in 1917, glavno logistično središče soške fronte, kar je močno zaznamovalo življenje meščanov. Na pokopališču pri Sv. Križu so pokopa- vali vojake in že med vojno se je porodila zamisel o postavitvi ustreznega spominskega znamenja. Delo za postavitev vidnega spomenika, ki se ga je pozneje Slika 32: Ljubljana, pokopališče Žale. Kip kranjskega prijelo ime spomenik kranjskega Janeza, so zaupali Janeza iz leta 1917 na čelnem stopnišču kostnice iz kiparju Svetoslavu Peruzziju, ki je z delom začel leta leta 1939, kjer so hranjeni posmrtni ostanki padlih 1916, kip pa je leta 1917 dokončal kipar Lojze Dolinar. avstro-ogrskih vojakov v prvi svetovni vojni (foto: V. Leta 1923 so kip postavili na grob judenburških žrtev Hazler, 24. 2. 2022). na ljubljanskih Žalah.74 Pozneje je bil prestavljen 74 Globočnik, Damir, 2015. Kranjski Janez na spomeni- ku padlih vojakov v prvi svetovni vojni. Revija SRP 23 (123/124): 162–169. Dostopno na: http://www.revijasrp.si/ knrevsrp/revsrp123/damgl123/kranj123.htm (10. 11. 2018). 53 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 33: Ljubljana, pokopališče Žale. Zadnja stran kostnice iz leta 1939 (foto: V. Hazler, 24. 2. 2022). Maribor, Pobreško pokopališče, Vojaška pokopališča so nastajala glede na dogod- kostnica ke na frontah. Že med vojno jih je bila večina tik za frontnimi črtami, večinoma tam, kjer so bile poljske V Mariboru so v začetku prve svetovne vojne premi- vojaške bolnišnice za najnujnejšo oskrbo ranjencev. nule vojake sprva pokopavali na Mestnem, nato na Tudi na soški fronti je bilo veliko takšnih bolnišnic, Pobreškem pokopališču, ki je bilo leta 1914 blagos- pa tudi mest, kjer so pokopavali na fronti ubite vo-lovljeno in je postalo osrednje pokopališče mesta.75 jake in tiste, ki so za posledicami ran umrli v vojaški Tam so pokopavali vojake iz različnih vojaških bolni- bolnišnici. Različni viri omenjajo več takšnih bolni- šnic in vojne ujetnike. Na pokopališču je bilo pokopa- šnic in grobišč oziroma pokopališč, ki so bila bolj ali nih okoli tisoč padlih vojakov, Slovencev, Avstrijcev manj začasna, saj so jih po končani vojni opustili ter in Nemcev ter Rusov in Italijanov kot ujetnikov. Leta posmrtne ostanke umrlih prenesli na druga, pogos-1932 so za vse padle in umrle vojake uredili skupno to večja pokopališča v dolini, v nekaterih primerih pa kostnico, kamor so prenesli ostanke 954 avstro-ogr- tudi v kostnice. Toda po dosegljivih virih se je ena vo-skih vojakov, ki so jih med vojno pokopavali na različ- jaška kostnica ohranila tudi v visokogorju in skupaj nih delih pokopališča, pa tudi na Mestnem pokopali- z njo piramidalni spomenik. Spomeniškovarstvena šču. Leta 1933 so izkopali ostanke 119 padlih vojakov stroka je eno takšnih kostnic in ob njej spomenik evi-in jih prepeljali v Italijo. dentirala (EŠD 16925) na Komni, na planini Na Kraju. Do danes se kostnica ni ohranila, ostal je le iz kamna pozidan spomenik piramidalne oblike. 75 Vpisi pokopališkega paznika se začnejo s 4. decembrom 1914 (Travner, Vladimir (1936). Pokopališče v Mariboru. Kronika slovenskih mest 3 (3): 215–218. Dostopno na: https:// www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342 a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF (15. 6. 2020)). 54 kostni e in ro ni e so spomin in opomin Slika 34: Maribor, Pobreško pokopališče, kostnica s posmrtnimi ostanki 954 padlih in umrlih avstro-ogrskih vojakov (foto: V. Hazler, 11. 9. 2021). 55 Likovno sporočilo spomenikov in znamenj na vojaških pokopališčih Značilnost velikih vojaških pokopališč so bodi- Nekatera vojaška pokopališča padlih vojakov avstro-si kapele na nekoliko privzdignjenem mestu -ogrske vojske imajo poleg osrednjega spomenika (na primer italijansko pokopališče v Zagori ohranjenih nekaj nagrobnikov. Takšno je na primer pri Plavah, avstro-ogrsko pokopališče na Gorjanskem, pokopališče v Oseku pri Gorici, kjer je v delu vasi z le-neobaročna kapela Marije Pomočnice v Njivercah pri dinskim imenom »na Polanah« ohranjen osrednji spo-Kidričevem) bodisi osrednji spomenik, ki stoji kot do- menik in nekaj nagrobnikov.80 Podobno ohranjeno je minanta pokopališča v središču oziroma osrednjem avstro-ogrsko vojaško pokopališče v delu Renč (do leta delu vojaškega pokopališča. 1997 Žigoni), kjer so nagrobniki pritrjeni na pokopališki Po dostopnih podatkih ima od 83 evidentiranih voja- zid, dominanten osrednji, iz kamna pozidan spomenik ških pokopališč le 31 pokopališč prostorsko in likovno pa sestavljajo štirje stebri na stopničastem podstavku.81 opaznejše znamenje oziroma osrednji spomenik, ki Med likovno najatraktivnejše in prostorsko dominantne je v nekaterih primerih edina materialna priča nekda- sodita že omenjeni spomenik na opuščenem italijan-njega pokopališča, kakor na primer pri Avčah,76 v Če- skem pokopališču nad Avčami, postavljen okrog leta povanu, kjer so bili nagrobniki po prvi svetovni vojni 1916, in kamnit spomenik na Rebru nad Bohinjsko Bi-uporabljeni kot gradbeni material,77 v Klavžah, kjer strico iz leta 1995, ki mu je podoben iz kamnitih blokov sta ohranjena dva spomenika,78 zgodovinsko obmo- pozidan spomenik v Sežani. Oba imata na vrhu križ, ki je čje in nekdanje pokopališče Mengore79 in drugi. na Rebru enostavnejših pravokotnih oblik, medtem ko je v Sežani oblikovan kot malteški križ. Podobno oblikovan 76 Južno nad Avčami in jugozahodno pod Levpo je nad ne- križ stoji tudi na vrhu piramidasto zgrajenega osrednje-kdanjim italijanskim vojaškim pokopališčem ohranjen le ga spomenika na pokopališču v Modrejcah pri Tolminu. okrog 5 m visok monumentalni spomenik, medtem ko je pokopališče opuščeno. Prostorsko dominanten in oblikovno poseben je spo- 77 V Čepovanu se avstro-ogrsko vojaško pokopališče drži ci- menik v Ločah pri Tolminu, zasnovan v obliki piramide, vilnega. Ohranjen je le piramidast spomenik, pozidan iz ki jo poudarja orel z razpetimi krili na vrhu spomenika. kamna in betona. Na čelni strani troje stopnic vodi do širokega podstav- 78 V času bojev na soški fronti so bila v Klavžah tri vojaška po- ka, kamor sta postavljena napol klečeča lika pol gole kopališča, danes sta ohranjeni le dve in dva večja spome- ženske in moškega, ki z obema rokama držita lovorov nika. Na pokopališčih je pokopanih 1220 avstro-ogrskih venec. Na pokopališču je ohranjenih več deset nizkih, iz vojakov, ki so večinoma umrli v bližnji vojaški bolnišnici, nem. Feldspital 15/3 (Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, betona ulitih nagrobnikov vojakov ter 11 častniških gro-Klavže. Dostopno na: https://www.thewalkofpeace.com/ bov z nagrobniki različnih oblik in velikosti.82 sl/locations/klavze/ (8. 7. 2022)). 79 Ohranjen je le iz kamna pozidan spomenik v obliki prise- 80 Vojaško pokopališče Osek je bilo urejeno poleg večje kane piramide s križem na vrhu. V bližini je pojasnjevalna bolnišnice. Prvi vojak je bil tu pokopan 23. marca 1916, tabla z naslednjim besedilom: Zgodovinsko območje Mod-zadnji pa 27. oktobra 1917. Na pokopališču ima grob 763 rejce. Spomenik 1. svetovne vojne. Ta spomenik je stal na poko-avstro-ogrskih vojakov. V 80. letih 20. stoletja je bilo po- pališču tu padlih avstro-ogrskih vojakov v vojnih letih 1915– kopališče zgledno urejeno. 1917. Po vojni so bili posmrtni ostanki prekopani na vojaško 81 Renče, vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Žigo-pokopališče v Modrejce. Preko območja Mengore je potekanih. Dostopno na: http://www.potmiru.si/magyar/ren- la prva frontna linija soške fronte. Ohranjeni in vidni so ce-zigoni (12. 6. 2021). strelski jarki, kaverne in spomenik (Z informativne table 82 Vojaško pokopališče Loče je urejeno in opremljeno s na lokaciji 2017). pojasnjevalno tablo z naslednjim besedilom: »LOČE 57 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 35: Sezama, spomenik na vojaškem pokopali- Slika 36: Loče pri Tolminu, osrednji spomenik na av- šču, postavljen okrog leta 1916 (foto: V. Hazler, 2. 6. stro-ogrskem vojaškem pokopališču (foto: V. Hazler, 2021). 6. 7. 2021). Med najznačilnejše spomenike na vojaških poko- ga povsem spodaj sklene osrednji spomenik. Leta 1917 pališčih sodi spomenik v Logu pod Mangartom, kjer ga je izdelal češki kipar Ladislav Kofránek (1880–1954), je v štirih terasah pokopanih več kot 800 vojakov. Iz ki je tedaj na soški fronti sodeloval kot vojak. Po mne-trakastih palic izdelani železni križi so postavljeni na nju nekaterih piscev avstro-ogrsko vojaško pokopali-grobove vojakov katoliške vere, na grobovih vojakov šče v Logu pod Mangartom velja »daleč na okrog za muslimanske vere pa so postavljene široke nagrobne najlepše in najbolje ohranjeno vojaško pokopališče iz plošče. Na vseh nagrobnikih so pritrjene kovinske plo- prve svetovne vojne …«.83 ščice z zaporedno številko, imenom in priimkom vo- jaka ter datumom smrti. Podobne oznake imajo tudi V monumentalni velikosti upodobljena vojaka različ- nekatera druga vojaška pokopališča v Posočju, toda nih narodov sta edini primer takšne likovne upodo-zdi se, da so preprosto oblikovani križi in musliman- bitve na naših tleh. Upodobljena sta nekje na frontni ska znamenja pokopališča v Logu pod Mangartom črti, ko oprezujeta za sovražnikom. To je edini primer likovno med najbolj sporočilnimi, ko sredi gozda obli- t. i. dinamične upodobitve, saj so vsi drugi liki vojakov kujejo prostorsko in geometrijsko urejen ambient, ki na spomenikih ali spominskih ploščah upodobljeni – vojaško pokopališče padlih v 1. svetovni vojni. Na pokopališču je pokopanih okoli 6000 avstro-ogrskih 83 Misel iz povzetka: Pipan, David Erik, 2003. Spome-vojakov, padlih na bojiščih med Vodil vrhom in Krnom. nik hrabrim braniteljem Rombona. Na fronti, revija za Imena padlih na tem pokopališču so izpisana v spominski vojaško zgodovino, št. 2. Dostopno na: https://www.sistory. kapelici sv. Duha na Javorci.« si/11686/41150 (17. 9. 2022). 58 ikovno sporoči o spomenikov in namenj na vojaški pokopa išči Slika 37: Log pod Mangartom, Kofránekov spomenik iz leta 1917 na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču (foto: V. Hazler, 25. 7. 2012). kot statične, resignirane osebe v togi stoji,84 klečeče Ljubljana, Žale, italijansko vojaško ter prežete z žalostjo in trpljenjem,85 utrujene in za- pokopališče mišljene86 ali v trenutku, ko je vojaka zadel strel.87 Na ljubljanskih Žalah je ohranjeno vojaško pokopa- Vojaška pokopališča in grobišča so nastajala tudi lišče z geometrično razporejenimi križi okoli osre-globlje v zaledju frontnega bojevanja, večinoma ob dnjega spomenika. Tu so pokopali italijanske vojne vojaških bolnišnicah ter po prekopavanjih in urejanju ujetnike iz različnih delov zaledja fronte. Leta 1963 so skupnih grobišč. Na Slovenskem je takšnih počivališč po predhodni razširitvi pokopališča izvedli popolno vojakov različnih narodov več. Med najbolj poznanimi ekshumacijo več kot 1000 italijanskih vojakov, katerih so vojaško pokopališče v Škofji Loki, italijansko poko- posmrtne ostanke so prepeljali v Italijo. Ohranili so se pališče v Ljubljani in grobišči na Pobreškem pokopali- le nagrobniki z imeni in priimki vojakov ter več kot 6 m šču v Mariboru, grobišče v Mekinjah in drugod. visok osrednji spomenik v obliki obeliska, na katerega je postavljen orel z razpetimi krili. Pokopališče s spo- 84 Na primer Dovje – spomenik iz leta 1925, Polje pri Ljubl- jani – Dolinarjev spomenik iz leta 1926, Šmartno ob Paki menikom je znamenitost Žal ter je redno vzdrževano – Čamernikov spomenik iz leta 1927. in pietetno oskrbovano, čeprav na njem ni več poko- 85 Na primer Dolinarjev spomenik v Preski pri Medvodah iz panih vojakov. leta 1926. 86 Na primer Pengovov spomenik v Stari Loki iz leta 1930. 87 Na primer Videm Dobrepolje, kip Franceta Kralja iz leta 1930. 59 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 38: Ljubljana, pokopališče Žale. Italijansko vojaško pokopališče z ohranjenimi nagrobniki v obliki križa in osrednjim obeliskom. Leta 1963 so posmrtne ostanke vojakov prenesli v Italijo (foto: V. Hazler, 24. 2. 2022). Škofja Loka Slovenska mati ali žalostna Slovenka, kakor navajajo Vojaško pokopališče leži vzhodno vzdolž obstoječe- nekateri današnji spletni viri, je prva in edina v t. i. ga mestnega pokopališča v Škofji Loki. Nekateri pisni narodno (gorenjsko) nošo odeta ženska na javnem viri ga označujejo kot grobišče vojakov, drugi, zlasti spomeniku, posvečenem padlim vojakom v prvi sve-domačini v pogovoru, ga poznajo kot vojaško poko- tovni vojni. Mlajša ženska z močnimi obrvmi ima pališče. povešen pogled in sklenjene roke. Škofja Loka je bila 88 Tu so pokopani avstro-ogrski vojaki, umrli v vojaških bolnišnicah v letih 1915–1918. Danes je na po- prvo slovensko mesto, ki je postavilo tak spomenik kopališču, brezovem gaju, ohranjen le en nagrobnik padlim vojakom. Na njem so napisana imena padlih vojaka z napisom: »Heinrich Pavlik K. u. K Postamtsdi- ter verzi Otona Župančiča in Tineta Debeljaka: »Prah ener geb. 1876 gest. 1916 die Kameraden des 15. K. K«. Križem razmetan duh v naši misli zbran«. Napis na zadnji strani (obrnjeni proti pokopališču): »Nih-Osrednji poudarek pokopališča je 3 m visok, kot her- če vam na srca rož ne sadi, mrzli so grobovi zemlje ma zasnovan spomenik, delo kiparja Ivana Jurkoviča. tuje, le naša bolečina vas obiskuje, v grozi vaših smrti Svečano so ga odkrili 7. oktobra 1928, o čemer je po- nema trpi, in sklepa roke za mir sveta. V naši molitvi ročal tudi dnevnik Slovenec. 89 Na štirikotni podstavek ste spet vsi doma.« je postavljen »doprsni kip slovenske matere v narodni noši in s sklenjenimi rokami«. 88 Označba povzeta po izjavah domačinov. 89 Slovenec 56 (231), 9. 10. 1928: 3. Dostopno na: https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GA8MRNL9/debc7666- 075e-46c7-8413-f23cca43699d/PDF (3. 11. 2021). 60 ikovno sporoči o spomenikov in namenj na vojaški pokopa išči Slika 39: Škofja Loka, avstro-ogrsko vojaško pokopali- Slika 40: Mekinje, vojaško grobišče z ostanki avstro- šče z osrednjim spomenikom žalostne Slovenke in edi- -ogrskih vojakov, ki so umrli med zdravljenjem v bli-nim ohranjenim starejšim nagrobnikom Heinricha Pa- žnjem uršulinskem samostanu (foto: V. Hazler, 20. 4. vlika na travniku levo od spomenika. Grobove so sprva 2021). označevali leseni križi (foto: V. Hazler, 22. 4. 2023). Drugi monumentalni objekti vojaških Mekinje pri Kamniku pokopališč Med prvo svetovno vojno so vojake zdravili tudi v ur- Na nekaterih vojaških pokopališčih na Slovenskem so šulinskem samostanu Mekinje pri Kamniku. Umrle monumentalni objekti, na primer pokopališki mavzo-vojake so pokopavali na grobišču severno ob Can- lej, ki prostorsko in likovno prevladuje nad vsemi po-karjevi cesti, ki pelje iz Mekinj proti Jeranovem. Gro- kopališkimi sestavinami. Takšen pokopališki mavzo-bišče je urejeno in vzdrževano, na osrednjem delu je lej imata vojaški pokopališči v Gorjanskem in Štanjelu postavljen betonski križ s pozneje dodano marmorno na Krasu. ploščo z napisom: »Na tem pokopališču počiva 109 vo- jakov avstro-ogrske vojske, ki so se zdravili v mekinj- V Gorjanskem je pokopališki mavzolej postavljen na skem samostanu in tukaj umrli v letih 1914–1918.« najvišji robni del pokopališča, od koder so po več po- kopnih poljih razporejeni grobovi z nagrobniki padlih vojakov. Osrednji mavzolej so začeli graditi že med vojno, julija 1916, in ga v celoti s kraškim kamnom do- končali v obliki osrednjega, s kupolo poudarjenega objekta, ki je s čelne strani odprt, levo in desno pa se ga skorajda dotikata arkadi s po štirimi loki. Zgrajen je iz geometrijsko obdelanih blokov in blokov z rustiko. 61 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 41: Gorjansko, avstro-ogrsko vojaško pokopališče (foto: V. Hazler, 14. 3. 2014). Po nekaterih navedbah velja za največje vojaško po- šča […] delo arhitekta Josepha Ullricha, nadporočnika v kopališče na območju soške fronte. Tam naj bi bilo po- cesarjevi-kraljevi vojski, medtem ko je arhitekt Fabiani kopanih 10.000 vojakov,90 po drugih navedbah 601591 oblikoval ograjo in vhod na pokopališče. Na os templja in po tretjih 14.000 avstro-ogrskih vojakov.92 je postavil dva kamnita stebra, okrašena s tako imeno- Značilno osrednjo in dominantno stavbo na zgornji vanimi Siegfriedovimi sabljami, akantovim listom in robni strani ima avstro-ogrsko vojaško pokopališče letnicama 1915–1917. Železna vrata se niso ohranila.« v Štanjelu. Značilna sta geometrijska razporeditev grobnih polj in dominantni položaj osrednje pokopa- liške stavbe, ki je v nekem spletnem viru označena kot »večji skupni spomenik oz. dorski tempelj s secesijski- mi elementi«.93 Isti vir navaja, da je »zasnova pokopali- 90 Gorjansko, vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Dos- topno na: http://kraji.eu/slovenija/vojasko_pokopalisce_ gorjansko/slo (19. 10. 2018). 91 Prav tam. 92 Seznam dediščine prve svetovne vojne, vključene v regis- ter nepremične kulturne dediščine. Dostopno na: http:// www.potmiru.si/unesco/Seznam_vojaskih_pokopalisc_ in_kostnic_2017.pdf (4. 12. 2018). 93 Štanjel. Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Štanjelu. Dostopno na: https://www.travel-slovenia. si/slo/location/vojasko-pokopalisce-iz-1-svetovne-voj- ne-v-stanjelu/ (28. 9. 2021). 62 ikovno sporoči o spomenikov in namenj na vojaški pokopa išči Slika 42: Štanjel, avstro-ogrsko vojaško pokopališče, v podobi domnevno leta 1917. V ospredju si avstro-ogrski vojak ogleduje pokopališče, v ozadju pa skupina vojakov dokončuje gradnjo stopnišča (foto: okrog 1917; https://ww1sites.eu/, prevzeto 19. 10. 2018). Slika 43: Štanjel, avstro-ogrsko vojaško pokopališče z osrednjo stavbo, zasnovano kot »dorski tempelj s secesijskimi elementi« (foto: V. Hazler, 2. 6. 2021). 63 Kapele, kapelice in džamija so krepile upanje vojakov Na današnjem slovenskem ozemlju je bilo Zatolminom, zgrajena med marcem in novembrom mogoče evidentirati 31 znamenj in stavb, 1916. Postavljena je bila v spomin na padle avstro-ogr-ki so neposredno povezane z dogajanjem ske vojake na soški fronti, njen avtor pa je dunajski med prvo svetovno vojno in leta po njej. So sakral- arhitekt, slikar in scenograf Remigius Geyling, ki je ne ali zgolj simbolne vsebine, postavljene pa so bile takrat kot nadporočnik služil domovini. Vodja del je predvsem zato, da bi opozarjale na nesmiselnost bil Madžar Geza Jablonsky, zgradili pa so jo vojaki, uničevanja življenj in vojskovanja. ki so bili mojstri različnih gradbenih obrti. Kapela je Osnovno spoznanje pri obravnavanju omenjenih 31 pretežno zgrajena iz lesa. V notranjščini prevladuje-enot je, da je vsaka unikat. Nekaj več podobnosti v za- jo odtenki modre in bele barve ter secesijske likovne snovi in videzu je mogoče ugotoviti le pri kapelicah da- prvine. Posebna vrednost so velike lesene plošče z vre-leč v zaledju fronte, ker so del lokalne tradicije izražanja zanimi priimki in imeni padlih vojakov in častnikov. verskih – katoliških – simbolov. Pri vseh drugih je mo- Kapela je od leta 2018 uvrščena na seznam evropske goče videti izvirnost oblikovanja in obenem upošteva- kulturne dediščine.95 nja sodobnih slogovnih prvin, na primer secesije (kape- la sv. Duha v Javorci), modernizma (kapela v Gabrjah pri Tolminu), prvin tradicije (ruska kapelica pod Vršičem in muslimanska džamija94 v Logu pod Mangartom) in hi- storicizma (Obrh pri Dravogradu in več drugih kapelic s klasicističnimi slogovnimi prvinami). Za potrebe verske oskrbe med vojno je na obeh stra- neh bojne črte na slovenskem ozemlju po dostopnih podatkih nastalo vsaj devet takšnih objektov. Nekate- re kapelice so zgledno ohranjene (Javorca), druge so ohranjene v propadajočem stanju (kapela v Kosove- ljah), nekatere pa so propadle že kmalu po vojni (mu- slimanska džamija v Logu pod Mangartom). Pri vseh, še posebej tistih, ki so nastajale tik ob fronti ali v nje- nem zaledju, je mogoče odkriti veliko ustvarjalne iz- najdljivosti načrtovalcev in izvajalcev ter kljub vojnim razmeram velik čut za estetiko (Javorca) ter izražanje tradicionalnih verskih dogem in značilnega gradbe- nega izročila (ruska kapelica pod Vršičem). Med likovno in prostorsko najimenitnejše sakralne stavbe iz časa prve svetovne vojne sodi kapelica (ime- novana tudi kapela, cerkev) sv. Duha v Javorci nad Slika 44: Javorca, kapelica sv. Duha (foto: V. Hazler, 6. 7. 2021). 94 V pisnih virih se za nekdanjo islamsko versko stavbo upo- rabljata izraza mošeja in džamija, v nekaterih virih celo oba hkrati. Po posvetu z Islamsko skupnostjo iz Ljubljane 95 Cerkev sv. Duha, Zatolmin. Dostopno na: https://sl.wiki-smo izbrali izraz džamija. pedia.org/wiki/Cerkev_sv._Duha,_Zatolmin (10. 12. 2018). 65 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne V Kosoveljah pri Sežani so leta 1917 avstro-ogrski vo- jaki iz kamna in lesa zgradili kapelo. Stala je v sklopu poljske vojaške bolnišnice. Danes je ohranjen le ka- mniti del, sicer pa je imela leseno vhodno lopo, strmo streho z visokim piramidastim sklepom in lesen oltar. Slika 46: Ladra, italijanska kapelica po zadnji obnovi leta 2005 (foto: V. Hazler, 6. 11. 2021). Log pod Mangartom je med prvo svetovno vojno so- dil v bližnje zaledje soške fronte. V vasi je od leta 1755 Slika 45: Južno od vasi Kosovelje so sredi travnika katoliška cerkev sv. Štefana, v kraju so bili nastanjeni ohranjeni kamniti ostanki nekdanje kapelice ob av- vojaki, tam so pokopavali umrle tovariše in tam so po stro-ogrski vojaški bolnišnici. Kapelica, ki je po vojni nekaterih virih novembra 1916, po drugih pa v začetku domačinom služila kot vremensko zavetišče, se je ob- leta 1917, postavili džamijo za versko oskrbo musli-držala do druge svetovne vojne. Že močno izprana na- manskih vojakov, ki so sloveli kot izjemno pogumni in pisa na stranskih stenah pojasnjujeta imena arhitekta vztrajni borci. Morda so tudi zaradi tega dobili prilož- in glavnih zdravnikov (foto: V. Hazler, 5. 11. 2021). nost za postavitev svojega svetišča, džamije. Zasno- vali so jo kot pritlično stavbo kvadratastega tlorisa s pločevinasto kupolo in odprto lopo pred vhodom ter Tik ob zahodnem robu vasi Ladra pri Kobaridu je oh- štiristranim (?) minaretom z vitko stožčasto strešico. ranjena in pred leti načrtno obnovljena kapela, ki jo je Vse kaže, da so graditelji uporabili okoliški apnenec, v letih 1916 in 1917 zgradila italijanska vojska za lastne za prekritje kupole in stožčaste strehe na minaretu verske potrebe. Zgradili so jo iz kamna in lesa po na- pa odsluženo vojaško pločevino.96 Očitno so bili tudi črtih italijanskega arhitekta Giovannija Micheluccija. Posvetili so jo 30. maja 1917. Pod vodstvom novogo- 96 Po vrnitvi domov so domačini na nekdanjih bojiščih so-riškega zavoda za varstvo kulturne dediščine je bil v ške fronte našli velike količine zapuščene vojaške opre-letih 1993 in 2005 ta pomemben in oblikovno izviren me, med drugim pločevine, ki so jo domiselno uporabi- sakralni kulturni spomenik temeljito obnovljen. li za pokrivanje svojih bivališč, gospodarskih poslopij ter pastirskih stanov in staj na planinah. 66 kape e kape i e in D amija so krepi e panje vojakov Slika 47: Log pod Mangartom, džamija iz novembra Slika 48: Log pod Mangartom, travnik zahodno nad 1917 (foto: okrog 1917; Wikipedia, prevzeto 11. 12. vasjo, kjer je stala džamija (foto: V. Hazler, 6. 11. 2021). 2018). med temi avstro-ogrskimi vojaki, Bošnjaki, izvrstni Leta 1917 je v eni izmed tamkajšnjih kavern madžar-zidarski in drugi mojstri, ki so si na tak način zgradili ski vojak 3. bataljona 46. avstro-ogrskega pehotnega svoje svetišče. Džamija je domnevno propadla kma- polka vgradil betonski oltar, posvečen Devici Mariji.97 lu po vojni, saj zanjo ni nihče več skrbel, domačinom Na oltarno mizo je danes postavljen manjši Marijin povratnikom pa je bila popolna novost in tujek v pro- kipec, na čelni strani mize pa je ohranjen prvotni na-storu (Avsenak 2006: 45–50). Od leta 2005 Islamska pis v madžarščini in nemščini z navedbo graditeljev skupnost v Sloveniji v Logu pod Mangartom organizi- in letnico 1917.98 ra vsakoletna srečanja pred spomenikom in pokopali- ščem ter obišče tudi lokacijo nekdanje džamije. Na Planici, na planini Kuhinja, je na nadmorski višini 1220 m ohranjena italijanska vojaška kapela iz prve Pogorje Mrzli vrh z najvišjo točko 1359 m se dviguje od svetovne vojne. Stoji nad manjšo pečino med Plani-Tolmina nad levim bregom Soče. Med prvo svetovno no in Plečami, od koder se odpira lep razgled proti vojno je postalo pomembno že leta 1915, ko je itali- dolini reke Soče. Imenuje se po italijanskem stotniku janska vojska nameravala osvojiti pomembne strate- ške položaje na vrhovih Zgornjega Posočja. Poskus se Italijanom ni povsem posrečil, avstro-ogrski branilci 97 Muzej na prostem Mrzli vrh. Dostopno na: https:// www.soca-valley.com/sl/iskanje-dogodivscin/kultura/ pa so imeli dovolj časa za okrepitev vojaških enot in 2021011322320436/muzej-na-prostem-mrzli-vrh/ (23. 3. utrditev položajev. Oblikovala se je frontna linija, 2019). ki se je ohranila v obliki številnih utrdbenih jarkov 98 Turk, Matija. Mrzli vrh, pomnik soške fronte. Dostopno na: in kavern, kjer so vojakom omogočili versko oskrbo. https://www.gore-ljudje.si/Vse-objave/mrzli-vrh-pom nik-soske-fronte (8. 3. 2020). 67 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 49: Planica na planini Kuhinja, kjer so okrog leta 1916 Italijani zgradili kapelo za versko oskrbo svojih vojakov (foto: V. Hazler, 28. 9. 2023). Celestinu Besu, poveljniku istoimenskega posebne- Na planini Lapač v Krnskem pogorju je v poškodova-ga planinskega bataljona, ki se je izkazal v bojih na nem stanju ohranjen prostostoječi oltar, ki ga je leta Rombonu in naj bi dal kapelo zgraditi v spomin na 1917 postavil 147. pehotni polk italijanske vojske. Av-svoje padle vojake.99 Domnevno so jo zgradili okrog tor oltarja je P. Barta. Danes je oltar kljub slabemu sta-leta 1916, je pravokotnega tlorisa z apsidalno zaklju- nju evidentiran kot objekt kulturne dediščine. čenim zadnjim oltarnim delom. Banjasta streha se s plitkim strešnim zidcem povezuje z ostenjem fasade Med najbolj znanimi sakralnimi spomeniki iz prve in ima na obeh stranskih fasadah po tri šilaste line. svetovne vojne je lesena ruska kapelica nad cesto Osrednji poudarek kapele je dimenzijsko izstopajo- proti gorskemu prelazu Vršič (1611 m). Leta 1916 so jo ča, bogato členjena čelna fasada, okrašena s prekri- postavili ruski vojni ujetniki; ti so sicer gradili cesto žanimi puškami in s po eno kamnito granato na vsaki čez Vršič, ki naj bi pomembno prispevala k izboljša-strani. Na vrh srednjega šilastega loka je pritrjen kip nju oskrbovanja avstro-ogrskih vojaških enot na soški orla z razpetimi krili, povsem na vrhu pa je latinski fronti. Zgrajena je bila v spomin na tragično preminu-križ. V dokaj svetli in barvno bogati notranjosti je na le rojake, ko se je 12. marca 1916 s strmin Mojstrovke oltarni mizi kip utrgal snežni plaz in pod seboj pokopal od 170 do 300 pietà. Kapelo je med letoma 1993 in 1996 obnovil Kobariški muzej. ruskih in od 10 do 80 avstrijskih vojakov. Zasnovana je v slogu ruskih pravoslavnih cerkva, v celoti je iz lesa, saj ima leseno osnovno konstrukcijo, zunanjost in streha pa sta prekriti z deščicami. Ob strani kapele sta 99 Italijanska vojaška kapela na Planini. Dostopno na: htt- grob z betonskim križem in v obliki piramide zasno-ps://pdkobarid.com/italijanska-vojaska-kapela-na-plani- vana kamnita grobnica. Na grobnici je napis »Synam ci1220-m/ (2. 12. 2020). 68 kape e kape i e in D amija so krepi e panje vojakov Russii« (Sinovom Rusije). Leta 1985 so kapelico razgla- sili za kulturni spomenik in jo leta 2005 temeljito obnovili pod vodstvom konservatorke Renate Pamić iz Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Takrat je izšla obsežna monografija o kapelici, leta 2018 pa je Franc Pogačar izdelal njeno maketo (Škodič 2016: 4–9). Med znamenja, ki so nastajala med prvo svetovno vojno, sodi tudi zidana kapela v zaselku Mišček, v vasi Zapotok v Brdih (občina Kanal), tik ob slovensko-ita- lijanski meji. Kapelo so zgradili italijanski vojaki za svojo versko oskrbo. Ima kvadratast tloris in dvokapno streho, prekrito s korci. V notranjosti so ohranjeni sledovi poslikave, oltar je podrt. Slika 50: Ruska kapelica pod Vršičem je po temeljitih obnovah v letih 2005 in 2012 ponovno na ogled obisko-valcem (foto: V. Hazler, 27. 9. 2019). 69 Kapele in kapelice, križi in nišani so bili del vojaških pokopališč Na ali ob nekaterih vojaških pokopališčih iz prve Kapela je zasnovana kot pravokotna enoprostorna stav-svetovne vojne so ohranjene kapele, pravilo- ba s štirimi vitkimi stebriči na vhodni strani, ki podpirajo ma posvečene izbranemu svetniku. Zgradili v osnovi ravno ostrešno ploščo z nizko dvokapno streho, so jih vojaki v zaledju frontne linije na mestih, kjer so prekrito s korci. Na prekladi nad stebriščnim vhodom je bile vojaške bolnišnice in se položaji bojujočih se strani napis TORNERANNO (Vrnili se bodo). Notranjost kape-daljše obdobje niso spreminjali. To je poleg različnih lo- le odpira širok vhod, zavarovan z železno ograjo, ki sega gističnih ukrepov omogočalo graditev pokopaliških ka- skoraj do stropa. V notranjosti je ob steni nizka štiristo-pelic, ki so bile oblikovno in konstrukcijsko izvirne in po- pničasta menza, na kateri je podstavek s križem na sre-sebne, zato si večina zasluži podrobnejšo obravnavo, še dini, na desni pa okrog meter visok lesen kip razoglavega posebej v primerih, ko je na razpolago dovolj pisnega in vojaka – alpina, delo kiparja Giuseppeja Rifesserja. Vo-slikovnega gradiva. Prepoznanih je osem takšnih poko- jak se pred grobom klanja padlemu tovarišu. Kip je z re-paliških stavb, ki pokopališču praviloma dajejo značilen liefno upodobitvijo groba kakovosten kiparski izdelek, v prostorski in predvsem verski poudarek. Med najpre- celoti obarvan v naravnih barvnih tonih. V notranjosti je poznavnejšimi so kapele v Gaberjah pri Tolminu, Lepe- še osem marmornih plošč, na katerih so zapisana imena ni, Lokvici, Njivercah pri Kidričevem, Ukancu in Zagori 219 padlih vojakov. Kapela je bila po drugi svetovni vojni pri Plavah. Po dosegljivih podatkih je bila lesena kapela uporabljena v gospodarske namene ter pozabljena vse tudi na avstro-ogrskem pokopališču na Planini na Kraju do konca 90. let, ko je bila obnovljena. Pod cesto lahko in na italijanskem vojaškem pokopališču v Plavah, kjer vidimo ostanke bivalne utrdbe, ki so jo italijanski vojaki po podatkih novogoriškega spomeniškovarstvenega poimenovali Ridottino. Posmrtne ostanke vojakov, pa-zavoda kapela še obstaja, vendar je močno poškodo- dlih med majem 1915 in marcem 1916 v bojih na Mrzlem vana, saj je brez strehe in stavbnega pohištva.100 Bila je vrhu in Vodel vrhu, so v letih med svetovnima vojnama sestavni del italijanskega vojaškega pokopališča, ki je prenesli v Oslavje nad Gorico.101 bilo pozneje prekopano. Vhodna fasada je bogato or- namentirana. V notranjosti so ohranjene napisne ploš- V Lepeni, enem najslikovitejših predelov doline ob Soči, če padlim vojakom. so ohranjeni ostanki nekdanjega pokopališča avstro- -ogrskih vojakov, kjer je stala lesena kapela, zgrajena Predstavitev šestih, za vojne razmere zelo reprezen- leta 1916, potem ko je na božič leta 1915 območje Lepene tančnih stavb le potrjuje izjemno ustvarjalnost voja- zasul plaz in pokopal 38 vojakov 2. linškega polka. Nji-kov, ki so v izjemno težkih razmerah imeli moč in voljo hova trupla so pokopali v Lepeni na zemljišču št. 1092, postaviti sakralno stavbo, ki jim je med drugim omo- k. o. Soča. Pozneje so ostanke prekopali in prenesli na gočala duhovno pomiritev, spomin na dom in upanje skupno grobišče v Sočo. Kapela je bila zgrajena iz lesa, na srečno vrnitev. imela je ladjo in majhen prezbiterij, oba dela kapele je V vasi Gabrje pri Tolminu je ohranjena kapela, ki jo je prekrivala strma streha, kritina pa je bila (domnevno) leta 1920 zgradil 4. polk alpinov, italijanske gorske eno- vojaška pločevina. Vrh slemena ladje je stal kvadratast te, ob takrat še ohranjenem italijanskem pokopališču. stolpič s piramidasto streho. Kapela je po vojni kmalu propadla in sledov o njej danes skorajda ni več – razen 100 Seznam dediščine prve svetovne vojne, vključene v regis- ter nepremične kulturne dediščine. Dostopno na: http:// 101 Gabrje. Italijanska kapela. Dostopno na: https://www. www.potmiru.si/unesco/Seznam_vojaskih_pokopalisc_ thewalkofpeace.com/sl/locations/italian-chapel-gabrje/ in_kostnic_2017.pdf (4. 12. 2018). (20. 3. 2019). 71 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 51: Gabrje pri Tolminu, kapela iz leta 1920 stoji tik nad nekdanjim italijanskim vojaškim pokopališčem (foto: V. Hazler, 6. 7. 2021). Slika 52: Lepena, od nekdanjega vojaškega pokopali- Slika 53: Lepena, nad pokopališčem in jugozahodno od šča v bližini domačije Lepena 26 se je ohranil le narav- domačije Lepena 26 je že sredi gozda postavljeno nizko ni balvan z vklesanimi tremi ploskvami z napisi (foto: znamenje s podolgovato kamnito ploščo in slabo ber-V. Hazler, 6. 11. 2021). ljivim napisom GUT UND BLUT FÜR UNSERE KAISER GUT UND BLUT FÜRS FATERLAND, zunaj okvirja pa do- mnevno UT. ET. K. 2/50 E (foto: V. Hazler, 6. 11. 2021). 72 kape e in kape i e kri i in nišani so i i De vojaški pokopa išč Slika 54: Lepena, ohranjeni temelji (okrog 9,5 x 4,5 m) Slika 55: Zahodno od Lokvice v občini Miren-Kosta-kapelice, oporni zid in pojasnjevalna tabla na nekda- njevica so ohranjeni ostanki kapelice na nekdanjem njem avstro-ogrskem vojaškem pokopališču (foto: V. italijanskem vojaškem pokopališču. Pred kapelico Hazler, 6. 11. 2021). je ohranjena le še ležeča kamnita spominska plošča z napisom ALLA MEMORIA DELLI EROI CADUTI IM- MOLANDO LA GIOVINE VITA PER LA GRANDIZZA DELLA PATRIA103 (foto: V. Hazler, 27. 5. 2021). ostanki temeljev. Ostala je le velika ledeniška skala, v Pinerolo in Trapani) je večkrat poskušalo prebiti av-katero so vklesana pravokotna polja z besedili. stro-ogrsko obrambno črto, kar pa jim je uspelo v de- Na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču v veti soški ofenzivi, ko so zavzeli Cerje, Pečinko in Peči-Lokvici v občini Miren-Kostanjevica je ohranjena že no ter si tako odprli pot proti Fajtjemu hribu.102 močno razpadajoča kapelica iz leta 1916, visoka le ok- V Njivercah pri Kidričevem je sredi borovega gozda rog 150 cm. Krasi jo bogata rustika v ometu, nizka dvo- in južno od župnijske cerkve sv. Družine ohranjeno kapna strešica in ostenje pa kažeta znake postopnega vojaško pokopališče. Razdeljeno je bilo na 12 različno propadanja. Pred kapelico je položena napisna plošča velikih polj, na katera so pokopavali vojake po veroiz-s posvetilom padlim italijanskim vojakom v prvi sve- povedi in narodnosti, in sicer vojake iz Avstrije, Bosne tovni vojni. Prav na tem območju so med septembrom in oktobrom 1916 potekali ostri boji sedme in osme soške ofenzive. Italijani so hoteli osvojiti izpostavljeni 102 Lokvica – Kapelica na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču. Dostopno na: http://register.prohereditate. avstro-ogrski bastion na koti 265, ki jim je preprečeval com/sl/object/A0005/ (31. 1. 2019). napredovanje proti Fajtjemu hribu. Več italijanskih 103 Prosti prevod: V SPOMIN NA PADLE JUNAKE, KI SO SVOJE brigad (Granatieri di Sardegna, Lombardija, Toscana, MLADO ŽIVLJENJE DAROVALI ZA VELIČINO DOMOVINE. 73 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne in Hercegovine, Bukovine, Češke, Slovaške, Francije, Galicije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije, Srbije, Šlezije idr. Polja so ohranjena le deloma. V dobrem gradbenem stanju sta vhodna portala na pokopališče z napisoma K. u. K. MILITÄRFRIEDHOF (vojaško pokopališče). Vrh ar- kadno oblikovanega vhoda je (domnevno) litoželezni okras v obliki malteškega križa, ki je vpet v lovorov ve- nec, v sredini venca pa je nameščen medaljon z napi- som VITAM PRO PATRIA (življenje za domovino). Dobro je ohranjena tudi med letoma 1916 in 1917 zgra- jena kapela Marije Pomočnice, delo arhitekta, nare- dnika Ludvika Lepušića. Pri graditvi so pomagali av- stro-ogrski vojaki, izučeni za kamnoseški, pleskarski, rezbarski, mizarski, slikarski, tesarski in ključavničar- ski poklic. S prostovoljnimi prispevki so jo dokončali naslednje leto. Na veliki svečanosti 24. oktobra 1917, na dan sv. Rafaela, jo je v navzočnosti cerkvenih dos- tojanstvenikov in predstavnikov avstro-ogrske vojske posvetil knezoškof lavantinske škofije, dr. Mihael Napotnik. Kapela obsega manjšo ladjo in prezbiterij z oltarjem. Zgrajena je iz opeke in je v celoti ometa- na. Njeni značilnosti sta dvostopenjska streha, krita z Slika 56: Njiverce pri Kidričevem. Kapela Marije Po-borovcem, in osmerokotni stolpič s čebulasto strešico. močnice na nekdanjem avstro-ogrskem vojaškem Ob zadnjih preureditvah je stolpič izgubil prvotno pri- pokopališču (foto: V. Hazler, 2. 3. 2019). čevalnost, saj je na vseh osmih poljih izgubil značilne ovalne line. Sodeč po fotografiji iz leta 1917 je bila tak- rat streha kapele prekrita z deščicami. V Ukancu v Bohinju je tik nad cesto proti Savici in pod Iz dostopnih slikovnih in grafičnih virov je mogoče žičnico na Vogel avstro-ogrsko vojaško pokopališče razbrati, da je bilo severovzhodno od tega pokopa- iz prve svetovne vojne. Tam so v letih 1915 in 1917 po-lišča in jugovzhodno od cerkve sv. Družine še eno kopavali vojake iz bolnišnice na Komni in iz zalednih vojaško pokopališče, ki pa ga zadnja desetletja pre- frontnih krajev v Bohinju. Grobovi so oštevilčeni – rašča gozd. zadnji nosi številko 296. Z imeni in priimki je ozna- čenih 221 grobov, znano pa je, da je v nekaterih gro- V Št. Vidu nad Ljubljano je bila v delu Zavoda sv. Sta- bovih po več vojakov, torej je na tem pokopališču zelo nislava med prvo svetovno vojno vojaška bolnišni- verjetno pokopanih nekaj več kot 300 avstro-ogrskih ca.104 Učenci višjih letnikov so bili vpoklicani v vojsko. vojakov. Večina padlih vojakov je bila iz pešpolkov Preminule avstro-ogrske vojake so pokopavali na za- ogrskega dela države. Tam so pokopani Čehi, Madžahodni zunanji strani pokopališkega zidu ob župnijski ri, Poljaki, Romuni, Slovaki, Srbi, Ukrajinci in Slovenci. cerkvi sv. Vida. Posmrtne ostanke vojakov so prekopa- Pokopališče leži na blagem pobočju, na njegovi desni li, ko so leta 1939 na Žalah v Ljubljani zgradili kostnico zgornji strani pa stoji lesena kapelica sv. Križa (1916 ?) kranjskih Janezov. z dvokapno in s skodlami prekrito streho. Na slemenu strehe nad odprto lopo in vhodom v kapelo je ume- ščen štiristrani stolpič s piramidasto streho, prekrito 104 Zavod svetega Stanislava. Zgodovina. Dostopno na: htt- s skodlami. Skeletna konstrukcija kapele je zunaj ob-ps://www.stanislav.si/zavod-sv-stanislava/ (23. 6. 2021). dana z oblimi deščicami različnih geometrijskih oblik. 74 kape e in kape i e kri i in nišani so i i De vojaški pokopa išč Nad vodom v kapelico je napis: »Potomci! Ostanite si nekaj let zgledno obnovljena, v nekaterih starejših za-edini, da zaman nismo našo kri prelili.« Notranje stene pisih pa je predstavljena še kot razpadajoča stavba z so obdane s pokončno pritrjenimi deskami. Ob zadnji udrto streho in brez stavbnega pohištva.105 steni je pred okencem oltarna miza, nad okencem križ z Jezusom Kristusom, nad njim pa kipec Matere Božje. Vhodna fasada kapele je bogato okrašena. Nad širo-kim vhodom je napis CHIESA DI SAN LUIGI – kapela V manjši vasi Zagora v bližini Plav v občini Kanal so tik je namreč posvečena sv. Alojziju. V notranjosti so oh-pod glavno cesto in med reko Sočo ohranjeni ostan- ranjene napisne plošče padlim vojakom, oltarna miza ki nekdanjega italijanskega vojaškega pokopališča iz in oltarna menza z nišo, v kateri je kip sv. Alojzija. prve svetovne vojne, ki ga je v dnevniku Potovanje na Vojaških pokopališč s kapelicami je bilo na obeh Fronto opisoval Giacinto De Caroli (skupaj z Mario Lui-so De Caroli). De Caroli je bil vojaški zdravnik in tik ob straneh soške fronte zagotovo še nekaj. Nekatere se bojnih črtah je spoznaval vse grozote vojskovanja. Na niso ohranile, tako da so nanje ostali le spomin in za-straneh 178 in 180 je opisal pisi v virih. Ena takšnih je lesena kapela na Planini na Koto 383: Koto smrti in ob- javil fotografijo pokopališča, ki se je raztezalo od bre- Kraju, ki je stala v neposredni bližini vojaškega tabo- žine pod cesto do Soče. Danes so tam travnik, nekaj rišča in pokopališča. nizkih betonskih nagrobnikov ob zgornjem robu nek- danjega pokopališča, betonsko pralno korito, plošča- 105 Seznam dediščine prve svetovne vojne, vključene v regis-to znamenje in kapelica, ki spominjajo na obsežno ter nepremične kulturne dediščine. Dostopno na: http:// zadnje počivališče italijanskih vojakov. Kapelica je že www.potmiru.si/unesco/Seznam_vojaskih_pokopalisc_ in_kostnic_2017.pdf (4. 12. 2018). Slika 57: Na jugovzhodnem obrobju vojaškega pokopališča v Njivercah pri Kidričevem so pokopani tudi ruski vojni ujetniki. Ohranjenih je še nekaj grobnih polj, poleg pojasnjevalne table je z deskami ograjen grob z lesenim žalnim ruskim križem (foto: V. Hazler, 2. 3. 2019). 75 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 58: Ukanc, vojaško pokopališče z leseno kapelico sv. Križa. Konec leta 2011 leseni križi še niso imeli ozkih dvokapnih strešic (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). Slika 59: Zagora, kapela sv. Alojzija na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne (foto: V. Hazler, 15. 11. 2018). 76 O kapelicah in križih, ki jih je že med vojno in po njej gradilo civilno prebivalstvo Vojake, ki so po številnih evropskih bojiščih oblike s štirikapno strešico ima globoko in križno obodoživljali grozote svetovne vojne, je ta zazna- kano nišo z lesenim kipom Križanega na zadnji steni. movala za vedno. Nekateri so po vrnitvi svoj- Nišo zapira novejša kovinska ograja, druga oprema cem in znancem pripovedovali o doživljanju vojne, je preprosta: na nizki menzi sta prislonjeni novejši drugi so molčali, ker je bilo gorja preveč. Negotovost svetniški sliki, na tleh pa vaza in nekaj sveč. in strah pred smrtjo sta zarisana v očeh in obrazih fo- tografiranih vojakov, ko so na dopustih za nekaj dni utekli vojni in se s svojci, večinoma z ženami, fotogra- firali v bližnjem civilnem fotografskem ateljeju. Ne- kaj takih fotografij vojakov steklenih oči, negotovosti in strahu je objavljenih v obsežni monografiji Toneta Koširja in sodelavcev Dediščina župnije Šentjošt: Ljudje, domačije in znamenitosti (Košir 2013: 284). Zato so se vojaki in njihovi svojci pogosteje kot kadar koli poprej zatekali k zaobljubam Bogu in svetnikom za srečno vrnitev domov. In mnogi so potem v zahvalo obisko- vali romarska svetišča, se udeleževali shodov Zveze bojevnikov svetovne vojne ali pa so na svojem domu postavili zahvalno znamenje v obliki zidane kapelice oziroma lesenega ali kamnitega križa. Takšna zahval- na znamenja so ponekod nastajala že med vojno, v večjem številu pa ob njenem koncu in v letih po njej. Nekatere kapelice in križi so se ohranili do današnjih dni in z njimi tudi družinski spomini na grozote svetov- ne vojne, ki ni prizanesla niti tistim na fronti niti tistim, ki so ostali doma. Zato prav ta grajena zahvalna zna- menja izražajo trpljenje in čustvovanje preprostih lju- di, ki so bili pričevalci najtežjih življenjskih preizkušenj. Slika 60: Lehen na Pohorju 17, lastnik Jakob Urbanc. Večina kapelic in križev v zasebni lasti je nastala v Urbančeva domačija ohranja kapelo iz leta 1914 kot prvih letih po končani vojni, a nekaj so jih svojci in spomin na priporočilo za srečno vrnitev iz vojne (foto: zaobljubljeni vojaki domnevno zgradili že v prvem V. Hazler, 15. 10. 2021). vojnem letu in pred vpoklicem v vojsko. Ena takšnih zgodnjih kapel (EŠD 8154, Lehen 17) stoji v raztreseni vasi Lehen na severnem Pohorju v občini Podvelka, V prvem letu vojne naj bi nastal zaobljubni in zahval-ob gozdnem robu, tik nad kmetijo Urbanc. Po družin- ni obcestni Mehajov križ v vasi Mirtoviči v občini Osil-skem izročilu je kapelo že leta 1914 dal postaviti Jakob nica, tik ob južni slovensko-hrvaški meji. Po pripove-Urbanc st. kot priporočilo za srečno vrnitev sinov iz dnem izročilu družine Štimec je postavitev kamnitega svetovne vojne. Kapelica kvadratastega tlorisa čokate križa povezana z zaobljubo lastnika kmetije Antona 77 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Štimca, ki se je leta 1914 namenil postaviti znamenje, domačije in je obrnjena proti dolini. Čelno stran kra- če se bo srečno vrnil iz vojne. To se je res zgodilo in po sijo kosi glinene ornamentike, medtem ko so druge vrnitvi domov je Anton na obcestni grbini postavil več stene gladke. Zasnovana je kot tip zaprte kapele z kot 2 m visok kamniti križ, ki so ga pred leti nekoliko globoko notranjostjo, zato je zadnja stena trikrat posodobili s pohorskim tonalitom. Napis na novi ka- zalomljena navzven, tako da se dvokapna strešica v mniti ploskvi nad razširjenim podstavkom se glasi: tem zadnjem delu podaljša v trikraten piramidast JEZUS SIN BOŽJI. KER SI NAS ODREŠIL CELI SVET, US- zalom. Streha je v celoti prekrita z bobrovcem. Sprva MILI SE NAS POSTAVIL ZA SPOMENIK V BOŽJE IME je bila kapela posvečena Sv. Družini. Pred leti so jo ŠTIMEC ANTON. MIRTOVIČI 6 1914. Mehajovega križa neznanci oropali in od takrat je v njej likovno skro-verjetno niso zgradili na začetku vojne, torej sočasno z mnejši kip Matere Božje ter več manjših svetniških gospodarjevo zaobljubo, temveč šele po njegovi vrnit- figuric in nabožnih slik. Kapelo je sprva obdajala le-vi in koncu vojne, ko je dejavnost na kmetiji ponovno sena ograja iz pokončnih lat, zadnja leta je zavarova-zaživela ter je bilo mogoče izvesti tehnično in finanč- na z verigo in električnimi pastirji. no zahtevno nalogo. Slika 61: Mirtoviči v občini Osilnica. Mehajov obcestni Slika 62: Rep nad Slovensko Bistrico, Repnikova kape-križ z letnico 1914 (foto: V. Hazler, 21. 7. 2021). la iz leta 1914 (foto: V. Hazler, 11. 9. 2021). Med zgodnejše kapele prve svetovne vojne sodi tudi Podatki o še kakšni na začetku ali med vojno zgrajeni Repnikova kapela v vasi Rep nad Slovensko Bistrico. kapelici ali postavljenem križu niso na voljo, kar si je Po družinskem izročilu sta jo že leta 1914 dala po- mogoče pojasniti s težkimi življenjskimi razmerami zidati Antonija in Franc Pliberšek, ker se sin ni vrnil civilnega prebivalstva, ki se je iz dneva v dan in iz leta iz vojne. Kapela stoji na robu travnika vzhodno od v leto srečevalo z vse hujšim pomanjkanjem hrane in 78 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo oblačil ter se marsikod borilo za golo preživetje. Zato Dravi. Zgrajena je iz opeke ter znotraj in zunaj gladko si je postavitev omenjenih treh kapelic že v prvem letu ometana in pobeljena. Na čelni strani vhod zapirajo vojne ali kako leto pozneje mogoče razložiti z gmot- enokrilna lesena vrata, zadnja stena je oblikovana polnim položajem graditeljev, ki so bili vsi vsaj srednji krožno, prav tako tudi dvokapna in s skodlami prekrita kmetje in zato gmotno manj ranljivi. Kakor že ome- streha. Notranjost kapele ima zaokrožen tloris in raven njeno, so med vojno kapele, kapelice, križi in druga strop, na zidano oltarno mizo je postavljen na polobla-verska znamenja nastajala le v povezavi z vojsko, torej stem podstavku dober meter visok kip Matere Božje z večinoma za versko oskrbo vojakov. napisom MEÐUGORJE 26. VI. 1981. Po pripovedovanju je kapelo postavil Alojz Hiter, nekdanji lastnik posestva Leta 1918 in večji del obdobja do druge svetovne vojne pri Lidijenkovi kajži.106 se je povečevalo število gradenj zasebnih družinskih Kot vojak se je ob hudem trplje- kapelic in križev. V večjem številu so jih postavljali le na nju zaobljubil Devici Mariji, da bo ob srečni vrnitvi do-nekaterih geografskih območjih, za kar nimamo ustre- mov postavil kapelico. Obljubo je držal, saj so kapelo že zne razlage. Uveljavila se je domneva, da je zgoščenost leta 1918 slovesno blagoslovili, leta 2004 pa so jo teme-postavljanja bolj posledica zgledovanja po bližnji so- ljito obnovili sedanji lastniki, družina Petelin. seščini ter predvsem osebnih in družinskih zaobljub. Gmotni položaj graditeljev pri tem ni bil odločilen, saj so tako kapelice kot križe postavljali premožnejši kme- tje in tisti, ki so si na skromnih gospodarskih temeljih šele ustvarjali dom (na primer Brezni Vrh 4, Lidijenko- va kajža in kapela ob njej iz leta 1918). Razporeditev družinskih kapelic in križev po zemljevi- du Slovenije je pokazala, da je bilo na nekaterih obmo- čjih postavljanje intenzivnejše kot drugod. Po številu so v ospredju območje Mislinjske doline s hribovjem, kjer po dosegljivih podatkih stoji sedem takšnih ka- pel, in sicer v današnjih občinah Slovenj Gradec pet in občini Mislinja dve, na območju Zgornje Dravske doline jih je vsaj pet, in sicer na območju občine Dra- vinja ena, po dve pa na območju občine Muta in obči- ne Radlje ob Dravi. Razmeroma številne, sicer pa ne izrazito zgoščene so kapelice v Slovenskih goricah: na območju občine Benedikt in občine Lenart po ena in na območju občine Gornja Radgona dve. Številne so bile družinske kapele na Krškem gričevju, kjer jih je v občini Sevnica sedem, v Šaleški dolini sta na območju občine Velenje dve, na Idrijskem v občini Idrija tri, na Notranjskem na območju občine Logatec dve in v Ško- Slika 63: Brezni Vrh 4, Lidijenkova kapela iz leta 1918 fjeloškem hribovju v občini Škofja Loka prav tako dve. ob nekdanji kajži (foto: V. Hazler, 26. 5. 2022). Le po ena kapelica stoji na območjih občin Vrhnika, Trbovlje, Žalec, Polzela, Šmartno ob Paki, Vitanje in Hajdina. Na območju drugih slovenskih občin zaseb- V Planinski vasi nad Trbovljami so nekdanji lastni-ne kapelice niso znane. ki Pintarjeve kmetije ob cestnem razpotju leta 1918 Kot že omenjeno, so leta 1918 med prvimi zgradili Li- dijenkovo kapelo na Breznem Vrhu v občini Radlje ob 106 Na besedilu, zapisanem z velikimi črkami, je Lidijenkova domačija označena kot kajža. 79 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne postavili kapelico v spomin na gospodarja, ki se ni oblik in velikosti. Nekatere krasijo še poslikave, pred-vrnil iz vojne. Pozneje so se lastniki zamenjali; tako vsem pa je tam veliko novih okraskov, večinoma spo-vaščani kot današnji lastniki se le še bledo spominjajo minkov z romarskih poti. Na čelnih vhodnih straneh vzroka za postavitev kapele. Zdi se, da zanjo poskrbijo ima večina kapel vrisano letnico postavitve, torej leto le občasno, čeprav je potrebna temeljite obnove. Za- 1919, nekatere pa tudi krajše pojasnjevalno besedilo, snovana je kot kapela zaprtega tipa, ima dokaj glo- kakor na primer kapeli v Rovah in Placarju. boko nišo in dvokapno strešico, prekrito z opečnim zareznikom. Na timpanonu ima narisan križ, notra- njo, dokaj globoko in široko nišo pa zapirajo enokril- na lesena vratca. Na zadnji notranji steni kapele sta razpelo s Križanim in kipec Brezmadežne Marije. Pred leti so domačini ob kapeli pripravljali blagoslov veli- konočnih jedil in občasno šmarnične molitve.107 Prvot- ni kip v kapeli se je domnevno izgubil. Nadomestili so ga veliko razpelo s Križanim, glinen kip Brezmadežne Marije, venec in nekaj šopkov umetnega cvetja. V Lenartu v Slovenskih goricah stoji na Cmureški cesti Lorbekova kapela, ki jo je leta 1918 postavil domačin v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne. Kapela kvadratas- tega tlorisa je pozidana iz opeke in gladko ometana, dvokapna strešica pa je prekrita z bobrovcem. V zad- njih letih so kapelo že nekajkrat popleskali z disperzij- skimi barvami in ji ob zadnji obnovi dodali figuralno poslikavo. Na dveh zunanjih stenah je po ena plitka apsidalno oblikovana vdolbina z novejšimi poslikava- mi svetopisemske motivike. Z letom 1919 se je število zgrajenih zasebnih in javnih kapel in križev povečalo na sedem zagotovo datiranih, zelo verjetno pa jih je bilo postavljenih bistveno več, Slika 64: Planinska vas nad Trbovljami, Pintarjeva (Te-saj jih kar nekaj ni označenih z letnicami ali pa se je kavčeva) kapela iz leta 1918 (foto: V. Hazler, 21. 8. 2021). spomin na vzrok postavitve že izgubil. Med njimi je nekaj zanimivih po načinu gradnje, likov- ni izraznosti ter zaradi redne oskrbe s svežim cvetjem Kapela v Rovah stoji ob cestnem križišču, ob njej sta in vzdrževanja. Te kapele in križi večinoma stojijo na klop in oglasna tabla. Posebna je zaradi ozke in vi-vidnih mestih ob cestah, le manjša Lešnikova kapelica soke zasnove, kar še poudarja že sicer opazno višino, v Selah pri Slovenj Gradcu je močno odmaknjena, sto- po oceni skupaj s križem na slemenu okrog 4 m. Za-ji ob cesti pred domačijo, kjer se cesta konča. radi polkrožne oblike strehe in členjene čelne strani spominja na baročne slogovne oblike, čeprav so jo Vse kapele, zgrajene leta 1919, so po zasnovi zaprtega zgradili leta 1919 in obnovili 1979. V dokaj globoki tipa, pozidane iz opeke in gladko ometane; večina jih niši je na oltarni mizi in podstavku kip Jezusa Kristu-ima dvokapne strehe, prekrite z glineno kritino. Not- sa v ikonografiji, poznan kot presveto Srce Jezusovo. ranjost je opremljena s svetniškimi kipci raznovrstnih Na desnem stranskem talnem zidcu, zoklu, je vstavljena bela ploskev z napisom Ant. Urbanija zidarski 107 Znamenja v župniji Trbovlje. Dostopno na: http://zupni- mojster Žiče 14./15. 1919. ja-trbovlje-martin.rkc.si/znamenja-v-zupniji-trbovlje-6/ (9. 9. 2020). 80 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo Slika 65: Lenart, Cmureška cesta, Lorbekova kapela iz Slika 66: Rova pri Radomljah, velika obcestna kapela leta 1918 (foto: V. Hazler, 11. 9. 2021). iz leta 1919, postavljena v spomin padlim v vojni (foto: V. Hazler, 22. 1. 2020). Z napisi in letnico je opremljena že omenjena Lešniko- V skupini najprej zgrajenih zahvalnih kapel in kapelic va kapelica v Selah pri Slovenj Gradcu. Kapelica stoji ob je posebej opazna Severjeva kapela iz Placarja v Slo-končni cesti, tik pred kmetijo Lesnik. Tloris je kvadra- venskih goricah. Sodi med večje v tej skupini, njeno tast, zunanje stene so gladko ometane in na vogalih ru- višino in vrh strme dvokapne strehe poudarja lesena stikalno členjene. V globoki notranjosti je na zadnji ste- in s pločevinasto strešico prekrita zvonica. Zunanje ni še manjša niša s kipcem Matere Božje z detetom na stene kapele so gladko ometane, členjene z lizenami, desnici. Nad nišo so v loku naslednji napisi POSTAVIL . mejnimi in strešnimi zidci ter neogotsko oblikovanim V . SPOMIN . JETNIK . V . RUSIJI; 1917 – 1918; POZDRAV- vhodom in stranskima oknoma. Na čelni strani levo LJENA - KRALJICA. Po hišnem izročilu naj bi Lešnikova nad vhodom je vzidana spominska plošča iz belega družina kapelico postavila leta 1919 v spomin na srečno marmorja s črnim besedilom: »V spomin srečne vrnit-vrnitev Valentina Kranjčana iz ruskega ujetništva, ki ga ve iz ruskega in italijanskega bojišča. O Marija! Sedem je preživljal med letoma 1917 in 1918.108 žalosti resnična pomočnica v hudih, žalostnih in obu- panih urah verne družine. Postavila 19. travna 1919 od 108 V obsežnem dokumentarnem zborniku Spomeniki in kul- Anton in Margareta Sever.« turna dediščina v občini Slovenj Gradec (Oder, Štajnbaher, 2013. Spomeniki in kulturna dediščina v občini Slovenj Gradec. Dostopno na: https://www.kpm.si/wp-content/uplo-drugačna datacija: »Opis: Kapelica s poudarjenimi vogali, ads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mest- polkrožnim vhodom in poslikanima nišama ob straneh je ni-obcini-slovenj-gradec.pdf (12. 5. 2021)) evropskega iz leta 1917. Zgodovina, šege, pripovedka, legenda: Kapelica projekta »Biseri naše kulturne krajine«, izvedenega v sklopu je bila postavljena v spomin jetniku v Rusiji, ki se ni vrnil iz OP Slovenija – Avstrija 2007–2013, je na strani 111 navedena (prve svetovne) vojne. Obnovljena je bila leta 2002.« 81 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 67: Sele 36 pri Slovenj Gradcu. Lešnikova kapela, Slika 68: Severjeva kapela v Placarju pri Destrniku v domnevno iz leta 1919, v spomin na srečno vrnitev Va- Slovenskih goricah (foto: V. Hazler, 12. 9. 2021). lentina Kranjčana iz ruskega ujetništva (foto: V. Haz- ler, 10. 10. 2021). Med velike in v prostoru opazne zahvalne kapele sodi Hajdini, jugozahodno od Ptuja. Kapela zaprtega tipa Šantlova kapela v Črešnjevcih na severovzhodnem je zgrajena v neogotskem slogu. Na čelnem pročelju obrobju Slovenskih goric. Šantlovi so jo ob pomo- ima širok in visok šilastoločni vhod ter po dve neo- či zgradili leta 1919 kot zahvalo za mlade fante, ki so gotski bifori na vsaki strani. V notranjosti so v niši na se srečno vrnili iz vojne, in v spomin na devet padlih stopničastih podstavkih postavljeni osrednji kipec vojakov s tega območja. Kapela pravokotnega tlori- Matere Božje in domnevno pozneje dodani, iz mavca sa je zasnovana v neogotskem slogu, kar nakazujejo izdelani kipci dveh klečečih angelov, Jezusa in Marije. glavni vhod na čelni strani in dve šilastoločni okni ob Leta 2015 so vaščani desno od kapele postavili visok straneh. Neogotske prvine vsebuje tudi zvonica vrh betonski križ v spomin neimenovanim žrtvam prve in slemena dvokapne strehe, zasnovane s štirimi linami poznanim žrtvam druge svetovne vojne. in strmo pločevinasto streho.109 Ob vaški cesti na grebenu Janežovskega Vrha južno od Kapelo v spomin na srečno vrnitev iz vojne so vaščani Destrnika je družina Januš leta 1919 postavila kapelo v leta 1919 postavili tik ob vaški cesti v Gerečji vasi pri zahvalo za srečno vrnitev sina iz prve svetovne vojne. Kapela srednje velikosti preprostih oblik ima polkro- 109 Kapelo so vaščani nazadnje obnovili ob 100. obletni- žno zaključen vhod in obe stranski lini ter dvokapno ci zgraditve. Zaradi velike vročine 19. junija 2019 je rad- streho z latinskim križem na slemenu. V notranjosti je gonski župnik Franc Hozjan mašo namesto pred kapelo daroval v 100 metrov oddaljenem gasilskem domu Čreš- na podstavku večji kip Svete družine. Sedanji lastniki njevci (Obeležili 100 let Šantlove kapele. Dostopno na: ht- Brumnovi so kapelo obnovili, ob slovesnosti jo je 16. tps://vestnik.si/clanek/aktualno/obelezili-100-let-santlo- marca 2002 blagoslovil destrniški župnik. ve-kapele-724143 (6. 2. 2021)). 82 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo Slika 69: Besedilo na levi strani Severjeve kapele v Slika 70: Črešnjevci pri Gornji Radgoni, velika Šantlo-Placarju (foto: V. Hazler, 12. 9. 2021). va kapela iz leta 1919 (foto: V. Hazler, 10. 9. 2021). V zaselku Topolovec v Andražu nad Polzelo je žalujoča zastekljeni oltarni menzi je velik kip Srca Jezusovega. žena leta 1919 dala postaviti lesen križ v spomin na pad- Družina sedanjega gospodarja kmetije, Jožeta Rotov-lega moža. Pod Križanim je bila še pred leti pritrjena nika, je kapelo obnovila leta 2010. kovinska tablica, na kateri je pisalo: »V spomin na moža Janeza Čadej, ki je v zadnji italijanski ofenzivi leta 1918 Leta 1920 so kapelo zgradili tudi na Ločjem Vrhu, v za-smrt storil – blag mu spomin.« Leseno razpelo, med do- selku Negove v Slovenskih goricah. V neposredni bli-mačini poznano kot Grebenšekov križ, zadnja leta ni v žini Rajšpove kmetije jo je dal postaviti takratni gos-najboljšem stanju; tudi nima več Križanega, ker naj bi podar Jakob Rajšp v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne. ga iz varnostnih razlogov lastniki prenesli domov. Kapela izrazito zaprtega tipa je kvadratastega tlorisa, pozidana iz opeke in ometana. Dvokapna streha s čle- Leta 1920 se je graditev kapel in kapelic nadaljevala njenim polnim čopom na zadnji strani in štiristrana zlasti na Štajerskem. Na Ljubnici, vasi na južnem Po- zvonica sta prekriti z bakreno pločevino. Polkrožni horju vzhodno od Vitanja, je vojak in gospodar Ro- vhod zapirajo lesena in zastekljena vrata, v notran-tovnik, hišno Kokljič, po srečni vrnitvi iz avstro-ogrske josti je ob ovalno steno prislonjen podstavek s kipom vojske postavil zahvalno kapelo, zasnovano v takrat Žalostne Matere Božje. Ob kapeli vsako leto poteka zelo priljubljenem neogotskem slogu. Pozidana je iz blagoslov velikonočnih jedi. Leta 1994 je vanjo udarila opeke, gladko ometana, pobeljena in členjena z vo- strela in jo močno razmajala, le Marijin kip je ostal na galno rustiko in profiliranimi obrobami neogotskega podstavku. Lastniki so jo leta 2015 temeljito obnovili. glavnega vhoda, ima dvoje svetlih in slepih bočnih oken. Glavni vhod zapira železno vratno krilo, na 83 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 71: Gerečja vas pri Hajdini, kapela iz leta 1919 in Slika 72: Janežovski Vrh južno od Destrnika, Januševa visok križ iz leta 2015 (foto: V. Hazler, 12. 9. 2021). kapela iz leta 1919 (foto: V. Hazler, 12. 9. 2021). Slika 73: Andraž nad Polzelo, lesen Grebenškov križ so Slika 74: Ljubnica 17, Rotovnikova, hišno Kokljičeva postavili ob gozdni rob. (foto: V. Hazler, 7. 11. 2023). kapela iz leta 1920 (foto: V. Hazler, 1. 8. 2021). 84 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo Slika 75: Negova, zaselek Ločki Vrh, Rajšpova kapela Slika 76: Remšnik, Marhlova kapela iz leta 1922 (foto: iz leta 1920 (foto: V. Hazler, 11. 9. 2021). V. Hazler, 27. 7. 2023). Zelo verjetno so tudi leta 1921 od grozot vojne priza- V Podgorju pri Slovenj Gradcu so leta 1922 pri Ažma-deti gradili nove zahvalne zidane kapele in postavljali nu postavili kapelico Srca Jezusovega z mnogo pri-lesene križe, saj se je na evidenčnih seznamih nabralo jetnejšimi občutji, saj se je oče po vojni srečno vrnil več takih primerov, ki pa nimajo letnice nastanka. Za- domov. Kapelico zaprtega tipa s polstebroma na čel-radi tega niso uvrščeni v to obravnavo, ker zgolj prib- ni strani na zidani menzi v notranjosti poudarjajo ližna časovna ocena ni primerna podlaga za nadaljnje kip Srca Jezusovega ter poslikave sv. Frančiška in sv. kronološko spremljanje širitve tega pojava. V nadalje- Ane, na treh zunanjih nišah pa so še tri svetniške po-vanju so omenjeni le primeri z zanesljivimi letnicami, dobe. V zadnjih letih (od 1998 in pozneje) so Ažmani a tudi teh je toliko, da omogočajo nadaljnjo obravna- kapelo vsaj dvakrat prebelili in nekoliko preuredili vo z zornega kota zasebnih graditeljev. svetniško figuraliko. Leta 1922 sta iz zasebnih pobud nastali vsaj dve kapeli, V Kotah v Šentilju pri Velenju stoji Solákova kapela, ki in sicer na Remšniku nad Radljami ob Dravi in v Pod- jo je med letoma 1923 in 1924 zgradil Franc Miklauzin gorju pri Slovenj Gradcu. (1868–1949), ki je kot avstro-ogrski vojak vsa štiri leta vojne služil domovini in cesarju, najdlje pa na Sabo- Na Remšniku so leta 1922 pri Merhlovi kmetiji postavi- tinu na soški fronti. V vojsko je bil vpoklican pri 46 li kapelo, ker se sin, predviden za naslednika kmetije, letih in je kot starejši vojak konjenik skrbel za prevoz ni vrnil iz svetovne vojne. Ob vpoklicu v vojsko je na- tovorov in vode za oskrbo vojakov in konj. Deloval je mreč izrazil željo, naj blizu hiše postavijo znamenje, v neposrednem zaledju fronte in verjetno so mu prav če se ne bo vrnil domov. Družina ga je pet let zaman čakala, zatem pa ob poti k domačiji pozidala kapelo te okoliščine omogočile preživetje. Med vojno se je zaobljubil, da bo po srečni vrnitvi domov v bližini doma kvadratastega tlorisa z nekaj neogotskimi prvinami na stranskih oknih in jo prekrila z razmeroma redko postavil zahvalno kapelo. Nastala je razmeroma visoka neogotska kapela, zgrajena iz opeke in v celoti uveljavljeno štirikapno streho. 85 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 77: Podgorje pri Slovenj Gradcu, Ažmanova ka- Slika 78: Podgorje pri Slovenj Gradcu, Visočnikova kapela iz leta 1922 (foto: V. Hazler, 9. 10. 2021). pelica iz leta 1924 je predvidena za prestavitev na var- nejšo lokacijo (foto: V. Skitek, 23. 3. 2011, Koroški pokra- jinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem). Slika 79: Šentilj pri Velenju, zaselek Kote, Solákova Slika 80: Trstenik pri Benediktu v Slovenskih goricah, kapela (V. Hazler, 24. 7. 2023). velika kapela iz leta 1925 (foto: V. Hazler, 11. 9. 2021). 86 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo ometana, členjena z neogotskimi slogovnimi prvi- prekrili z dvokapno in zadaj ovalno zaključeno streho. nami, med drugim s šilastoločnim glavnim vhodom. Kapela ima na bočnih straneh plitki neposlikani niši, Posebnost kapele je pod pravim kotom zasnovana vhod v notranjost je razmeroma ozek in zaprt z vratci dvoslemenska, s pločevino prekrita streha. Na oltar- iz lat. Nad rahlo izbočenim strešno-mejnim zidcem je no mizo je postavljen kip Jezusa Kristusa v ikonograf- letnica 1926. skem motivu Presvetega Srca Jezusovega. V Podgorju pri Slovenj Gradcu stoji Visočnikova kape- lica, ki jo je leta 1924 dal postaviti gospodar Lovrenc Verčkovnik v čast Mariji, ker se je srečno vrnil s soške fronte. Sezidana je iz opeke, gladko ometana ter čle- njena z vogalno rustiko, mejnimi zidci in talnim (zo- kel) in strešnim zidcem. V notranjosti je kip Matere Božje, nad njim na oboku pa je napis: »Naj se glasi na vse strani Čaščena si Marija ti.« Sedanji lastnik Matej Skrivalnik jo je obnovil, vendar jo bo treba (EŠD 12343) zaradi gradnje štiripasovne ceste premakniti na var- nejše mesto.110 Leta 1925 so po dosegljivih virih na pobudo zasebni- kov na Slovenskem pozidali vsaj eno kapelo, ki stoji tik nad glavno cesto v Trsteniku. S pomočjo zidarske- ga mojstra Karla Čučka iz Zgornjega Porčiča jo je dal postaviti Jože Peserl v zahvalo in spomin na srečno vrnitev iz vojne. Zasnovana je v neogotskem slogu, ima kvadratast tloris in stene pozidane z opeko ter je v celoti gladko ometana. Čelna stran je členjena z vodo- ravnimi in profiliranimi zidci in neogotskim vhodom. Podobno sta oblikovani tudi manjši stranski okni. Na Slika 81: Sv. Jurij nad Muto, Preglavova kapela iz leta vrhu dvokapne opečne strehe v črti čelnega ostenja je 1926 (foto: J. Preglau, 2023). masivna zvonica, prekrita s piramidasto pločevinasto streho. V notranjosti je na menzo v apsidalnem za- ključku postavljen kip v ikonografskem motivu Pres- Vsaj še z eno kapelo se je spomin na prvo svetovno vetega Srca Jezusovega. Iz zvonice skozi trup kapele vojno okrepil leta 1926, ko so Mahorjevi v Zaklu v visi vrv za zvonjenje. Spodnji Savinjski dolini ob cesti nasproti svoje do- mačije postavili veliko kapelo v zahvalo za sinovo Leta 1926 se je spomin na prvo svetovno vojno okrepil srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Kapelica je s postavitvijo zanesljivo vsaj še dveh kapel, in sicer na kvadratastega tlorisa, zidana iz opeke, v celoti ome-Sv. Jerneju nad Muto in Zaklu pri Gomilskem v Spo- tana ter bogato členjena s pilastri, kapiteli, mejnimi dnji Savinjski dolini. in strešnimi zidci. Pločevinasta streha ima pod pra- Na Sv. Juriju nad Muto so leta 1926 na manjšem hri- vim kotom sekajoči slemeni in nanju nasajen pira-bu nad Prelavovo domačijo postavili iz opeke zidano midast stolpič z latinskim križem. V notranjosti, čle-in na zadnji strani polkrožno oblikovano kapelo ter jo njeni s polstebri, zidci in nišami, je v niši na menzo postavljen kip v ikonografskem motivu Presvetega Srca Jezusovega. 110 Predvidoma na zemljišče s p. št. 1008/1, k. o. Podgorje (Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gra- dec jug, Uradni list RS, 2013, št. 72/13 in 3/17, 36. člen). 87 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 82: Zakl pri Gomilskem, Mahorjeva kapela iz Slika 83: Vitomarci pri Destrniku, Černelova kapela iz leta 1926 (foto: V. Hazler, 11. 5. 2021). leta 1928 (foto: V. Hazler, 12. 9. 2021). Slika 84: Raduše pri Slovenj Gradcu, Cepčeva kapela Slika 85: Mrzli Vrh nad Škofjo Loko, kapela, ki jo je dal iz leta 1929 (foto: V. Hazler, 7. 11. 2023). leta 1930 postaviti Franc Kavčič po srečni vrnitvi iz vojne. Napisna plošča je nad nišo (foto: V. Hazler, 14. 3. 1997). 88 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo Po letu brez podatkov naj bi naslednjo datirano kape- pravi, da so jo zgradili »Bogu v lepo čast in Mariji …«. Ka-lo postavili v Vitomarcih pri Destrniku. Tam so Černe- pela kvadratastega tlorisa je iz opeke, stene so gladko lovi leta 1928 ob cesti zgradili zahvalno kapelo z neo- ometane in členjene, streha je piramidasto členjena, gotskimi slogovnimi prvinami, ki se kažejo predvsem vrh slemena pa je pritrjen latinski križ. v šilastoločni obliki čelnega vhoda in obeh stranskih oken. Kapela pravokotnega tlorisa ima dvokapno stre- ho, prekrito z opečnim zareznikom. V dokaj globoki notranjosti se šilastoločne linije ponovijo vsaj dvak- rat, v globoki niši s križno lino pa je postavljen Marijin kip v ikonografski podobi Brezmadežnega Srca Mari- jinega. Na čelni strani nad vhodom je v omet narisan napis: SVETA MARIJA PROSI ZA NAS. V Radušah pri Slovenj Gradcu je družina Strmčnik, hišno Cepčevi, leta 1929 sezidala kapelo v spomin na srečno vrnitev sina in avstro-ogrskega vojaka Jurija Strmčnika iz ruskega ujetništva. Tik za kapelo rasteta lipi, ki naj bi ju po hišnem izročilu posadili Turki. Kape- la kvadratnega tlorisa je iz opeke in predvsem na čelni strani členjena s polstebri, tremi rozetami in reliefom na trikotnem timpanonu. Dvokapna streha je prekri- ta z opečnim zareznikom. V globoki niši je na zidani podstavek nameščen kip v ikonografskem motivu Presvetega Srca Jezusovega (Hajnže 2000). Tudi leta 1930 je na Slovenskem nastala vsaj še ena Slika 86: Napisna plošča je po obnovi v niši pod kipom kapela, in sicer ob cestnem križišču na Mrzlem Vrhu Matere Božje z detetom (foto: V. Hazler, 21. 5. 2021). nad Škofjo Loko. Zgraditi jo je dal Franc Kavčič v zah- valo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Kapela je kvadratastega tlorisa z razširjeno in močno členjeno Leta 1933 so na Sv. Jerneju nad Muto, severno od doma- čelno stranjo ter stopničasto zasnovano streho z enim čije Rebernik, zgradili v breg, pod gozdni rob potisnje-velikim latinskim križem na vrhu in dvema manjšima no kapelo. Ima pravokoten tloris z maltnimi obrobami ob straneh. Sprva je bila marmorna plošča vgrajena na in z mejnimi zidci členjeno pročelje, polkrožni vhod je čelni strani nad nišo in je imela napis: POSTAVIL FRANC zaprt z železnimi vratci, stranski lini sta zastekljeni. KAVČIČ 1930 ZAOBLJUBA IZ 1. SV. VOJNE 1918 OBNOV- Kapelo so pred leti temeljito obnovili. LJENA 1988, leta 2018, ko so kapelo (tretjič?) zadnjič V skupino družinskih kapel, ki pa so vendarle tudi obnovili; od takrat je pod nišo s kipcem Matere Božje javne, saj jih večina stoji na vidnih mestih ali celo tik z detetom vgrajena marmorna plošča z napisom: POS- ob cestah, sodi Vranejeva kapelica v Podgorju 108 TAVIL FRANC KAVČIČ 1930 ZAOBLJUBA IZ 1. SVETOV- pri Slovenj Gradcu. Leta 1939 jo je dal zgraditi Franc NE VOJNE 1918 OBNOVLJENA 1988 – 1998 – 2018. Klančnik, gospodar kmetije in vojni invalid brez roke, V letih 1932 in (ali) 1934 so na Tolstem Vrhu pri Misli- ker se je srečno vrnil iz prve svetovne vojne. Kapelica nji zgradili Brešarjevo kapelo, ki stoji odmaknjena med zaprtega tipa je kvadratastega tlorisa, zidana iz opeke Gornjim Smerečnikom in Vovkom, na nekdanjem Bre- in ometana. Ima izrazito členjen nizek mejni in strešni šarjevem posestvu, ki je že nekaj let razvalina. Ohranila zidec, polkrožno oblikovan čelni vhod in slepe line ob se je le bližnja kapela, ki naj bi jo dal zgraditi gospodar straneh. Dvokapna streha je prekrita z opečnim zare-zaradi zaobljube, ker se je srečno vrnil iz prve svetovne znikom. V notranjosti je na zadnjo steno zastekljene vojne. Napis nad okroglim oknom v notranjščini kapele niše pritrjen križ z Jezusom Kristusom. 89 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 87: Tolsti Vrh pri Mislinji, kjer stoji Brešarjeva Slika 88: Sv. Jernej nad Muto, Rebernikova kapela iz kapela (foto: M. Gmajner Korošec, 2023). leta 1933 (foto: P. Lesjak, 2023). Slika 89: Podgorje 108, Vranejeva kapela iz leta 1939 Slika 90: Špehova kapelica v južni steni hiše Horjul, (foto: V. Hazler, 9. 10. 2021). Ob potoku 31 (foto: V. Hazler, 30. 3. 2023) 90 o kape i a in kri i ki ji je e meD vojno in po njej raDi o ivi no pre iva stvo Po obliki in legi izstopajoča je Špehova kapelica, ki jo je kmet in vojak Franc Lavriša po srečni vrnitvi iz prve svetovne vojne vgradil v južno stransko pročelje svoje stanovanjske hiše, zgrajene po požaru leta 1905. Pred leti je hiša imela številko Horjul 64, danes Horjul, Ob potoku 31. V nišo kapelice je umeščen kip Srca Jezu- sovega, na podstavku spodaj je vgrajena marmornata plošča z napisom: Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas. Postavil F. Lavriša. 91 Kapele in podobna znamenja, ki so jih po veliki vojni ob pomoči občin postavljale župnije Več kapel v spomin na padle rojake v prvi sve- tovni vojni so postavile nekatere župnije ob sodelovanju takratnih občin. Takšne so na primer v Cerknici, Logatcu, Mislinji, Obrhu pri Dra- vogradu, Preserjah pod Krimom in na Zaplani v ob- čini Vrhnika. Prvo takšno kapelo so postavili leta 1922 v Logatcu, druge so postavljali in dopolnjevali še do začetka 30. let. Pri večini navedenih so podatki o letu nastanka skopi, zanesljivo datirana je le kapela v Lo- gatcu, ki so jo dopolnili šest let pozneje. Na zahodni strani Cerknice so ob stari cesti doma- čini postavili kapelo v spomin na padle vojake v prvi svetovni vojni. Domnevno so jo pozidali leta 1918111 iz približno enakih kamnitih zidakov, ki sestavljajo razgiban raster njene zunanjosti. Kapela je skoraj kvadratastega tlorisa, ima razmeroma nizko dvokap- no strešico, posebej močno pa je poudarjena njena čelna, vhodna stran z vogalnima stebričema s križem na vrhu in strešico v obliki segmentnega loka, ki jo podpirajo profilirane konzole – v ločno polje zatrepa je vzidana Kristusova glava. Nad preklado vhoda je napis »1914 KRALJICA MIRU, prosi za nas 1918« . Vhod v notranjost zapira do preklade segajoča kovinska og- Slika 91: Cerknica, iz klesanega apnenca pozidana ka-raja, zadnja leta oblečena v prozorne plastične plošče, pela v spomin padlim vojakom v prvi svetovni vojni ki žal močno ovirajo pogled na oltarni del kapele, kjer (foto: V. Hazler, 17. 4. 2022). sta stala na menzo postavljen kip Matere Božje z dete- tom in manjši kip Jezusa Kristusa. V zadnje ostenje sta vzidani sivi kamniti plošči z imeni in priimki padlih vo- Iz klesanega kamna sta pozidani tudi kapeli v Pre-jakov. Na obeh ploščah sta spodaj in zgoraj napisa »V serju pod Krimom in na Zaplani nad Vrhniko. V svetovni vojni padli vojaki« in »Naj počivajo v miru!«, Preserju kapela stoji na vaškem pokopališču ob med njima pa so imena in priimki ter leto smrti 74 pa- župnijski cerkvi sv. Vida. Zgrajena je iz klesanega dlih vojakov. kamna in prekrita z dvokapno bakreno strešico, ki se pri kapi izravna. Vrh slemena strešice je postavljen križ. Na čelni strani je pod strešico vzidana plošča z napisom: »Vojnim žrtvam 1914–1918«. Pod ploščo je osrednja niša kapele s polkrožnim portalom iz geo- metrijsko klesanih blokov. V niši je na zadnjo steno 111 Urbas Tone, 2016. 1918 Cerknica – Kraljica miru. Dostopno pritrjen lesen kip Križanega, levo in desno ob njem na: https://stareslike.cerknica.org/2021/10/30/1918-cerknica-kraljica-miru/ (13. 5. 2023). pa sta vzidani spominski plošči padlim vojakom v 93 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Sliki 92 in 93: Preserje pod Krimom, pokopališče ob cerkvi sv. Vida s kapelo v spomin padlim vojakom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 12. 2. 2022). prvi svetovni vojni. Obe stranski notranji steni sta Zaplancem«, imeni in priimki 16 domačinov ter letni-obdani z manjšimi marmornimi ploščami s slika- cami njihovega rojstva in smrti. Povsem spodaj sta le-mi, priimki in imeni ter datumom smrti petih (levo) tnici 1914 in 1918, napis »Bodi jim rahla tuja zemlja« oziroma osmih (desno) vojakov, ki so upodobljeni in letnica 1922, ki jo je mogoče razumeti kot letnico v civilnih oblačilih in vojaških uniformah. Njihova postavitve kapele.112 imena so zapisana tudi na ploščah na srednji steni ob križu: tam so vojaki porazdeljeni po vaseh, poleg V Logatcu (nekdaj Dolenji Logatec) ob križišču priimkov in imen pa so vklesane letnice njihovega Notranjske ceste in v bližini župnijske cerkve sv. rojstva. Leta 1992 so vaščani na pročelje kapele do- Nikolaja stoji kapela, postavljena v spomin v vojni dali niza s po štirimi marmornimi ploščami z imeni »… slovenskih domobrancev in drugih žrtev komuni- 112 Ob kapeli rasteta cipresi, ki pa sta se že preveč razbohoti-li. Nasploh graditelji pozabljajo, da sprva privlačno nizko stičnega nasilja …«. grmičevje in drevesca sčasoma zrastejo v velike rastline in Na Zaplani nad Vrhniko so vaščani na domačem po- zakrijejo podobo spomenika. Tako se je, na primer, razbo- hotilo okrasno rastlinje ob spomeniku padlih v prvi svetov- kopališču leta 1922 iz kamna sezidali kapelo v spomin ni vojni v Dolu pri Domžalah, v Kapelah v občini Brežice, v vojni padlim domačinom. Zasnova in podoba spo- v Kozjem, kjer je spomenik skorajda zakrit, v Črnučah pri minjata na kapelo v Preserju, saj tudi ta ni ometana, Ljubljani, kjer je spomenik bolje viden le, ko odpade listje ima dokaj nizko strešico in podobno plitko notra- sosednjih dreves, v Orehovi vasi, na starem mestnem po- njost, ki pa je neometana. Na zadnjo steno globoke kopališču na Ptuju, v Rodiku v občini Hrpelje-Kozina, v Ro- poči v občini Rogaševci, na Šentviški Gori v občini Tolmin, niše je vzidana velika plošča iz črnega marmorja s v Vintarovcih v občini Destrnik, v Vitomarcih v Andražu v križema in napisom »Spomin v svetovni vojni padlim Slovenskih goricah, v Vodicah, Vojniku in drugod. 94 kape e in poDo na namenja ki so ji po ve iki vojni o pomoči o čin postav ja e pnije Slika 94: Zaplana nad Vrhniko. Kamnita kapela iz leta Slika 95: Logatec, kapela sv. Antona Padovanskega 1922 na vaškem pokopališču (foto: V. Hazler, 25. 10. (foto: V. Hazler, 9. 12. 2018). 2020). padlim krajanom. Zgradili so jo domačini, in sicer Poleg omenjenih kapel sta zanimivi kapela v Mislinji leta 1922 kapelo, nato pa 1928 še prizidek z arkadnim ob cesti Šentilj pod Turjakom–Mislinja in kapela v hodnikom, ki ima na vsaki strani po štiri trebušaste Obrhu pri Dravogradu. stebre in nekoliko bolj strmo streho, kot jo ima kape- la. Vanjo se odpira širok vhod. Na levi in desni steni Kapela v Mislinji je nastala okrog leta 1920. Zasnovana sta večji in z barvnim steklom zaprti lini, na zadnjo, je zelo modernistično in je tudi s tega vidika redkost. središčno in zalomljeno steno pa je prizidana oltar- Daje vtis, kot da se pogreza v zemljišče, iz katerega na miza s kipom Antona Padovanskega z Jezusom. sega zgornji, s strešnim zidcem in streho poudarjeni V zalomljeno ostenje so vgrajene štiri plošče iz be- del. Šilastoločna niša na pročelju ima zadnjo steno lega marmorja z napisi: Srednji del zgoraj: »V trajni okrašeno s poslikavo, ob steno je prislonjena oltarna spomin svojcem – žrtvam svetovne vojne 1914–1918. miza, levo in desno od nje pa sta v steno vzidani spo-Postavili občani Dol. Logatca L. 1928.« Srednji del minski plošči v »Spomin domačim padlim borcem OF spodaj: »Kot zadnje delo in sebi v nagrobnik napra- 1941–1945 - Partizani« in »Spomin domačim žrtvam vil ta načrt cand. Arh. Ciril Oblak umrl med gradnjo v fašističnega nasilja 1941–1945«, ki so umrli kot talci in cvetu mladosti.« Na levi plošči so vklesani priimki in v internaciji. Spominska kapela je posvečena padlim imena vojakov po letih smrti kot vojaki (30) in ujet- borcem prve in druge svetovne vojne. O tem je Marjan niki (5). Na desni plošči so vklesani priimki in imena Križaj zapisal: »Pri napisih je prišlo do napake, saj je vojakov, umrlih v bolnišnicah ali doma (12), in oseb, napis na kapeli posvečen padlim v prvi svetovni voj-ki so jih doma ubile granate (4). Na koncu piše: »Lah- ni, spominski plošči z imeni pa sta posvečeni padlim v ka jim bodi zemlja.« drugi svetovni vojni. Da bi odpravili zmedo, so se čla- ni Zveze borcev za vrednote NOV Mislinja odločili, da 95 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne bodo v letu 2011-2012 v kapelo namestili tudi spomin- sko ploščo z imeni padlih v prvi svetovni vojni. Tako bo kapela posvečena vsem borcem padlim v prvi in drugi svetovni vojni.«.113 Slika 96: Mislinja, kapela stoji ob cesti Šentilj pod Tur- jakom–Mislinja. Zgradili so jo okrog leta 1920 (foto: V. Hazler, 22. 6. 2022). 113 Šentilj pod Turjakom. Spominska kapelica. Dostopno na: http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/gedenkkapelle (4. 2. 2019). 96 Simbol spomina na vojne – spomenik na Cerju Kot opomin na nesmiselnost vojskovanja so leta 2013 na Cerju postavili pomnik miru in razgledni stolp Cerje. Stoji na skrajnem robu kraške planote in se dviga »v nebo kot kamniti velikan, ki s pogledom potuje na vse štiri strani neba«.114 S stol- pa se pogled širi proti Jadranskemu morju, v Furlan- sko nižino, na Julijske Alpe in v Vipavsko dolino. Mo- numentalni in memorialni spomenik so gradili več let na pobudo »rodoljubne organizacije TIGR v spomin vsem, ki so se na tem ozemlju borili in padli«. Po neka- terih ocenah stavbo še čakajo zaključna dela. Slika 97: Cerje, Pomnik miru na Cerju (foto: V. Hazler, 27. 5. 2021). 114 Pomnik miru Cerje. Dostopno na: https://www.thewal- kofpeace.com/sl/locations/the-monument-of-peace-cer- je/ (11. 9. 2020). 97 Pobude za postavitev spomenikov, spominskih plošč in znamenj Opostavljanju zahvalnih kapel med vojno in spomenika neznanemu slovenskemu vojaku na Brez-po njej je tekla beseda v prejšnjih poglavjih, jah, o čemer so razpravljali na 13. zborovanju Zveze pa tudi o postavljanju spomenikov in kapel bojevnikov 23. avgusta 1936, pa tudi o predlogu za po-na vojaških pokopališčih, tako na Slovenskem kot v stavitev spomenika pokojnemu »pobudniku taborov tujini. V nadaljevanju so obravnavani spomeniki, spo- na Brezjah Francu Bonaču«, ki je umrl leto poprej.117 minske plošče in znamenja, ki so jih predvsem voja- ške oblasti postavljale že med vojno, še več pa jih je Kot lahko razberemo iz omenjenega članka in dru-nastalo iz veteranskih in civilnih pobud med svetov- gih prispevkov Damirja Globočnika,118 je imela po-nima vojnama, v posameznih primerih še v 50. letih membno vlogo pri postavljanju spomenikov in spo-prejšnjega stoletja, bistveno več pa – predvsem spo- minskih znamenj zlasti Zveza slovenskih vojakov, ki minskih plošč – zlasti v letih 100. obletnice začetka in se je pod vodstvom generala Rudolfa Maistra prei-konca prve svetovne vojne. menovala v Zvezo bojevnikov.119 Njen prvi namen je bil gojiti pieteto do padlih vojakov. Med pomembni- Če so postavljanje spomenikov in znamenj med voj- mi nosilci dejavnosti Zveze bojevnikov je bil poleg no spodbujale predvsem vojaške oblasti bojujočih se Bonača in Hafnerja Ivan Matičič (1887–1979), avstro-strani, so bile po vojni pomembne predvsem pobude -ogrski vojak ter ustvarjalen pisatelj v predvojni in posameznikov in v Zvezo slovenskih vojakov pove- povojni Jugoslaviji.120 zanih vojnih veteranov, med njimi posebej nekda- nja vojaška kurata avstro-ogrske vojske Franc Bonač O teh in podobnih prizadevanjih za postavljanje jav- (1885–1935) in Jernej Hafner (1888–1955), ki sta si z nih spomenikov je med drugim pisal Božidar Jezernik javnimi nastopi in objavami svojih stališč v časopisju v članku »Vojne rane se celijo počasi« (Jezernik 2021: prizadevala za počastitev spomina na padle vojake s 115–174), v katerem je poglobljeno razmišljal o politiki postavitvijo čim več spomenikov in znamenj. spominjanja na trpljenje vojakov, o spomeniku in sim- boliki kranjskega Janeza, pa tudi o likovni simboliki bal- To dogajanje je poglobljeno obravnaval zlasti zgo- kanskih bojevnikov na nasprotni strani bojne črte. dovinar Damir Globočnik v članku »Prizadevanja za postavitev spomenika padlim vojakom v prvi svetovni 117 Prav tam. vojni na Brezjah«,115 v katerem je med drugim predsta- vil Bonačevo in Hafnerjevo delovanje, drugo zboro- 118 Globočnik, Damir, 2012. Spomenika padlim v 1. svetovni vojni v Škofji Loki in Stari Loki. Loški razgledi 59 vanje »veteranov prve svetovne vojne« in odkritje (1): 111–124. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ »spominske plošče padlim tovarišem 30. avgusta URN:NBN:SI:DOC-G07PCK1P/d57ef0fa-9cae-476d- 1925«116 v romarski cerkvi Marija pomagaj na Brezjah, 82ce-d1b3223b4060/PDF (17. 10. 2018); Isti, 2017a. Li- o čemer še danes priča spominska plošča, vzidana v kovno in simbolno. Kolektivni spomin Slovencev v likovni cerkvi. Predstavil je tudi prizadevanja za postavitev umetnosti. Ljubljana: Slovenska matica. 119 Spomini vojnih veteranov v izpovedih. Prikaz tragične, krivične in absurdne usode mladih slovenskih vojakov v 115 Globočnik, Damir, 2017a: Prizadevanja za postavitev spo- prvi svetovni vojni. Dostopno na: https://www.delo.si/kul- menika padlim vojakom v prvi svetovni vojni na Brezjah. tura/knjiga/spomini-vojnih-veteranov.html (31. 12. 2018). Revija SRP 25 (131–132): 110–122. Dostopno na: https://www. 120 Poleg strokovne literature je pisal tudi prozo. Iz doživlja-dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-246UX5U9/a7a63278- jev v prvi svetovni vojni je napisal odmevno reportažno 5366-4907-ab9b-ae5bc8f09622/PDF (6. 11. 2022). knjigo Na krvavih poljanah (1922, 2008), nato pa se je po-116 Prav tam. svetil pisanju zgodovinske povesti. 99 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 98: Brezje, notranjost romarske cerkve Marije Po- Slika 99: Brezje, zunanjščina romarske cerkve Marije magaj; spominska plošča, vzidana v ostenje prezbiteri- Pomagaj, spominska plošča, vzidana na zunanjo za-ja in ladje, vsebuje napis: 1914–1918 - VOJNIH GROZOT hodno steno južne stranske kapele z besedili V SPO-OTETI KLIČEMO KRALJICO MIRU PADLIM PRI BOGU MIN PADLIM VOJAKOM V SVETOVNI VOJNI 1914– PLAČILO – SLOVENSKI VOJAKI IZ SVETOVNE VOJNE 1918. Sledijo priimki in imena vojakov iz vasi Brezje ZBRANI NA TEM SVETEM MESTU – 31.8.1924 – Al. Vo- (15), Dobro Polje (5) in Noše (2). Na spodnjem okvirju je dnik Ljubljana (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). napis ZEMLJICA TUJA BODI VAM RAHLA. POSTAVILI HVALEŽNI VAŠČANI. L. 1930 (foto: V. Hazler, 3. 3. 2022). Zveza bojevnikov je v spomin na začetek velike vojne Približno v tistem času so člani Zveze bojevnikov raz-in na številne padle tovariše ob desetletnici začetka mišljali o ureditvi parka pred cerkvijo Matere Božje na vojne vzidala spominsko ploščo v arkadni lok desne Brezjah. Tam naj bi stal grob neznanega slovenskega stranske kapele, desno ob prezbiteriju cerkve Marije vojaka in se dvigal steber, »iz katerega bo vrela voda Pomagaj na Brezjah. Plošča ima vklesan datum shoda kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca, na vrhu bojevnikov, in sicer 31. avgust 1924.121 Od takrat dalje stebra pa kip Marije Pomočnice«.122 so bojevniki romali na Brezje vsako leto 15. avgusta, na veliki šmaren. Na pobudo Zveze bojevnikov so po Sloveniji postavili in vgradili okrog 150 spomenikov in spominskih zna- menj.123 Med drugim so nekdanji člani zveze, ki so jo 121 Prva svetovna vojna, 90-letnica spominske plošče v bazi- liki (spletni vir). Citat iz vira: » Zveza bojevnikov je postavila 122 Zveza bojevnikov. Dostopno na: http://www.marija.si/no- številne spomenike padlim, na Brezjah pa je načrtovala spome-vice/2014-8-31/305/ (31. 12. 2018). nik neznanemu vojaku. Izvedbo načrta je preprečila druga sve- 123 Spomini vojnih veteranov v izpovedih. Prikaz tragične, kri-tovna vojna. «. vične in absurdne usode mladih slovenskih vojakov v prvi 100 po De a postavitev spomenikov spominski p ošč in namenj oblasti ukinile leta 1936, sodelovali pri postavitvi ko- Na isti strani časopisa je general Rudolf Maister stnice na ljubljanskih Žalah leta 1939. zapisal: Zaradi izpostavljanja različnih programskih izhodišč Mi hočemo med narodi mir, da bi se med sabo laže kul- Zveze bojevnikov, katere člani so se bojevali v vrstah turno, gospodarsko in socijalno izpopolnjevali. avstro-ogrske vojske, torej proti Srbiji in drugim an- tantnim silam, je v zgodnjih 30. letih prihajalo do Mi hočemo omogočenje složnega, mednarodnega in napetosti med zvezo in beograjskimi oblastmi, ki so meddržavnega življenja. Kadar pa bi vendarle kdorsi- zvezo nazadnje prepovedale. Ta se je nato preimeno- bodi ogrožal naše narodne ali državne meje — takrat vala v Združenje borcev Jugoslavije Boj, toda oblasti pojdemo vsi mi bojevniki naše zveze, stari in mladi, ki so ukinile tudi to organizacijo, ker naj bi bila njena so stali ob Soči, ali ob Dravi, prostovoljno in radi tudi dejavnost politično preveč sporna. Zveza bojevnikov v najtrši boj za obrambo svetih pravic našega naroda, je v letih 1931–1936 izdajala glasilo Bojevnik, ki je prvo naše države in našega kralja. leto (1931) izšlo v treh, naslednje leto v petih, nato v General Maister. osmih, leta 1934 v enajstih in leta 1935 že v petindvaj- setih številkah, kar je oblasti tako zmotilo, da so zvezo Zveza bojevnikov, ki je delovala po društvenih načelih postopno prisilile v ukinitev. Tako sta leta 1936 izšli le in vključevala več odborniških skupin po posamičnih še dve številki. območjih takratnega slovenskega ozemlja, ki je pri- padalo kraljevini Jugoslaviji, je v prvi polovici 30. let Prva številka revije Bojevnik je izšla v Ljubljani v sobo- vsaj enkrat na leto organizirala avtobusne izlete na to, 15. avgusta 1931. Na prvi strani je uredništvo kralju območje nekdanje soške fronte. Glasilo Bojevnik je čestitalo zgolj s fotografijo in besedo ob 10. letnici objavljalo fotografije in krajše zapise s teh potovanj vodenja države, ne da bi omenilo njegovo ime – zgolj ter posnetke s Koroškega, ozemlja zunaj mej takratne prezrta napaka ali pogumni možje (sic!). Zato si velja kraljevine Jugoslavije. prebrati besedilo pod kraljevo sliko, kjer je neznani avtor vzneseno zapisal: Poleg tega so objavljali spomine na soško in solun- sko fronto, kjer so nekateri bojevniki delovali kot V nedeljo, avgusta, bodo hitele naše misli prav posebno prostovoljci. Časopis je poročal tudi o kulturni dejav- v naš Beograd, kjer bo praznoval naš kralj desetletnico, nosti območnih skupin, med katerimi je bila posebej odkar stoji na čelu države in vodi nje usodo. v ospredju skupina Ljubljana - Moste, ki je leta 1928 uprizarjala igro Ivana Matičiča Naš kralj - junak! Kalvarija o doživljajih na fronti; po oceni poročevalca si jo je ogledalo več Naš kralj - državnik! kot 10 tisoč gledalcev. Naš kralj - tolažnik! Zveza bojevnikov je imela pevski zbor, organizirala je t. i. samopomoč za svoje člane, nekdanje bojne tovari- Naš kralj - osvajalec src! še, ki so težko živeli zaradi invalidnosti in drugih razlo- In ko se zbirajo trpini iz svetovne vojne, dan pred veli- gov. Iz objavljenih člankov in notic v časopisu Bojevnik kim dogodkom na Brezjah, pošiljaje prvi z vsem srcem je viden njihov strah pred naraščajočim nacizmom v in svetim navdušenjem svojemu kralju čestitke ter za- Nemčiji in fašizmom v Italiji, ko so se italijanski rekru- gotovilo vdanosti in zvestobe, iz vse duše pa prosijo Vse- ti odpravljali v boj v Abesinijo in drugam. Objavili so mogočnega, da naš kralj še dolgo varno, modro in pra- fotografijo znamenitega Haileja Selassieja I., ki se je vično vlada domovini, ki se je rodila iz tisočerih žrtev pozneje, v 60. letih 20. stoletja, proslavil kot član med- vojnih grozot.124 narodnega gibanja neuvrščenih držav in reden gost maršala Josipa Broza Tita. svetovni vojni. Dostopno na: https://www.delo.si/kultura/ V Bojevniku je svoja razmišljanja občasno objavljal knjiga/spomini-vojnih-veteranov.html (31. 12. 2018). tudi general Maister, pogosto pa vojaški kurat Franc 124 Bojevnik 1 (1), 15. 8. 1931: 1. Bonač, ki so mu govor na shodu Zveze bojevnikov na 101 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 100: Monošter v Porabju na Madžarskem. Spo- Slika 101: Straden, trg vrh hriba v jugovzhodni avstrij-menik padlim vojakom v prvi svetovni vojni (foto: D. ski Štajerski. Pred samostansko cerkvijo Matere Bož- Mukics, 8. 11. 2023). je stoji spomenik padlim v prvi in drugi svetovni voj- ni. Na podstavku je globok relief ležečega ranjenega avstro-ogrskega vojaka in Marije Tolažnice žalostnih z razširjenimi rokami (foto: V. Hazler, 18. 3. 2010). Brezjah 15. avgusta 1934 zaradi obsežnosti besedila125 objavil ob smrti generala Rudolfa Maistra leto prej,128 objavili v dveh številkah Bojevnika, 126 ob tem pa na- čeprav je bil tudi Maister pomembna osebnost Zveze povedali še tretje nadaljevanje, te obljube pa v ure- bojevnikov oziroma Združenja borcev Jugoslavije Boj. dništvu niso izpolnili. Kakor koli, Franc Bonač je imel pri Zvezi bojevnikov najpomembnejšo vlogo, kar je Nekdanji vojaški kurat Franc Bonač si je močan vpliv mogoče razbrati tudi iz nekrologa v pri članstvu Zveze bojevnikov in ugled v javnosti na- Bojevniku, 127 ki je bistveno obsežnejši od nekrologa, ki ga je sploh okrepil z ohranjanjem spomina na padle tova- Bojevnik riše ter s spodbujanjem postavljanja javnih spomenikov in znamenj v njihovo čast. S sodelavci je dosegel, 125 Za pojasnilo: besedilo obsega 18.124 znakov s presledki. da so po slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov, Hrva- 126 Po uredniških namigih (Nadaljevanje.) tako na koncu tov in Slovencev ter poznejše Kraljevine Jugoslavije prvega kot drugega nadaljevanja objavljenega govora ( Bojevnik 4 (9), 15. 9. 1934: 1; Bojevnik 4 (10), 15. 10. 1934: 2–3) postavili okrog 150 spomenikov in znamenj v obliki naj bi se Bonačev govor nadaljeval še v tretji številki Bo- nagrobnikov in spominskih plošč. jevnika, a se to ni zgodilo, saj decembrska številka tretjega nadaljevanja ne vsebuje ( Bojevnik 4 (11–12), 15. 12. 1934). 127 Besedilo obsega 8714 znakov s presledki ( Bojevnik 5 (2–3), 128 Besedilo obsega 3204 znakov s presledki ( Bojevnik 4 (8), 5. 4. 1935: 6). 13. 8. 1934: 2). 102 po De a postavitev spomenikov spominski p ošč in namenj Njihovo delovanje je obširno predstavljeno v knjigi Njihova motivika se je pojavila in uveljavila na pro-Bojevnik, ki je leta 2014 izšla pod uredništvom Marjete mocijskem gradivu in razglednicah, v zadnjih letih Žebovec. Knjiga je zbirka doživljajskih zgodb vojakov tudi na spletnih straneh, kakor na primer v mestu iz časa prve svetovne vojne in po njej. Gre za različ- Wurzen na Saškem v Nemčiji, kjer se je spomenik no obsežne osebne izpovedi vojakov, ki so doživeli in prve svetovne vojne že med svetovnima vojnama pretrpeli vse mogoče oblike nečloveškega trpljenja v na razglednicah pojavljal kot samostojen motiv ali boju, mrazu in snegu; le nekaj je pripovedi o toplih ži- skupaj z drugimi krajevnimi znamenitostmi. No-vljenjskih izkušnjah pripovedovalcev in zapisovalcev. vim smerem popularnega predstavljanja krajevnih znamenitosti so že pred drugo svetovno vojno sle-Zveza bojevnikov je s spodbujanjem postavljanja spo- dili tudi pri nas: v Kamniku so izdali razglednico z menikov in spominskih znamenj sledila podobnim motivom iz zemlje segajoče roke s križem, zname-pobudam in dogodkom v številnih evropskih državah. nito delo akademskega kiparja Borisa Kalina iz leta Spomini na vojno so bili za vse preživele zelo boleči. 1939. Podobnih primerov je bilo še nekaj, na primer Številni so o vojnih grozotah raje molčali in bi nanje v Polenšaku pri Dornavi, kjer so leta 1920 postavili raje pozabili kakor oživljali spomine na nečloveške na- spomenik padlim vojakom, ki so ga iz ne povsem po-pore, padle tovariše, ranjence, obolele, invalide in tis- jasnjenih razlogov podrli leta 1937. Je pa spomenik te, ki so izgubili razsodnost. Zato je moralo miniti kar še pred podrtjem ujel fotograf in ga skupaj s pano-nekaj časa, da so se javnost in neposredni udeleženci ramsko fotografijo vasi, šole in trgovine predstavil vojne zavedli dolžnosti, da se padlim in pogrešanim na črno-beli razglednici. bojnim tovarišem oddolžijo s postavitvijo javnih sku- pnih spomenikov in znamenj. Tako so sledili prizade- vanjem bojnih tovarišev in nasprotnikov iz avstrijskih, nemških, madžarskih, poljskih, hrvaških, italijanskih, francoskih, angleških, srbskih in drugih krajev, kjer so postavljali podobne spomenike. Prizadevanja Bonača, Hafnerja in njunih sodelavcev so bila tako kot pri podobnih prizadevanjih drugod po Evropi deležna odziva v javnem kulturnem živ- ljenju ter predvsem v urejanju in načrtovanju po- segov v prostor tako v pokrajini kakor v vaškem, tr- škem in mestnem okolju. Državne in lokalne oblasti so sodelovale pri (pre)urejanju vojaških grobišč in pokopališč, gradili so kostnice in grobnice, postav- ljali javne spomenike in na pročelja vidnih stavb (v sodelovanju s svetnimi oblastmi in lokalnim pre- bivalstvom) nameščali spominske plošče. V Grajski vasi v Spodnji Savinjski dolini je pri postavljanju spomenika v veliki vojni padlim domačinom sode- lovala vsa vas. Tako je spomenik tudi zaradi vidne postavitve v središče vasi postal ena najvidnejših prostorskih značilnosti kraja. Tako so na novo postavljeni spomeniki postajali kra- Slika 102: Kostanje na avstrijskem Koroškem, p. c. sv. jevne znamenitosti ter predmet urejanja prostora Martina. Spominska plošča domačinu Sebastijanu in spomeniškovarstvenih zaščitnih ukrepov. Zato so Dragašnigu, na italijanskem bojišču padlemu vojaku bili nekateri sčasoma vključeni v vsestranske pro- avstro-ogrske vojske, 16. decembra 1917, star je bil 42 mocijske in predvsem turistične predstavitve krajev. let (foto: V. Hazler, 30. 8. 2000). 103 Spomeniki ob poteh, v bližini cerkva in pokopališč, v parkih in drugod Spomeniki, ki jih je izklesala vojna nasproti vasi Postaja, postavljen ob breg na vznožju Prve spomenike in znamenja na današnjem slo- hriba Senica (568 m). Spomenik je vraščen ob z gr-venskem ozemlju sta postavljali avstro-ogrska movjem in gozdom poraščeno brežino, tako da velja in italijanska vojska v letih spopadov na soški za enega naravnemu okolju najbolje prilagojenih kul-fronti, zelo verjetno od druge polovice leta 1915 do ok- turnih spomenikov na Slovenskem. Monumentalni tobra 1917, ko so se boji v 12. soški bitki in s »čudežem pri spomenik so zgradili avstro-ogrski vojaki leta 1917 in Kobaridu« prenesli globoko v italijansko zaledje – do ga posvetili junaškemu boju 15. korpusa avstro-ogrske reke Piave – in se vsaj v tem delu fronte umirili. V 39 me- vojske. Zgrajen je iz betona in kamna ter je kljub sta-secih bojev je ob frontnem zaledju obeh bojujočih se rosti in legi tik ob prometni cesti še vedno dobro oh-strani nastalo več vidnih spomenikov in celo mavzolej. ranjen. Obsega širok podstavek s petimi slepimi arka- dami, podstavek z mečem in visoko ploščo s konkavno Eden takšnih je spomenik tik ob cesti med Bačo pri oblikovanim napisom HIER KAMFTE DAS XV. KORPS. Modreju in Mostom na Soči, na desnem bregu Idrijce Slika 103: Most na Soči, Postaja, betonski spomenik iz Slika 104: Most na Soči, betonski spomenik 53. peho-leta 1917, posvečen 15. korpusu avstro-ogrske vojske tnega polka avstro-ogrske vojske iz leta 1917, stoji tik (foto: V. Hazler, 29. 6. 2021). nad cesto v bližini mostu (foto: V. Hazler, 29. 6. 2021). 105 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Precej manjši spomenik stoji v Mostu na Soči, na des- pozidan v obliki čokatega valja iz blokov krškega kam-nem bregu Soče in tik nad cesto proti Novi Gorici. Ulit na. Nanj je na šestih valjastih stebričih nameščen je iz betona in sestavljen iz širokega podstavka, masiv- kamnit obroč z vklesanim napisom: VODICE ˙ LA PA-ne plošče s slabše vidnim napisom KÜCHEN, DES K. u. TRIA ˙ AL ˙ GENERALI ˙ PRINCIPE ˙ MAURIZIO ˙ GON-K INFT. BAUN No. IV/53 in zvonasto zaključenim tim- ZAGA ˙. Z jugozahodne strani se pravokotna enokrilna panonom z letnico 1917. Spomenik likovno dopolnjuje vrata odpirajo v jedrni del mavzoleja. Kupolasto obli-pet krogel, dve večji na podstavku in tri ob timpanonu. kovana notranjost z osrednjo in s kamnito ploščo prek-Spomenike in različna, tudi v skale vklesana zname- rito predvideno grobnico ima stene v celoti obdane z nja so ob soški fronti postavljali tudi Italijani. Na Vo- mozaikom z motivi več lovorovih vencev, imeni krajev dicah pri Grgarskih Ravnah sta na okrog 652 m visoki in datumi na sredini. Tu naj bi se bojeval italijanski vzpetini blizu drug drugemu ohranjena spomenik in general Maurizio Ferrante Gonzaga (1861–1938). Prav mavzolej. Med letoma 1916 in 1917 izklesan spomenik v njegovo čast so leta 1938 postavili ta mavzolej, ki pa iz sivega apnenca z valjastim podstavkom in krilatim ni dokončan in nikoli ni služil prvotnemu namenu, saj orlom na vrhu je visok več kot 4 m in je posvečen alpin- je general umrl v času, ko se je že razplamtevala dru-skim bataljonom Monte Levana, Aosta in Val Toce, ki ga svetovna vojna in je bila pozornost vojaških oblasti so se v srditih spopadih borili na Vodicah. Ob njem je preusmerjena drugam. Kljub temu sta oba spomeni-nekoliko višje postavljen in okrog 5 m visok mavzolej, ka dobro ohranjena in tudi obiskovana, pa čeprav do njiju vodi cesta z neštetimi prečnimi jarki. Slika 105: Vodice pri Grgarskih Ravnah, italijanski Slika 106: Vodice pri Grgarskih Ravnah, mavzolej v čast spomenik alpinskim bataljonom, zgrajen med leto- italijanskemu generalu Mauriziu Ferranteju Gonzagi, ma 1915 in 1917 (foto: V. Hazler, 9. 7. 2021). zgrajen v letih 1915–1917 (foto: V. Hazler, 9. 7. 2021). 106 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 107: V Grgarskih Ravnah je vaška cesta speljana skozi dva dela monumentalnega vodnjaka Princese Marije-Ane pl. Parmske, ki so ga avstro-ogrski vojaki skupaj s kapelo Marije Božje (desno ob brežini) zgradili večinoma iz kamna leta 1916 (foto: V. Hazler, 19. 6. 2021). Vzhodno od Vodic ležijo Grgarske Ravne, kjer gru- na polkrožno izbočenem zidcu nameščena ščitasto často vas sooblikuje viden kamnoseški pomnik prve oblikovana plošča iz rdečkastega kamna, ki so jo v svetovne vojne.129 Tik pod vasjo je veliko vodno za- zmagoslavnem zanosu naknadno vgradili italijan-jetje, ki obsega kamnito korito in v loku postavljeni ski vojaki med prodiranjem proti Banjski planoti. klopi z nasloni, ki se skleneta s ploščatim zidcem na Na plošči je vklesan napis: La 7. Colonna Tenenteco-vsaki strani. Nad koritom sta v polkrožno zaključeno lonnello Vallo La 5. Colonna Maggiore Casatti vittori-nišo vgrajeni plošča z napisom: PRINZESSIN MARIE osamente confarmandosi 24 – 8 – 1917. ANNA V. PARMA BRUNNEN ter plošča z letnicama 1915 in 1916. Od vodnega zajetja so pod cesto spe- Desno oziroma vzhodno od vodnega zajetja stoji iz ljane cevi do kamnitega pročelja vodnega zajetja, kamna zidana kapela, ki sloni na brežini tik ob stana njegovem osrednjem delu pa so še vidni sledovi novanjski hiši. Kapelo Matere Božje, v kateri je med napisa, ki se glasi IM KRIEGE GEGEN ITALIEN 1916; vojno občasno potekalo katoliško bogoslužje, so av-sporoča čas nastanka tega velikega vodnega in vo- stro-ogrski vojaki sezidali sočasno z vodnim zajetjem. jaškega znamenja in nasprotnika avstro-ogrskih vojakov. Ta del vodnega zajetja ima ob straneh iz kamna pozidana stebra v obliki obeliska z zvonici podobnim zaključkom. Sredi tega dela vodnjaka je 129 Grgarske Ravne – avstro-ogrski vodnjak v Grgarskih Rav- nah. Dostopno na: http://register.prohereditate.com/sl/ object/A0196/ (18. 11. 2018). 107 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Vojna je končana – prihaja čas padlim in pogrešanim rojakom. Med prvimi so spo- spominov menik pred cerkvijo sv. Marjete postavili v Bohinjski Beli. Po načrtih arhitekta Ivana Vurnika so ga zgradili V prostoru vidne sledi delovanja ali zgolj simbolnega med letoma 1920 in 1922. Spomenik stoji na šeststra-ohranjanja spomina nanj so se v veliki meri prenesle nem betonskem podstavku s kamnito ploščo, nanjo globoko v frontno zaledje, na ozemlje večjega dela da- pa je postavljen tristrani kamniti obelisk s po dvema našnje Slovenije, zato si velja z nekaj primeri ogledati enako oblikovanima stranicama, v katerih je vklesa-tudi te pojave. V zaledju fronte so sledili pobudam pos- nih dvanajst niš za okrasno, zadnja leta večinoma pla-tavljanja spomenikov in znamenj, posebej v povojnem stično cvetje. Na eni izmed ploskev je zgoraj napis IZ času okrevanja, celjenja vojnih ran, ko so ljudje ob pod- LET 1914 DO 1918, na drugi ŽRTVAM KUGE + LAKOTE pori in spodbudah Zveze bojevnikov vendarle zmogli + VOJNE, pod njima pa so priimki, imena in datumi toliko poguma in predvsem gmotne moči, da so v več smrti vojakov. Na strani, ki je obrnjena proti cerkvi, je kot 250 krajih zbrali toliko sredstev in volje, da so zače- vklesan napis POSTAVILI FARANI BOH. BELE. Sledijo li postavljati spomenike in znamenja ter se tudi tako niše z imeni vojakov, ki so padli leta 1914, in vojaka, ki poklonili padlim in pogrešanim tovarišem, ki so življe- je doma podlegel (domnevno) vojnim ranam 8. 10. nje izgubili na številnih evropskih bojiščih. 1920. Kasneje so dodali napis SPOMINU VOJAKOV Kmalu po končani vojni so župnije in občine ob iz- JUGOSLOV. VOJSKE, ki so umrli v Zaječarju (1924), Bi-datni pomoči krajanov začele postavljati znamenja toli (1926) in Nišu (1929). Na vrh spomenika je pritrjen kovinski ornament v obliki treh križcev. Slika 108: Bohinjska Bela, fotografija Vurnikovega spo- Slika 109: Bohinjska Bela. Spomenik padlim vojakom v menika, posneta ob svečanem odkritju leta 1922 (foto: avstro-ogrski vojski, ki so ga postavili leta 1922 po načr-neznani avtor, fotografijo posredoval Janez Bogataj). tih arhitekta Ivana Vurnika (foto: V. Hazler, 3. 3. 2022). 108 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 110: Trbovlje, spomenik padlim domačinom v Slika 111: Dol pri Hrastniku. Spomenik NOB iz leta 1952, prvi svetovni vojni iz leta 1922 so postavili po načrtih za katerega so uporabili dele (domnevno steber) v zač- arhitekta Ivana Vurnika. V drugi svetovni vojni so ga etku druge svetovne vojne v Trbovljah podrtega Vurnik-Nemci predelali (foto: Dom in svet 40 (1), 1. 1. 1927: 1).131 ovega spomenika posvečenega padlim domačinom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 12. 7. 2023). Leta 1922 so spomenik padlim v vojni postavili v Trbo- V Zgornjih Gorjah so spomenik padlim vojakom leta vljah. V drugi svetovni vojni so ga Nemci predelali, po 1923 na pobudo vojnih invalidov postavili na osrednje vojni pa so ga oblasti podrle in ostanke po načrtih P. vaško križišče in le lučaj od župnijske cerkve sv. Jurija. Trpina leta 1952 uporabile za spomenik padlim bor- Spomenik je zasnovan v obliki položnih in pokončnih cem, talcem in taboriščnikom ter ga postavile pred kvadrov ter simetrično razporejenih betonskih gra-cerkvijo sv. Jakoba v Dolu pri Hrastniku. Od prvotne- nat. Spodaj ga obdajajo štiri velike in z verigami po-ga spomenika se je ohranil le osrednji kamniti steber. vezane granate, na vrhu pa so postavljene štiri manjše Leta 2000 so krajevne oblasti dodatno preuredile spo- in ena velika granata, kar kaže na izrazito vojaški zna-menik in njegovo neposredno okolico.130 čaj spomenika. Spodaj so v ploščato betonsko ostenje vgrajene marmorne plošče s priimki in imeni padlih vojakov. Na čelni strani je zgoraj napis: spomin pad- 130 Dol pri Hrastniku – spomenik NOB. Dostopno na: http:// lim vojakom občine Gorje, sledijo priimki in imena po spomeniki.blogspot.com/2012/05/dol-pri-hrastniku-spo- krajih, nato letnici 1914 in 1918, povsem spodaj pa sta menik-nob.html (5. 6. 2022). na razširjenem podstavku vgrajena kamnita plošča s 131 Vurnik, Ivan (1884–1971). Slovenski biografski leksikon. priimki in imeni vojakov ter napis Postavljeno dne 9. 9. Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/ose- ba/sbi828088/ (13. 7. 2023). 109 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne 1923.132 Posebnost tega spomenika so okrajšave krajev Takšne pozornosti sta bila deležna postavitev spo-in imen vojakov.133 Po dosegljivih podatkih naj bi spo- menika padlim v veliki vojni v Grajski vasi leta 1924 menik izdelal kamnosek Franc Cengle iz Radovljice, ki in njegovo svečano odkritje, o čemer je poročal ča-je izklesal tudi spomenik v Dovjem pri Mojstrani. snik Jutro (B. p., Grobovi tulijo, 5–6).134 Domnevni pisec naj bi bil Stanko Virant, dolgoletni novinar in urednik omenjenega časopisa, sicer domačin iz so- sednje vasi Gomilsko. Spomenik padlim vojakom domačinom v Grajski vasi sodi med najbolj unikatne samostojno stoječe spomenike prve svetovne vojne. Okrog 4 m visok spo- menik stoji v središču vasi, na južni strani severno– južno postavljene podružnične cerkve sv. Krištofa. S cerkvijo in okoliškimi domačijami soustvarja eno naj- slikovitejših gručastih vasi na Slovenskem s še vedno živahno živinorejsko in hmeljarsko dejavnostjo. Zdi se, da se središčna zasnova vasi kaže tudi v zgledni medsebojni pomoči in sodelovanju vaščanov tudi pri najzahtevnejših nalogah, kakršna je bila le slabih šest let po veliki vojni postavitev spomenika padlim sovaščanom. Krajani so kmalu po vojni ustanovili od- bor za postavitev spomenika, katerega namen je bil tako zahvalni – za srečno vrnitev iz vojne – kakor tudi izraz spoštovanja do padlih sovaščanov. Vlogo predse- dnika in blagajnika pripravljalnega odbora je prevzel posestnik Jernej Kunst, ki je vse od začetnih priprav do svečanega odkritja vodil postavitev spomenika. Slika 112: Središče vasi Zgornje Gorje s spomenikom Načrt zanj je izdelal zidarski mojster Ivan Basle (po padlim v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 13. 1. nekaterih virih Vasle), ki si je spomenik zamislil v ob-2019). liki trikotnega stebra, vrh katerega je postavil odprto tristrano lopo z betonsko streho in križem na vrhu. V odprto trikotno lopo so na vrhu postavili lesen kip sv. Martina in berača, ki ga je izdelal celjski kipar Miloš Postavljanje spomenikov in znamenj je vsakokrat Hohnjec. V trikotni spodnji del spomenika so vgraje-spodbudilo odzivanje krajevnega prebivalstva, o če- ne marmorne plošče, ki jih je izdelala Kamnoseška mer se je ohranilo raznovrstno pisno in slikovno gradi- družba iz Celja. Na ploščah je trikrat deljen napis vo, ponekod tudi ustno izročilo. Nekateri odmevnejši SPOMIN PADLIM VOJAKOM in na vseh treh straneh dogodki so bili zapisani v časopisju, zlasti če je bil no- letnici 1914–1919, nato pa na vsaki strani še tri plošče vinar domačin ali poznavalec krajevnega dogajanja. iz temnega marmorja z vklesanimi devetimi priimki in imeni ter letnicami rojstva in smrti padlih vojakov. 132 Postavljeno domačinom iz vasi (zapisi krajev po vrstnem Najmlajši med njimi je umrl star 21, najstarejši pa 40 redu od leve proti desni): Z. Gorje, Sp. Gorje, Zg. in Sp. let. Modele za betonske odlitke posameznih členov Laze, Grabče, Poljšica, Višelnica, Mevkuš, Krnica, Grabče, spomenika je izdelal Martin Rajovec, tako da so lahko Podhom, Dobrava, Zasip, Zg. in Sp. Greben, Krnica. 133 Arzenal. Spomeniki 1. svetovne vojne. Ljubljana: Filozof- 134 B. n. a. 1924. Grobovi tulijo … Jutro 5 (258), 1. 11.: 5–6. Dostop-ski inštitut ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Kosa no na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EZ1L- ZRC SAZU, 2018. Dostopno na: http://www.arzenal.si/ DWMM/5ad776ec-38c5-4c51-a0f9-6c402e131f77/PDF (13. sobe/zbirke/spomeniki (26. 9. 2018). 8. 2022). 110 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 113: Grajska vas, spomenik padlim v prvi svetov- Slika 114: Grajska vas, spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1924 pri podružnični cerkvi sv. Krištofa, ni vojni iz leta 1924 pri podružnični cerkvi sv. Krištofa, leta 1976 (foto: V. Hazler, 1976). leta 2018 (foto: V. Hazler, 29. 9. 2018). spomenik sestavljali postopoma, po kosih. Ob vogalih teku. O dogajanju je avtorica še zapisala: »Pogovarjala trikotnega spomenika so v določeni razdalji postavlje- sem se tudi z g. Milanom Sušakom, ki se je potrudil ne tri granate. Vaščani so ta imenitni spomenik pred in nabavil nadomestno granato iz soške fronte, ki je leti obnovili ter odprto tristrano lopo z Martinovim in sicer potrebna precejšnje prenove. Žal pa nima popol-beračevim kipcem zaščitili s prozornim pleksisteklom. noma enakih dimenzij, saj je izhajala iz italijanske, ne O pomenu spomenika in njegovi zadnji obnovi je avstrijske strani, njen premer pa je za 2 cm manjši« objavljen pregledni članek »Grobovi tulijo …« Marije (Rančigaj 2002: 18–19). Rančigaj v glasilu Kulturnega društva Gomilsko De- Glede na stanje spomenika leta 1976 je današnja ob-telća – naslov je deloma povzet po Virantovem član- novljena podoba bistveno boljša od takratne. Obnov-ku iz leta 1924 (Rančigaj 2002: 17–19). V zanimivem ljen je v celoti, prav tako njegova okolica in manjši park članku je avtorica podrobno predstavila vse okoliščine okrog cerkve. Toda spomenik ima vendarle nepotreb-nastajanja in graditve spomenika ter navedla številne no pridobitev, ki občutno krni celovitost njegove podo-podatke, ki jih je zbrala med domačini in v Zgodo- be – zastrtje podob sv. Martina in berača s prozornim vinskem arhivu Celje. Opisala je tudi dogodek odtuji- pleksisteklom. Seveda kaže pritrditi skrbi vaščanov tve ene izmed treh železnih granat, ki so jih julija 1924 za kipa in spomenik, toda zaradi zaščite sta figuri na ulili v Jeklarni na Ravnah za 1435 dinarjev. Pred leti so fotografijah slabše vidni – zaradi bleščanja stekla, še neznanci eno granato izmaknili, kar je okrnilo priče- posebej ob sončnih dneh. Takšni zaščitni ukrepi lahko valnost spomenika – ustrezna zamenjava granate je v povzročijo nasprotne učinke in tudi nejevoljo. 111 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 115: Dovje, spomenik padlim vojakom (foto: ne- Slika 116: Dovje, spomenik padlim vojakom v prvi sve-znani avtor, fotografijo posredoval Janez Bogataj). tovni vojni ob cesti vzhodno od župnijske cerkve sv. Mihaela (foto: V. Hazler, 6. 6. 2011). Spomenik dovškim avstro-ogrskim vojakom je pos- vzidanih 28 v porcelan vgrajenih fotografij vojakov tavljen na ploščad s tristrano betonsko ograjo, do ko- (na povsem spodnji sta skupaj upodobljena dva). V der so s ceste speljane štiri stopnice. Sestavljen je iz spodnjem delu napisne plošče so zapisani verzi: različno velikih betonskih kvadrov, ki tvorijo kompozicijo stopničasto rastočega spomenika, vrh katerega Minuli so boji, minulo trpljenje, je postavljen dober meter visok kip avstro-ogrskega Za dom svoj preljubi smo dali življenje. vojaka, ki pred seboj drži puško in se z obema rokama Zdaj širom sveta naša trupla trohne, naslanja na cev. Na vsaki strani spomenika sta na sto- A gor nad oblaki spet združimo se.135 pničasta podstavka postavljeni betonski granati, pred Spomenik je izdelal kamnosek Franc Cengle iz Rado-samim spomenikom pa je novejše betonsko korito za vljice. V noči med 23. in 24. septembrom 1938 so ga cvetje. V osnovno pokončno ploščo spomenika je vgra- neznanci močno poškodovali (Globočnik 2015: 162– jena plošča iz črnega marmorja, na kateri so vklesani 169), nato je bil saniran, pred leti pa je bil deležen še priimki in imena padlih vojakov tamkajšnje župnije. zgledne obnove. Vrh plošče je na stopničasti podstavek vklesan napis: 1914 + 1918 V SPOMIN PADLIM IN UMRLIM VOJAKOM OBČINE DOVJE – MOJSTRANA. Ob imenih vojakov 135 Arzenal. Spomeniki 1. svetovne vojne. Ljubljana: Filozof-so zapisana tudi okrajšana imena krajev, od koder so ski inštitut ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Kosa bili vojaki doma. Na betonski okvir okrog plošče je ZRC SAZU, 2018. Dostopno na: http://www.arzenal.si/ sobe/zbirke/spomeniki (26. 9. 2018). 112 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 117: Borovnica, spomenik padlim vojakom v prvi Slika 118: Preska pri Medvodah, spomenik padlim svetovni vojni iz leta 1926. Pred leti so v času obnove vojakom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 25. 10. spomenika v medaljon vrh spomenika vklesali grb da- 2021). našnje občine Borovnica (foto: V. Hazler, 12. 2. 2022). Le leto za Dovžani so spomenik svojim padlim sino- ter zgoraj dodani trije valjčki, medtem ko so okro-vom tik ob cerkvi sv. Marjete postavili Borovničani. glemu osrednjemu polju medaljona (domnevno) ob Izrazito členjen spomenik v obliki oltarne monštrance obnovi spomenika pred leti dodali okrogel plošček z je delo arhitekta Otona Grebenca in kamnoseka Karla grbom občine Borovnica (sic!).138 Novaka136 iz takratnega Št. Vida nad Ljubljano.137 Spo- menik so svečano odkrili leta 1926, o čemer priča vkle- Istega leta kot v Borovnici so spomenik padlim v prvi sana letnica na njegovem podstavku. Poleg kamnose- svetovni vojni postavili v Preski pri Medvodah, in si- škega mojstrstva se malce pozornejše opazovalčevo cer na pokopališču pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika. oko ustavi na medaljonu na vrhu spomenika, ki je Postavili so ga leta 1926, izdelal pa ga je Lojze Dolinar, zasnovan v obliki navojnice, ob katero so levo in desno 138 Izdelavo spomenikov padlim vojakom v prvi svetovni voj- 136 Karel Novak (4. 11. 1880–1. 5. 1947) je bil izvrsten kipar. Bil ni so strankam ponujali tudi drugi kamnoseki, med nji-je povsem gluh in v nesreči ga je povozil vlak. Njegovi pra- mi Franjo Kunovar, ki je v glasilu Bojevnik 1 (1), 15. 8. 1931: nečaki še hranijo pomemben del dokumentacije o dru-11, objavil naslednji promocijski oglas: »KAMNOSEŠKO žinski kamnoseški dejavnosti, ki je bila do konca druge IN KIPARSKO PODJETJE. FRANJO KUNOVAR LJUBLJANA svetovne vojne ena izmed številnih obrtniških dejavnosti POKOPALIŠČE SV. KRIŽ. izvršuje spomenike padlim voja- v Šentvidu. kom, nagrobne in javne spomenike, grobnice itd. iz vsa- 137 Borovnica – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Dos- kovrstnega najlepšega kamena. Ker podjetje lahko kon- topno na: http://spomeniki.blogspot.com/2014/10/bo- kurira z vsemi ostalimi tvrdkami, upamo, da se boste brez rovnica-spomenik-padlim-v-prvi.html (15. 9. 2018). nadaljnjega obrnili nanj.« 113 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 119: Lukovica pri Domžalah, sredi Starega trga Slika 120: Polzela, spomenik padlim vojakom v prvi stoji spomenik padlih v prvi svetovni vojni iz leta 1926 svetovni vojni iz leta 1927 stoji ob cesti in pred cerkvi- (foto: V. Hazler, 29. 11. 2018). jo sv. Marjete (foto: V. Hazler, 29. 11. 2019). eden najvidnejših kiparjev prve polovice 20. stole- ploskvah pa so vklesana imena vojakov iz vasi Preska, tja.139 Sestavljajo ga dve stopnici podstavka, masiven Vaše (pod levim bokom kipa), Golo Brdo, Goričane, Se-pokončen kvadrast steber in širši podstavek s kipom ničica in Žlebe (pod desnim bokom kipa). klečečega vojaka.140 Vojak ima levo nogo upognjeno, z desno kleči na podstavku, v desnici drži puško, levico V povsem drugačnem okolju je dobil mesto spome-pa ima položeno na skrčeno nogo. Je razoglav, glavo nik padlim v prvi svetovni vojni v Lukovici pri Dom-ima upognjeno v levo proti tlom kot izraz žalovanja za žalah. Tržani so ga leta 1926141 postavili v središče preminulimi tovariši. Na čelni strani spomenika je na razsežnega in rahlo padajočega Starega trga, tako podstavku vklesana letnica 1914 + 1918, pod njo pa je da je postal osrednja dominanta prostora. Okrog 6 na čelni ploskvi kvadra besedilo V SPOMIN ŽRTVAM m visok spomenik sestavljajo dve stopnici, en masi-SVETOVNE VOJNE ŽUPNIJE PRESKA. Na hrbtni strani ven in en ožji kvadrasti podstavek nad njim ter visok piše: POSTAVILI PRESKI ŽUPLJANI l. 1926, na bočnih jonski steber s kipom Brezmadežne Marije z rahlo razširjenima rokama. Marija stoji na polkrogli in z 139 Kipar Lojze Dolinar (19. 4. 1893, Ljubljana–9. 9. 1970, Ičići, Hr- desnim stopalom pritiska na zmajev vrat. Osrednje vaška) je med drugim avtor spomenika na Polzeli. Njegovo polje podstavka jonskega stebra je zapolnjeno z na-umetniško delo je med prvimi raziskovala Špelca Čopič. pisom: CESARICI ELIZABETI V HVALEŽEN SPOMIN, 140 Medvode – Spomenik padlim med prvo svetovno voj- sledi marmorna plošča z grbom, pod njim pa letnica no v Preski. Dostopno na: https://spomeniki.blogspot. com/2015/12/medvode-spomenik-padlim-med-prvo. html?m=1 (31. 10. 2018). 141 Spodaj v desnem vogalu spomenika je datum 4. VII. 1926. 114 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 121: Črnuče pri Ljubljani, spomenik padlim voja- Slika 122: Črnuče pri Ljubljani, spomenik leta 2019 kom v prvi svetovni vojni pred cerkvijo sv. Simona in (foto: V. Hazler, 9. 1. 2019). Juda Tadeja leta 1927 (foto: neznani avtor, fotografijo posredoval Janez Bogataj). v rimskih številkah MDCCCXCIX. Na štirih pravoko- kamnosek Alojzij Vodnik (1868–1939), kip leva pa tnih poljih podstavka so naslednji napisi: na čelni kipar Lojze Dolinar.142 Kip še danes velja za edino strani SOOBČANOM ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE V celopostavno figuro leva na Slovenskem, saj so vsi TRAJEN SPOMIN OBČINA LUKOVICA, na desni so drugi upodobljeni reliefno, kot na primer v Bistri, na navedeni priimki in imena padlih vojakov iz trga Lu- Brezjah in v Kovorju. V konkavno vgrajene ploskve kovica, vasi Podpeč in Znojilo, na hrbtni strani spo- podstavka so vklesani pozlačeni priimki in imena pa-menika sta letnici 1914 in 1918 ter lovorov venec, na dlih vojakov iz Polzele, Podvina, Brega in Orle vasi, na levi pa je navedenih 16 priimkov in imen padlih voja- strani, obrnjeni proti cesti, pa so besedila: POLZELA kov iz vasi Prapreče in Čeplje. SPOMENIK V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 PADLIH Po zasnovi poseben je tudi spomenik na Polzeli v VOJAKOV OBČINE POLZELA, pod njim ODPRL BOM Spodnji Savinjski dolini, saj je na visokem kvadras- VAŠE GROBOVE IN VAS BOM IZPELJAL IZ VAŠIH tem podstavku upodobljen lev, oprt na sprednji šapi JAM IN VAS POPELJEM V DEŽELO IZRAELOVO ECEH in z izrazito raztegnjenim trupom. Spomenik stoji 3.7.12 in povsem spodaj LOJZE DOLINAR LJUBLJANA med cesto in župnijsko cerkvijo sv. Marjete ter je pos- ALOJZ VODNIK 1927. večen v prvi svetovni vojni padlim domačinom, ki so se kot avstro-ogrski vojaki borili na različnih evrop- skih bojiščih. Odkrili so ga leta 1927. Visok kamnit 142 Polzela – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Dostop-podstavek je izdelal ljubljanski gospodarstvenik in no na: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10459 (11. 2. 2019). 115 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 123: Vodice, spomenik (povsem levo), kapelica in Slika 124: Srednja vas v Bohinju, spomenik padlim v cerkev sv. Marjete (foto: V. Hazler, 7. 1. 2019). prvi svetovni vojni s slopnima znamenjema ob poko- pališkem zidu pri cerkvi sv. Martina (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). K načrtovanju spomenikov prve svetovne vojne so v kovinski obroč s štirimi laternami, pod njim pa je na-20. letih pomembno prispevali tudi takrat že ugled- pis ŽRTVAM KUGE IN LAKOTE IZ LET 1914–1918. Na ni arhitekti, še posebej Ivan Vurnik143 in Jože Plečnik. treh straneh kapitela je v počrnjenih črkah vklesanih Vurnik je ustvarjalnost dokazal vsaj v treh primerih, in 34 priimkov in imen padlih vojakov z letnicami rojstva sicer pri načrtovanju spomenika v Črnučah pri Ljublja- in smrti. To so bili domačini iz vasi Črnuče, Gmajna, ni, Vodicah na Gorenjskem in Srednji vasi v Bohinju. Prod, Nadgorica, Podboršt, Dobrova in Ježa. Najmlajši V Črnučah pri Ljubljani stoji spomenik pred župnij- padli je bil star 19 let, najstarejši 40. sko cerkvijo sv. Simona in Juda Tadeja, postavljen leta Današnja podoba spomenika v primerjavi s prvotno 1927. Zasnovan je v obliki kretskega stebra z močnim podobo, ob svečanem odkritju spomenika leta 1927, valjastim kapitelom, jonskimi valovnicami in dodani- je bistveno drugačna, siromašnejša. Razlog je v premi križci povsem na vrhu.144 Pod kapitelom je vgrajen visokem nasutju zemljišča okrog spomenika in vse do cerkve. Prvotno je bilo okoliško zemljišče nižje za 143 Ivan Vurnik. Pogled osebnosti – Likovna umetnost v pros- približno stopnico in pol, torej kar okrog 20 cm, zato toru mesta. Dostopno na: http://www.mariborart.si/ je bil videz spomenika drugačen. Bil je dvignjen nad osebnost/-/article-display/ivan-vurnik (6. 12. 2018). okolico, dvojni betonski obroč z železnimi palicami in 144 Ljubljana – Spomenik pri cerkvi Simona in Juda Tade- domnevno verigo ter okrasno gredico pa mu je dajal ja v Črnučah. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot. slovesnejši videz, kot ga ima danes. Zelo verjetno je, com/2014/06/ljubljana-spomenik-pri-cerkvi-simona-in. html (3. 1. 2019). da prvotne črke besedila in imen vojakov sprva niso 116 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 125: Mengeš, spomenik padlim vojakom iz leta Slika 126: Ljubljana, Hrvaški trg s spomenikom pad-1927. V zgornjem delu spomenika je vklesan relief vo- lim vojakom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 30. jaških simbolov (foto: V. Hazler, 18. 2. 2022). 4. 2023). bile črne, temveč svetlejše, verjetno pozlačene. Kaže, 72 padlih vojakov iz vasi Bukovica, Golo, Koseze-Kot, da te spremembe ne motijo nikogar, saj se starejši Čr- Skaručna, Dobruša, Polje, Repnje, Potok, Selo, Šinkov nučani ne spomnijo več prvotne podobe spomenika. Turn, Utik, Vesca, Vodice in Vojsko. Spomenik je visok Na podlagi starih fotografij bi pričakovali ustrezno več kot 3 m in oblikovno spominja na spomenike prve ukrepanje konservatorjev oziroma Zavoda za varstvo svetovne vojne v krajih Gaj nad Mariborom (Sv. Križ kulturne dediščine Slovenije. pri Mariboru), Leskovec pri Krškem (1928) in Studenec V Vodicah na južnem robu Kranjskega polja so spo- pri Sevnici. menik padlim vojakom postavili leta 1927 ob cesti, na- Tretji spomenik padlim v prvi svetovni vojni, zgra-sproti župnijske cerkve sv. Marjete. Zasnoval ga je ar- jen po Vurnikovih načrtih, stoji na pokopališču pri hitekt Ivan Vurnik z več različnimi likovnimi prvinami, župnijski cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. ki se zlivajo v obeliskasto stebrno podobo, postavljeno Iz gladko obdelanega kamna izdelan spomenik naj na širok kvadratast podstavek; sledita členjen okvir in bi zgradili leta 1927145 oziroma 1929, kakor letnici osrednji kvader z vklesanimi priimki in imeni vojakov navajata različna spletna vira.146 Več kot 3 m visok ter imeni njihovih rojstnih vasi. Sledi navzdol obrnjena prisekana piramida z nišami ter napisom na treh 145 Ivan Vurnik. Pogled osebnosti – Likovna umetnost v pros-stranicah: 1914 ŽRTVAM 1918 in nazadnje valjast ste- toru mesta. Dostopno na: http://www.mariborart.si/ brič s kroglo s konkavno vklesanimi križi. Na treh stra- osebnost/-/article-display/ivan-vurnik (6. 12. 2018). nicah osrednjega kvadra so vklesani priimki in imena 146 Seznam dediščine prve svetovne vojne, vključene v register nepremične kulturne dediščine. Dostopno na: http:// 117 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne spomenik je postavljen ob pokopališki zid in je pose- V Šmartnem ob Paki stoji eden likovno najbolj domi-ben, saj spominja na visoko privzdignjeno kapelico selnih spomenikov prve svetovne vojne na Slovenskem, z nišo, v katero je vgrajena ozka marmorna plošča iz saj poleg kipa vojaka vsebuje vrsto okrasja in členitve, dveh delov z vklesanimi 82 priimki in imeni padlih ki so bile sicer pomembna sestavina najprestižnejših vojakov, kraji, hišnimi številkami, okrajšanimi letni- nagrobnikov začetka 20. stoletja. Stoji med pokopa-cami njihovega rojstva in smrti ter vasmi njihovega liščem in župnijsko cerkvijo sv. Martina. Načrt zanj domovanja (Srednja vas, Stara Fužina, Češnjica, Stu- ter izvedba med letoma 1925 in 1927 sta bila zaupana dor, Jereka, Podjelje, Polje in Laški Rovt). Ta del Bohi- ljubljanskemu kamnoseku Vinku Čamerniku,150 ki je s nja je utrpel veliko izgubo mladih fantov, saj so kar tem delom dokazal kamnoseške in kiparske veščine. štiri družine izgubile po dva sinova. Nad ploščo sta Spomenik je zasnovan iz stopničastega tristranega in vgrajena železna mreža z osmimi zvezdami in kris- močno členjenega obeliska, na njegovem vrhu je lik vo-tusov monogram IHS. Na levi strani ozkega pročelja jaka s čelado na glavi in puško v desnici, naslonjeno na je v kamen vklesano posvetilo ŽRTVAM SVETOVNE tla, v levici pa drži lovorov venec, simbol zmage. V sre-VOJNE 1914–1918 FARANI. Spomenik je delo kamno- dnjem delu spomenika so na treh straneh v secesijsko seka Alojza Vurnika iz Radovljice.147 oblikovanih črkah vklesana evropska bojišča, kjer so se V manj kot desetletju po veliki vojni so spomenik borili in umirali možje in fantje šmartinske fare, in sicer padlim vojakom dobili tudi v Ljubljani na Hrvaškem Grodek-Verdun, Assiero-Assiago-Przemisl in Sv. Gora trgu, na zahodni strani pred župnijsko cerkvijo sv. Pe- pri Gorici-Doberdob, pod njimi pa so vgrajene plošče iz tra. Leta 1927 je spomenik izdelal Vladimir Šubic, črnega marmorja z vklesanimi in pozlačenimi imeni in 148 v letih 1938–1939 pa so ga po načrtih arhitekta Jožeta priimki 63 padlih vojakov, z letnicami rojstva in datumi Plečnika prenesli slab lučaj proti severu, v preureje- smrti. Na čelni strani spomenika je pod seznamom pa-ni Hrvaški park, ki ga je prvotno uredil mestni vrtnar dlih vgrajena manjša marmorna plošča V svetovni voj-Anton Lap, v času prestavitve spomenika pa posodo- ni padlim in umrlim žrtvam! Osrednji spomenik obda-bil Jože Plečnik. Leta 2009 so spomenik razglasili za ja masiven šestkotni zidec, pred njim je nizka ograja iz kulturni spomenik državnega pomena, ker velja za desetih cementnih granat, povezanih z železno verigo eno pomembnejših Plečnikovih del. Spomenik je (Čopič 1987: 168–177). zasnovan kot ok. 5 m visok obelisk, ograjen je z viso- Deset let po končani veliki vojni je nastal spomenik ko kovano ograjo, ob njem pa so postavljeni še štirje v Dobu pri Domžalah, ki sodi med vidnejše in v jav-pokončni kamniti kvadri z razširjenim podstavkom nosti pogosto predstavljene spomenike. V zanj zna-in poudarjeno zgornjo ploskvijo.149 Hrvaški trg sodi čilni ekspresivni maniri ga je izdelal kipar Tone Kralj. med manj poznane parke v Ljubljani; ime je dobil v Domačini so ga postavili ob pokopališki zid nasproti zahvalo, ker so v Zagrebu eno izmed ulic poimenova- župnijske cerkve sv. Martina, odkrili pa so ga na veliki li Slovenska ulica. slovesnosti 28. oktobra 1928. Spomenik ima pokončen kvadrast betonski podstavek, podobno oblikovan na- stavek z vgrajeno spominsko ploščo in zaključek s pol- www.potmiru.si/unesco/Seznam_vojaskih_pokopalisc_ krožno zaključeno nišo z globokim reliefom avstro-in_kostnic_2017.pdf (4. 12. 2018). -ogrskega vojaka s čelado na glavi, ki pod pazduhama 147 Arzenal. Spomeniki 1. svetovne vojne. Ljubljana: Filozof- drži umirajočega in razoglavega tovariša (Žužek 2018: ski inštitut ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Kosa 52–55). Na temni marmorni plošči so vklesani priimki ZRC SAZU, 2018. Dostopno na: http://www.arzenal.si/ sobe/zbirke/spomeniki (26. 9. 2018). 150 Vinko Čamernik je bil uspešen ljubljanski kamnosek, ki je 148 Ljubljana, Spomenik žrtvam prve svetovne vojne na Hr- izdeloval spomenike, nagrobnike in cerkveno opremo (na vatskem trgu. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot. primer oglas v glasilu Brus, leto 1889, št. 22). Pred delom com/2014/05/ljubljana-spomenik-zrtvam-prve-svetovne. na spomeniku v Šmartnem ob Paki se je uveljavil že s so- html (12. 11. 2018). delovanjem pri postavljanju spomenikov nekaterih zna- 149 Ljubljanske ulice, Hrvaški trg. Dostopno na: https://www. nih osebnosti, na primer nagrobnega spomenika Janeza dnevnik.si/1042752080 (12. 11. 2018). Bleiweisa na ljubljanskem Navju. 118 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 127: Šmartno ob Paki, spomenik padlim voja- Slika 128: Dob pri Domžalah, spomenik padlim vojakom iz leta 1927 (foto: V. Hazler, 22. 6. 2020). kom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 18. 2. 2022). Slika 129: Stražišče pri Kranju, Vurnikov spomenik po Slika 130: Stražišče pri Kranju, spomenik padlim voja-letu 1928 (foto: neznani avtor, fotografijo posredoval kom v prvi svetovni vojni na dvorišču pred župnijsko Janez Bogataj). cerkvijo sv. Martina (foto: V. Hazler, 29. 8. 2019). 119 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne in imena 77 padlih vojakov dobovske župnije. Do ja- končne niše z vgrajenimi svetlimi kamnitimi ploščami nuarja 2019 je bil spomenik skorajda neopazen, saj z vklesanimi priimki in imeni padlih vojakov doma-so ga že leta preraščale ob njem rastoče ciprese, nakar činov. Na čelni strani je nad kamnito ploščo vgrajen so ga domačini temeljito obnovili ter uredili okolico, napis 1914 ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1918. V bližini pa tudi oba ob njem postavljena spomenika padlim spomenika stoji kip Ivana Cankarja. borcem v drugi svetovni vojni in žrtvam fašističnega nasilja ter žrtvam sovraštva in komunizma. Na Zasavski Sveti gori so spomenik padlim vojakom postavili leta 1929 ob pokopališkem zidu pred cerkve- Eden najnenavadnejših in nekonvencionalno obliko- nim stolpom romarske cerkve Matere božje. Zasnoval vanih spomenikov prve svetovne vojne stoji v Straži- ga je najvidnejši predstavnik slovenskega ekspresi- šču pri Kranju. Po načrtih arhitekta Ivana Vurnika so onizma, kipar Tone Kralj (Čopič 2000), svečano so ga leta 1928 postavili znotraj nizkega obzidja, na za- ga odkrili 29. septembra 1929. Visok je okrog 5 m ter hodni strani župnijske cerkve sv. Martina. Postavljen sestavljen iz kvadrastega podstavka, valjastega steb-je na kvadratasto ploščo; obsega podstavek s štirimi ra in kipa klečečega vojaka, ki se z levico opira na pu-nožicami, kvadrast steber in široko bakreno ploščo ško, z desnico pa se drži za prsi. Na glavi ima kapo s z rahlo konveksno zalomljenim vrhnjim delom in senčnikom, šiltom. Na valjastem stebru je vrezan črno manjšima odtočnima žlebovoma ob straneh. Strop obarvan napis: ŽRTVAM VOJNE (vodoravno) in letnici kot del ravnega ostrešja je izdelan iz masivnih bakre- 1914–1918 (navpično). Na marmorni plošči, vgrajeni v nih plošč z vtisnjenimi reliefi štirih konjev, ki simbo- podstavek, je zapisanih 27 imen vojakov domačinov lizirajo leta trajanja vojne in polja štirih medaljonov iz okoliških vasi Tirna, Golče, Zabava, Rovišče, Ravne, s šestnajstimi čepi v kompoziciji, ki si jo je mogoče Breznik, Šemnik, Cvetež in Vovše.153 ogledati le čepe ali leže. Na kamnitem kvadrastem nosilcu bakrene plošče so vklesani in rdeče obarvani V začetku 30. let je nastalo še nekaj veličastnih spo-priimki in imena padlih vojakov. menikov prve svetovne vojne, povsem primerljivih s sočasnimi evropskimi. V Videm - Dobrepolju so leta Istega leta kot v Stražišču pri Kranju so spomenik v ob- 1930 pred zvonico župnijske cerkve Povišanje svetega liki obeliska postavili v Zagorju ob Savi. Izdelan je po Križa postavili spomenik padlim domačinom, ki ga je načrtih arhitekta Mirka Razingerja, svečano odkrili in izdelal slikar in kipar France Kralj. Nekoliko spominja blagoslovili pa so ga 5. avgusta 1928. Stoji na manjši na spomenik na Zasavski Sveti gori, vendar je videm-parkovni zelenici, zahodno od župnijske cerkve sv. Pe- ski večji in grafično bogatejši. Kipar ga je zasnoval tra in Pavla ter tik ob stiku Gasilske ceste s Cesto 9. av- v obliki stebra s figuro, in sicer spodaj s kvadrastim gusta. S cestne strani do spomenika vodi pet stopnic. podstavkom in rdeče obarvanim kretskim stebrom, Stoji na treh stopničasto položenih ploskvah v kotu nanj pa je postavljena skala s klečečim vojakom v ob cestišču, kjer so pripadajoči mu zidci poudarjeni s trenutku, ko ga je zadel strel ali ko je pokleknil k pre-kamnitimi kroglami na podstavkih.151 Spomenika ne misleku o grozovitosti in nesmiselnosti vojskovanja. krasijo kake opaznejše likovne prvine, temveč ga pou- Vojak z obema nogama kleči oziroma čepi in se z le-darja predvsem velikost, saj je postavljen na nagnje- vico prijema na prsi pod vratom, z desnico pa se vrh no zemljišče, kar še poudari njegov monumentalni temena drži za vojaško pokrivalo, morda čelado (?). videz.152 V spodnjem delu so na vseh štirih straneh po- Na skali in med nogama ima položeno puško. Na štirih poljih zgornjega kvadrastega dela podstavka 151 Zagorje ob Savi, Slovesno odkritje in blagoslov spome- 153 Moric, Anja (ur.), 2018. Spomeniki prve svetovne vojne. Ra-nika sta potekala 5. avgusta 1928. Dostopno na: https:// ziskovalna naloga študentov pri predmetu Socialni spomin www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/zagorje-ob-savi. in kulturna dediščina. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fi-html (22. 11. 2018). lozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno 152 Zagorje ob Savi, Spomenik padlim med prvo svetov- antropologijo. Dostopno na: http://etnologija.etnoin- no vojno. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot. folab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_ com/2012/05/zagorje-ob-savi-spomenik-padlim-med. prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf html (21. 11. 2018). (26. 12. 2018). 120 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 131: Zagorje ob Savi, spomenik padlim vojakom Slika 132: Zasavska Sveta gora, spomenik padlim v v prvi svetovni vojni iz leta 1928 (foto: V. Hazler, 21. 8. prvi svetovni vojni, delo akademskega kiparja Toneta 2021). Kralja iz leta 1929 (foto: V. Hazler, 18. 8. 2021). Slika 133: Videm - Dobrepolje, spomenik padlim v Slika 134: Breznica, spomenik padlim v prvi svetovni prvi svetovni vojni pred cerkvijo Povišanje svetega vojni, v ozadju vaško pokopališče (foto: V. Hazler, 15. Križa (foto: V. Hazler, 19. 11. 2021). 1. 2019). 121 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne so vklesana imena krajev Kompolje, Cesta, Videm, Na severni ploskvi obeliska je vklesano tudi ime vitez Ponikve, Bruhanja vas, Hočevje, Mala Gora, Zdenska Wateresiewicz Aleksander. vas, Mala vas, Podgorica, Podpeč in Podgora ter pod njimi priimki, imena in hišne številke krajev, od ko- Na Zavodnju nad Šoštanjem, na zelenici med župniš- der so bili vojaki doma. Na čelnem podstavku sta sre- čem in cesto proti Šoštanju in Črni na Koroškem, stoji di imen konveksno vklesani letnici 1914 + 1918. spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Svečano so ga 154 Na zadnji strani podstavka je v okvirju spodaj dodano odkrili 26. julija 1931, in sicer na pobudo in ob tesnem pojasnilo: Spomenik postavil l. 1930 Odbor Z.P.S.P.V. sodelovanju domačina, kiparja Ivana Napotnika. Spo-po načrtu prof. Franceta Kralja iz Zagorice. menik stoji na brežini in na nekoliko manj vidnem mestu kakor ob postavitvi, iz leta v leto ga namreč vse Na Breznici pri Žirovnici ob župnijski cerkvi Matere bolj zastirata smreki. Zasnovan je kot vitek, okrog 5 m Božje stoji eden likovno najopaznejših spomenikov visok obelisk brez opaznejšega okrasja. Ima le gladke prve svetovne vojne na Gorenjskem. Pobudo za posta- ploskve in na čelni strani zgoraj napis VOJNE ŽRTVE vitev je dal Fran Saleški Finžgar, k sodelovanju pa so 1914–1918, pod njim pa vklesane priimke in imena 30 povabili že uveljavljene avtorje. Spomenik je nastajal padlih vojakov domačinov. Na hrbtni strani je na spo-v letih 1928 in 1931 po predlogah arhitekta Jožeta Pleč- dnjem delu obeliska z gotskimi črkami vklesan napis: nika in njegovega učenca Ivana Severja ter v sodelo- zgrajeno 1931 – Ivan Napotnik – obnovljeno 2003. vanju kiparja Borisa Kalina. Izklesal ga je kamnosek Z obnovo so spomenik posodobili, vendar ohranja Alojz Vurnik iz Radovljice. Po prvotnem Plečnikovem sporočilo, da so tudi fantje in možje s hribovitega Za-predlogu naj bi na tem mestu stal spomenik v obliki vodnja morali služiti cesarju ter da je pri njegovi po-velike votle krogle, postavljene na skalnat griček, na stavitvi sodeloval domačin in ugleden slovenski kipar katerem naj bi poganjalo gorsko zelenje.155 Te zamisli Ivan Napotnik. se jim ni posrečilo uresničiti predvsem zaradi zah- tevnosti tehnologije in pomanjkanja razpoložljivega gradbenega materiala. Zato so se v posvetovanju s Plečnikom odločili za sprejemljivejšo izvedbo in pos- tavili kamnit spomenik v obliki obeliska, ki spominja na nekdanja pokopališka svetilna znamenja. Ob južni stranici obeliska so dodali kip sv. Krištofa z Jezusom na rami, ki je zavetnik tudi proti smrtni nevarnosti, nepri- čakovani smrti, kugi, nalezljivim boleznim, zobobolu in ranam, bil pa je tudi priprošnjik v stiski, torej zave- tnik proti tistim tegobam, ki so v vojnah vojake naj- bolj težile (Schauber, Schindler 1995: 377–379). Na po- ljih kamnitega obeliska so vklesani priimki in imena 54 padlih vojakov, ki so razvrščeni po rojstnih vaseh. 154 Videm v Dobrepolju – Spomenik padlim v prvi sve- tovni vojni. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot. com/2014/09/videm-v-dobrepolju-spomenik-padlim-v. html (11. 12. 2018). 155 Moric, Anja (ur.), 2018. Spomeniki prve svetovne vojne. Raziskovalna naloga študentov pri predmetu Socialni Spomin in kulturna dediščina. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropo- logijo, str. 20–21. Dostopno na: http://etnologija.etnoin- folab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_ prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf Slika 135: Zavodnje, v središču vasi postavljen spome- (26. 12. 2018). nik (foto: V. Hazler, 27. 9. 2018). 122 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD V Komendi pri Kamniku so po načrtih arhitekta Jožeta V Kamniku spomenik padlim vojakom v prvi svetovni Plečnika leta 1935 postavili spomenik v prvi svetovni vojni stoji pred vstopom na osrednje pokopališče Žale vojni padlim vojakom domačinom. Postavljen je bil v in tik ob obzidju pokopališke cerkve sv. Jožefa. Zasno-letu evharističnega kongresa v Ljubljani na stadionu za van je v obliki roke, ki se dviguje iz zemlje in se z drugo Bežigradom, ki so ga prav tako zgradili po Plečnikovih stranjo opira ob pokopališki zid. Spodnji del loka ima načrtih. Spomenik stoji na ploščadi med cesto in poko- betonsko izravnavo, nanjo pa so položeni kamni, zaliti pališčem, tik ob župnijski cerkvi sv. Petra.156 Spodnji del z rdečkasto obarvano betonsko (?) malto. Na spodnji obsega kamnit kvadrast podstavek, sledi osrednji ste- strani loka je napis MRTVI NAS ŽIVETI UČE, na strani, ber v obliki vala z vklesanimi priimki in imeni vojakov, kjer se spomenik opira na zid, pa se lok izravna v obe-ki ga obdajajo trebušasto oblikovani stebriči; ti nosijo lisku podoben steber, na katerem so zgoraj vklesani ploskev, na kateri je na opornih čokih nameščen zvon križ ter letnici 1914 in 1918, pod njimi pa si sledijo pris križem na vrhu. Bronasti zvon deluje kot strešica spo- imki in imena 59 padlih vojakov brez drugih navedb. menika, vendar skladno s kamnoseško kompozicijo. Postavitev spomenika so Kamničani načrtovali že ob Na osrednjem valjastem stebru so navedeni priimki in desetletnici začetka prve svetovne vojne leta 1924, a imena padlih vojakov iz vasi Breg, Gmajnica, Gora, Ka- so se priprave in delo zavlekle. Zamisel o postavitvi je plja vas, Klanec, Komenda, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, ponovno oživela leta 1934, saj so takrat že v številnih Podboršt, Potok, Suhadole in Zalog. slovenskih krajih in v tujini postavljali spomenike in znamenja v spomin na veliko vojno. Kamničanom je spomenik le uspelo postaviti in slovesno odkriti 10. septembra 1939, torej le teden dni po začetku druge svetovne vojne.157 Zamisel o podobi spomenika je raz- vil slikar in grafik Stane Cuderman v sodelovanju ki- parja Borisa Kalina, avtorja mogočne kamnite roke, ki pred lokom sega iz zemlje in drži železni križ.158 Motiv roke s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe je po odkritju spomenika postal motiv na kamniški kolori- rani razglednici. Leta 1939 so spomenik padlim v prvi svetovni vojni postavili tudi v Kranju, na mestnem pokopališču na Planini.159 Načrt za spomenik v obliki zelo stilizira- nega antičnega templja je izdelal arhitekt Ivan Vur- nik. Spomenik – tempelj – je zasnovan iz dvanajstih kvadrastih stebrov, nizko naklonskega timpanona in 157 Kamnik – Spomenik padlim iz prve svetovne vojne. Dos- topno na: http://spomeniki.blogspot.com/2012/02/kam- nik-spomenik-padlim-iz-prve-svetovne.html (15. 9. 2018). 158 Pokopališča in spomeniki na Gorenjskem. Spomenik v Kamniku. Dostopno na: https://www.kamra.si/digital- Slika 136: Komenda pri Kamniku, spomenik v spomin ne-zbirke/item/pokopalisca-in-spomeniki-na-gorenj- skem.html (3. 1. 2019). padlim vojakom domačinom v prvi svetovni vojni in 159 Moric, Anja (ur.), 2018. Spomeniki prve svetovne vojne. Razis-obenem oznaka evharističnega kongresa leta 1935 v kovalna naloga študentov pri predmetu Socialni spomin in kul-Ljubljani (foto: V. Hazler, 4. 7. 2023). turna dediščina. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologi-156 Komenda – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Dostop- jo, 20–21. Dostopno na: http://etnologija.etnoinfolab.org/ no na: http://spomeniki.blogspot.com/2016/02/komenda- dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetov- spomenik-padlim-v-prvi-svetovni.html (12. 12. 2018). ni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf (26. 12. 2018). 123 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 137: Kamnik, pokopališče Žale s spomenikom Staneta Cudermana in Borisa Kalina iz leta 1939 (foto: V. Hazler, 10. 1. 2019). Slika 138: Kamnik, pokopališče Žale. Ob slovesnem odkritju spomenika leta 1939 izdana kolorirana razglednica (foto: razglednica iz albuma V. Hazlerja). 124 spomeniki o pote v i ini erkva in pokopa išč v parki in Dr oD Slika 139: Kranj, spomenik padlim v prvi svetovni voj- Slika 140: Kranj, osrednji del Vurnikovega spomenika ni na osrednjem kranjskem pokopališču na Planini ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE ter priimki in imena 33 (foto: V. Hazler, 16. 2. 2019). padlih vojakov (foto: V. Hazler, 16. 2. 2019). jedrnega dela spomenika, ki se povsem pri tleh kaže steber vklesani priimki in imena 122 padlih vojakov kot kamnita oltarna menza ali sarkofag. Na čelni za- iz črenšovske župnije in krajev, od koder so bili doma. hodni strani je napis ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE ter Okrog 3 m visok spomenik je osrednji poudarek va-spodaj 33 priimkov in imen padlih vojakov. Nasprotna škega parka in se skupaj s tremi spomeniki znanim stranica menze ni popisana, na obeh krajnih stranicah domačinom, spomenikom dr. Franceta Cigana, dr. sta vklesani letnici 1914 in 1918.160 Ivana Zelka in Maistrovega borca, duhovnika in publi- Leta 1940 so v Črenšovcih v Prekmurju postavili spo- cista Jožefa Godine, ubrano zliva s parkovno celoto. menik padlim v prvi svetovni vojni. Stoji v parku južno V Črni na Koroškem so leta 1952 postavili spomenik ob mogočni župnijski cerkvi sv. Križa. Zasnovan je iz padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Stoji v središču nizkega kvadrastega podstavka, valjastega stebra z mesta, kjer se ceste razcepijo proti Mežici, Topli in vklesanimi imeni in kapitela – podstavka za kip umi- Koprivni ter proti Zavodnju in Šoštanju. Spomenik rajočega vojaka, ki ga pod pazduhama podpira krila- so izdelali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika in ga ti nadangel. Skulpturo je leta 1940 izdelal kipar Tine svečano odkrili 31. avgusta 1952. To je bila takrat zad-Kos. Osrednji dokumentarni pomen spomenika so v nja postavitev spomenikov v spomin padlim v prvi svetovni vojni, ki so jo pobudniki domiselno združili 160 Arzenal. Spomeniki 1. svetovne vojne. Ljubljana: Filozof- s spominom na žrtve druge svetovne vojne in s tem ski inštitut ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Kosa dosegli postavitev spomenika v središču Črne. Po ZRC SAZU, 2018. Dostopno na: http://www.arzenal.si/ sobe/zbirke/spomeniki (26. 9. 2018). poročanju pisnih virov se je Plečnik s spomenikom v 125 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 141: Črenšovci v Prekmurju, spominski park juž- Slika 142: Črna na Koroškem, spomenik sredi cestne-no ob župnijski cerkvi sv. Križa z osrednjim spome- ga križišča v spomin padlim v prvi in drugi svetovni nikom padlim v prvi svetovni vojni ter spomeniki dr. vojni, izdelan po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika Franca Cigana, dr. Ivana Zelka in Jožefa Godine, ki so (foto: V. Hazler, 14. 10. 2021). jih domačini postavili pred nekaj leti (foto: V. Hazler, 6. 9. 2021). cestnem križišču seznanjal z ogledovanjem fotograf- sredi Črne je spomeniškovarstvena služba leta 2015 skih posnetkov, nato pa je na osnovi skic ter s pomočjo razglasila za spomenik državnega pomena in s tem sodelavke Milene Detoni in asistenta Antona Bitenca omogočila financiranje temeljite obnove leta 2017 iz zasnoval spomenik v obliki iz prodnikov pozidanega državnih virov, ki je stala 30.000 evrov.162 obeliska. Povsem spodaj je kvadraten vodni bazen, v katerega se stekajo curki vode iz osmih korit zgoraj. Povsem na vrhu obeliska je nasajena moška glava, morebiti vojaka, ki jo je modelirala Vladimira Bratuž - Laka (1923–2006). Na vogalu čelne strani obeliska je vgrajen fragment dorskega stebra. Spomenik so odkrili 31. avgusta 1952. Plečnik se slovesnosti zaradi drugih nujnih obveznosti ni udeležil, je pa organiza- torjem prireditve poslal zahvalno pismo.161 Spomenik 161 Plečnikova prisotnost na Koroškem, v Črni bodo obnavl- plecnikova-prisotnost-na-koroskem-v-crni-bodo-obnavl- jali njegov spomenik. Koroška. Med Peco, Uršljo goro in Po-jali-njegov-spomenik/ (14. 8. 2022). horjem, 5. junija 2017. Dostopno na: https://e-koroska.si/ 162 Prav tam. 126 Spomeniki v obliki obeliskov in stebrov Za avtorske spomenike prve svetovne vojne so svetovno vojno dajal kraju ime; to je danes še živo v značilni izvirnost oblikovanja, tipografija na- pogovornem izročilu domačinov. Spomenik je sesta-pisov, velikost, kak značilen detajl in predvsem vljen iz stopničastega podstavka in 3 m visokega likovni poudarki z bolj ali manj prevladujočimi kipi obeliska, ki ga sestavljata osrednje kvadrasto jedro z vojakov v različnih položajih, bodisi kot razmišljujoče, napisi ter nekoliko izstopajočo in valovito strešico ter ranjene ali mrtve figure. Takšni spomeniki so večino- piramidalni steber, ki ima na čelni strani enakokraki ma nastajali v gmotno stabilnejših krajih, drugod so se križ. Povsem na vrhu je kamnita krogla z žarki. V spo-večinoma zadovoljili z likovno manj atraktivnimi spo- dnjem kvadrastem jedru je na eni strani napis Spomeniki v obliki obeliskov, večjih nagrobnikov, ki stojijo min v svetovni vojni padlim vojakom urbanske župni-samostojno na pokopališču ali so postavljeni ob poko- je. Postavilo društvo odsluženih vojakov in invalidov pališki zid, ter visokih stopničasto oblikovanih in steb- z milodari župljanov. Sv. Urban 1. junija 1930. Ploščo rastih spomenikov. Spomenikov je namreč zelo veliko naredil Gaiser, Ptuj, na drugi strani pa so priimki in vrst, zato je prepričljivo oblikovanje njihove tipologije imena padlih vojakov. dokaj zahtevna naloga. Kljub temu je bila v raziskavi opravljena poskusna razporeditev te skupine samos- tojno stoječih spomenikov; ta razkriva ustvarjalnost in izvirnost avtorjev, ki pa so doslej še nepoznani. Po prvi svetovni vojni so spomenike v obliki obeliskov postavljali predvsem na osrednjih in vzhodnih obmo- čjih Slovenije. Po dosegljivih podatkih naj bi jih bilo okrog 30, in sicer v naslednjih krajih: Cerkvenjak (ob- čina Cerkvenjak), Destrnik (občina Destrnik), Dravog- rad (občina Dravograd), Dornava (občina Dornava), Dražgoše (občina Škofja loka), Grabe pri Ormožu (ob- čina Ormož), Hinje (občina Žužemberk), Kapele (obči- na Brežice), Ig (občina Ig), Kolovrat (občina Kolovrat), Koprivnik v Bohinju (občina Bohinj), Kranjska Gora (občina Kranjska Gora), Kozje (občina Kozje), Leskovec pri Krškem (občina Krško), Lovrenc na Dravskem polju (občina Kidričevo), Ormož (občina Ormož), Orehova vas (občina Hoče - Slivnica), Rodik (občina Hrpelje - Kozina), Slivnica pri Mariboru (občina Hoče - Slivni- ca), Sv. Katarina (občina Medvode), Studenec (občina Sevnica), Svibno (občina Radeče), Šentilj (občina Šen- tilj), Šebrelje (občina Cerkno), Vintarovci (občina De- strnik), Vitomarci (Sveti Andraž v Slovenskih goricah) in Zgornja Korena - Žikarce (občina Duplek). Slika 143: Destrnik, spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1930 stoji tik ob vaški cesti, zahodno od Med značilne spomenike v obliki obeliska spada župnijske cerkve sv. Urbana (foto: V. Hazler, 4. 9. 2021). spomenik v Destrniku. Stoji ob cesti nasproti župnij- ske cerkve sv. Urbana, svetnika, ki je še pred drugo 127 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 144: Dornava, spomenik padlim vojakom v prvi Slika 145: Šebrelje, spomenik padlim v prvi svetov-svetovni vojni so postavili leta 1924 (foto: V. Hazler, ni vojni iz leta 1922 na vaškem pokopališču (foto: V. 5. 9. 2021). Hazler, 5. 1. 2019). V urejenem parku sredi Dornave stoji spomenik pad- oziroma deželo, kjer so izgubili življenje. Navedenih lim v prvi svetovni vojni, ki so ga postavili preživeli je 45 priimkov in imen ter več besedil. Na čelni strani, vojaki iz hvaležnosti za svojo vrnitev iz ujetništva in obrnjeni proti cerkvi, si od vrha proti tlom sledijo la-v spomin na soborce, ki so padli »na Soškem, Ruskem tinski križ, nato pa: ŽRTVE SVETOVNE VOJNE OSODA Balkanskem«. Spomenik je sestavljen iz osemkotnega KRUTA NI VAM DALA, DA V ROJSTNO LEGLI BI ZEMLJO podstavka, grobo obdelanih kamnov in piramidalne- DA TAMKAJ, KJER VAM ZIBEL STALA, POČLO TRUDNO ga obeliska, ki se na vrhu sklene s križem in kroglo. Na BI TELO. Z DOMAČEGA VAM NI ZVONIKA PEL MILI čelni strani so napisi ter priimki in imena padlih voja- ZNANI GLAS ZVONA IN ZNANCEV MNOŽICA VELIKA kov. Ob spomeniku stojita novejša spomenika v spo- ZA VAŠIM NI POGREBOM ŠLA. SO TRDE KROGLE PRI-min na vse, ki so leta 1991 žrtvovali življenje, in na vse VRŠELE, PREBILE BLAGO VAM SRCE: V NEBESA DUŠE žrtve druge svetovne vojne. VAM ZLETELE S TE NEHVALEŽNE SO ZEMLJE. 1914 Med spomenike, zasnovane v podobi obeliska, sodi 1918 PAČ VOJAŠKA SLUŽBA NEPRESTANA ŽIVLJENJE tudi spomenik na Šebreljah v občini Cerkno, in sicer na TUKAJ JE ZEMLJANA. Na desni strani, obrnjeni proti pokopališču severno od župnijske cerkve sv. Jurija. Je vzhodu, je zgoraj latinski križ, sledijo podatki o padlih najvišje in najdominantnejše znamenje pokopališča. vojakih, povsem spodaj pa napis LE KRIŽ NAM SVETI Postavili so ga domačini leta 1922 ter dali nanj vklesa- GOVORI, DA VIDMO SE NAD ZVEZDAMI. ti priimke in imena padlih vojakov, hišno številko nji- Na hrbtni, severni strani je zgoraj latinski križ, sledijo hovega doma v Šebreljah, leto rojstva in smrti ter kraj podatki o padlih vojakih in povsem spodaj besedilo 128 spomeniki v o iki o e iskov in ste rov VI NAŠI DRAGI LJUBLJENI, PO SVETU STE RAZGUBLJE- podstavka ter osrednjega pokončnega kvadra, ki je na NI, BOG VE, KJE POKOPANI, A V NAŠIH SRCIH ZBRA- vseh štirih ploskvah zapolnjen s priimki in imeni ter NI. NEPOZABLJENIM, POSTAVILI OBČANI ŠEBRELJSKI datumi rojstva in smrti 60 vojakov iz Brezovice, Luko-1922. Na levi, zahodni strani si od vrha navzdol sledi- vice, Notranjih Goric, Plešivice, Vnanjih Goric, Loga in jo latinski križ, podatki o padlih vojakih in besedi- Dragomera. Vrh spomenika je postavljen kamnit križ lo MRAČNO ŽIVLJENJE GROB JE TEMA ONKRAJ PA s Križanim. Ob bočnih straneh sta dodatna členjeno VEDNO JASEN BO DAN. Podbersig Franc Odlikovana obdelana kamna z reliefom pozlačenega orla na vsaki kamnoseška delavnica v Gorici. Povsem na vrhu spo- strani. Nad seznamom padlih spomenik obdaja poz-menika je postavljen kamnit kip krilatega angela. lačen lovorov venec, nad njim je na čelni strani napis V Pomen spomenika je predvsem v dokumentarni spo- SPOMIN PADLIM VOJAKOM 1914–1918, na prisekanih ročilnosti, saj vsebuje podatke o starosti padlih voja- bočnih kamnih pa piše: SPOMENIK POSTAVLJEN 1919 kov, ki so umirali v starosti 19 (najmlajši, padel v Bov- (desno) in SPOMENIK OBNOVLJEN 1995. cu) in 45 (najstarejši, padel v Galiciji) let. Terminološka in tipološka označitev samostojno sto- ječih spomenikov je naloga, ki ne zagotavlja vedno najprepričljivejših rešitev. Pomisleke sproža tudi ti- pološko razvrščanje spomenikov v obliki pokončnih kvadrov. To je pravzaprav delovni naslov, saj skupina ni tipološko enovita ali sorodna, temveč se, podob- no kot v drugih tipoloških skupinah, v njej razkrivata neizmerna ustvarjalnost in domiselnost kamnose- ških mojstrov. Kljub temu da so kamnoseki zamisli pogosto prevzemali iz dosegljivih katalogov, ki so jih na prelomu stoletja izdajali na primer v Leipzigu, so kamnoseški mojstri vendarle morali pokazati svoje obrtniške spretnosti. In prav te v tej skupini pogosto izstopajo, tako da so spomeniki tudi zaradi kamnose- ške ustvarjalnosti in tehničnega znanja zelo opazni v okolju, kamor so jih postavili. V to skupino so uvrščeni spomeniki v naslednjih krajih: Brezovica pri Ljubljani (občina Brezovica pri Ljubljani), Stožice v Ljubljani (občina Ljubljana), Starše (občina Starše), Sora pri Medvodah (občina Medvode), Smlednik (občina Med- vode) in Tržič (občina Tržič). Za ponazoritev te skupine so navedeni trije najreprezentativnejši primeri. Slika 146: Brezovica pri Ljubljani, spomenik padlim Na Brezovici pri Ljubljani leta 1919 odkrit spomenik vojakom domačinom v prvi svetovni vojni (foto: V. padlim v prvi svetovni vojni stoji sredi pokopališča, Hazler, 12. 12. 2018). južno od župnijske cerkve sv. Antona Padovanskega.163 Spomenik je obrnjen navzgor proti cerkvi, podobno kot vsi drugi nagrobniki. Sestavljen je iz spodnjega V nekdanji vasi Stožice, severno od Ljubljane, so leta kvadratastega in zgornjega, ob robovih zaobljenega 1927 sredi pokopališča, severno od župnijske cerkve sv. Jurija mučenika, postavili spomenik padlim vo-163 Brezovica pri Ljubljani – Spomenik padlim v 1. sve- jakom v prvi svetovni vojni. Padli so bili doma iz vasi tovni vojni. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot. Ježica, Kleče in Stožice. Spomenik stoji na nizkem com/2014/10/brezovica-pri-ljubljani-spomenik-pad- podstavku, sledi masiven ležeči in pokončni ožji lim_22.html (20. 11. 2018). 129 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 147: Ljubljana – Stožice, spomenik padlim v prvi Slika 148: Sora pri Medvodah, pokopališče s spomeni-svetovni vojni na pokopališču ob župnijski cerkvi sv. kom padlim v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 5. 7. Jurija mučenca (foto: V. Hazler, 9. 1. 2019). 2023). kvader, na vogalih okrepljen s stebriči kvadratastega pred leti obnovil in deloma rekonstruiral akademski tlorisa s kamnitimi kroglami na vrhu. Vrh spomenika kipar in restavrator Peter Mali. poudarja kamnita vaza z lovorovim vencem in plame- nico. Na čelni, vzhodni strani je na plošči iz svetlega V Sori pri Medvodah spomenik padlim vojakom v marmorja vklesan napis: ŽRTVAM GROZE IN TRPLJE- prvi svetovni vojni stoji sredi pokopališča, zahodno NJA POLNIH VOJNIH LET 1914–1918 in ŽRTVOVALI SO od župnijske cerkve sv. Štefana. Ima visok kvadrast SE DA BI OTELI SVOJE LJUDSTVO SEBI PA PRIDOBILI podstavek in stopničasto se dvigajoč osrednji del s priVEČNO IME. MAKAB 1927. Pod napisom je vgrajena imki in imeni padlih vojakov ter letnicami njihovega steklena ploščica z barvnim motivom umirajočega rojstva in smrti. Na čelni strani je ob vznožju sezna-vojaka, ki ga tolaži Jezus Kristus. Na desni, severni ma napis Za domovino umrli ste v tujini odpočijte se strani spomenika je pod ploščo z imeni padlih napis: v nebeški domačiji! Spomenik se končuje s kamnito MOJE MISLI NISO VAŠE MISLI IN MOJA POTA NISO strešico in visokim latinskim križem.164 Spomenik je VAŠA POTA PRAVI GOSPOD. V isti vodoravni črti je na dominanta pokopališkega prostora, zlasti po obnovi ploščici na hrbtni (zahodni) strani napis: TJA ODŠEL pred nekaj leti. JE DUH TVOJ KJER PRAVICO JE DOBIL IN SREČO, na levi (južni) strani pa je na ploščku napis TJA DOŠEL JE DUH TVOJ, KJER PRAVICO JE DOBIL IN SREČO. Že 164 Sora – Spomenik padlim med prvo svetovno vojno. Dostop-močno poškodovan in nekoliko nagnjen spomenik je no na: http://spomeniki.blogspot.com/2016/01/sora-spo- menik-padlim-med-prvo-svetovno.html (1. 11. 2018). 130 Spomeniki ob pokopaliških zidovih Spomenike v spomin padlim vojakom so pone- je omenjen tudi na skupni spominski plošči, ki je vgra-kod postavljali ob pokopališke zidove, kar je jena v nišo zvonice cerkve sv. Nikolaja. vplivalo na njihovo zasnovo, saj so vidni oziroma dostopni predvsem s čelnih ali bočnih strani. Podoba in zasnova spominjata na zasebne ali župnijske nagrob- nike, kar med drugim izraža vidnejši ali celo privilegiran položaj v skupnosti, bodisi zaradi ugodnega gmotnega, političnega ali kulturnega položaja in vpliva. Ob pokopališke zidove postavljenih spomenikov prve svetovne vojne je le okrog ducat, so pa likovno, obrtni- ško in gradbeno zanimivi dosežki in večinoma sodijo med najopaznejše spomenike oziroma nagrobnike še posebej v vaškem ali trškem okolju. V raziskavo so bili zajeti naslednji spomeniki: Čatež – Zaplaz (občina Brežice), Dvor pri Polhovem Gradcu (občina Dobrova – Polhov Gradec), Hajdina (občina Hajdina), Horjul (občina Horjul), Jezersko (občina Jezersko), Kamna Gorica (občina Radovljica), Križe (občina Tržič), Planina pod Golico (občina Jesenice), Polskava (občina Slovenska Bistrica) in Šentvid pri Lukovici (občina Lukovica). Nekaj jih je posebej po- membnih in si jih velja ogledati nekoliko podrobneje. Ob obzidje pokopališča pri podružnični cerkvi sv. Ni- kolaja v Dvoru pri Polhovem Gradcu je postavljen Slika 149: Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče ob kamnit nagrobnik z zidano lopo družine Leben. Na podružnični cerkvi sv. Nikolaja. Na nagrobniku druži-podstavek so naknadno vgradili spominsko ploščo iz ne Leben je vgrajena plošča v spomin padlega vojaka sivega kamna z ovalno fotografijo vojaka in napisom: Franca Lepena (foto: V. Hazler, 11. 4. 2023). Franc Leben 21.2.1895 Padel v vojni 23.8.1915. Zemlja tuja tam te krije, Solza žalosti nam po licu lije, Toda up v nas živi, Da vidimo se nad zvezdami. Ta nagrobnik je nekoliko drugačen od doslej poznanih podatkov o V Kamni Gorici je na pokopališču ob župnijski cerkvi spomenikih padlih vojakov v prvi svetovni vojni, saj je sv. Trojice že ob prihodu k cerkvi viden nagrobnik pad-vojakovo ime vklesano na družinski spomenik lim vojakom v prvi svetovni vojni, ki so ga leta 1925 postavili ob zidu, levo ob vhodu na pokopališče. Vsi Navedbe o padlih družinskih članih na zasebnih pomembni podatki o graditvi in svečanem odkritju nagrobnikih so redke, še posebej če je na pokopali- spomenika so na informativni tabli ob spomeniku: šču postavljen skupni spomenik ali v objekt vgrajena spominska plošča. To je eden redkih zasebnih nag- » Spomenik na zidu pokopališča je bil postavljen v spo- robnikov pri nas, na katerem so navedeni podatki o min na 34 domačinov iz krajev Kamna Gorica, Spodnja padlem vojaku s fotografijo. Padli vojak Franc Leben Lipnica, Zgornja Lipnica ter Ravnica (takrat Mošnja), ki so izgubili svoje življenje kot vojaki Avstro-ogrske 131 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 150: Kamna Gorica, spomenik padlim vojakom Slika 151: Križe, spomenik vojni ob cerkvi sv. Križa domačinom v prvi svetovni vojni iz leta 1925 (foto: V. (foto: V. Hazler, 5. 7. 2023). Hazler, 15. 1. 2019). vojske med leti 1914–1918. Po zadnjih podatkih in sta bila tudi nekdanji vojni kurat, pisatelj in duhovnik ocenah se je velike vojne udeležilo približno 100 mož Janez Jalen ter zastopnik Zveze slovenskih vojakov kamnogoriške župnije. prve svetovne vojne g. Matičič iz Ljubljane. Sodelovali Spomenik je iz cementa izdelal France Cengle iz Rado- so tudi gasilci iz Krope in Kamne Gorice ter orožniki iz vljice. Prvotno je bil brez petih porcelanastih portretov, Krope. Leta 2014 ob stoti obletnici začetka prve svetov-od katerih sta danes znana dva: srednji portret pred- ne vojne, je spomenik obnovil kamnosek in restavrator stavlja dr. Franca Megušarja, Tomaž Furlan. Povsem na novo je bil po vzoru prejšnje- 165 drugi od njega pa Me- toda Bajžlja. ga narejen betonski orel, saj je prvotni razpadel, ostali poškodovani deli spomenika pa so bili obnovljeni. «166 Spomenik je bil slovesno in z bogatim programom Pisatelj in duhovnik Janez Jalen je upodobljen kot govor- odkrit 23.8.1925, Program slovesnosti je vseboval sveto nik med svečanostjo na fotografiji informativne table. mašo, sprehod z godbo in bivšimi vojaki, strele iz mož- narjev, blagoslov, slovesne molitve in petje. Med govorci Na osrednji spominski plošči je nad navedenimi 34 priimki in imeni padlih vojakov še zapis PADLIM IN UMERLIM VOJAKOM 1914–1918, pod seznamom pa 165 Megušar Franc, dr. bioloških znanosti, rojen 8. 12. 1876 v Kamni Gorici, padel 3. 8. 1916 pri kraju Rudka Myrynska piše Mučenikom domovine hvaležni rojaki 1925. v Ukrajini kot avstro-ogrski kadetski aspirant – kandidat (Franc Megušar. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ 166 Prepis besedila z informativne table ob spomeniku pad-wiki/Franc_Megu%C5%A1ar (20. 2. 2022)). lim vojakom v Kamni Gorici. 132 spomeniki o pokopa iški iDovi V Križah pri Tržiču stoji spomenik padlim v prvi sve- tovni vojni, prislonjen na jugozahodno stran zidu, ki obdaja cerkev sv. Križa s pokopališčem. Spomenik s treh strani obdaja nizka kovinska ograja. Sestavljajo ga stopničast podstavek za široko klop, na kateri je postavljen osrednji del spomenika s kipom dekleta, ki z desnico kleči na podstavku. Po oceni so vaščani spo- menik postavili okrog leta 1924. Ob stoletnici začetka vojne so ga obnovili in 27. junija 2014 ob njem prip- ravili slovesnost v spomin na prve mobilizirance, ki so jih iz Križ in okolice vpoklicali na praznik sv. Ane sto let poprej. Padli so bili iz vasi Zgornje Vetrno, Žiganja vas, Golnik, Spodnje Vetrno, Senično, Križe Breg, Golnik, Gojzd, Novaki, Pristava, Retnje in Sebenje. Navedeni so priimki in imena padlih vojakov z letnicama rojstva in smrti. Na spodnjem delu spomenika je posvetilni napis Majka na obzorju plaka, tužno ona ima srce, kje? grobovi so sinov spominske črke govore. O Gospod ti jih ven- čaj v svoji hiši ko pride vstajenja dan. V Čatežu - Zaplazu je ob pokopališkem zidu okrog župnijske cerkve sv. Mihaela postavljen spomenik padlim domačinom. Ploščati spomenik z dvokap- nim zaključkom je pozidan iz betonskih zidakov, na Slika 152: Čatež - Zaplaz, pokopališče okrog župnijske osrednji svetlosivi kamniti plošči je zgoraj vklesan cerkve sv. Mihaela s spomenikom padlim v prvi sve-napis SPOMIN V VOJNI PADLIM z imeni, priimki in tovni vojni (foto: V. Hazler, 31. 8. 2021). datumi rojstva in smrti šestih domačinov, ki so padli v prvem, drugem in tretjem letu prve svetovne voj- ne. Kraji, kjer so pokopani njihovi posmrtni ostanki, niso navedeni, pač pa podobo spomenika deloma zastira novejša nagrobna plošča civilnega groba, kar kaže na brezbrižen odnos do pomembnega dela krajevne zgodovine.167 167 Podobni utesnjenost in brezbrižnost do krajevne zgodo- vine sta vidni tudi na pokopališču ob pokopališki in žup- nijski cerkvi Marijinega rojstva na Homu pri Domžalah. 133 Spomeniki v obliki kapelic Vskupini samostojno stoječih spomenikov v spomin na padle domačine v prvi svetovni vojni po legi v prostoru, likovni izraznosti, gradivu in opremi izstopajo znamenja, ki spominjajo na zidane kapelice zaprtega tipa. Pri teh nad svetno sporočilnostjo prevladujejo memorialni poudarki, iz- raženi v poudarjeni likovni opremljenosti zunanjščine s poudarki na tradicionalni sakralni in vojaški ikono- grafiji. Pri razvrščanju v to skupino kapelic so se po- kazale določene podobnosti, ki pa očitno niso bile del načrtovanega vzorca, temveč zgolj naključen pojav, ki se je morebiti idejno okrepil ob stikih graditeljev in načrtovalcev z območja zunaj matične države.168 V to posebej značilno skupino je bilo mogoče uvrstiti spo- menike v Dolenji vasi pri Kočevju, Prečni pri Novem mestu, na Rovtah nad Logatcem, na Šentviški Gori in v Žireh. Navedeni spomeniki v obliki kapelic so do- mnevno nastajali v 20. in 30. letih 20. stoletja; le za spomenik v Žireh je bilo mogoče ugotoviti zanesljivo letnico nastanka – 1938. Spomenik v Dolenji vasi pri Kočevju stoji v vaškem središču. Po oceni je nastal okrog leta 1930. Spomi- nja na kapelico, vendar vsebuje vrsto likovnih prvin, Slika 153: Dolenja vas pri Kočevju, spomenik padlim značilnih za memorialne spomenike, kjer je pouda- v prvi svetovni vojni v obliki kapelice (foto: V. Hazler, rek predvsem na razgibanem oblikovanju zunanjosti. 29. 9. 2019). Tudi spomenik v Dolenji vasi ima bogato členjeno pro- čelje z večplastnimi pilastri, ki jih pri vrhu poudarjajo lomljen horizontalni venec in stopničasti zaključki pi- Oblikovno poseben je tudi spomenik v Prečni pri No-lastrov s križem na sredini. Na obeh stopničasto obli- vem mestu, ki stoji v parku ob župnijski cerkvi sv. An-kovanih podbojih sta vgrajeni pokončni napisni tabli tona Padovanskega. Po oceni je nastal okrog leta 1930, iz temnega marmorja, v kateri so vklesani priimki in zasnovan pa je kot manjši tempelj s štirimi vogalnimi imena padlih vojakov. V srednjem delu spomenika je stebriči kvadratastega tlorisa, masivnimi prečnimi zastekljena globoka niša z oltarno mizo ter kipcem sv. ploščami in stopničasto oblikovano streho s križem. Roka in sedečega psa. Nad vhodom v nišo je v loku ob- Na podstavku dvignjen spomenik obdaja deset z ve-likovan napis: VOJNO SPOMINSKA KAPELA. rigo povezanih stebričev. V zadnjo notranjo steno spomenika je vgrajena marmorna plošča s priimki in imeni padlih vojakov. Nad njo je vgrajena reliefna in obarvana plošča z upodobljenim ranjenim vojakom. 168 Zapisano sklepanje ostaja zgolj na ravni domnev, ki še niso podkrepljene z zanesljivimi viri. 135 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 154: Prečna pri Novem mestu, spomenik padlim Slika 155: Šentviška Gora, občina Tolmin. Spomenik v v prvi svetovni vojni ob cerkvi sv. Antona Padovanske- obliki kapele iz okrog leta 1930 (foto: V. Hazler, 8. 7. ga (foto: V. Hazler, 9. 10. 2020). 2023). Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v obliki kape- Spomenik v Žireh sta zasnovala arhitekt Rado Kregar lice so okrog leta 1930 postavili tudi na Šentviški Gori in kipar Karel Putrih. Spominja na kapelico, vendar v občini Tolmin. Ima kvadratast tloris in štiri kvadra- vsebuje vrsto posebnih oblikovalskih prvin, ki mu tasto oblikovane vogalne stebre, ki so na obeh bočnih dajejo specifično podobo, s tem pa presega tradicio-in zadnjih poljih zapolnjeni z zidom, ob zadnji steni nalne okvire sakralnih znamenj. Zasnovan je kot od-pa je manjša oltarna miza. Spomenik ima križno obli- prta lopa s sprednje in bočnih strani, le zadnja stena kovano streho z manjšim piramidastim stolpičem na je v celoti pozidana. Ima enokapno in vznak nagnjeno vrhu. V zunanje stene so vgrajene pokončne plošče z streho z reliefom dekleta na čelni strani. Ob zadnji vklesanimi priimki in imeni padlih vaščanov. notranji steni spomenika je postavljena zidana miza Podobna sta si spomenik ob farni cerkvi sv. Martina z vgrajeno veliko ploščo s priimki in imeni padlih vo-v Žireh iz leta 1938 jakov. Tak seznam se ponovi še na dveh ploščah, ki sta 169 in spomenik – kapelica Matere Božje – v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni vgrajeni pod konzolo s figuralnim motivom padlega v Rovtah nad Logatcem iz novembra 1944. avstro-ogrskega vojaka ter klečečega dekleta v steni nad njim. Na njem je 139 imen padlih iz 20 žirovskih krajev. Spomenik so svečano odkrili 16. oktobra 1938. 169 Žiri – Spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot.com/2014/11/ziri-spomenik- padlim-v-1-svetovni-vojni.html (9. 9. 2018). 136 spomeniki v o iki kape i Slika 156: V Žireh ob cerkvi sv. Martina stoji leta 1938 Slika 157: Rovte nad Logatcem, kapelica nasproti žu-zgrajen spomenik v obliki kapele, posvečen padlim pnijske cerkve sv. Mihaela, ki so jo domačini slovesno vojakom domačinom v prvi svetovni vojni (foto: V. odkrili novembra 1944 in v njej počastili spomin na Hazler, 22. 4. 2023). padle v prvi in drugi svetovni vojni – do novembra 1944 (foto: V. Hazler, 7. 8. 2019). Žirovski spomenik je bil domnevno oblikovalski nav- Hotedršico, kasneje je prebegnil v Ameriko, kjer je leta 62 v dih načrtovalcem kapelice nasproti župnijske cerkve prometni nesreči umrl. sv. Mihaela v Rovtah nad Logatcem, ki so jo kljub vsem vojnim nevarnostim postavili leta 1944. Zapis Novembra 44 je bila slovesna blagoslovitev kapelice, slove-o dogodku je na spletnih straneh objavil Ivan Seljak v snost pa je bila namenjena počastitvi žrtev Rovtarske fare, soboto, 23. avgusta 2014, in ga naslovil »Jutri slavimo v zlasti žrtvam komunizma. Na plošče v kapelici so tedaj Rovtah«. Zaradi zanimivosti članka navajamo njegov vklesali imena vseh padlih v prvi in drugi svetovni vojni, ne osrednji del, ki govori o postavitvi kapelice: glede na kateri strani je kdo padel. » Po vojni je od Okrajnega ljudskega odbora prišla direktiva, Kapelica, kjer se bo prireditev odvijala, ima prav posebno da je kapelico potrebno porušiti. Do rušenja ni prišlo, ker se zgodovino. Že prva svetovna vojna je v Rovtah zahtevala 73 je stavbenik Jože Zupanc izgovoril, da nima delavcev, kar žrtev. Ker niso imeli spominskega znamenja, iz dneva v dan je tudi držalo, saj so zaradi vojne v vasi ostali le otroci in pa so se množile tudi žrtve, ki jih je zahtevala 2. sv. vojna, ostareli. «170 so se rovtarski Domobranci odločili, da sredi vasi vsem skupaj postavijo skupno znamenje-spominsko kapelico Marije kraljice Slovencev. Načrte za kapelico je izdelal duhovnik 170 Seljak, Ivan: Jutri slovesno v Rovtah. Primorski val, sobota, Jože Kapus, ki je iz Leskovice v Poljanski dolini pribežal v 23. avgusta 2014. Dostopno na: http://www.primorskival. si/novica.php?oid=5504 (18. 2. 2019). 137 Spomeniki in spominska znamenja ob cerkvah ali župniščih ali na njihovi zunanjosti Spomenikov in znamenj, ki so postavljena v ne- Spominsko znamenje je po spomeniškovarstve-posredno bližino cerkva in župnišč ali celo na ni zakonodaji zavarovano kot spomenik lokalnega njihovo zunanjost (fasade), je na Slovenskem pomena.173 razmeroma malo, še posebej če njihovo število (po nam dostopnih podatkih 8)171 primerjamo s številom povsem samostojno stoječih (134) in tistih, ki so vgra- jena na pročelja cerkva in v njihovo notranjost (106). Kljub skromnemu številu pa je med njimi vendarle nekaj takšnih, ki jih velja predstaviti podrobneje. V Adlešičih v Beli krajini so leta 1948 na vzhodno pro- čelje župnijske cerkve sv. Nikolaja vzidali spominsko znamenje žrtvam 1. in 2. svetovne vojne z močnim podstavkom, osrednjo pokončno kvadrasto ploščo in manjšim ležečim kvadrom s polkrožno oblikovanim kamnom s križem na vrhu. Na videz enostaven ge- ometrijski sistem likov poudarja globoka konkavna niša z reliefno podobo matere z ruto na glavi, ki z des- nico podpira glavo umirajočega vojaka, sina, z levico pa ga drži pod desno pazduho. Reliefna upodobitev je delo kiparja Janeza Gregorka.172 Na položnem kvadru zgoraj je na beli podlagi s črnim zapisano 1914. VOJNIM 1918. 1941. ŽERTVAM 1945. Pod konkavno nišo so na beli podlagi s črnimi črkami zapisani verzi Boža Račiča: Slika 158: Adlešiči, cerkev sv. Nikolaja z znamenjem v spomin padlim v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, OČETI, MOŽI, BRATI IN SINOVI, BREZ VAS SO PRAZ- 21. 7. 2021). NI NAŠI DOMOVI, UMRLI STE PO JEČAH, V BORBAH PALI, ZA NAS VSE STE SEBE ŽRTVOVALI. Na Kovorju blizu Tržiča so spominsko ploščo vgra- 171 V to skupino so uvrščeni spomeniki in znamenja v nasled- dili na južno pročelje župnije, ki stoji le dobrih njih krajih: Adlešiči (občina Črnomelj), Gozd Martuljek (ob- čina Kranjska Gora), Kovor (občina Tržič), Leše (občina Pre- valje), Razbor (občina Sevnica), Ribno (občina Bled), Škofja 173 Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena Loka (občina Škofja Loka) in Trebnje (občina Trebnje). na območju občine Črnomelj (predlog), avgust 2017, str. 172 Adlešiči, župnijska cerkev sv. Nikolaja. Spomenik žrtvam 125 in karta TTN5 Ozelj 41, merilo 1 : 1000. Dostopno na: 1. in 2. svetovne vojne. Dostopno na: https://www.kamra. http://www.crnomelj.si/doc/dokumenti/2017/kulturni_ si/mm-elementi/item/spomenik-zrtvam-1-in-2-svetov- spomeniki/Predlog_za_razglasitev_kulturnih_spomeni- ne-vojne.html (22. 11. 2018). kov.pdfStr (17. 2. 2019). 139 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 159: Kovor, župnišče ob cerkvi sv. Janeza Krstni- Slika 160: Ribno pri Bledu, pokopališka cerkev sv. Ja-ka z vgrajenim spominskim znamenjem padlim voja- koba z vzidanim spominskim znamenjem iz leta 1925 kom domačinom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). 15. 1. 2019). deset metrov severozahodno ob župnijski cerkvi sv. rojaki 1926.175 Pred znamenjem je greda, obdana z Janeza Krstnika.174 Zasnovana je kot vhodni portal betonskim zidcem in petimi betonskimi granatami, s pokončnima in z reliefi simetrično oblikovanima ki so povezane z verigo. debloma s koreninami, po tremi listnatimi vejami in brstičema na vrhu. Notranje polje sestavlja mre- V Ribnem pri Bledu je na zahodno pročelje pokopa- ža manjših plošč, ki so pod zgornjim robom zname- liške cerkve sv. Jakoba vzidano spominsko znamenje nja okrašene s križem in dvema reliefno upodoblje- padlim vojakom v prvi svetovni vojni.176 Po oblikov-nima granatama z letnicama 1914 in 1918. Srednje nih prvinah ga je po času nastanka mogoče uvrstiti polje znamenja zavzema pravokotna plošča iz okrog leta 1925, ko so kamnoseki za takšne namene svetlega marmorja z napisom SPOMIN PADLIM IN in za zasebne naročnike izdelovali nagrobnike dokaj UMRLIM VOJAKOM ŽUPNIJE KOVOR. Sledijo pri- podobnih oblik z značilnim dopolnilnim okrasjem. imki in imena padlih vojakov iz vasi Kovor, Loka, Tako je okrašeno tudi znamenje v Ribnem, zlasti Brezovo, Popovo, Vodice, Brezje, Hrušica, Hudo in opazno v spodnjem delu, kjer sta na širšem podstav-Visoče. Spodaj je na plošči napis V spomin postavili ku kamniti granati, kvader med njima pa je okrašen z 175 Arzenal. Spomeniki 1. svetovne vojne. Ljubljana: Filozof-ski inštitut ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Kosa 174 Spomenik na Kovorju. Dostopno na: https://www.ka- ZRC SAZU, 2018. Dostopno na: http://www.arzenal.si/ mra.si/digitalne-zbirke/item/pokopalisca-in-spome- sobe/zbirke/spomeniki (26. 9. 2018). niki-na-gorenjskem.html (29. 9. 2018). 176 Prav tam. 140 spomeniki in spominska namenja o erkva a i pnišči a i na nji ovi nanjosti Slika 161: Škofja Loka, spomenik padlim vojakom ob Slika 162: Trebnje, župnijska cerkev Marijinega Vne-vzhodni steni župnijske in pokopališke cerkve sv. Ju- bovzetja s spomenikom padlim vojakom v prvi sve-rija (foto: V. Hazler, 10. 12. 2018). tovni vojni (foto: V. Hazler, 9. 10. 2020). reliefom ležečega leva, ki je pogost motiv na takšnih komaj 20-letni kipar Božo Pengov (1910–1985), vsa spomenikih, pa tudi značilna likovna prvina nekate- druga kamnoseška dela pa so opravili kamnoseki rih kamnosekov, na primer Karla Novaka iz Sv. Vida podjetnika Alojza Vodnika iz Ljubljane. Dekanijska nad Ljubljano. Na vrhu kamnitega znamenja v Rib- cerkev je poklonila monumentalni nagrobnik ban-nem je motiv enakokrakega križa v krogu, pod njim kirja Heissa, ki so ga uporabili za podstavek. Spome-je napis V SPOMIN PADLIM VOJAKOM 1914–1918 nik so slovesno odkrili 26. oktobra 1930 (Žužek 2018: ŽUPNIJA RIBNO. Pod napisom so priimki in imena 52–55).178 Stoji v zidnem zalomu (niši cerkve) in je s 27 vojakov iz vasi Ribno, Bodešče, Selo in Koritno. čelne strani zaprt s kovinsko ograjo. Sestavljajo ga V Škofji Loki so leta 1930 ob vzhodno steno župnij- podstavek in več plasti likovno razgibanih blokov, ki ske cerkve sv. Jurija postavili spomenik, ki je takrat se ožijo do podesta spomenika, ki stoji na z valovni-veljal za največji spomenik padlim vojakom v prvi cama okrašenem kvadru, v katerega je na čelni stra-svetovni vojni v Dravski banovini Kraljevine Jugosla- ni vgrajen relief Matere Dolorose iz belega kamna. vije. Vojak je oblečen v nemško vojaško uniformo. Ima 177 Kip vojaka in relief Matere Dolorose je izdelal rahlo upognjena kolena, z desnico se opira na pu- ško, z levico pa se dotika puškine cevi. Pod Marijinim 177 Globočnik, Damir, 2012. Spomenika padlim v 1. svetov- ni vojni v Škofji Loki in Stari Loki. Loški razgledi 59 (1): 111–124. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ 178 Škofja Loka – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. URN:NBN:SI:DOC-G07PCK1P/d57ef0fa-9cae-476d- Dostopno na: http://spomeniki.blogspot.com/2017/08/ 82ce-d1b3223b4060/PDF (17. 10. 2018). stara-loka-spomenik-padlim-v-prvi.html (17. 10. 2018). 141 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne reliefom je na plastovito čelno stran vgrajena mar- morna plošča s priimki in imeni padlih vojakov iz Škofje Loke in okoliških vasi. V štirih kotih ob napisu sta dodani letnici 1914–18. Spodnji podstavek spo- menika je okrašen s prekrižanima in navzdol obr- njenima plamenicama. V Trebnjem je spomenik padlim v prvi svetovni vojni postavljen ob severnem uličnem pročelju župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja. Podest spomenika je pozidan iz klesanih kamnitih zidakov, kamniti sta tudi veliki granati ob straneh osrednjih figur spome- nika, ki sta uliti iz brona. Upodobljen je avstro-ogrski vojak, ki se utrujen in sklonjen opira na puško in ima desno nogo dvignjeno na kup razbitin, vrh katerih je postavljen kip Jezusa Kristusa. Pod njima je na zidan podstavek vgrajena marmorna plošča z napisom JU- NAKOM NAŠE DOMOVINE ROJAKOM. Spomenik so svečano odkrili leta 1933. Kamnito osnovo spomeni- ka je izdelal kamnosek Fel. Lipovš, bronasti figuri pa kipar Frančišek Smerdu.179 179 Smerdu, Frančišek (1908–1964). Slovenski biografski lek- sikon. Dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi586428/ (18. 2. 2019). 142 Spominske plošče – znamenja – na pročeljih ali v notranjosti cerkva, kapel in javnih stavb Na pročeljih in v notranjosti cerkva ter na navedene značilnosti pojavljajo pri vseh, so v nadalje-drugih sakralnih znamenjih, predvsem vanju navedeni le tipološki vzorci z nekaj zgledi. kapelicah, je po dosegljivih virih vzidanih V večini primerov so spominske plošče – znamenja – 106 spominskih znamenj, ki predvsem z besedili vgrajevali na zelo vidna mesta na pročeljih cerkva (na in skromnejšimi likovnimi dodatki ohranjajo spo- primer Tolmin, župnijska cerkev Marijinega Vnebov-min na vojna grozodejstva. Razlogi za postavitev zetja; Kresnice, župnijska cerkev sv. Benedikta), pone-spominskih znamenj v obliki kamnitih plošč so te- kod tudi manj opazno ob vznožja pročelij (na primer meljili predvsem na preudarnih ocenah o gmotnih Podpeca – podružnična cerkev sv. Helene), v niše pri zmožnostih župnijske skupnosti oziroma kraja ali tleh v zvonicah (na primer Dvor pri Polhovem Gradcu, o tem, kakšne so možnosti za postavitev likovno in podružnična cerkev sv. Nikolaja), v arkade pod zvoni-prostorsko opaznejših spomenikov in koliko več je cami (na primer Godešič, podružnična cerkev sv. Niko-možnosti zgolj za označitev spomina na vojno zgolj laja; Voklo, župnijska cerkev sv. Jerneja) ali ob njih (na s spominskimi ploščami kot vsebinsko dovolj sporo- primer Spodnja Slivnica, podružnična cerkev sv. Petra čilnimi znamenji, povezanimi z vojno, ki je iz domov in Pavla), pod (sekundarno vgrajeno) lopo ob vhodu za vedno odtujila številne može, fante in ponekod v cerkev (na primer Turnišče, župnijska in romarska še otroke. Preživeli so se jih hoteli spomniti s po- cerkev Marije Vnebovzete), v notranjosti cerkva (na stavitvijo znamenj, pa četudi zgolj z napisi in nekaj primer Boštanj, župnijska cerkev Povišanja svetega skromnega okrasja. Vendar je tudi v teh, na videz križa; Brezje, romarska in župnijska cerkev Marijinega enostavnejših znamenjih mogoče videti razkorak Vnebovzetja; Pernica, župnijska cerkev sv. Marjete), med željami in zmožnostmi ter pripravljenostjo, da pa tudi na zunanjosti (na primer Luže v občini Šenčur, se znamenje sploh postavi. Spomenikov in znamenj kapelica180 prve svetovne vojne namreč niso postavljali oziroma v križišču in središču vasi) in notranjosti (na vgrajevali v vsaki župniji ali občini in pri vsaki farni primer Solčava, kapelica Srca Jezusovega iz leta 1925 cerkvi ali v središču lokalne uprave. Na Gomilskem pod župnijsko cerkvijo sv. Marije Snežne;181 Šentvid v Spodnji Savinjski dolini spomenika ali plošče niso 180 V Lužah kapelica s kipom Matere Božje z detetom v niši stoji nikoli vgradili, pa čeprav je bilo iz te vasi vpoklicanih sredi križišča in je obrnjena proti jugu. Nad nišo je vgrajena kar nekaj vojakov. Odločitev za postavitev so sprejeli spominska plošča iz črnega marmorja z osmimi priimki in v sosednji Grajski vasi, kjer stoji podružnična cerkev imeni, rojstvom in smrtjo vojakov ter dvema pogrešanima župnije sv. Štefana na Gomilskem. Takšnih in podob- vojakoma, kjer je navedeno le leto rojstva. Na plošči je napis 1914–1918 V SPOMIN ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE IZ nih primerov je bilo še več in še več bi jih bilo, če bi LUŽ. Desno spodaj je dodan kamnosek LOVEC MENGEŠ. sledili spodbudam zlasti Zveze bojevnikov in njenih 181 Kapelica s kipom Srca Jezusovega je opremljena z več be-neutrudnih sodelavcev, posebej Franca Bonača, Jer- sedili: PRESV. SRCE JEZUSOVO BODI NAŠE REŠENJE! (čel- neja Hafnerja in Ivana Matičiča. na stran), CELA ŽUPNIJA POSVEČENA 15.8.1925 (nad nišo s kipom Srca Jezusovega), Ustanovniki (dve plošči s sezna- Skupino 106 spominskih plošč sestavljajo znamenja, mom imen levo in desno ob niši s kipom), BLAGOSLOVITEV ki se razlikujejo po izboru mesta in načinu vgraditve, IN POSVEČENJE IZVEDEL (levi notranji lok), A. B. JEGLIČ, velikosti, času nastanka, uporabljenem materialu, ŠKOF LJUBLJANSKI (desni notranji lok), v oltarno menzo obsegu in dokumentarnosti besedila, jeziku, izboru je vgrajena svetla, z rdečkastimi lisami obogatena kamnita plošča iz solčavskega kamna – logarski apnenec z napisom pisave, slogovnih in drugih likovnih prvinah (okrasje), Našim dragim v vojni padlim z imeni in priimki ter deloma avtorstvu (če je dokumentirano) in drugem. Ker se tudi hišnimi imeni in datumi smrti 59 padlih domačinov. 143 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 163: Tolmin, župnijska cerkev Marijinega Vnebov- Slika 164: Kresnice, župnijska cerkev sv. Benedikta. V zetja z vgrajenim spominskim znamenjem padlim vo- zunanjo steno ladje je levo ob zvonici vgrajena spo-jakom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 6. 11. 2021). minska plošča iz sivega kamna z betonskim okvirjem. Pod njo so februarja 1992 vgradili ploščo »v spo- min vsem žrtvam 2. svetovne vojne iz kresniške fare« (foto: V. Hazler, 1. 3. 2022). nad Horjulom, kapelica odprtega tipa s kipom Jezusa desno spodaj pa ime kamnoseka: J. Zagorc Novo Kristusa v niši in spominsko ploščo padlih vojakov pod mesto. Na temni marmorni plošči je zgoraj napis V njo) starejših kapelic. svobodi bodočih vekov živi slava padlih sinov našega V Metliki je spominsko znamenje padlim v prvi sve- mesta. Sledijo po abecednem vrstnem redu navedbe tovni vojni vzidano desno ob glavnem vhodu stavbe 36 priimkov in imen padlih vojakov. Občine Metlika, Mestni trg 24. Izdelano je iz sivega kamnitega okvirja in skoraj črne marmorne plošče. Na v segmentnem loku zaključeni prekladi sta vkle- sani letnici 1914–1918, na podstavku spodaj je vklesan napis Postavljeno 1. 12. 1928.,182 na ploščici povsem 182 Spominska plošča je bila vzidana ob deseti obletnici Kral- jevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je nastala 1. decem- bra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije. 144 spominske p ošče namenja na proče ji a i v notranjosti erkva kape in javni stav Slika 165: Solčava, kapela s kipom Jezusa Kristusa ter Slika 166: Podpeca, podružnična cerkev sv. Helene, marmorno ploščo z imeni in priimki padlih vojakov spominska plošča v cirilici in latinici pod fresko sv. domačinov (foto: V. Hazler, 23. 9. 2020). Krištofa z Jezusom (foto: V. Hazler, 10. 10. 2021). Slika 167: Dvor pri Polhovem Gradcu, podružnična cerkev sv. Nikolaja z nišo ob vznožju zvonice s spo- minsko ploščo padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Napisi na plošči zgoraj V SPOMIN V SVETOVNI VOJ- NI PADLIM VOJAKOM in spodaj »Spominski kamen ta naj oznanjuje smrt njih, ki krije prst jih zemlje tuje«. Kamen so postavili »tovariši in rojaki« (foto: V. Hazler, 11. 2. 2022 in 19. 12. 2018). 145 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 168: Godešič, podružnična cerkev sv. Nikolaja. Spominska plošča padlim vojakom v prvi svetovni vojni, vzidana levo ob zaprtih vratih arkad v pritličju zvonice (foto: V. Hazler, 10. 12. 2018). Slika 169: Voklo, župnijska cerkev sv. Jerneja. Spo- Slika 170: Spodnja Slivnica, podružnična cerkev sv. minska plošča je vzidana v arkado pod zvonico, desno Petra in Pavla. Spominska plošča vzidana pod arkado ob vhodu v cerkev (foto: V. Hazler, 1. 12. 2018). ob zvonici (foto: V. Hazler, 21. 7. 2021). 146 spominske p ošče namenja na proče ji a i v notranjosti erkva kape in javni stav Slika 171: Turnišče, župnijska in romarska cerkev Ma- Slika 172: Luže v občini Šenčur, kapelica z nad lokom rije Vnebovzete. Spominska plošča vzidana pod (se- vgrajeno napisno ploščo v spomin žrtvam svetovne kundarno vgrajeno) lopo ob vhodu v cerkev (foto: V. vojne iz Luž (foto: V. Hazler, 1. 12. 2018). Hazler, 6. 9. 2021). Slika 173: Šentjošt nad Horjulom, kapelica odprtega Slika 174: Stavba Občine Metlika, Mestni trg 24, s tipa s kipom Jezusa Kristusa v niši in spominsko plo- 1. decembra 1928 vzidano ploščo v spomin padlim ščo padlih vojakov na menzi pod njo (foto: V. Hazler, meščanom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 21. 7. 16. 12. 2018). 2021). 147 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Oblikovna in likovna pričevalnost spominskih plošč – znamenj Večina starejših plošč – znamenj – v spomin padlim vojakom v prvi svetovni vojni je pokončnih oblik. Po- ložnih je le nekaj, in to le v primerih prilagajanja steni, zlasti ob vgraditvah na zidane kapelice, na primer v Lužah in na Šentjoštu nad Horjulom, ali ko so se prila- godili členitvi fasade, na primer na pročelju cerkve sv. Jerneja v Voklem, in zidnim odprtinam, na primer na pročelju župnijske stavbe v Preddvoru in pod arkado cerkve sv. Petra in Pavla v Spodnji Slivnici in drugod. Pokončne oblike je na primer plošča na pročelju žu- pnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Stari Cerkvi pri Kočevju, kjer so jo vgradili leta 1926 in zaradi ve- činskih nemško govorečih Kočevarjev besedila na plo- šči napisali v nemščini. Slika 175: Stara Cerkev, župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja z vzidano spominsko ploščo z besedilom v nemščini: zgoraj DIE OPFER DES WELTKRIEGES 1914-1918 AUS DER PFARRGEMEINDE MITTERDORF, Sliki 176 in 177: Mavčiče, župnijska cerkev sv. Petra spodaj pa DER HELDEN RUHM. DER HEIMAT DANK ima na vhodnem pročelju vzidani dve spominski plo-VERKÜNDE DAS DENKMAL DER NACHWELT! (foto: šči padlim vojakom v prvi svetovni vojni (foto: V. Haz-V. Hazler, 12. 7. 2023) ler, 10. 12. 2018). 148 spominske p ošče namenja na proče ji a i v notranjosti erkva kape in javni stav Nekatere spominske plošče imajo poleg besedil v 1914–1918 VOJAKI – in majhnim kamnitim reliefom ovalnih stekelcih dodane fotografije padlih vojakov. trpečega Kristusa ter pokončni kamniti plošči na vsaki Med slikovno najbolj opremljenimi sta plošči, vzida- strani križa z navedenimi 64 priimki in imeni vojakov ni v južno vhodno pročelje baročne cerkve sv. Petra v ter krajev s hišnimi številkami, od koder so bili doma. Mavčičah v občini Kranj. Plošči imata zgoraj napis V spomin padlim in umrlim vojakom v svetovni vojni Veliko je tudi znamenje iz leta 1924 na zunanjosti žu-l. 1914–1918. Sledijo priimki in imena padlih vojakov pnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Tolminu, ki ter navedba krajev Mavčiče, Jama, Podreča in Preša ga sestavljajo tridelna plošča z navedbo priimkov in s hišnimi številkami krajev, od koder so bili doma. imen vojakov ter z manjšima in velikim srednjim kri-Na desni plošči je upodobljenih 12 padlih, med njimi žem nad njo. pet v uniformah, na levi pa devet, med njimi šest v Podobno obsežno kot v Šmihelu pri Novem mestu uniformah avstro-ogrske vojske; fotografirali so se je znamenje na župnijski stavbi nasproti župnijske na dopustu doma. cerkve sv. Petra v Preddvoru. Zasnovano je v obli- Nekatere spominske plošče in znamenja padlim v prvi ki niše, ki so jo prizidali ob vzhodno pročelje stavbe. svetovni vojni so opazne tudi po velikosti. Med največ- Znamenje sestavljajo okvir s polkrožno strešico, velik jimi je znamenje, vgrajeno na zadnji vzhodni zunanji križ s Kristusom in pod njim spominska plošča iz bele-steni kapelice na pokopališču v Šmihelu pri Novem ga marmorja z napisi 1914–1918 V SPOMIN ŽRTVAM mestu. Sestavljajo ga velik križ z napisom – PADLI SVETOVNE VOJNE PREDDVORSKE ŽUPNIJE. Sledijo Slika 178: Šmihel pri Novem mestu, kapelica na poko- Slika 179: Preddvor, župnijska stavba ob pokopali-pališču s spominsko ploščo padlih vojakov v prvi sve- škem zidu pri cerkvi sv. Petra ima vzidano marmorno tovni vojni (foto: V. Hazler, 20. 10. 2021). ploščo v spomin padlim vojakom domačinom v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 1. 12. 2018). 149 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 180: Srednja Dobrava pri Kropi, podružnična Slika 181: Begunje pri Cerknici. Na vogalu župnijske cerkev sv. Križa s spominsko ploščo padlim vojakom v cerkve Jerneja apostola je vzidano spominsko zna-prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 10. 5. 2021). menje z reliefom, delo kiparja Franceta Kralja (foto: V. Hazler, 19. 7. 2021). navedbe krajev Baželj, Sp. Bela, Srbela, Zg. Bela, Breg, pročelju župnijske cerkve sv. Benedikta v Kresnicah Hraše, Hače, Potoče, Preddvor, Tupaliče ter skupaj 49 (občina Litija), kjer sta dodana še besedilo ter likovni priimkov in imen ter hišnih številk krajev, od koder so motiv z orožjem in palmovo vejico, pa tudi znamenja bili vojaki doma. Sledi napis spodaj NA VESELO SNI- na podružnični cerkvi Povišanja svetega križa v Sred-DENJE PRI BOGU! Med letnicama zgoraj je v plitkem nji Dobravi pri Kropi (občina Radovljica), na romar-rezu upodobljen lik umirajočega (mrtvega?) vojaka ski cerkvi Marija Pomagaj na Brezjah (občina Rado-pod palmo, sicer pogost ikonografski motiv vojaških vljica) ter znamenji v obliki pokončnih uokvirjenih znamenj in spomenikov. plošč na vzhodnem, vhodnem pročelju župnijske Več likovnih poudarkov imajo tudi znamenja na juž- cerkve sv. Andreja na Vačah (občina Litija). Vsaka od ni kapeli župnijske cerkve Marijinega rojstva v Šmar- omenjenih plošč vsebuje svojevrstne likovne prvine ju - Sap (občina Grosuplje), na severozahodnem in tudi nekaj takšnih, da se nam zdijo znamenja vsaj vogalu župnijske cerkve sv. Jerneja apostola v Be- nekoliko podobna. Takšno je na primer znamenje v gunjah pri Cerknici (občina Cerknica), na zahodnem Spodnji Dobravi pri Kropi, ki so ga postavili župljani pročelju župnijske cerkve sv. Nikolaja v Litiji (obči- leta 1926, in znamenje na romarski cerkvi na Brez-na Litija) ter na južnem pročelju župnijske cerkve jah, ki so ga POSTAVILI HVALEŽNI VAŠČANI L. 1930. sv. Benedikta v Benediktu (občina Benedikt), kjer je Obe sta uokvirjeni in imata na prekladi vklesan pli-znamenje zasnovano v obliki gotske bifore s križem, tek relief z motivom ranjenega oziroma umirajočega likovno opazni pa sta tudi znamenji na zahodnem vojaka s palmami. 150 spominske p ošče namenja na proče ji a i v notranjosti erkva kape in javni stav Z likovnimi dopolnili sta opremljeni zlasti spo- preprostejših oblik. Pobudnike postavitev je vodila minski znamenji v Begunjah pri Cerknici (občina predvsem želja po izpolnitvi obljube iz preteklosti, ko Cerknica) in v Šmarju - Sap (občina Grosuplje). V ni bilo možnosti za vgraditev bodisi iz organizacijskih Begunjah pri Cerknici je na severozahodnem vo- ali gmotnih razlogov. V Tunjicah v občini Kamnik so galu župnijske cerkve Jerneja apostola vzidana po- ob spominu na začetek prve svetovne vojne 26. julija končna pravokotna spominska plošča z osrednjim 2014 spominsko ploščo vgradili na severno steno po-napisom V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 PADLIM kopališke vežice, ki stoji ob pokopališču in pod cerkvi-IN UMERLIM VOJAKOM ter z navedbo priimkov jo sv. Ane. Devet let prej so na isto stavbo vzidali spo-in imen vojakov, pa tudi krajev Begunje, Bezuljak, minsko ploščo žrtvam 2. svetovne vojne. Brezje, Dobec, Kožljek, Selšček in Topol, od koder so bili vojaki doma. Nad besedilom sta v globoki niši reliefno upodobljena lika mrtvega vojaka s čelado na glavi in žalujoče ženske (matere?, Device Mari- je?) s šalom na glavi, ki se sklanja nad njim. Avtor reliefa je kipar France Kralj. Ikonografsko sorodno mu je spominsko znamenje, vzidano na južno zunanjo steno stranske kapele župnijske cerkve Marijinega rojstva v Šmarju - Sap. Sestavlja ga polkrožna niša z reliefno upodobitvijo ležečega in umirajočega vojaka ter klečeče ženske (matere?, Device Marije?), ki ga tolaži in se ga dotika s palmovo vejico. Relief v loku obdaja iz štirih delov sestavljena napisna plošča z napisom IZ NAŠE KRVI JE KLILA VAŠA SVOBODA. Pod nišo sta vgrajeni plo- šča iz temnega kamna z imeni in priimki padlih voja- kov ter kamnita konzola za sveče in vaze. Znamenje so odkrili leta 1930. Z likovnimi dopolnili je okrašeno tudi spominsko znamenje, vzidano na župnijski cerkvi sv. Benedikta v Kresnicah (občina Litija). Vgradili so ga leta 1925 na severozahodni strani, levo ob glavnem vhodu. Iz- delano je iz temne plošče in svetlejšega kamnitega okvirja s križem na prekladi in keramičnima slikama Slika 182: Šmarje - Sap, župnijska cerkev Marijine-padlih vojakov. Na osrednji plošči je napis V SPO- ga rojstva. Na južni steni stranske kapele je vzidano MIN PADLIM VOJAKOM 1914–1918 iz vasi Kresnice, spominsko znamenje z reliefom umirajočega vojaka Kresniški vrh, Poljane, Mala Dolga Noga in Goliše, od in tolažnice (foto: V. Hazler, 3. 10. 2019). koder so bili vojaki doma. Pod seznamom je vklesa- no besedilo: »Minuli so boji minulo trpljenje, za dom svoj preljubi smo dali življenje. Zdaj širom sveta Zato so se na primer v Opatjem selu v občini Mi-naša trupla trohne, a gor nad oblaki spet združimo ren - Kostanjevica na Goriškem Krasu ob obletnici se. Postavili občani 1925.« Spodaj je dodan risan mo- začetka soške fronte odločili v središču vasi odkriti tiv prekrižane sablje, puške in bodala, pod njimi pa spominsko ploščo. V obsežnem in podrobnem sple-sta vejici bršljana. tnem poročilu z naslovom Opatje selo, plošča v spomin na žrtve 1. svetovne vojne je Herman Besednjak Spominske plošče – znamenja v spomin žrtvam med drugim zapisal: » Na sončno nedeljsko popoldne, prve svetovne vojne novejšega datuma so bistveno 30. avgusta 2015 ob 17. uri je pred hišo opajske tradicije 151 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne potekala slavnostna prireditev s kulturnim programom in odkritjem spominske plošče. «183 Med zadnjimi so v letih spomina na prvo svetovno vojno spominsko ploščo vzidali v Železnikih, in sicer na zunanjost apside pokopališke cerkve sv. Frančiška Ksaverija, tik pod nišo s kipcem cerkvenega zavetni- ka. Spominska plošča ima zgoraj napis PADLI V PRVI SVETOVNI VOJNI IZ ŽUPNIJE ŽELEZNIKI Vsaj tovar- šov Bog se smili, varuj vedno vas zvesto, da za me bote molili, ko v črno grem zemljo. Pod seznamom 40 pri- imkov in imen vojakov ter letnic rojstva in smrti je še napis Ob 100-letnici konca prve svetovne vojne. Obči- na Železniki, Župnija Železniki in Krajevna skupnost Železniki 2018. To je plošča, na kateri sta po dostopnih virih zapisani imeni najmlajšega in najstarejšega padlega vojaka: Poljak Valentin (1901–1918) in Oblak Janez (1868–1917) na Slovenskem, kjer je bila sicer povprečna starost padlih dobrih 27 let. 183 Besednjak, Herman: Opatje selo, plošča v spomin na žrtve 1. svetovne vojne. Dostopno na: https://m.moja- obcina.si/miren-kostanjevica/novice/odkritje-spomin- ske-plosce-zrtvam-1-svetovne-vojne-iz-opatjega-sela. html (4. 11. 2018). 152 Dokumentarna sporočilnost vojaških pokopališč, spomenikov, nagrobnikov in spominskih plošč – znamenj Vojaška pokopališča, spomeniki, nagrobniki in spo- ob obisku vojaških pokopališč z množico enakih ko-minske plošče – znamenja prve svetovne vojne so vinskih ali lesenih križev na pokošeni trati v Logu pod del slovenskega, evropskega in zunajevropskega kul- Mangartom, Trenti ali Banjšicah. Sporočilnost ima-turnega prostora. Veliko let je bilo potrebnih, da smo jo tudi povsem preproste plošče – znamenja, zgolj z spoznali njihov pomen tako za vsakega izmed nas imeni in priimki padlih, ko si preživeli zaradi lastne kot za etnije, ki jim pripadamo. Brez spoštljivega od- bede niso zmogli postaviti mogočnejšega spomenika. nosa do te pomembne dediščine si je verjetno težko Kakor že omenjeno, je takšnih skupnih znamenj po zamisliti tudi pot v prihodnost, saj še tako skromno zaenkrat dosegljivih podatkih na slovenskem ozem-znamenje oziroma spominska plošča ali veličasten lju 386; a zagotovo jih je še več, saj zbirna evidenca spomenik spominja in opozarja, da so vojne nesmisel zahteva timsko delo in ne le poskus posameznika. in zabloda človeštva. Ogledi in prebiranje kratkih be- Grobovi vojakov, častnikov, bolnišničnega osebja ter sedil, verzov in seznamov, zapisanih na teh kulturnih vseh drugih padlih in umrlih neposredno ob bojiščih spomenikih, nikogar ne pustijo ravnodušnega, saj so so v večini primerov ohranjeni. Nekatera vojaška po-kljub na videz skromnemu obsegu podatkov vendarle kopališča krepijo sporočilo zgolj z enotno oblikovani-neprecenljive dokumentarne in spominske vrednos- mi kovinskimi križi, druga z betonskimi nagrobniki in ti. Koliko so bili pri tem učinkoviti in poučni, je težko vgrajenimi kovinskimi ploščicami s priimki in imeni soditi – zdi se, da manj od pričakovanj –, saj so se ko- vojakov. Številna so že obnovljena, druga čakajo po-maj 20 let po koncu prve začele morije druge svetovne novnih posegov, na nekatera spominjajo le še osrednji vojne. Vsi si želimo, da tako tudi ostane, saj je le v tem pokopališki spomeniki raznovrstnih oblik in velikosti. mogoče razumeti sporočilo obravnavane dediščine. Z Iz vseh je mogoče spoznati tipološko oblikovno razno-nekaj primeri dodajamo sporočilnost obravnavanih vrstnost ter razločke v položaju navadnega vojaka in pokopališč, spomenikov, nagrobnikov in spominskih častnika. Sledi hierarhičnih razmerij so razvidne na plošč oziroma znamenj. Vsi so dovolj sporočilni in vojaških pokopališčih v Logu pod Mangartom, Soči, dokumentarni, da si jih je vredno ogledati večkrat, Trenti in v Grgarju pri Novi Gorici. Ob ustreznem ko-predvsem pa je treba zanje še bolje skrbeti tako v mentarju se razkriva vojaška hierarhija, ki je bila pot-gmotnem kot strokovnem pogledu. Tudi to je namreč rebna, da je vojaški stroj deloval. Prebiranje besedil, izjemno pomemben element naše kulturne dediščine priimkov in imen pa omogoča prepoznavanje poko-in ogledalo naše omike. panih vojakov po narodnosti in veroizpovedi. Zdi se, Sporočilni so že preprosti nagrobniki na večjih ali da so tudi na soški fronti in v njenem zaledju umirali manjših vojaških pokopališčih, kostnice in seznami s vojaki večine narodov srednje in vzhodne Evrope. priimki in imeni, ponekod tudi z dnevi smrti ter pone- Naj bodo nagrobniki, spomeniki in spominska zna-kod še z dnevi rojstva in smrti opremljeni spomeniki menja skromni ali likovno bogati, vsi imajo pripo-oziroma znamenja, ki so izjemno uporaben vir o do- vedno moč, zato je treba tudi v letih po njihovem godkih pred sto in več leti. Sporočilnost obiskovalec, nastanku skrbeti za njihovo sporočilnost, dokumen-opazovalec, bralec oziroma fotograf zazna tudi iz pov- tarnost in pričevalnost. To so namreč temeljna načela sem preprostih besedil, ki odsevajo spomin na groz- spomeniškovarstvene doktrine, ki morajo temeljiti na ljivi čas, kakor so vojno večkrat opisovali številni pisci prvobitnosti pojavov in ne na sprejemanju morebitnih leta po njej. Grozovitost je mogoče še vedno začutiti 153 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 183: Log pod Mangartom, vojaško pokopališče s spomenikom (levo v ozadju) iz leta 1917, kjer sta upodobljena vojaka avstro-ogrske vojske muslimanske (Bošnjak) in katoliške vere. V ospredju je spomenik padlim Bošnjakom iz leta 2012 z napisom: V SPOMIN NA TISTE IZ BOSNE IN HERCEGOVINE, KI SO UMRLI NA SOŠKI FRONTI med leti 1915 in 1917 (foto: V. Hazler, 25. 7. 2012). Slika 184: Log pod Mangartom, vojaško pokopališče z grobovi vojakov muslimanske in katoliške vere. Na nišanih in križih so pritrjene ploščice s podatki o padlih vojakih (foto: V. Hazler, 25. 7. 2012). 154 Dok mentarna sporoči nost vojaški pokopa išč spomenikov na ro nikov in spominski p ošč namenj Slika 185: Grgar pri Novi Gorici, osrednji vojaški spo- Slika 186: Grgar pri Novi Gorici, spomenik z napisoma menik iz kraškega kamna z vgrajeno marmorno plo- ŽRTVAM VOJNE 1914-1918 (zgoraj), vojakom, begun- ščo z napisom DAS FETERLAND SEINEN HELDEN cem, ponesrečenim – NA SVIDENJE V KRALJESTVU (foto: V. Hazler, 15. 11. 2018). MIRU (desno spodaj) (foto: V. Hazler, 15. 11. 2018). Slika 187: Ukanc, avstro-ogrsko vojaško pokopališče z novimi lesenimi nagrobnimi križi s strešicami (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). 155 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne poznejših, strokovno spornih odločitev, ki zbujajo datumi smrti. Vsebinsko popolne podatke ima spo-dvom o kakovosti opravljanja spomeniškovarstvenih menik na pokopališču v Šebreljah v občini Cerkno, nalog. Zgleda za dvom o ustreznosti obnovitvenih po- kjer je med drugimi besedili navedenih 45 priimkov stopkov sta na vojaških pokopališčih na griču Rebro v in imen vojakov, hišna številka kraja, od koder so bili Bohinjski Bistrici in v Ukancu: primerjava fotografskih doma, natančen datum rojstva in smrti ter kraji, kjer posnetkov lesenih križev okrog leta 2010 ter ob ogle- so izgubili življenje v boju ali umrli v bolnišnicah. du in dokumentiranju obeh pokopališč leta 2019 po- Navedeni so kraji in pokrajine: Bilje, Bovec, Brücks, kaže na bistveno spremembo v podobi lesenih križev, Čedad, Doberdob, Dunaj, Galicija, Gorica, Gradec, saj imajo vsi (zaščitne?) strešice. Novi križi so novost Gradiška, Herson, Italija, Koroška, Ljubljana, Ogrska, na območju kulturnega spomenika, s tem pa se odpi- Osek, Podgora, Renče, Rusija, Solkan, Stryj, Šebre-ra vrsta strokovnih vprašanj, ki bi jih bilo treba ustre- lje184 in Tirolska. Povprečna starost padlih in umrlih zno pojasniti. šebreljskih vojakov je bila 33 let, kar je daleč nad pov- Vsako vojaško pokopališče ima svoj način označeva- prečjem vzorca (Tabela št. 1185). nja grobov padlih vojakov. Podobno velja za spome- Podobna starostna razmerja je mogoče ugotoviti tudi nike in znamenja, ki so jih večinoma postavljali v letih iz dosegljivih seznamov padlih vojakov na spomeni-po vojni moriji, pa vendar imajo nekaj skupnih zna- kih v drugih bojujočih se deželah centralnih sil. Na čilnosti, ki so povezane s sporočilnostjo nagrobnikov, pokopališkem spomeniku v Tübingenu v nemški zvez-spomenikov in znamenj. ni deželi Baden-Württemberg je vklesanih 258 imen Na vojaških grobovih prevladujejo le podatki o priim- padlih vojakov (Tabela št. 2), katerih povprečna starost ku in imenu vojaka ter datumu smrti. Le ponekod so ob smrti je bila dobrih 28 let (28,19), kar je v sorazmer-navedbe vsebinsko bogatejše, na primer v Grgarju pri ju s povprečno starostjo padlih vojakov s seznamov na Novi Gorici, kjer je na kovinskih ploščicah padlih vo- slovenskih spomenikih prve svetovne vojne. jakov navedenih več podatkov. Znamenje s ploščico V tabeli št. 2 so navedeni le najmlajši pod 20. letom in ob zidu sporoča, da je tam grob pripadnika 37. avstrij- najstarejši nad 40. letom starosti. Najmlajši je vojak skega bataljona z imenom Josef Wanek, rojen 19. 11. Adolf Alber (1899–1914), ki je padel star komaj 15 let, 1874 v kraju Lipnica Górna v Galiciji na južnem Polj- medtem ko sta bila Wilhelm Brombacher (1872–1920) skem, ki je padel 4. 6. 1916 na Sveti gori v Sloveniji. Na in Herman Klein-Dingwerth (1870–1918) najstarejša večini vojaških pokopališč ni tako popolnih podatkov umrla oziroma padla vojaka, stara 48 let. in le ponekod jih je mogoče prebrati na spomenikih in spominskih znamenjih. Kjer so navedbe popolne, je takšen nagrobnik dragocen vir za analizo starosti padlih vojakov in častniškega kadra. Vojak Wenwc iz Lipnica Górna je umrl v 42. letu sta- rosti, kar je daleč nad povprečjem starosti vojakov, kakor jih kaže seznam slovenskih spomenikov in spominskih znamenj iz obdobja po svetovni vojni. V Železnikih je na cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na 184 Vojak Vinko Klemenčič, doma iz Šebrelj št. 75, je bil rojen 7. 2. 1891 in umrl 11. 2. 1920 v starosti 29 let na Šebreljah. spominski plošči iz leta 2018 navedenih 40 priim- kov in imen vojakov ter letnic njihovega rojstva in 185 Izbor podatkov temelji na navedbah na spomenikih in spominskih ploščah, kjer so poleg priimkov in imen pad-smrti, za 10 od teh sta namesto letnice smrti le zapi- lih vojakov navedene tudi letnice rojstva in smrti. Na več sa pogrešan ali padel. S pomočjo seznama popolnih drugih znamenjih so navedeni samo priimki in imena podatkov je mogoče izračunati, da je bila povpreč- (na primer Žiri, tu tudi hišne številke, Vodice), drugod še na starost vojakov 28 let, najmlajši je bil star 18 in samo letnice rojstva (na primer Žetale, Zgornje Stranje) najstarejši 47 let. Na Vurnikovem spomeniku iz leta ali zgolj smrti (na primer Tomaj, tudi hišne številke), po- nekod so podatki neuravnoteženi (na primer Žažar). Ti 1922 v Bohinjski Beli so pri 28 vojakih navedeni le podatki niso vključeni v seznam. 156 Dok mentarna sporoči nost vojaški pokopa išč spomenikov na ro nikov in spominski p ošč namenj Tabela št. 1: Kraji v Republiki Sloveniji s spomeniki in spominskimi znamenji (ploščami) z navedbo najmlajših in najstarejših padlih vojakov ter povprečno starostjo vseh na posameznem spomeniku navedenih vojakov. Z. št. Kraj Najmlajši – 22 in Najstarejši – 40 in Povprečna starost manj na seznamu več na seznamu vseh na seznamu 1 Železniki 17 49 23 2 Brezovica 19 52186 24 3 Črnuče 19 40 26 4 Šentjošt nad Horjulom 18 46 26 5 Čatež 22 40 27 6 Prevalje 18 45 27 7 Srednja vas v Bohinju 18 43 27 8 Žabnica 19 41 27 9 Grajska vas 21 40 29 10 Tunjice 21 41 29 11 Šebrelje 19 45 30 12 Visoko (občina Šenčur) 19 45 30 13 Zapoge, občina Vodice 22 42 31 POVPREČJA V IZBRANIH VZORCIH 19 43 26 Za primerjavo 1 Loče,187 Rož, Avstrija 20 42 29 Tabela št. 2: Najmlajši in najstarejši nemški padli vojaki na pokopališkem spomeniku v Tübingenu v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. Z. št. Priimek in ime Rojen Umrl Starost NAJMLAJŠI POD 20 LET 1 Alber Adolf 1899 1914 15 2 Ader Otto 1897 1914 17 3 Wostenfeld Adolf 1897 1914 17 4 Bayer Kirt von 1897 1916 19 5 Dierberge Karl 1898 1917 19 6 Howeg Gerard 1895 1914 19 7 Nefflen Otto 1898 1917 19 8 Nonnenmacher Gottlob 1896 1915 19 9 Prikryil Ignatz 1899 1918 19 V % od 257 3,5 % 186 Brezovica: Kušar Lovro (Not. Gorice 21), rojen 9. 8. 1865, padel 20. 6. 1917, starost 52 let. 187 Sodeč po priimkih in imenih so bili na plošči, vgrajeni v notranjščino cerkve v Ločah v avstrijskem Rožu, od 16 padlih vojakov le trije nemškega rodu, vsi ostali so bili Slovenci. 157 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Priimek in ime Rojen Umrl Starost NAJSTAREJŠI NAD 45 LET 1 Fach Konrad 1870 1916 46 2 Lamparth Adam 1874 1920 46 3 Meyer Otto 1870 1917 47 4 Brombacher Wilhelm 1872 1920 48 5 Klein-Dingwerth Herman 1870 1918 48 V % od 257 1,94 % SKUPAJ 257188 priimkov in imen padlih in za bo- leznimi in ranami preminulih vojakov Tabela št. 3: Najmlajši in najstarejši hrvaški padli vojaki iz krajev iz okolice Koprivnice (81 obravnavanih oseb). Z. št. Priimek in ime Rojen Umrl Starost NAJMLAJŠI POD 20 LET 1 Potroško Ivan 1898 1917 19 2 Šargač Izidor 1897 1916 19 3 Vukić Blaž 1896 1914 18 V % od 81 3,70 % NAJSTAREJŠI NAD 40 LET 1 Gregurina Grga 1875 1916 41 2 Juratović Juraj 1873 1915 42 3 Lončarek Đuro 1860 1917 57189 4 Marčec Blaž 1872 1915 43 5 Neme Mato 1873 1916 41 6 Novak Tomo 1866 1916 50 7 Sučić Bartol 1874 1915 41 V % od 81 8,64 % SKUPAJ OBRAVNAVANI VOJAKI 81 od 86 priimkov in imen padlih ter za boleznimi in ranami preminulih vojakov 188 Pri vseh priimkih in imenih popolna navedba letnic rojstva in smrti. 189 Ðuro Lončarek je bil med najstarejšimi vpoklicanimi vojaki v avstro-ogrsko vojsko. 158 Dok mentarna sporoči nost vojaški pokopa išč spomenikov na ro nikov in spominski p ošč namenj Iz dosegljivih in za obdelavo uporabnih podatkov iz podatkov. Starost glavnine vpoklicanih, po oceni sta- članka Ružice Medvarić-Bračko in Mire Kolar-Dimitri- rih med 20 in 45 let, je znašala 75,89 %, kar je v pri-jević z naslovom »Tragom poginulih vojnika kopriv- merjavi s podatki iz Tübingena in Koprivnice kljub ne-ničke i đurđevačke Podravine u Prvom svjetskom ratu, popolnosti borovniških podatkov vendarle zanimiva U spomen palima 1914. – 1918. godine«190 je iz zapisov posebnost, ki bi terjala poglobljeno raziskavo. s spomenikov z območja Koprivnice191 na Hrvaškem mogoče zbrati podatke o letnicah rojstva in smrti vo- V Tübingenu je bilo število na spomenik vpisanih vojakov. jakov, starih med 20 in 45 let, 243, torej kar 94,56 % 192 V drugem polletju leta 1914 je s tega območja padlo 20 vojakov, 21 jih je padlo leta 1915, 17 leta 1916, (vseh 257 vpisanih ima popolne podatke), medtem ko 14 leta 1917 in 9 leta 1918, za tri vojake pa podatki o letu je na izbranih primerih iz okolice hrvaške Koprivnice smrti niso znani. Število 20 padlih vojakov leta 1914 je ta delež nekoliko manjši, 87,66 %, ob že omenjenem opazno visoko, kar je mogoče pripisati vojaški neiz- dejstvu, da je od 86 vpisanih imen za primerjavo upo-kušenosti. Število v naslednjih štirih letih upada, kar rabnih 81. je lahko posledica zmanjševanja števila nabornikov s Iz primerjave treh seznamov padlih v treh različnih tega območja ali boljše izurjenosti vojakov. državah je mogoče povzeti, da so glavnino padlih in Iz nekaterih prepisov podatkov s spomenikov z ob- – lahko sklepamo – aktivnih vojakov sestavljali mož- močja hrvaške Koprivnice je bilo mogoče sestaviti je med 20. in 30. letom starosti, nekoliko manj je bilo podobno tabelo kakor za Tübingen, le da je bilo v tem vpoklicanih in obenem padlih vojakov med 40. in 45. primeru na voljo manj uporabnih podatkov, ker letnic letom, nato pa število strmo upada vse do 50. leta stana spomenike pogosto niso vklesavali. rosti. Omenjeni 57-letni vojak Ðuro Lončarek (1860– 23. 4. 1917) iz Kunovac Brega pri Koprivnici v hrvaški Za primerjavo letnikov padlih vojakov je sporočilna Podravini bi utegnil biti med najstarejšimi padlimi tudi četrta tabela, prepisana s spomenika padlih vo- vojaki v avstro-ogrski vojski. jakov s pokopališča pod župnijsko cerkvijo sv. Antona Padovanskega na Brezovici pri Ljubljani, kjer je na Poleg vidnejših starostnih razponov vpoklicanih in spomeniku iz leta 1919 med skupno 60 navedbami z padlih vojakov je s pomočjo seznamov padlih na letnicami rojstva in smrti opremljenih le 45 priimkov spomenikih in ploščah mogoče slediti tudi vpoklicu in imen padlih vojakov iz vasi več kot enega člana iz iste družine. Najpogosteje sta 193 z območja župnije. Na bila vpoklicana po dva brata, ki sta padla na različnih tem spomeniku sta navedena najmlajši padli vojak evropskih bojiščih. Takšne in podobne podatke je mo-Tomaž Marinčič (1898–1915) iz Dragomera št. 15, star goče prebrati na spomenikih na Brezovici pri Ljublja-komaj 17 let, in najstarejši padli Lovro Kušar (1865– ni, v Srednji vasi v Bohinju, na Šebreljah in drugod. 1917), star 52 let. Kljub številčno manjšemu vzorcu Verjetno največji davek je vojna pobrala v fari Srednja obdelave je mogoče poudariti dva vidna kazalnika vas v Bohinju, kjer se iz vojne nista vrnila po dva brata vpoklicanih: mlajših vpoklicanih pod 20 let starosti iz sedmih družin. je bilo 13 %, starih nad 40 let pa 11,11 %, kar je v obeh primerih več od povprečja dosegljivih in analiziranih 190 Medvarić-Bračko, Ružica, Mira Kolar-Dimitrijević, 2015. Tragom poginulih vojnika koprivničke i đurđevačke Podravine u Prvom svjetskom ratu. U spomen palima 1914. – 1918. godine. Podravski zbornik 41: 41–62. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/file/331072 (4. 9. 2022). 191 Gre za kraje Koprivniški Ivanec, Cenkovec, Kunovec, Kuno- vec Breg, Butinovec, Gorički in Pustakovec v neposredni okolici Koprivnice. 192 Medvarić–Bračko in Kolar-Dimitrijević, n. d., str. 54–55. 193 Vasi so: Brezovica, Dragomer, Log, Lukovica, Notranje Go- rice, Plešivica in Vnanje Gorice. 159 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Tabela št. 4: Najmlajši in najstarejši slovenski padli vojaki z območja župnije Brezovica pri Ljubljani (45 obravnavanih oseb). Z. št. Priimek in ime Rojen Umrl Starost NAJMLAJŠI POD 20 LET 1 Koritnik Anton 1899 1918 19 2 Francelj Martin 1897 1916 19 3 Marinčič Tomaž 1898 1915 17 4 Mrak Jožef 1898 1917 19 5 Slana Lovrenc 1898 1916 18 6 Sojer Martin 1898 1916 18 V % od 45 13 % NAJSTAREJŠI NAD 40 LET 1 Kušar Lovno 1865 1917 52 2 Lenaršič Franc 1875 1917 42 3 Lenaršič Ignacij 1872 1915 43 4 Novak Matevž 1873 1916 43 5 Tomšič Jožef 1875 1918 43 V % od 45 11,11 % SKUPAJ OBRAVNAVANI VOJAKI 45 od 60 priimkov in imen padlih vojakov 160 Figuralna, reliefna in druga likovna opremljenost spomenikov in znamenj Figuralne, reliefne in druge likovne oblike so podstavek (na primer Marche), orel vrh visokega obe-vidne tudi na spomenikih in znamenjih prve liskastega spomenika (na primer spomenik v mestu svetovne vojne. Takšna motivika je značilna za Mascalucia), stoični lik v draperijo odetega bojevnika slovenski in tudi evropski kulturni prostor, od koder so z bodalom in ščitom (na primer spomenik v Mode-slovenski načrtovalci pridobivali zamisli za svoje ume- ni), motiv dveh moških in ženske z otrokom, odetih v tniško in obrtniško ustvarjanje. Pri tem so bili nekate- tanke draperije (na primer spomenik v mestu Monse-rim vidnim obrtniškim, zlasti kamnoseškim ustvarjal- lica), bojno razgibani lik vojaka s puško v desnici ter cem v pomoč predvsem v evropskem okolju dostopni iztegnjeno levico in kazalcem (na primer spomenik katalogi, ki so jih pri delu očitno uporabljali vsi bolje v Monterossu) in številni drugi podobno oblikovani poznani slovenski izdelovalci spomenikov, kot sta bila spomeniki. Zagotovo sta prav razgibana figuralika ter kamnoseka Karel Novak iz Šentvida nad Ljubljano prepletanje mitoloških in vojaških likov najznačilnej- (Hazler 2021: 73–74) in Alojzij Vodnik194 iz Ljubljane. ša prav za vrsto spomenikov po Italiji. Posebej raznovrstna dinamika upodobljenih likov na Razgled po Evropi spomenikih prve svetovne vojne je značilna tudi za Francijo, le da je tam v primerjavi z Italijo bistveno manj Glede na umetniške – kiparske in obrtniške – kamno- mitoloških likov. V Franciji so na nekaterih spomenikih seške veščine so naši spomeniki primerljivi z evropski- vojaki in mitološki liki upodobljeni bodisi zelo statično mi, še posebej z avstrijskimi, nemškimi, deloma tudi (na primer Compiegne, Doignies, kraj severno od Pari-madžarskimi in nekoliko manj z italijanskimi. V Italiji za in blizu belgijske meje, Lions, reliefna upodobitev je bilo razširjeno upodabljanje krilatih mitoloških in vojakov na veličastnem, vsaj 40-metrskem spomeniku angelskih likov, ki podpirajo umirajoče vojake, pozna- v kraju Mondement-Montgivroux; Péronne, kraj se-na je tudi stoična drža vojaka, oprtega na puško (na verovzhodno od Pariza in vzhodno od Amiensa; spo-primer kip pred kostnico v Bologni), velikanska stoječa menika na Place Clemenceau in Place Denys Cochin v ali skrčena telesa različnih upodobljencev (na primer središču Pariza; več kot 20 m visok kamnit spomenik v spomenik v Brindisiju), motiv napol razgaljene krilate kraju Oulchy-le-Chateau z upodobitvijo kurata, šestih ženske z mečem in doprsnim kipom vojaka nad njo (na vojakov in pokonci stoječega ranjenca (?), Plouageja) primer spomenik v mestu Catanzaro Lido), veličasten ali kot celopostavni kip vojaka v izvidniškem položaju spomenik z likom krilatega angela vrh jonskega steb- (na primer Flers v Normandiji) ali v zanosu zmagoslav-ra (na primer spomenik v Ferentinu), razgiban motiv ja (na primer Bouconville Vauclair, severozahodno od golih moških teles na visokem podstavku (na primer Reimsa), vojak v bojnem zanosu (na primer spomenik spomenik v mestu Fiesso Umbertiano), doprsna bista v kraju Cantigny), vojak, ki se poslavlja od umirajočega vojaka s čelado na glavi in ptičem nad njim (na primer konja (na primer Chipilly v severni Franciji), generali v spomenik v mestu Filicaia), tolažeča mati z otrokom stoičnem položaju vrh visokega podstavka (na primer (na primer spomenik v Gemoni pri Vidmu), usločena spomenik v kraju Bouchavesnes-Bergen), Chantilly drža vojaka s puško (na primer spomenik v Lagosan- in Pariz (Place Vaudan) z upodobitvijo štirih vojakov z tu), lik užaloščene ženske z desno nogo naslonjeno na mečem pod generalom ali na konju (na primer Cours la 194 Šorn, Jože, Rudolf Andrejka: Vodnik Alojzij . Slovenski bio- Reine v Parizu, Place du Trocadéro-et-du-11-Novembre grafski leksikon. Dostopno na: https://www.slovenska-bio- v Parizu, Place Joffre v Parizu) oziroma vojaka, stoje-grafija.si/oseba/sbi795962/ (2. 11. 2022). čega ob njem (Pariz, spomenik ruskim ekspedicijskim 161 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne silam). Po motivu zelo redka je globoko reliefna upo- Med 531 enotami195 v tej publikaciji obravnavane kul-dobitev sedečega vojaka, ki mu čez kolena leži napol turne dediščine spomenikov in znamenj, povezanih z oblečen umirajoči tovariš. dogodki med prvo svetovno vojno in po njej, je nekaj takšnih, ki jih poleg osnovnih dokumentarnih na- vedb o padlih, epitafov in značilnih oblikovnih izvedb Slovenija dopolnjuje več likovno opaznih podob, s katerimi so Spomenike in znamenja prve svetovne vojne krasijo naročniki in izdelovalci želeli dopolniti sporočilnost različna likovna dopolnila v obliki figuralnih in relief- spomenikov in znamenj. Iz izbora 93 takšnih likovno nih plastik ter različnih grafično oblikovanih motivov, najopaznejših je bilo mogoče ugotoviti 25196 vidnih ki le s plitko zarezo ali z barvami in ponekod tudi s tipoloških posebnosti, med njimi so vojaški liki, sve-pozlato pričajo o likovni usposobljenosti kamnose- tniki in simbolika, ki se v več primerih povezujejo s kov. Kljub velikim razlikam so prav likovna dopolnila sakralnimi ikonografskimi motivi. Likovni umetniki, pomembna sestavina celovite podobe spomenikov arhitekti in kamnoseki so vse te motive uporabljali za in znamenj. Obenem so bili spomeniki za naročnike krepitev dramaturške pričevalnosti in sporočilnosti nezanemarljiv finančni strošek, zato so se začetne spomenikov in znamenj. Nekateri upodobljeni liki so priprave od izvedbe do slovesnega odprtja pogosto namreč poleg dokumentarnosti opozarjali na grozote podaljšale na več mesecev ali let. vojne in nemoč, pogosto celo zapuščenost nesrečnih vojakov, ko skrušeni na kolenih na skali (na primer Vi- Najpogostejši naročniki spomenikov in znamenj v dem - Dobrepolje, ob župnijski cerkvi Povišanja sve-spomin padlim rojakom so bile katoliške župnije, red- tega Križa) ali stoje z naslonom na puško (na primer keje pa občine in zasebniki, posebej med graditelji Škofja Loka, na župnijski cerkvi sv. Jurija, in Trebnje, spominskih kapelic, ki so bili malce številnejši na ob- ob župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja) pona-močju Mislinjske in Dravske doline, v Slovenskih gori- zarjajo vojne grozote. Pogosti so zlasti ikonografski cah in na območju zahodnega Krškega gričevja. motivi umirajočih vojakov na bojiščih, ležeči pod vrbo Razlogi za postavljanje zasebnih zahvalnih kapelic po žalujko, ko jih v zadnjih trenutkih življenja tolažijo srečni vrnitvi v domače kraje so bili poleg spominskih Devica Marija, krilati angel, Bog ali ženska z otroki. in zahvalnih vzgibov pogosto odsev splošnega rav- Med 25 ikonografskimi motivi je mogoče opaziti tudi nanja v posameznih krajih, kjer so zahvalne kapelice nekatere podobnosti, vendar z drobnimi različicami, ki zlasti srednji in večji kmetje postavljali tudi ob drugih izražajo avtorsko domiselnost in težnjo po prilagajanju priložnostih, na primer ob nenadnem ozdravljenju željam naročnikov, da bi v določenem kraju vendarle družinskega člana, obvarovanju pred nesrečo, gospodarski uspešnosti idr. Ob kapelicah v spomin na sreč- 195 Močnik, Blaž, 2014. Brazgotina z več kot sto spomeniki, Z no vrnitev domov (na primer Ljubnica, pri Kokljiču) je Ernesto Drole, vodjo novogoriške enote Zavoda za Varstvo poznana tudi kapelica na Repu nad Slovensko Bistrico, kulturne dediščine Slovenije, o prvi svetovni vojni. Delo, ko se predvideni naslednik Repnikove kmetije ni vrnil 1. 8. Dostopno na: https://old.delo.si/kultura/dediscina/ brazgotina-z-vec-kot-sto-spomeniki.html (4. 4. 2022). Od- z ruske fronte. Večjo kapelico zaprtega tipa sta Anto- lomek iz intervjuja z Ernesto Drole: Ali najdemo spominska nija in Franc Pliberšek postavila že leta 1914, kmalu po znamenja prve svetovne vojne tudi zunaj območja soške fronte sinovi smrti; je pravzaprav edina, ki jo poleg verskih in Ljubljane? Dediščino, ki je vezana na prvo svetovno vojno, znamenj v notranjosti na čelni strani krasijo številni najdemo tudi v ostalem delu Slovenije. Po stanju v regis- liki polmesecev z angelskimi glavami, drobne rozete, tru kulturne dediščine gre za 157 vpisanih enot v ostalem delu Slovenije. Je pa res, da je velika večina dediščine na ob-valjasto upognjeno rastlinje in kvadrataste ploščice močju soške fronte in v njenem zaledju nastala v času spo- v obliki drobnih pečnic. Zgodba o preminulem nasle- padov, le manjšina so objekti, vsebinsko vezani na prvo voj- dniku kmetije je še del družinskega pripovednega iz- no, ki so bili zgrajeni po vojni. ročila, ki ga ohranjata lastnika Ivan in Jožica Ačko. 196 Obravnavana tipološka razvrstitev je predmet avtorske presoje. Nekatere bi bilo mogoče združiti v večje skupine, vendar bi pri tem morebiti spregledali domiselnost in ustvarjalnost znanih in neznanih avtorjev. 162 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 188: Horjul, relief pietà na spomeniku padlih v prvi svetovni vojni, ki ga je leta 1922 izdelal kipar France Kralj (foto: V. Hazler, 26. 12. 2018). postavili oblikovno in izvedbeno izviren (na primer in cenovno dostopnejše izvedbe (Adlešiči), ponekod Grajska vas, spomenik s kipom sv. Martina, ki uličnemu tudi kot likovno dopolnilo osrednjemu spomeniku revežu daje svoj vojaški plašč) spomenik. (na primer Stara Loka). France Kralj je leta 1922 izdelal zelo ekspresiven reli- Ikonografska motiva pietà in Mater efni lik pietà iz svetlo rumenega kamna za polkrožno Dolorosa nišo spomenika v Horjulu, ki ga je skupaj s kompozici- jo obzidja načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Leta 1994 so Izgubo sinov, bratov in mož kot padlih v boju ali umr- svojci žrtev in horjulski farani spomeniku pod naved-lih za posledicami ran, zastrupitev in bolezni so po bo simbolnega groba 41 padlih vojakov v prvi svetovni navdihu poznanih ikonografskih vzorcev in ob lastni vojni dodali priimke in imena žrtev druge svetovne interpretaciji upodabljali tudi nekateri akademsko vojne ter letnice rojstva in smrti. Med devet plošč iz izobraženi likovni ustvarjalci in kamnoseški mojstri temnega kamna so dodali verze pesnikov Franceta že v zgodnjih 20. letih in vse do srede 20. stoletja. Balantiča in Simona Gregorčiča. Med najuporabnejšimi in priljubljenimi sta bila zlas- ti ikonografska motiva pietà in Mater Dolorosa, ki so Med najznačilnejše in impresivne ikonografske izved-ju umetniki večinoma upodabljali reliefno, saj sta be sodijo v zasnovi globokega ali plitkega reliefa med bila, kot kaže, dovolj ekspresivna in obenem domača seboj sorodne upodobitve motivov žalostne Matere širšemu krogu naročnikov. Nekatere upodobitve so Božje z mrtvim Jezusom v rozeti na spomeniku ob bile opazne zaradi oblike in velikosti (na primer Hor- vzhodnem pročelju župnijske cerkve sv. Jurija v Škofji jul), večinoma pa so se naročniki odločali za manjše Loki, ki jo je poleg vrhnjega kipa vojaka leta 1930 upodobil kipar Božo Pengov. 163 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 189: Škofja Loka, vzhodno pročelje župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki s spomenikom padlih v prvi svetovni vojni. Vojak stoji na podstavku z reliefom Mater Dolorose (foto: V. Hazler, 22. 4. 2023). Slika 190: Črnomelj, detajl s spomenika z reliefom Slika 191: Adlešiči, detajl z reliefom padlega vojaka in padlega vojaka in ženske tolažnice, ki ga je leta 1938 ženske tolažnice na spomeniku ob cerkvi sv. Nikolaja, izdelal kipar France Gorše (foto: V. Hazler, 21. 7. 2021). ki ga je leta 1948 izdelal kipar Janez Gregorka (foto: V. Hazler, 21. 7. 2021). 164 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Mater Doloroso so kot likovno najekspresivnejši način za ponazoritev žalosti in žalovanja prevzemali tudi nekateri drugi vidni slovenski likovni umetniki 20. in 30. let 20. stoletja. Domnevno je bil škofjeloški motiv Mater Dolorose z Jezusom vodilo za sorodne izvedbe motivov žensk tolažnic, kakršni sta na primer reliefni upodobitvi na spomenikih padlih v prvi svetovni vojni v Črnomlju in Adlešičih. Za črnomaljski spomenik197 nad cesto in pod osnovno šolo Mirana Jarca je leta 1938 relief izde- lal kipar France Gorše, za adlešiški spomenik ob pro- čelju župnijske cerkve sv. Nikolaja pa leta 1948 kipar Janez Gregorka. Umirajoči vojak in tolažniki Motivu žalujoče Matere Božje so sorodni drugi, likov- no poenostavljeni ter vojnim in povojnim razmeram prilagojeni, deloma svetni in pogosteje posvetni iko- nografski motivi. Med najbolj razširjenimi je motiv ranjenega in umirajočega vojaka in različnih tolažni- kov, kakršen je v vasi Nickelsdorf, jugovzhodno od Du- naja, tik ob avstrijsko-madžarski meji. Takšni motivi Slika 192: Straden, relief umirajočega vojaka na sposo nastajali tudi v naši soseščini, na primer v Stradlu meniku padlih v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 6. na avstrijskem Štajerskem, kjer je v spodnjem delu 10. 2012). spomenika v obliki obeliska vgrajen relief iz belega kamna z motivom umirajočega vojaka, ki ga tolaži Mati Božja. Podobne izvedbe so poznane tudi v več Poleg enobarvnih kamnitih reliefnih motivov so se drugih krajih, na primer v Begunjah pri Cerknici, kjer uveljavili manjši kolorirani motivi na steklenih plošči-je kipar France Kralj za spominsko ploščo kamnose- cah z upodobitvijo ranjenega oziroma umirajočega ka Antona Dolinarja leta 1927 izdelal globok relief z vojaka s tolažnikom Svetim Bogom, kot sta ohranje-motivom mrtvega vojaka in ženske tolažnice. Temu ni na spomeniku prve svetovne vojne v vhodni arka-reliefnemu motivu je ikonografsko soroden kip umi- di podružnične cerkve sv. Urha v Dobrunjah pri Lju-rajočega vojaka in dekleta tolažnice v spomeniku v bljani (1927) in na spomeniku pokopališča v Sostrem obliki kapelice v Žireh. Spomenik iz leta 1938 je zasno- v Ljubljani (1927). Oba so pred leti zgledno obnovili. val arhitekt Rado Kregar, kip iz belega marmorja pa je Obstenski spomenik v arkadi cerkve sv. Urha je prido-izdelal kipar Karlo Putrih. bil na novo pozlačene napise, medtem se je izgubilo vseh 22 steklenih fotografij vojakov in domnevno ko- lorirana postekljena ploščica umirajočega vojaka. Ob- novljen je tudi spomenik v Sostrem, kjer je kolorirana postekljena ploščica dobro ohranjena. 197 Pod reliefom je spominska plošča iz leta 1979, posveče- na vojakoma Alojzu Štefaniču in Alojzu Roglju, ki ju je avstro-ogrsko vojaško sodišče v Judenburgu kot člana vodstva upora slovenskih vojakov, borcev za Jugoslavijo, obsodilo na smrt. 165 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 194: Ljubljana, Dobrunje, podružnična cerkev sv. Urha. Današnja podoba spomenika po zadnji ob- novi z zgolj nakazanimi ležišči sličice z risbo umirajo- čega vojaka in fotografi jami 22 padlih vojakov (foto: V. Hazler, 24. 2. 2022). V različnih plitkih reliefnih in zgolj obarvanih oblikah so v odtenkih tudi motivi umirajočih ali ranjenih voja- kov na nekaterih drugih spomenikih. Na spomeniku v Visokem pri Kranju je upodobljen motiv umirajočega vojaka, ki ga hrabri v belo oblečena bradata moška fi - gura – domnevno Sveti Bog. Podobna je reliefna upo- dobitev na spomeniku na Razborju nad Sevnico, med- Slika 193: Ljubljana, Dobrunje, podružnična cerkev sv. tem ko na spomeniku na južnem pročelju župnijske Urha s prislonjenim spomenikom iz leta 1926 v arkadi cerkve Marijinega rojstva v Šmarju - Sap ranjenega pred glavnim vhodom (foto: neznani avtor, iz arhiva vojaka tolaži krilati angel, na spominski plošči v žu-Janeza Bogataja). Detajl spomenika padlim vojakom pnijski cerkvi v Ločah v Rožu na avstrijskem Koroškem z ovalno stekleno ploščico z motivom umirajočega pa je v plitkem, v kamen izklesanem reliefu upodo-vojaka, ki ga tolaži Sv. Bog, in sličice s fotografi jami 22 bljen motiv ranjenega vojaka s povito roko, ki ga od padlih vojakov so že nekaj let izgubljene s spomenika. strani opazujejo stoječa mati s sinom in hčerjo, vsi pa so zazrti v na oblaku stoječega Boga. 166 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Svojevrstno različico posvetno-svetnih upodobitev trpečih in tolažnikov je leta 1928 za spomenik v Dobu pri Domžalah v globokem reliefu upodobil grafik in kipar Tone Kralj. V polkrožni niši vrh spomenika je upodobil motiv ranjenega/mrtvega avstro-ogrskega vojaka, ki ga pod pazduhama drži tovariš. Ob teh izrazito plastično in v nekaj primerih tudi barvito izraženih motivih je bilo po številu največ likovno manj kakovostnih upodobitev ranjenega in ležečega vojaka, ki se z eno roko oprijema puške, druga pa je položena čez telo. Vojak je praviloma v naravnem okolju, pod vrbo žalujko, ponekod pri- zor krasi rastoče cvetje, v ozadju pa sonce zahaja za skalnato gorovje. Takšnih motivov je skupaj 13. Raz- likujejo se le po legi vojaka, saj ima v petih primerih ležeči vojak glavo na levi, v osmih primerih pa na desni strani. Vojak z glavo na levi je upodobljen v re- liefih in risbah na spominskih znamenjih na proče- lju cerkve v Brezjah na Gorenjskem, Jurjevici pri Sod- ražici, Lučinah pri Gorenji vasi, Srednji Dobravi pri Kropi in Stari Cerkvi, ležeči vojak z glavo na desni pa v reliefih in risbah na spominskih znamenjih v Do- brovi pri Ljubljani, Bukovščici pri Škofji Loki, Dvoru pri Polhovem Gradcu, Polhovem Gradcu, Jurjevici pri Sodražici198 in Preddvoru ter na spomenikih v Prečni Slika 195: Dob pri Domžalah, globoki relief Toneta pri Novem mestu in na Svibnem. Kralja iz leta 1927 na spomeniku padlih vojakov v av- stro-ogrski vojski (foto: V. Hazler, 18. 2. 2022). Slika 196: Visoko, podružnična cerkev sv. Vida, spo- minska plošča na severnem pročelju cerkve. Povsem na vrhu plošče je v belem okvirju z napisom »MIR S 198 Na vhodnem pročelju podružnične cerkve Povišanja sve- TEBOJ!« upodobljen barvni motiv ranjenega vojaka, tega križa v Jurjevici pri Sodražici sta vgrajeni spominski plošči z na levo in na desno ležečim vojakom. ki ga tolaži Sveti Bog (foto: V. Hazler, 1. 12. 2018). 167 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 197: Lučine, župnijska cerkev sv. Vida, spo- minska plošča padlim v prvi svetovni vojni v arkadi pod zvonico (foto: V. Hazler, 10. 10. 2020). Slika 199: Koprivnik v Bohinju, plitek relief z motivom zadetega vojaka na spomeniku padlih v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 13. 1. 2019). Padli koprivniški vojak je edina takšna samostojna reliefna upodobitev na Slovenskem. Tudi na spomeni- kih in znamenjih s slikanimi motivi ni takega prizora. Slika 198: Dvor pri Polhovem Gradcu, v nišo pod zvo- Sicer pa se samostojno upodobljeni vojaki najpogo-nico podružnične cerkve sv. Nikolaja je vzidana spo- steje pojavljajo na vrhu visokih valjastih, stopničastih minska plošča. Ranjen vojak s prevezano glavo drži ali pravokotnih podstavkov, ki so večinoma opremlje-puško z levico, z desnico se oprijema prsi, zadaj za ni z epigrafi in seznami padlih vojakov. glavo je upodobljeno drevo, levo je uničeno vojaško vozilo, v ozadju gori stavba, za hribi pa zahaja sonce (foto: V. Hazler, 19. 12. 2018). Kipi vojakov Odzivi javnosti na vojno, trpljenje vojakov in nesmisel- nost vojskovanja takšnih razsežnosti, kot jim je bil svet Ranjeni avstro-ogrski vojak je upodobljen tudi na priča v štiriletni veliki vojni, se kažejo še v drugih obli-Koprivniku v Bohinju. Motiv pravkar zadetega vojaka, kah likovnega upodabljanja vojnih in povojnih razmer. ki se nemočen vznak seseda na tla, je v plitkem relie- Že med vojno, še posebej pa po njej v 20. in 30. letih, je fu vklesan na pokončen pravokoten spomenik. Vojak nastalo več spomenikov z upodobitvami vojakov, ki so jih se z desnico oprijema tal, z levico pa drži puško. Ok- ustvarili vidni slovenski kiparji, pri oblikovanju pa so so-rog njega je upodobljen le del zemljine, pokrajinsko delovali tudi vidni slovenski arhitekti in njihovi sodelavci. ozadje je brez motivov. 168 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 200: Ljubljana, Žale, kip kranjskega Janeza na Slika 201: Dovje, kip avstro-ogrskega vojaka na spo-stopnišču pred kostnico (foto: V. Hazler, 19. 11. 2021). meniku padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1925 (foto: V. Hazler, 27. 9. 2019). Med kipi vojakov na podstavkih je najbolj poznan Tudi vojak na vrhu spomenika v Šmartnem ob Paki je kip kranjskega Janeza, delo Svetoslava Peruzzija iz upodobljen v povsem umirjeni stoječi drži. Vojak s če-okrog leta 1916, leta 1917 ga je dokončal kipar Lojze lado na glavi se ozira proti tlom, v desnici drži puško, Dolinar. Postavili so ga leta 1923 na grob judenbur- v levici pa lovorov venec. Spomenik, ki je nastajal med ških žrtev na ljubljanskih Žalah, v letih 1938 in 1939 letoma 1925 in 1927, je delo ljubljanskega kamnoseka pa premaknili na današnje mesto, tj. na stopnišče Vinka Čamernika. kostnice padlih vojakov, ki jo je zasnoval arhitekt Ed- V nekoliko bolj čustveni in razgibani obliki na vrhu vi-vard Ravnikar. sokega spomeniškega podstavka stojita avstro-ogrska Med letoma 1925 in 1930 so nastali še štirje spomeni- vojaka v Polju pri Ljubljani in v Stari Loki pri Škofji Loki. ki avstro-ogrskih vojakov na vrhu spomenika ali kot Kip za spomenik v Polju je leta 1926 izdelal akademski njegov osrednji motiv. Na Dovjem so občani v bližini kipar Lojze Dolinar. Vojak se z levico oprijema pasne župnijske cerkve sv. Mihaela leta 1925 postavili visok futrole za strelivo, z desnico drži ob telo pokonci prislo-spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Izdelal ga je njeno puško in vetrič mu rahlo dviguje vojaški plašč. Še kamnosek Franc Cengle iz Radovljice. Sestavljen je bolj skrušena je podoba vojaka iz kamna na spomeniku iz stopničastega podstavka, členjenega podstavka z ob cerkvi sv. Jurija v Stari Loki pri Škofji Loki, ki ga je leta napisno ploščo in nanj postavljenega, okrog metra 1930 izdelal kipar Božo Pengov. V naravni velikosti upo-in pol visokega avstro-ogrskega vojaka, ki se z obema dobljen vojak s čelado na glavi je nekoliko razbremenil rokama naslanja na puško in z umirjenim pogledom levo in se z vso težo oprl na desno nogo, kamor je prislo-zre proti Mojstrani. nil puško in se skrušen zazrl proti tlom. 169 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 202: Šmartno ob Paki, kip avstro-ogrskega voja- Slika 203: Ljubljana, Polje, spomenik padlim vojakom ka na vrhu spomenika padlim v prvi svetovni vojni iz v prvi svetovni vojni med župnijsko cerkvijo Device leta 1927 (foto: V. Hazler, 22. 6. 2020). Marije in pokopališčem (foto: v. Hazler: 1. 3. 2022). Slika 204: Škofja Loka, Stara Loka, župnijska cerkev Slika 205: Videm - Dobrepolje, spomenik padlim v sv. Jurija z visokim spomenikom in kipom utrujenega prvi svetovni vojni pred župnijsko cerkvijo Povišanja vojaka (foto: V. Hazler, 10. 12. 2018). svetega Križa (foto: V. Hazler, 19. 11. 2021). 170 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 206: Zasavska Sveta gora, kip spomenik pred Slika 207: Bočna, obcestni spomenik v podobi kapele romarsko cerkvijo Marijinega rojstva (foto: V. Hazler, v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni (foto: V. 18. 8. 2021). Hazler, 22. 6. 2020). Zgroženost nad vojno izražajo tudi podobe vojakov v polklečečem in klečečem položaju na spomeniku v Vidmu Dobrepolju, kjer je kip vojaka leta 1930 izdelal France Kralj, in spomeniku na Zasavski Sveti gori, kjer je leta 1929 lik vojaka prispeval kipar Tone Kralj, kip pravkar zadetega in še stoječega vojaka v Bočni, ki ga je zasnoval arhitekt France Kuglič in leta 1936 izdelal kipar Zdenko Kalin, ter kip na eni nogi klečečega vo- jaka za spomenik na pokopališču v Preski pri Medvo- dah, delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1926. Slika 208: Preska pri Medvodah, pokopališče, kip utrujenega vojaka na vrhu spomenika padlim v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 22. 4. 2023). 171 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Kip vojaka s tolažnikom Bogom v Hotedršici in Škofji Loki idr.). Več takšnih pokopališč Na velikem spomeniku v Trebnjem, ki sta ga leta je ohranjenih in primerno vzdrževanih, več pa jih je s 1933 zasnovala akademski kipar Frančišek Smerdu poznejšimi prekopi na skupna večja pokopališča ali v in Lipovš kostnice izgubilo značaj vojaškega pokopališča, zato 199 ter ga postavila tik ob severno pročelje župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja, sta upo- so pogosto povsem izginila iz kolektivnega in oseb-dobljena vojak in na skali nad njim stoječi Jezus nega spomina, kar velja za nekatera medvojna in po-Kristus, ki levico tolažeče polaga vojaku na rame in vojna pokopališča, kot so pokopališča v Kranjski Gori, izteguje desni kazalec. Vojak v dolgem plašču in s če- Hrušici pri Jesenicah in Šentvidu nad Ljubljano,200 ki lado na glavi se opira na puško in s sklonjeno glavo tako sodijo v poglavje »izgubljeni iz spomina doma-sprejema božjo tolažbo. činov«.201 Je pa tudi res, da številni vojaški spomeniki takoj po vojni ali desetletje in več pozneje niso dobili na novo postavljene oznake v obliki spomenika z li- kovnimi, zlasti figuralnimi poudarki. Tam, kjer se je to zgodilo in so postavili vidna znamenja, se je javni spomin na pokopališča ohranil, drugod je zbledel. V Škofji Loki je bilo vojaško pokopališče ob vzhodnem robu mestnega pokopališča. Danes je urejeno kot drevesni park z enim, domnevno po vojni postavlje- nim vojaškim nagrobnikom202 in osrednjim spome- nikom žalostne Slovenke v obliki herme. Kip je leta 1928 izdelal kipar Ivan Jurkovič; upodobil je žensko v slovenski narodni noši s sklenjenima rokama. V Ločah pri Tolminu je ohranjeno eno največjih avstro- -ogrskih vojaških pokopališč na Slovenskem. Poleg enajstih, iz kamna izklesanih častniških nagrobnikov in niza enakih betonskih blokov s prvotno svinčenimi napisnimi ploščicami z imeni padlih vojakov je osrednji poudarek pokopališča piramidasto pozidan kamnit spomenik, ki ga na vrhu krasi krilati orel, na čelni stra- Slika 209: Trebnje, severno pročelje župnijske cerkve ni pa lika napol klečečih golih mladenk, ki z obema Marijinega Vnebovzetja, detajl spomenika padlih v rokama držita velik lovorov venec z napisom vojaške prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 9. 10. 2020). 200 V Šentvidu nad Ljubljano je vojaško pokopališče obstaja- lo še nekaj let po vojni vzdolž zunanje zahodne strani ci- vilnega pokopališča, nato so posmrtne ostanke prenesli Figuralni spomeniki na vojaških v med letoma 1938 in 1939 zgrajeno vojaško kostnico na pokopališčih ljubljanskih Žalah. 201 Značilen primer izgube spomina o nekdanjem vojaškem V več slovenskih krajih so zlasti v času soške fron- pokopališču je prav Šentvid nad Ljubljano, kjer se domačini te v večjih stavbah, šolah in celo v toplicah Rogaška staroselci ne spominjajo ne pokopališča ne vojaške bolniš- Slatina uredili vojaške bolnišnice. Vojake, umrle za nice v Zavodu svetega Stanislava oziroma Škofovih zavodih. posledicami ran, okužb in bolezni, so pokopavali v 202 Sprva so posamične vojaške grobove označevali leseni krajih zdravljenja, večinoma v bližini pokopališč (na križi, vsi grobovi so bili obrnjeni proti severu. Vse kaže, da so kmalu po vojni tovariši postavili manjše kamnito primer Pobreško pokopališče v Mariboru, pokopališči znamenje z napisom: HEINRICH PAVLIK K. u. k. Postam- thsdiener geb. 1876, gest. 1916 die Kameraden des 15. K.K. 199 Označba na spomeniku FEL. LIPOVS 1933 je vgrajena v (prevod: HEINRICH PAVLIK K. u. k. Poštni uradnik, rojen podstavek bronastega spomenika vojaka. 1876, umrl 1916 Tovariši 15. K. K.). 172 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj enote, ki ji je pripadalo 3300 tukaj pokopanih vojakov. Druge figuralne sestavine spomenikov Na kamniti plošči pod likoma je latinski napis: 1915– V 30. letih 20. stoletja se je kiparsko oblikovana figu-1916 REQUIEM AETERNAM (prevod: VEČNI POČITEK). ralika vojaških, svetniških in posvetnih likov umikala s pročelij spomenikov, saj je Zvezi bojevnikov tudi zaradi pritiskov državnih oblasti upadla začetna vnema. Tako se je eden zadnjih spominov na prvo svetovno vojno združil s spominom na še strašnejšo, drugo sve- tovno vojno. Tak spomenik obema vojnama je iz leta 1952 v Črni na Koroškem, kjer so sredi cestnega križi- šča postavili šest metrov visok spomenik, zasnovan po načrtih Jožeta Plečnika ter s pomočjo asistenta Anto- na Bitenca in študentke Milice Detoni. Vrh spomenika je iz belega kamna izklesana figura moške glave, upo- dobljena le še z ovratnikom, glava brezizrazno strmi po glavni dostopni cesti. Spomenik dopolnjuje del knežjega kamna, ki je v popolnejši obliki postavljen tudi na vrh spomenika Franju Malgaju iz leta 1968 v bližnjih Dobrijah v občini Ravne. Slika 210: Škofja Loka, nekdanje vojaško pokopališče z osrednjim spomenikom žalostne Slovenke (foto: V. Hazler, 25. 10. 2021). Slika 211: Loče pri Tolminu, osrednji spomenik na av- Slika 212: Črna na Koroškem, zgornji del Plečnikovega stro-ogrskem vojaškem pokopališču (foto: V. Hazler, spomenika padlim v prvi in drugi svetovni vojni (foto: 6. 7. 2021). V. Hazler, 14. 10. 2021). 173 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 213: Gabrje pri Tolminu, notranjost kapelice s križem in kipom vojaka ob grobu (foto: V. Hazler, 6. 7. 2021). Likovna oprema italijanskih vojaških Rifesserja, in kopija lesenega kipa alpina, italijanskega spomenikov in kapelic vojaka, v popolni bojni opremi, ki se je z odkrito glavo poklonil grobu neznanega tovariša. Poleg spomenikov in znamenj v spomin na avstro-ogr- ske vojake so na Slovenskem ohranjeni likovni dodatki Likovno dovršene upodobitve zlasti orožja in opreme, k dominantnim znamenjem pokopaliških spomenikov figur s Križanim in ptice krasijo tudi druge italijanske in kapelic italijanske vojske. Tudi ti so nastali med vojno simbolne pomnike na trpljenje vojakov, skrb za nji-in po njej. Z likovnimi dopolnili po – recimo – italijan- hovo versko oskrbo in njihovo zadnje počivališče na skem okusu je opremljena notranjost italijanske voja- pokopališčih. ške kapele v Gabrjah pri Tolminu, ki so jo Italijani zgra- Nad Avčami pri Kanalu ob Soči so na velikem travni-dili leta 1920 na vrhu vojaškega pokopališča, kamor ku vidni ostanki nekdanjega italijanskega vojaškega so med majem 1915 in marcem 1916 pokopavali padle pokopališča203 z nekaj iz kamna pozidanimi deli ograj vojake v bojih na Mrzlem vrhu in Vodelu. Po vojni so Ita- in stebrov ter iz več kamnitih členov zgrajen osrednji lijani pokojnike prekopali in posmrtne ostanke prenesli spomenik, sestavljen iz štiristopniščnega podstavka v veliko kostnico na Oslavju pri Gorici. Sčasoma je kape- in bogato členjenega nastavka; vanj je navpično zabo-lica izgubila prvotno sakralno namembnost; vse do 90. den dva in pol metra dolg vojaški nož, ovit z lovorovimi let 20. stoletja so jo domačini uporabljali v gospodarske namene. Takrat je dozorela zamisel o njeni obnovi, zatem pa so jo z državno pomočjo zgledno obnovili. 203 Tudi posmrtne ostanke tu pokopanih vojakov so itali-Notranjost krasita velik križ, delo kiparja Giuseppeja janske oblasti prenesle v veliko kostnico na gričevnatem Oslavju v bližini Gorice. 174 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 214: Avče, čelna stran spomenika v obliki križa Slika 215: Planica, Krnsko pogorje, italijanska vojaška na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču iz kapela Bes (foto: V. Hazler, 28. 9. 2023). prve svetovne vojne (foto: V. Hazler, 15. 11. 2018). in hrastovimi vejicami. Kot celota nož s prečnim varo- 1931. Na sprednji strani obeliska je v lovorov okvir valom med držalom in rezilom spominja na katoliški vklesan napis ALMA MATER ITALIA SUIS MILITIBUS križ, ovit s svečano rastlinsko ornamentiko. Spomenik BELLO PERENTIS MCMXV – MCMXVIII (slo.: ALMA je zelo kakovosten kiparski izdelek. MATER ITALIJA S SVOJIMI V VOJNI 1915–1918), nad Na Planici, nad manjšo pečino med vrhovoma Pleče njim so na štirih stranicah v loku pol vencev glave (1299 m) in Planica (1376 m) v Krnskem pogorju, so štirih pripadnikov različnih italijanskih rodov vojske. italijanski vojaki med letoma 1915 in 1917 zgradili in Vrh spomenika krasi na palmovi vejici stoječi ptič s za versko oskrbo uporabljali kapelico Bes, imenovano široko razpetimi krili. po italijanskem stotniku Celestinu Besu, med vojno poveljniku dveh alpinskih bataljonov in pehotnega polka. Na dominantnem vhodnem pročelju je med lokoma črn kip ptiča z razpetimi krili, tik nad vhodom je reliefni napis CONSOLATRIX AFFLICTORUM (TO- LAŽNIK PRIZADETIH), levo in desno pa so reliefno upodobljeni prekrižani vojaški puški in cepin, ki jih povezuje vrv. Slikovito likovno opremo vsebuje tudi visok spome- nik v obliki obeliska sredi italijanskega pokopališča na ljubljanskih Žalah, ki so ga v tej podobi uredili leta 175 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 216: Ljubljana, pokopališče Žale, italijansko vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni z osrednjim spomenikom s krilatim orlom na vrhu (foto: V. Hazler, 24. 2. 2022). Figuralna oprema spomenikov, kostnic angela izdelal podjetnik Franc Podbersig. Oblikovana in pokopališč kamnoseška delavnica v Gorici.204 Med spomeniki prve svetovne vojne je tudi nekaj Opazna likovna oprema najreprezentativnejših spo-unikatnih, izvirno oblikovanih spomenikov z opazni- menikov so v več primerih kipi krilatih angelov, Device mi likovnimi poudarki krilatih angelov, Device Ma- Marije in svetnikov. Na Jesenicah so na nekdanjem po-rije, sv. Martina, sv. Krištofa, ženskih likov in samo v kopališču, zdaj pa spominskem parku na Plavžu, med enem primeru močne moške roke, ki drži meč, kar letoma 1927 in 1929 po načrtu Gerharta Luckmanna nekoliko spominja na motiv italijanske prezenta- zgradili vojaško kapelo s kostnico.205 Nad arkado osre-cije vojaškega bodala na spomeniku nad Avčami. V dnjega vhoda v kapelo206 je postavljen kamniti kip kri-nadaljevanju predstavljeni primeri likovne opreme latega angela. spomenikov prve svetovne vojne so pojasnjevalno dovolj zanimivi, da jih predstavimo tudi z njihovega 204 Poimenovanje je vklesano skrajno desno spodaj na zadn-oblikovnega vidika. ji strani spomenika. 205 V kostnico so leta 1931 prenesli posmrtne ostanke 29 V Šebreljah na Šebreljski planoti so domačini leta vojakov domačinov z jeseniškega pokopališča, leta 1937 1922 na pokopališču postavili visok, obelisku podo- posmrtne ostanke 50 vojakov z vojaškega pokopališča v Kranjski Gori in posmrtne ostanke devetih ruskih vojakov ben spomenik s kipom krilatega angela na vrhu. Spo- ujetnikov z vojaškega pokopališča na Hrušici. menik je osrednji prostorski in likovni poudarek po- 206 Nad notranjim vhodom v kapelo sta letnici 1814–1919, kar kopališča. Na zadnji strani podstavka je desno spodaj nakazuje, da tam počivajo vojaki, ki so v različnih bolniš- vklesan napis, da je spomenik in domnevno tudi kip nicah umirali še leto po vojni, kar je poznano iz več drugih krajev, na primer Rogaške Slatine. 176 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 217: Šebrelje, krilati angel vrh spomenika padlim Slika 218: Jesenice, Spominski park na opuščenem po-v prvi svetovni vojni (foto: V. Hazler, 5. 1. 2019). kopališču na Plazu s kapelico in kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Nad glavnim vhodom je na podstavek umeščen kip krilatega angela (foto: V. Hazler, 5. 7. 2023). Slika 219: Črenšovci, park južno od župnijske cerkve sv. Slika 220: Lukovica, Stari trg, na vrh leta 1926 postavlje-Križa s spomenikom. Na kapitel masivnega valjastega nega središčnega spomenika je postavljen kip Device stebra je postavljen lik krilatega angela, ki pod pazdu- Marije Imakulate (foto: V. Hazler, 29. 11. 2018). hami drži mrtvega vojaka (foto: V. Hazler, 6. 9. 2021). 177 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne V Črenšovcih v Prekmurju so leta 1940 v parku južno od župnijske cerkve sv. Križa pod vodstvom kaplana Jožefa Meška postavili visok spomenik z valjastim stebrom207 in na vrh namestili kip krilatega angela, ki pod pazduhami drži mrtvega avstro-ogrskega vojaka. Kip je delo akademskega kiparja Tineta Kosa. Oblikovno poseben je spomenik v vojni padlim va- ščanom v Grajski vasi v Spodnji Savinjski dolini. Spo- menik s tremi stranicami in križem na vrhu je leta 1924 zasnoval arhitekt Basle. Pod trikapno strešico s križem na vrhu je postavljen kip sv. Martina, ki bera- ču daruje polovico svojega ogrinjala. Je delo kiparja M. Hohnjeca. Med najvišjimi spomeniki padlim v prvi svetovni vojni je spomenik sredi Starega trga v Lukovici pri Domžalah. Povsem kamnit spomenik je iz leta 1926, sestavljen je iz masivnega kockastega podstavka z napisi ter dveh stebrov z deloma jonsko oblikovanim kapitelom in nanj postavljenim kipom Brezmadežne Slika 221: Breznica, župnijska cerkev Žalostne Matere Device Marije. Božje. Spomenik s kipom sv. Krištofa, ki nosi malega V Breznici na Gorenjskem so med letoma 1928 in 1931 Jezusa, sta leta 1930 zasnovala arhitekt Jože Plečnik pred župnijsko cerkvijo Žalostne Matere Božje pos- in kipar Boris Kalin (foto: V. Hazler, 15. 1. 2019). tavili visok spomenik v obliki obeliska, ki spominja na gotski svetilnik. Spomenik je delo arhitekta Jože- ta Plečnika. Tik ob steber je postavljen kip sv. Krišto- fa z malim Jezusom na ramenu, ki ga je izdelal kipar Boris Kalin. Spomenike prve svetovne vojne dopolnjujejo liki žensk v lahkih oblačilih, segajočih skoraj do tal. Tako sta zasnovana kipa žensk ob spomeniku na Igu ob Ljubljanskem barju in v Križah pri Tržiču. Na Igu, ob cerkvi sv. Martina, je ob spomeniku iz leta 1927 upo- dobljena ženska srednjih let izrazito žalostnega ob- raza, ki se z desnico oprijema oblačila, v levici pa drži lovorov venec. Na pokopališču v Križah je dekle pos- tavljeno z bokom tik ob spomenik, roke je prekriža- la čez prsi, z desno nogo pa je pokleknila na kamnit podstavek spomenika. 207 Na stebru je zapisanih 122 imen padlih vojakov iz čren- šovske župnije. Ob spomeniku so po drugi svetovni vojni postavili doprsne kipe na podstavkih treh znanih doma- činov: duhovnika in zgodovinarja dr. Ivana Zelka (1912– Slika 222: Ig, spomenik pred župnijsko cerkvijo sv. Mar-1986), duhovnika in glasbenega vzgojitelja dr. Franca Cigana (1908–1971) ter duhovnika, publicista in Maistro- tina so postavili leta 1927. Dopolnjuje ga ženski lik, ki v vega borca Jožefa Godine (1898–1986). levici drži lovorov venec (foto: v. Hazler, 12. 2. 2022). 178 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj iztegnjeni legi se z vso težo opira na sprednji taci, zadnji pa ima spodviti in potegnjeni izrazito nazaj. Drugačne kakor na Polzeli so reliefne upodobitve levov na vsaj treh spomenikih oziroma spominskih ploščah – znamenjih, ki so prislonjena ali vzidana na pročelja stavb (Kovor, Ribno) ali v njihovo notranjost (Brezje, bazilika Marija Pomagaj). V Kovorju pri Tr- žiču je spomenik (1926) vgrajen na župniško proče- lje, v Ribnem pri Bledu je spomenik (ok. 1925) v po- končni obliki vgrajen na zahodno pročelje župnijske cerkve sv. Jakoba, na Brezjah pa je spominska plošča (1924) vzidana visoko v ostenje ob desni stranski ka- peli Marije Pomagaj. V vseh treh primerih je reliefno upodobljeni lev v ležečem položaju, z rahlo odprtim gobcem, ko počiva ali (domnevno) že izgublja ži- vljenjsko moč. Slika 223: Križe, na pokopališču okrog župnijske cerkve sv. Križa je ob zid postavljen spomenik padlim s kipom dekleta (foto: V. Hazler, 5. 7. 2023). Prav poseben spomenik padlim v prvi svetovni vojni imajo ob vhodu na pokopališče Žale v Kamniku. Nas- tajal je postopoma, 10. septembra 1939, torej le devet dni po uradnem začetku druge svetovne vojne, pa so ga svečano odkrili. Postavili so ga na podlagi idejnega osnutka slikarja Staneta Cudermana, kip velike roke, ki izstopa iz zemlje in v rokah čvrsto drži meč v obliki križa, pa je delo kiparja Borisa Kalina. Slika 224: Polzela, spomenik v prvi svetovni vojni Levji liki kot simbol moči in vstajenja padlim vojakom domačinom. Leta 1927 je kipar Lojze Dolinar vanj vključil kip rjovečega leva (foto: V. Haz- Na nekaterih spomenikih in spominskih znamenjih – ler, 28. 11. 2018). ploščah so kot simboli moči, spanja ali celo izgublja- nja življenjske moči dodani liki levov, bodisi v popolni figuralni podobi ali le kot relief.208 V popolni podobi je lev upodobljen le na spomeni- ku na Polzeli, ki ga je leta 1927 izdelal akademski ki- par Lojze Dolinar. Lev z odprtim žrelom in v izrazito 208 V krščanski ikonografiji ima lev več pomenov; lahko je po- doba vstajenja, kadar spi z odprtimi očmi, pa tudi podoba Kristusa sploh (Menaše 1971: 1175; Chevalier, Gheerbrant 1983: 345). 179 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 225: Ribno, detajl spomenika z likom leva na za- Slika 226: Kovor, detajl spomenika z likom leva na hodnem pročelju župnijske cerkve sv. Jakoba (foto: V. pročelju župnišča ob župnijski cerkvi sv. Janeza Kr-Hazler, 13. 1. 2019). stnika (foto: V. Hazler, 15. 1. 2019). Žalna vojaška ornamentika Na spomenikih in spominskih ploščah so bili vidna Temu motivu je podobno okrasje na spomenikih v likovna dopolnitev besedil zlasti simboli žalne voja- Kranjski Gori in Dražgošah, nekoliko skromneje, le z ške ornamentike. V dokaj podobni motiviki se najpo- lovorovim vencem in bodalom, pa sta okrašena spo-gosteje pojavljajo na Gorenjskem, v enem primeru menik na pokopališču na Zaplani nad Vrhniko ter spo-na severnem Dolenjskem in v enem primeru v neko- minska plošča na podružnični cerkvi sv. Simona in Juda liko modificirani obliki tudi na italijanski kapelici v Tadeja v Spodnjem Brniku. Na podružnični cerkvi sv. Krnskem pogorju. Matije v Zalogu pri Cerkljah sta vrh spominske plošče Po številu in sestavi predmetov je okrasna vojaška za enakokrakim križem upodobljena prekrižan meč ornamentika najbolj zgoščena na spomeniku na po- in lovorov list, na spomeniku v Mengšu pa so v plitkem kopališču v Šentvidu pri Lukovici, na spominski plošči reliefu upodobljeni prekrižani topovski cevi, puška in na podružnični cerkvi sv. Florjana v Lahovčah na Go- meč, vmes je še preluknjana vojaška čelada. Nekoliko renjskem in na spominski plošči na župnijski cerkvi drugačna je reliefna upodobitev prekrižanih pušk in sv. Benedikta v Kresnicah ob Savi. V teh primerih so cepina na italijanski vojaški kapelici Bes (1915–1917) si motivi zelo podobni: prekrižani puška, sablja, na na Planici, na planini Kuhinja v občini Bovec, ki je ime-katero je nataknjena trobenta, in bodalo; za puško je novana po italijanskem stotniku Celestinu Besu, ki je upodobljen vojaški boben. Motiv dopolnjujeta prek- ognjeni krst doživel na Rombonu. rižani vejici lovorovega lista. 180 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 227: Brezje, detajl z likom leva na spominski Slika 228: Lahovče, spominska plošča na pročelju župlošči iz leta 1924 v baziliki Marije Pomagaj (foto: V. pnijske cerkve sv. Florjana z vklesano vojaško orna-Hazler, 13. 1. 2019). mentiko (foto: V. Hazler, 5. 5. 2021). Slika 229: Kranjska Gora, detajl spomenika pred žu- Slika 230: Dražgoše, detajl spomenika z okrasjem na pnijsko cerkvijo Device Vnebovzete (foto: V. Hazler, opuščenem pokopališču (foto: V. Hazler, 10. 5. 2021). 27. 9. 2019). 181 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 231: Zaplana, spomenik z okrasjem na pokopa- Slika 232: Zalog pri Cerkljah, spominska plošča z ok-lišču ob župnijski cerkvi sv. Urha (foto: V. Hazler, 25. rasjem na pročelju podružnične cerkve sv. Matije 10. 2021). (foto: V. Hazler, 5. 5. 2021). Trnova krona, Kristusova glava in drugo okrasje figur Druge upodobitve figuralnih likov Dokaj pogost likovni motiv na spomenikih in zname- Poleg že predstavljenih likovnih motivov se na spome-njih prve svetovne vojne je Kristusova glava s trnovo nikih in znamenjih pojavljajo naslednje upodobitve: krono. Vgrajena je na spomeniku na pokopališču v plitek relief nadangela Mihaela na spominski plošči v Šmartnem pri Litiji, na spominski plošči v baziliki Ma- arkadi župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Bre-rije Pomagaj na Brezjah, na spomeniku na zahodnem znem pri Podvelki, plitek relief dveh pozlačenih orlov pročelju podružnične cerkve sv. Jakoba v Lešah pri Tr- na spomeniku na pokopališču ob župnijski cerkvi sv. žiču, na spomeniku ob pokopališkem zidu okrog žu- Antona v Brezovici pri Ljubljani, štirikrat ponovljeni pnijske cerkve Sv. Marije Vnebovzete na Prevaljah, na relief rogatega konja na spomeniku v Stražišču pri Kra-spominski plošči v arkadi zvonice župnijske cerkve sv. nju, ki ga je leta 1928 načrtoval arhitekt Ivan Vurnik, Ilja v Arnačah pri Velenju in na pročelju spominske ka- reliefa glav dveh vojakov s čeladama na dveh spomin-pelice padlim v prvi svetovni vojni v Cerknici. V enem skih ploščah na pročelju župnijske cerkve sv. Nikolaja primeru je upodobljena tudi glava Device Marije, in v Litiji, križi s Križanim na spominskih znamenjih na sicer na nagrobnem spomeniku209 avstro-ogrskega župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični, na poko-vojaka Ivana Vovška na pokopališču v Braslovčah. pališču ob župnijski cerkvi sv. Ožbolta na Jezerskem, vrh kamnitega spomenika v Martinju v Prekmurju, v 209 Pred leti je Občina Braslovče ob urejanju pokopališča del niši kapelice podobnega spomenika na pokopališču neoskrbovanih, a dokumentarno zelo pomembnih na- ob župnijski cerkvi sv. Vida v Preserjah pod Krimom, grobnikov prestavila ob pokopališko vežico, med njimi tudi spomenik 28-letnemu Ivanu Vovšku, rojenemu 14. vrh kamnito-betonskega spomenika v vasi Mirtoviči v 12. 1886, ki je padel 8. 11. 1914 v Miškolcu na Ogrskem. občini Osilnica, na veliki spominski plošči na južnem 182 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 233: Braslovče, spomenik avstro-ogrskega voja- Slika 234: Leše v občini Tržič, detajl s spomenika na žu-ka z reliefno upodobitvijo glave Device Marije (foto: pnijski cerkvi sv. Jakoba (foto: V. Hazler, 25. 10. 2021). V. Hazler, 29. 11. 2018). pročelju župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Tolminu in na križu med spominskima ploščama na pokopališki kapeli v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je na križ pritrjena le Kristusova glava. Poleg omenjenih podobo spomenikov in znamenj krasita kip Matere Božje, postavljen v zastekljeno nišo kapelici podobnega spomenika iz leta 1944 na Rovtah nad Logatcem, nasproti župnijske cerkve sv. Mihaela, in kip Lurške Matere Božje v pozidani ka- mniti niši, postavljen med spominske plošče tudi na pročelju romarske in župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Turnišču. Slika 235: Prevalje, detajl s spomenika ob pokopali- škem zidu okrog župnijske cerkve sv. Marije Vnebov- zete (foto: V. Hazler, 10. 10. 2021). 183 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 236: Brezno pri Podvelki, relief nadangela Miha- Slika 238: Rovte, leta 1944 zgrajen spomenik v obliki ela na vrhu spominske plošče, vzidane v arkado pred kapelice, posvečen padlim domačinom v prvi in dru-vhodom v pokopališko in župnijsko cerkev Marijine- gi svetovni vojni s kipom Matere Božje v niši (foto: V. ga Vnebovzetja (foto: V. Hazler, 15. 10. 2021). Hazler, 7. 8. 2019).211 Slika 237: Brezovica pri Ljubljani, plitek relief dveh Slika 239: Turnišče, kip Lurške Matere Božje v kamniti pozlačenih orlov na spomeniku na pokopališču pod niši med spominskima ploščama na vhodnem proče- župnijsko cerkvijo sv. Antona (foto: V. Hazler, 1. 3. lju romarske in župnijske cerkve Marijinega Vnebov-2022).210 zetja (foto: V. Hazler, 6. 9. 2021). V dveh primerih so spominske plošče oblikovane z sta pritrjeni na pročelji dveh cerkva v Slovenskih gori-neogotskim šilastoločnim zaključkom, ki lahko spo- cah, in sicer župnijske cerkve sv. Benedikta v Benedik-minja tudi na vojaške granate. Po dve takšni znamenji tu in župnijske cerkve sv. Lenarta v Podgorcih. 211 Z zasteklitvijo spominskega znamenja se je vidnost no- 210 Zaradi številnih primerov likovnih detajlov je predstavl- tranjosti in s tem pogled na kip Matere Božje močno jen le manjši izbor nekaterih. poslabšala. 184 i ra na re ie na in Dr a ikovna oprem jenost spomenikov in namenj Slika 240: Benedikt, južno pročelje župnijske cerkve Slika 241: Podgorci, zahodno pročelje župnijske cerkve sv. Benedikta s spominsko ploščo v obliki gotske bi- sv. Lenarta z dvema šilastoločnima oblikovanima fore z navedbo 98 padlih vojakov domačinov v prvi spominskima ploščama tik ob vhodu v cerkev (foto: svetovni vojni (foto: V. Hazler, 4. 9. 2021). V. Hazler, 12. 9. 2021). Poleg omenjenih motivov se na samostojno stoječih spomenikih pojavljajo še druge okrasne oblike. Na spomeniku na pokopališču v Čepovanu je napisna plošča iz belega marmorja okrašena z vrsto kamno- seških dodatkov, kot so križ, lovorov venec, rozete in valovnice. Na spomeniku na Sv. Katarini, Topol, je ob cerkvi sv. Katarine postavljen spomenik, ki ima zgor- nji del oblikovan kot štiristrani kapitel in vanj vklesan plitek relief z rastlinskimi motivi. Slika 242: Čepovan, na pokopališču ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika je ob obzidje postavljen spomenik z vgrajeno belo marmorno ploščo in domi- selno izbranimi vklesanimi ornamenti (foto: V. Haz- ler, 15. 11. 2021). 185 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 243: Sv. Katarina, Topol, ob pokopališki cerkvi sv. Katarine je postavljen leta 1929 izdelan stebrni spo- menik s tristrano okrašenim kapitelom (foto: V. Haz- ler, 29. 10. 2021). 186 Granate, stebrički, verige ter druga vidna oprema spomenikov in znamenj Postavljanje javnih spomenikov in znamenj je razmeroma malo, približno okrog 6 %, pa vendar si bilo med prvo svetovno vojno in še posebej po zasluži vsaj bežen zapis. njej odmeven javni dogodek. Zlasti v letih po vojni so priprave in postavitve zbudile veliko zani- Na osnovi terenskih evidenc ter arhivskih in drugih manja javnosti; v nekaterih primerih so bile deležne slikovnih in pisnih virov je mogoče povzeti, da je na tudi medijskega odmeva, pri nas takrat večinoma le Slovenskem z granatami opremljenih vsaj 28 enot v tiskanih časopisih, časnikih, glasilih različnih zdru- obravnavane dediščine (5,27 % od 531 evidentiranih ženj (na primer Bojevnik, glasilo zveze bojevnikov, tj. enot dediščine prve svetovne vojne). Med njimi so vojnih veteranov prve svetovne vojne), letnih kole- železne (6),212 kamnite (6),213 betonske (15)214 in zida-darjih (na primer Koledar Družbe sv. Mohorja za leta ne (1)215 granate, ki dopolnjujejo podobo spomenikov med vojno in po njej), šolskih kronikah, občinskih in in znamenj prve svetovne vojne. Poleg omenjenih društvenih zapisnikih ter v ustnih pripovedih doma- so še granate, ki so sestavni del danes opuščenega činov, ki so bili dejavni pri postavljanju spomenikov (na primer Grajska vas v Spodnji Savinjski dolini; 212 Železne granate (6): Cerje (7 železnih granat), Čepovan (2 manjši železni granati), Grajska vas (3 železne granate), pripovedno izročilo, ki je še danes živo med lastniki Krn, Batognica, Vrh nad Peski (spomenik iz vojaške gra- družinskih kapel, postavljenih v spomin na srečno nate, 1 železna granata), Rožna Dolina, gozd Panovec (2 vrnitev iz vojne (na primer Zakl, pripoved Mahorje- železni granati ob spomeniku, ki ga obnavljajo) in Zatol- ve družine avtorju tega zapisa leta 1981) ali v spomin min (3 železne in na sivo pobarvane granate). na izgubo ljubega sorodnika (na primer Rep nad Slo- 213 Kamnite granate (6): Artiče (2 kamniti granati), Podgor-vensko Bistrico)). ci, Sv. Lenart (2 kamniti spominski plošči v obliki granate ali neogotskega okna), Sv. Katarina, Topol (4 kamnite (be- Vojaška pokopališča, spomeniki, kapele in spominska tonske?) granate), Trebnje (2 veliki kamniti granati s sez- znamenja ob pročeljih stavb in na njih so pomembna namom padlih vojakov), Zgornje Stranje pri Kamniku (2 sestavina naših kulturnih območij, saj so pogosto pos- kamniti delno vzidani granati) in Zgornje Gorje (4 beton- tavljeni na vidnih mestih. Ponekod njihovo podobo do- ske ali kamnite granate). datno poudarjajo nekatere vrste opreme, kot so izvirne 214 Betonske granate (15): Borovnica (2 betonski zelo stilizirani granati s potlačeno konico), Cerkvenjak (4 stilizirane železne ali iz kamna in betona izdelane granate, ste- betonske granate, prislonjene ob srednji del obeliskasto brički z verigami, nizke ali do pasu visoke ter iz kovane-oblikovanega spomenika), Dovje (2 betonski granati), Haj- ga in litega železa izdelane ograje, ki ponekod obdajajo dina (14 betonskih stebričev s topimi polkrožnimi glava-spomenike ali so zgolj fizična zaščita ali dekorativna mi, ki oblikovno nakazujejo na granate; stebriči – granate oprema arkadnih vhodov, predvsem v kapele zaprtega so povezane s kovano ograjo), Kamna Gorica (2 betonski tipa z oltarčki ali zgolj svetniškimi podobami. granati), Kovor (5 betonskih granat), Kozje (4 betonske gra- nate, povezane z verigo), Leskovec pri Krškem (4 betonske Slovenski kulturni prostor je na različne načine oh- granate), Mengeš (6 betonskih granat, ob straneh spome- ranjal spomin na prvo svetovno vojno; tudi na videz nika povezanih z verigo), Orehova vas (4 betonske grana- likovno manj opazna oprema je viden del spomeniške te), Ribno (2 betonski granati ob boku betonskega spome- nika, ki je vzidan v zahodno pročelje cerkve), Studenec pri enote, ki se s to bolj ali manj tehnično opremo zliva v Krškem (8 betonskih granat), Svibno (8 betonskih granat), kompozicijsko celoto. Šmartno ob Paki (8 betonskih granat) in Trbovlje (4 beton- ske granate – spomenik podrt). Pregled naših spomenikov, kapelic in znamenj naka- 215 Zidana granata (1): Polenšak (spomenik (1920–1937) v neo-zuje, da je na Slovenskem takšne tehnične opreme gotski zasnovi ali (tudi lahko) v obliki velike zidane granate). 187 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne vojaškega pokopališča (1),216 med vojno zgrajene voja- Po razpoložljivih podatkih so bili do postavljanja ške kapele (1)217 in kot oprema spomenikov med vojno granat ob spomenike, znamenja in kapele mnogo pomembnih vojaških osebnosti (1).218 bolj zadržani. V Franciji granat ob spomenikih ni mogoče zaslediti, vsaj če sklepamo po dosegljivih slikovnih virih. Podobno je v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Za granate so bili nekoli- ko bolj dojemljivi le v Srbiji, kjer so del opreme spo- menika samo v Ćupriji.219 V zelo redkih primerih granate obdajajo spomenike v Italiji, kar je mogoče sklepati po spletnih virih, ki potrjujejo postavitev štirih zelo koničastih kovinskih granat na čelu spomenika v središču Avellina (v Largo De Luca, peta perspektiva Via Giacomo Matteotti),220 močno stiliziranih kamnitih (betonskih?) granat ob spomeniku na trgu Sv. Justa v Trstu,221 ob kamniti zid prislonjen spomenik v Trentinu iz leta 1925222 in do- mnevno pri enem od spomenikov v Rimu, kjer pa lo- kacije in namestitve granat ni bilo mogoče ponovno potrditi.223 Tudi že omenjenih štirih granat pri spome- niku v Avellinu prvotno očitno ni bilo, saj sta vidni le na spletu dostopni fotografiji iz leta 2008. Bolj ali manj slovenska posebnost so železne ograje okrog spomenikov ali pred njimi, ko so ti postav- Slika 244: Zatolmin, spomenik ob cesti proti Tolmin- ljeni ob cerkveno steno (Škofja Loka – Stara Loka, skim koritom je leta 2016 zasnoval arhitekt Simon župnijska cerkev sv. Jurija, Ljubljana, Dobrunje, po-Kutin. Poudarjajo ga tri izvirne železne granate (foto: družnična cerkev sv. Urha). Kovinske ograje so razV. Hazler, 6. 11. 2021). ličnih oblik, ponekod so zgolj simbolične (na primer Borovnica), drugod segajo do višine pasu ali nekaj več (na primer Ljubljana, Hrvaški trg). V doseglji- Granate kot oprema spomenikov, znamenj in pokopa- vih virih je bilo mogoče evidentirati 25 kovinskih lišč naj bi dodatno opozarjale na grozote vojne, zato so bile ponekod zgolj likovno dopolnilo (mašilo) spomeni- kov. Prve so se pojavile v 20. letih 20. stoletja, sledila je 219 Razmeroma velik spomenik v Ćupriji iz leta 1922 vsebuje popolna opustitev tega motiva, nakar je leta 2017 Dru- štiri velike in šest manjših (domnevno) železnih granat. štvo »Peski 1915–1917« iz Tolmina v Zatolminu skupaj s 220 Avellino, Monumento ai caduti (Avellino). Dostopno na: https://it.wikipedia.org/wiki/Monumento_ai_caduti_ kulturniškimi oblastmi postavilo iz pohorskega tonalita (Avellino) (5. 11. 20229). izdelan spomenik, ki so ga okrasili s tremi sivo popleska- 221 Trieste – Trst. Colla di San Giusto – Monumento ai Caduti nimi granatami. S tem se »granatna doba« konča. della Grande Guerra Mondiale. Dostopno na: http://www. carbonaio.it/immagini%20trieste%20-%20monumenti. htm (31. 8. 2022). 216 Mrzli vrh (6 manjših in 1 velika granata – vse iz železa). 222 Trentino. Monumenti ai caduti in Trentino. Dostopno na: 217 Planica, planina Kuhinja (2 betonski granati vrh vhodne- https://www.trentinograndeguerra.it/context.jsp?are- ga pročelja italijanske vojaške kapele). a=100&ID_LINK=243&id_context=2219 (23. 8. 2022). 218 Vodice pri Kanalu (2 železni granati, ki sta kmalu izginili 223 V Rimu postavljenega spomenika z granatami ob ponov- – domnevno že med vojno, spomenik posvečen general- nem pregledu spletnih virov ni bilo mogoče zanesljivo majorju slovenskega rodu Guidu Novaku von Arientiju). potrditi. 188 ranate ste rički veri e ter Dr a viDna oprema spomenikov in namenj ograj224 okrog spomenikov ali pred njimi, ki so po- 28 (5,27 % od 531 evidentiranih enot dediščine prve nekod pomemben sestavni del spomeniške zasnove svetovne vojne), kar je glede na vse obravnavane spo- (na primer Šubic - Plečnikov spomenik na Hrvaškem meniške enote pravzaprav malo, se pa ti elementi trgu v Ljubljani). opreme bolj ali manj enakomerno pojavljajo po vsem Pomemben del opreme zlasti vojaških pokopališč in slovenskem ozemlju.225 nekaterih kapel zaprtega tipa so eno- ali dvokrilna 225 Kovinska oziroma železna vrata ali vratca (28 enot): Črniče železna zaščitna vrata, ki največkrat ščitijo pred nepo- (vhod na vojaško pokopališče je zaprt z dvokrilnimi vrati klicanim vstopom v notranjost pokopališča ali kapele iz kovanega železa), Dutovlje (vojaško pokopališče z želez- (zlasti pašne živali, divjad) in so dekorativni element nimi vrati ter letnicama 1915 in 1917), Gorjansko (vojaško pokopališče z železnimi vrati ter letnicama 1915 in 1917), celotne kompozicije spomenika. Takšnih železnih Ljubljana, Žale (italijansko vojaško pokopališče z železni- in zelo različno oblikovanih vrat je na Slovenskem mi vhodnimi vrati), Ljubnica, občina Vitanje (železno vrat- no krilo kot varovalo notranjščine spominske kapele), Loga- 224 Bohinjska Bela (okrogel obroč okrog spomenika, zgrajen iz tec (masivni železni vratni krili zapirata vhod v notranjščino železnih palic), Borovnica (obzidje in na čelu nizka železna kapele), Loče pri Tolminu (ograja okrog vojaškega pokopa- ograja), Brežice, Šentlenart (vrtna kovana železna ograja lišča), Lome, občina Idrija (železni vratni krili, nižji od ar-kvadratastega tlorisa okrog spomenika), Čepovan (spo- kadnega loka, s »pozlačenimi« konicami zapirata vhod v menik postavljen ob zidano pokopališko ograjo), Dornava notranjščino spominske kapele), Modrejce (dve krili želez- (spomenik sredi parkovno urejene zelenice z železno ograjo nih vrat v kamnitem vhodnem portalu vojaškega pokopališ- z vratci na čelni strani in živo mejo v ozadju), Dolenja vas pri ča), Mrzli Vrh, občina Idrija (železna zaščita niše spominske Ribnici (kapela sv. Roka kot spomenik padlim v prvi svetovni kapelice), Mrzli vrh, Krnsko pogorje (kapelica z železnima vojni je obdana z nizko ograjo iz betonskih stebričev kvad- zaščitnima vratnima kriloma v živi skali kaverne), Oševljek ratastega prereza in železne ograje ter dvokrilnih železnih (železni vratni krili v sicer zidanem obzidju pokopališča), vratc), Dražgoše (nižja kovana železna ograja pravokotnega Planica, planina Kuhinja (železno vratno krilo na italijanski tlorisa), Gaj nad Mariborom (ograja z betonskimi stebriči in vojaški kapeli iz prve svetovne vojne), Podgorje, občina Slo- povezovalnimi železnimi verigami), Gerečja vas (spomin- venj Gradec (v veliki Fišerjevi spominski kapeli so pred nišo sko kapelo obdaja ograja iz železnega ogrodja in pokonci osrednjega dela vgrajena manjša železna vratca), Podgorje, pritrjenih lat), Grabe, vas tik pred Središčem ob Dravi (niz- občina Slovenj Gradec (vhod v notranjščino Visočnikove ka- ka ograja iz kamna pozidanih stebričev, ki jih pri vrhu pove- pele iz leta 1924 zapirajo dvokrilna železna vratca), Podna- zujejo okrogli železni drogovi), Grajska vas (kovana železna nos (železni vratni krili glavnega vhoda na sicer z nizkim ob- ograja trikotnega tlorisa), Hajdina (14 betonskih stebričev zidjem obdanem vojaškem pokopališču), Prvačina (železni s topimi polkrožnimi glavami, ki oblikovno nakazujejo na vratni krili glavnega vhoda na sicer z nizkim obzidjem ob- granate; stebriči – granate so povezane z železno kovano danem vojaškem pokopališču), Raduše, občina Slovenj Gra- ograjo), Juršinci (nizka ograja iz kamnitih stebričev in železdec (Cepčeva kapelica iz leta 1929 ima vhod zaprt z nizkimi nih palic), Kranjska Gora (na podstavek spomenika vgraje- enokrilnimi železnimi vratci), Rep, občina Slovenska Bistrica na nizka železna ograja), Križe (spomenik ob pokopališkem (Rupnikova kapela iz leta 1914 ima vhod zaprt z enokrilnimi zidu obdaja nizka železna ograja), Leše pri Tržiču (spome- železnimi vrati), Rova pri Radomljah (visoka kapela iz leta nik ob cerkveni steni obdaja tristrana nizka železna ograja), 1919 ima pri vhodu v nišo vgrajeni nizki železni vratni krili), Ljubljana, Dobrunje (v zahodno steno vgrajen spomenik Sele, občina Slovenj Gradec (Lešnikova kapelica ima globo- obdaja železna ograja), Ljubljana, Hrvaški trg nasproti žup- ko nišo, ki jo zapirajo od loka nižja železna vratca iz kovanih nijske cerkve sv. Petra (osrednji obelisk v krogu obdaja vi-palic), Solčava (z dvema toskanskima stebričema opremlje- soka, umetelno oblikovana železna ograja), Martinje, obči- na kapelica ima notranji del zastrt z nizko železno ograjo), na Gornji Petrovci (spomenik v obliki križa na stopničastem Šentilj pri Velenju (Solákova kapela iz leta 1924 ima vhod podstavku obdaja železna ograja kvadratastega tlorisa), zaprt z visokimi železnimi vratci novejšega datuma), Šent- Ponikva pri Žalcu (železna ograja pred nišo, v kateri je spo- jošt nad Polhovim Gradcem (kapela z dvema toskanskima minska plošča), Rače (visoka železna ograja obdaja osrednji stebričema ima vhod zaprt s srednje visokima vratnima kri- spomenik v parku ob gradu), Rodik, občina Hrpelje-Kozina loma iz kovanega železa), Tolmin (železna vrata ob vhodu v (spomenik sredi cestnega križišča obdaja železna ograja), kostnico), Ukanc (v betonska podboja vgrajeni železni vrat- Slivnica pri Mariboru (obelisku podoben spomenik obda- ni krili z v obliki loka oblikovano železno ploščo z napisom ja nizka železna ograja), Stari trg pri Slovenj Gradcu (v ste- 1915 VOJAŠKO POKOPALIŠČE UKANC 1917 in latinskim kri- no arkade pod zvonico cerkve je vzidana spominska plošča, žem na vrhu), Zakl (Mahorjeva kapela iz leta 1926 ima vhod pred katero je vgrajena nizka železna ograja) in Škofja Loka, na čelni strani zaprt z nizkimi enokrilnimi vratci) in Žažar Stara Loka (pred ob steno cerkve prislonjenim spomenikom (obcestna kapela v središču vasi ima nišo zaprto z enokrilni- je nameščena nizka železna ograja). mi železnimi vratci, ki segajo do polovice vhodne arkade). 189 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 245: Breitenbrunn, Gradiščansko v Avstriji, vojni Slika 246: Mönchhof, vojni spomenik na obrobju vasi spomenik iz leta 1925 (foto: okrog 2018; https://www. (foto: okrog 2015, spletni vir, prevzeto 26. 8. 2022). best-of-burgenland.com/, prevzeto 13. 9. 2022). Po primerjavi podobnih pojavov v nekaterih evropskih podstavku odstranili dokaj neugledno visoko ogra-državah (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Italija, Francija, jo iz cevi in železne mreže ter jo nadomestili z nizko tudi Hrvaška in Srbija) je kamnitih, betonskih ali že- ograjo iz železnih količev in verige. Zelo redko je tudi leznih ograj okrog spomenikov in ob znamenjih zelo ograjevanje z mrežami, kot na primer pri spomeniku malo ali jih sploh ni. Zanimiv je že omenjeni spomenik v vasi Mönchhof (Gradiščansko, med Nežiderskim je-v Avellinu, kjer je na fotografiji iz leta 2008 poleg granat zerom in madžarsko mejo),227 kjer je na betonski zidec nizka železna ograja, ki obdaja spomenik. Iz pregleda nameščena železna ograja iz pokončnih paličastih tujih primerov je mogoče povzeti, da je Slovenija poseb- nosilcev in diagonalnega vzorca mreže. Spomenik, ki na s postavljanjem tako železnih ograj kakor železnih, ga poudarja lik na puško naslonjenega vojaka, je prav kamnitih ali betonskih granat, čeprav primerov ni veliko. zaradi dokaj neugledne mreže likovno okrnjen. V Avstriji železnih ali betonskih granat, ki bi obdajale Za Belgijo uporabe izvirnih ali simbolno oblikovanih spomenike in znamenja, ni. Zelo redke so tudi nizke granat ob spomenikih prve svetovne vojne ni mogoče ograje z vgrajenimi železnimi verigami, kar, na primer, potrditi predvsem zaradi omejenega obsega doseglji-krasi spomenik v vasi Breitenbrunn (Gradiščansko, vih virov. Glede železnih ograj pa je znana le ena na-v bližini Nežiderskega jezera),226 kjer so ob vojnem mestitev zelo nizke železne ograje pred spomenikom spomeniku iz leta 1925 s podobo vojaka na visokem 226 Breitenbrunn, Kriegerdenkmal. Dostopno na: https: // 227 Mönchhof, Kriegerdenkmal. Dostopno na: https://www. www.best-of-burgenland.com/breitenbrunn_krieger- best-of-burgenland.com/moenchhof_kriegerdenkmal. denkmal.htm (13. 9. 2022). htm (14. 9. 2022). 190 ranate ste rički veri e ter Dr a viDna oprema spomenikov in namenj v kraju Leefdaal228 vzhodno od Bruslja, kjer je spomenik postavljen v zunanji kot, kjer se stikata cerkvena in pokopališka ograja (morda vojaškega pokopališča); tam so pokopani vojaki držav članic Commonwealt- ha. Na visokem kamnitem podstavku z napisi imen padlih v prvi in drugi svetovni vojni je upodobljen umirajoči vojak (?), ki ga v dolga oblačila odeta tola- žita ženska (mati Marija?) in bradati moški (Bog oče?). Slika 247: Spomenik padlim vojakom v prvi in drugi svetovni vojni v kraju Leefdaal vzhodno od Bruslja (foto: okrog 2014; Wikimedia, prevzeto 27. 10. 2014). 228 Leefdaal. War Memorial Leefdaal. Dostopno na: https:// www.tracesofwar.com/sights/8112/War-Memorial-Leef- daal.htm (5. 11. 2022). 191 Epitafi in drugi napisi na spomenikih in spominskih znamenjih Na samostojno stoječih in ob stavbe prislo- njenih ali vanje vgrajenih spomenikih in spominskih ploščah ter redkih kapelicah je poleg navedb o letih vojne (večinoma 1914–1918) in padlih vojakih vklesanih vsaj 71 epitafov, izrekov iz Svetega pisma in dodatnih vsebinsko daljših zapisov o postavljavcih in namenih postavitve znamenj. Zapisi se pogosto dopolnjujejo z že obravnavanimi figural- nimi, reliefnimi in drugimi likovnimi upodobitvami. Če epitafe in druge zapise razvrstimo po sorodnih vsebinskih sporočilih in obsegu zapisov, je mogoče iz- luščiti nekaj sorodnih in še več izvirnih sporočil, ki so jih zelo verjetno zapisovali farni duhovniki, ponekod pa tudi kulturni in javni delavci (na primer v Adlešičih Božo Račič, v Ravnici Marko Kravos), ali pa so gradite- lji izbrani verz povzeli iz pesniških besedil (na primer Prešernovi verzi v Lescah).229 Pogosto so besedila v obsegu nekaj besed ali vrstic za- pisana v rimi, s čimer so avtorji želeli poudariti žalova- nje družine in župnijske skupnosti ob izgubi svojcev, sosedov, znancev in prijateljev, ki so umrli daleč od doma. Nekateri zapisi navajajo na upanje na srečanje po smrti pri Bogu, ko bodo pozabljene vse tegobe in strahote zemeljskega sveta. V tabeli je zbranih nekaj najprepoznavnejših in najpogostejših epitafov. 229 Za ustreznejšo predstavitev vsebine in posledično pome- na obravnavanih besedil na spomeniških znamenjih prve svetovne vojne so priloženi nekateri najznačilnejši epita- fi in napisi, ki so pomemben člen dediščine. Poleg zapo- redne številke so navedeni kraji, pojasnilo o lokaciji, be- sedila najznačilnejših epitafov in drugih zapisov ter leto oziroma ocena časa nastanka. Če bi jih zapisali strnjeno v tekočem besedilu, bi bili prikrajšani za preglednost in sporočilnost, povezani z drugimi spremljajočimi podatki. Takšen, zgolj faktografski zapis je v marsičem preobse- žen in morebiti celo preveč podroben, vendar ima doku- mentarno vrednost in utegne biti uporaben za morebit- no nadaljnjo obravnavo. 193 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Tabela št. 5: Seznam epitafov, zapisanih na spomenikih in spominskih znamenjih prve svetovne vojne. Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 1 Dovje Spomenik v bližini Nad seznamom padlih vojakov, na stopničastem 1925 župnijske cerkve podstavki kipa vojaka: sv. Mihaela 1914 + 1918 V SPOMIN PADLIM IN UMERLIM VOJAKOM OBČINE DOVJE – MOJSTRANA Povsem spodaj marmornate plošče je vklesano besedilo: Minuli so boji, minulo trpljenje, za dom svoj preljubi smo dali življenje. Zdaj širom sveta naša trupla trohne, a gor nad oblaki spet združimo se. POSTAVILI OBČANI 1925 2 Kresnice Na zahodnem pročelju Levo ob vhodu v cerkev je na zahodno pročelje 1925 župnijske cerkve župnijske cerkve sv. Benedikta vgrajeno pokončno sv. Benedikta spominsko znamenje padlim v prvi svetovni vojni. Vrh plošče je napis: V SPOMIN PADLIM VOJAKIM 1914 1918 Za priimki in imeni je vklesan epitaf: Minuli so boji minulo trpljenje, za dom svoj preljubi smo dali življenje. Zdaj širom sveta naša trupla trohne, a gor nad oblaki spet združimo se. Postavili občani 1925. 3 Šentvid pri Ob pokopališkem zidu V zgornjem delu plošče je napis: 1923 Lukovici V SPOMIN PADLIM VOJAKOM OBČINE PREVOJE 1914–1918 Pod imeni je vklesan epitaf: Minuli so boji, minulo trpljenje, Svoje nedolžno, smo dali življenje, Zdaj širom sveta naša trupla trohné. A gor nad oblaki spet združimo se! Postavili občani 1923 194 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 4 Adlešiči Župnijska cerkev Zgoraj, na prekladi spomenika: 1948 sv. Nikolaja, na pročelju 1914 VOJNIM 1941 1918 ŽRTVAM 1945 Na plošči pod reliefom: OČETI, MOŽI, BRATI IN SINOVI BREZ VAS SO PRAZNI NAŠI DOMOVI UMRLI STE PO JEČAH V BORBAH PALI ZA NAS VSE STE SEBE ŽRTVO- VALI230 5 Arnače Župnijska cerkev Povsem zgoraj: 1923 (?) sv. Ilija, arkada pod 1914 1918 zvonico Napis nad priimki in imeni padlih vojakov: KDOR SE BORI KOT ZVEST VOJAK DO SMRTI, MENI JE ENAK OB MOJI STRANI MU PRIPRAVI MOJ OČE MESTO V VEČNI SLAVI. 6 Benedikt Župnijska cerkev V šilastoločnem delu leve plošče je napis: 1929 sv. Benedikta, južno Župnija domača, pročelje glej, vse te sinove je strašna svetovna vojna ti vzela! 1914 Povsem spodaj pa: Večen vam spomin! V šilastoločnem delu desne plošče je napis: O moli za nje, da Gospodova milost bo tvoje junake v nebesa vsprejela! 1918 Povsem spodaj: Svoji svojim 1929. 230 Verz prosvetnega in narodnogospodarskega delavca Boža Račiča (. Adlešiči, župnijska cerkev sv. Nikolaja. Spomenik žrtvam 1. in 2. svetovne vojne. Dostopno na: https://www.kamra.si/mm-elementi/item/spomenik-zrtvam-1-in-2-svetovne-vojne. html (22. 11. 2018). 195 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 7 Braslovče Mrliška vežica, lapidarij Na betonsko ploščo z ozko dvokapno strešico je 1921 (?) na prostem vgrajena marmorna plošča ovalne oblike z napisom: Tukaj počivata Vojaka 87. Pešpolka Mihael Vinko Vertačnik *15.9.1895 *22.11.1897 +21.3.1917 +29.1.1921 na Dunaj Vojskina trobenta je vaj poklicala nista se ustra- šila tudi nebeške trobente ne v spomin spominek postavilo Robina žalujoči oče 8 Brežice Šentlenart – Brežice, ob Napis na čelni strani spomenika zgoraj: 1919 gasilskem domu in cesti SPOMENIK NA SVETOVNO VOJNO OD 26.VII.1914 DO 3.11.1918 POSTAVILI OBČANI OBČINE ZAKOT IN DRUGI DOBROTNIKI 1919 UMRLIM IN PADLIM JUNAKOM NAJ BOG SVOJ RAJ PODELI, UBOGIM RANJENCEM IN HROMIM V LJUBEZNI POMAGAJMO VSI A ONIM KI SREČNI IN ZDRAVI POVRNEJO SPET SE DOMOV NAJ SLAVA ZA NJIHOVA DELA OSTANE DO POZNIH RODOV TA SPOMENIK POSTAVLJEN JE PO TRUDI IN ZASLUGAH JANEZA KREČIČA ŽUPANA JANEZA ŠETINCA ZAPISNIKARJA 9 Cerklje Cerklje, župnijska cer- Napis na plošči zgoraj: 1922 (?) kev Marije Vnebovzete, V SPOMIN PADLIM VOJAKOM spomenik ob steni, V SVETOVNI VOJNI 1914-1918 desno ob vhodu Na betonski podstavek je vgrajena kamnita plošča z napisom: Kje le zemlja grobe krije Kjer junaci domačije Mirno smrtno spanje spe Nihče ti ne zna za nje! 196 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 10 Dvor pri Pol- Pokopališka in podruž- Na temnejši kamniti plošči zgoraj je napis: 1924 hovem Gradcu nična cerkev SPOMIN sv. Nikolaja, v niši V SVETOVNI VOJNI zvonice PADLIM VOJAKOM Povsem spodaj pod imeni in priimki sledi napis: postavili tovariši in rojaki. Na spodnjem kamnitem okvirju je vklesan napis: Spominski kamen, ta naj oznanjvje smrt njih ki krije prst in zemlja tvja 11 Gozd Martul- Cerkev – kapela Srca Napis na spomeniku zgoraj: 1925 (?) jek Jezusovega, južno pro- V SPOMIN PADLIM VOJAKOM čelje iz vasi Gojzd 1914–1918 Napis povsem spodaj: Studenček iz doline Naj oživi spomine Na Vaše bivše bolečine. 12 Ig Pred jugozahodnim Povsem na vrhu spomenika je križ, sledi napis: 1927 vogalom župnijske V SPOMIN PADLIM VOJAKOM cerkve sv. Martina V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 Povsem spodaj je na razširjenem podstavku vkle- sano besedilo: SPOMINSKI KAMEN TA, NAJ OZNANVJA SMRT NJIH, KI KRIJE PRST JIH IN ZEMLJA TVJA!231 13 Jezersko Ob pokopališkem zidu Na večkrat prelomljeni plošči je vklesan le napis: 1925 (?) pri župnijski cerkvi sv. Spomin Ožbolta na ruskem in italijanskem bojišču 1914-1918 padlih vojakov iz Jezerske občine. V cvetu življenja dohitela nas smrt. Za venec trpljenja bil raj nam odprt. 231 Namesto črk U sta vklesani črki V. 197 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 14 Koče, Koče, podružnična Napis na trikotni strešici: 1925 Občina cerkev sv. Marjete, levo V Postojna pred vhodom v cerkev SPOMIN ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914 VASI KOČE 1918 Na prekladi spodaj sledi napis: O DOBROTLJIVI BOG, KI DELIŠ MILOSTI IN ŽELIŠ, DA BI VSI DOSEGLI VEČNO ŽIVLJENJE, PROSI- MO TE, DODELI VOJAKOM, KI SO SE PRESELILI V VEČNOST, VEČNO ZVELIČANJE PO PRIPROŠ- NJI BLAŽENE DEVICE MARIJE IN VSEH SVOJIH SVETNIKOV. AMEN. Sledi seznam padlih in pogrešanih, zatem pa napis: UMERLI SLED VOJNIH NAPOROV V spodnjem, bolj desnem delu plošče je še epitaf: TRPELI IN UMIRALI STE POD KRUTIMI UKAZI. ZDAJ POČIVAJTE V MIRU. IN DUH VAŠ UŽIVA VEČNI RAJ. TOVARIŠEM V TRAJEN SPOMIN, KOŠKI FANTJE. 15 Križe Križe, občina tržič, ob Na prednji strani zgoraj je napis: 1928 (?) pokopališkem zidu pred V SPOMIN ŽRTVAM župnijsko cerkvijo SVETOVNE VOJNE sv. Križa. 1914–1918 V spodnjem delu spomenika sta napisa: Majka na obzorju plaka, tužno ona ima srce, kje grobovi so sinov spominske črke govore. in O Gospod Ti jih venčaj v svoji hiši ko pride vstajenja dan. 16 Leše Leše, občina Tržič, Napis na podstavku spomenika: 1928 (?) zahodno pročelje žup- Iz studencev pijte večnega življenja, nijske cerkve sv. Jakoba Kelih, ki ste pili bojnega trpljenja! 17 Ljubljana, Podružnična cerkev Na vrhu spomenika: 1926 Dobrunje sv. Urha, desno pod V SPOMIN PADLIM VOJAKOM arkado V SVETOVNI VOJNI 1914 1918 Na podstavku ob zidu vgrajenega spomenika je vklesan epitaf: Stemnil se jim je svet in padli so zadet, obležali sredi šume naprej so drle trume. 198 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 18 Mošnje Župnijska cerkev Napis na plošči zgoraj: 1825 (?) sv. Andreja, zahodno V SPOMIN. pročelje, desno ob V SVETOVNI VOJNI PADLI glavnem vhodu NAŠI VOJAKI: Epitaf spodaj: Bratje naši, ki trpeli, ste za nas v tujini, Bog plačilo vam podeli v rajski domovini. 1914–1918 19 Podkoren Župnijska cerkev Na plošči zgoraj je napis: 1920 (?) sv. Andreja, severno V spomin pročelje v svetovni vojni l. 1914–1918. padlim in pogrešanim vojakom vasi Podkoren. V spodnjem delu plošče je epitaf: V grobovih tujih, daljnih mi trohnimo, a v srcih vaših večno zdaj živimo; prelili kri smo – pa je žal nam ni, samo da prost si, dom nam zlati ti. 20 Ravnica Spomenik stoji nad Na čelni strani je napis: 1997 cesto, nasproti domačije PADLIM SLOVENSKIM VOJAKOM NA ŠKABRIJELI Ravnica 1 NA TEM GLUHEM GREBENU SPI PRAH BOLEČIN, GORA STRTIH KOSTI, JEZERO BELE IN ČRNE KRVI. OD TEGA ZDAJ ZVEST HRIB ZELENI BREZ SPOMINA KOT USEDLINA JE TO ZGODOVINA? O, DOMOVINA! DOMOVINA JUNAKOM V SPOMIN MARKO KRAVOS 21 Rova Župnijska cerkev Spominska plošča iz dveh delov. Na zgornji plošči 1924 sv. Katarine, ob njej je vklesano pojasnjevalno besedilo z epitafom: kapela s spominsko SPOMINU ploščo iz dveh delov v svetovni vojni 1914–1918 PADLIH in POGREŠANIH vojakov – občanov vzidali svojci in rojaki 1924 V grobovih daljnih, Tujih mi trohnite a v srcih vaših večno naj živimo: prelili Kri smo, pa je žal nam ni, samo da prost boš dom naš dragi ti! Na spodnji plošči je pod priimki in imeni vojakov dodan napis: Njih dušam večni mir! 199 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 22 Sora pri Med- Župnijska cerkev Na čelni strani, obrnjeni proti cerkvi, je zgoraj 1925 (?) vodah sv. Štefana, sredi poko- napis: pališča V spomin padlim vojakom v svetovni vojni l. 1914–1918 Pod seznamom je na razširjenem podstavku napis: Za domovino umrli ste v tujini odpočijte se v nebeški domačiji! 23 Spodnja Podružnična cerkev sv. Na osrednji plošči je pod 9 priimki in imeni padlih 1934 Slivnica Petra in Pavla, pod odpr- vojakov epitaf: to arkado GROB VAM IZKOPALA DALJNA JE TUJINA, A SPOMIN VAM VEČEN HRANI DOMOVINA! 24 Spodnji Brnik Podružnična cerkev V spodnjem delu plošče je vklesan epitaf: 1928 (?) sv. Simona in Juda V grobovih daljnih tujih mi trohnimo, a v srcih Tadeja, južno pročelje vaših vedno naj živimo. Prelili kri smo, pa žal nam ni, samo da prost boš dom nam dragi ti. Povsem desno spodaj je vklesano kamnosekovo ime: SERŠEN MENGEŠ 200 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 25 Šebrelje Župnijska cerkev Čelna stran spomenika: 1922 sv. Jurija, sredi Povsem na vrhu je kip krilatega nadangela, pokopališča sledita križ in napis na svetli marmorni plošči ŽRTVE SVETOVNE VOJNE OSODA KRUTA NI VAM DALA, DA V ROJSTNO LEGLI BI ZEMLJO, DA TAMKAJ, KJER VAM ZIBEL STALA POČILU TRUDNO BI TELO. Z DOMAČEGA VAM NI ZVONIKA PEL MILI ZNANI GLAS ZVONA IN ZNANCEV MNOŽICA VELIKA ZA VAŠIM NI POGREBOM ŠLA. SO TRDE KROGLE PRIVRŠELE, PREBILE BLAGO VAM SRCE, V NEBESA DUŠE VAM ZLETELE S TE NEHVALEŽNE SO ZEMLJE. Na marmorni plošči, ki obdaja podstavek, spodaj so: vitičast okras med letnicama 1914 1918 in spodaj: PAČ VOJSKNA SLUŽBA NEPRESTANA ŽIVLJENJA TUKAJ JE ZEMLJANA! Desna stran spomenika: spodaj na podstavku je vklesan epitaf: LE KRIŽ NAM SVETI GOVORI, DA VIDMO SE MED ZVEZDAMI. Zadnja stran spomenika: povsem zgoraj je v bel marmor vklesan latinski križ, pod njim piše: PADLI VOJAKI IZ ŠEBRELJ Na marmornem podstavku spodaj je vklesan epitaf: VI NAŠI DRAGI LJUBLJENI, PO SVETU STE RAZGUBLJENI, BOG VE, KJE POKOPANI, A V NAŠIH SRCIH ZBRANI. NEPOZABLJENIM POSTAVILI OBČANI ŠEBRELJSKI 1922. Leva stran spomenika: Na podstavku spodaj je napis: MRAČNO ŽIVLJENJE GROB JE TEMA ONKRAJ PA VEDNO JASEN BO DAN. Skrajno desno spodaj so vklesani podatki o kamnoseku: Podbersig Franc Odlikovana kamnoseška delavnica V Gorici 201 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 26 Šentilj Kulturno prosvetni Na čelni strani je napis: 1996 dom, na zelenici BORCEM ZA SEVERNO MEJO 1918 1941–1945 1991 KJER MURA PRITEČE DO SLOVENSKIH GORIC, VEDNO BIL MOČAN JE DOMOVINE KLIC OBČINA ŠENTILJ 25. 6. 1996 27 Škofja Loka Vojaško pokopališče s Na čelni strani visokega podstavka doprsnega 1928 spomenikom žalostne kipa žalostne Slovenke so navedbe priimkov in Slovenke in edinim imen padlih in v bolnišnici umrlih vojakov, ohranjenim povsem spodaj je napis: nagrobnikom PRAH KRIŽEM RAZMETAN DUH V NAŠI MISLI ZBRAN. Na hrbtni strani stebra – podstavka je epitaf: NIHČE VAM NA SRCE ROŽ NE SADI, MRZLI SO GROBOVI ZEMLJE TUJE, LE NAŠA BOLEČINA VAS OBISKUJE, V GROZI VAŠIH SMRTI NEMA TRPI IN SKLEPA ROKE ZA MIR SVETA. V NAŠI MOLITVI STE SPET VSI DOMA 28 Voklo Župnijska cerkev Vrh kamnite plošče je vklesan križ, ob njem pa 1925 sv. Jerneja, severno epitaf: pročelje Ta spomenik – grozotnih vojnih let spomin – Naj posvečen bo Tebi oče, brat in sin. Junakom našim padlim v letih 1914–1918. Desno spodaj je napis: Postavili Vokljani 1925 29 Žabnica Župnijska cerkev Na vrhu je upodobljen nagnjen križ z lovorovim 1925 (?) sv. Urha, zahodno vencem, sledi napis: pročelje V spomin padlim vojakom v svetovni vojni l. 1914–1918. župnija Žabnica. Pod seznamom padlih vojakov je vklesan epitaf: Za domovino umrli ste v tujini, Odpočijte se v nebeški domačiji. 30 Artiče Park ob župnijski cerkvi Napis na polkrožno zaključeni prekladi vrh spo-1932 sv. Duha menika: ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914–1918 31 Begunje Pokopališče, osrednji Na čelni strani spomenika, obrnjenega proti 1925 (?) spomenik vhodu na pokopališče, je napis: Skupen spomenik vsem v vojski padlim in umrlim junakom te fare. 1914–1918 202 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 32 Motnik Motnik, župnijska cer- Napisi so slabo čitljivi: 1922 kev sv. Jurija, spominska V SVETOVNI VOJNI PADLIM VOJAKOM plošča padlim v prvi Sledita seznam padlih vojakov iz vasi Motnik (11) svetovni vojni, 1922 in Zgornji Motnik (8) ter seznam pogrešanih (3). Povsem spodaj so vklesani: 1814 1918 Daleč ste in niste daleč. Truplo vam trohni v tujini duša biva v domovini. Skozi večje……..sije zlasti up združitve. Rojakom rojaki 1922. 33 Nova vas, Piramidasto zasnovan Vrh prisekane piramide je pravokoten blok 1918 občina spomenik madžarskim z napisom: Miren – vojakom med drevjem A M. KIR. 4. HOVN. GY. Kostanjevica na zahodnem robu EZRED. DICSÖSEGES Nove vasi HARCAI ES ELESETT HÖSEI EMLÉKÉRE Pod njim je pred leti vgrajena manjša tonalitna plošča s slabo čitljivim besedilom. 34 Orehova vas Orehova vas, spome- V obliki obeliska zasnovan spomenik ima zgoraj 1922 (?) nik ob železniškem na čelni strani napis: prehodu V spomin našim junakom, ki so žrtvovali življenje za domovino. Na podstavku spodaj je napis: Postavila Občina Orehova vas za časa svetovne vojne 1914–1918 Na hrbtni strani spomenika je na podstavku spodaj napis: Oskrbel Franc Pišek župan, državni in deželni poslanec *1856. + 1922. 203 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 35 Placar, občina Kapela stoji ob lastni- Na čelni strani levo ob šilastem loku je napis: 1919 Destrnik kovi domačiji, v križišču V SPOMIN vaških cest in poti Srečno vrnitve iz ruskega in italijanskega bojišča O Marija! sedem žalosti resnična pomočnica v hudih, žalostnih in obupanih urah verne družine. Postavila 19. traven 1919 od Anton in Margareta Sever 36 Rateče Župnijska cerkev Napis na plošči zgoraj: 1920 (?) sv. Duha, severna stran V svetovni vojni obzidja 1914–1918 so padli sledeči rateški vojaki. Pod imeni je ob spodnjem delu plošče vklesan še epitaf: Slava njih spominu, pokoj njih dušam! 37 Slivnica pri Župnijska cerkev Vrh napisnih plošč je na čelni strani spomenika 1919 (?) Mariboru sv. Marije – Marijinega pritrjena manjša podolgovata plošča z napisom: rojstva, zunaj cerkvene- ga obzidja ŽRTVAM 1. SVETOVNE VOJNE 1914–1918 IZ FARE SLIVNICA. PADLIM V NEBESIH PLAČILO, NA ZEMLJI PA TRAJEN SPOMIN. 204 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 38 Studenec, ob- Župnijska cerkev Na čelni strani obelisku podobnega spomenika si 1935 čina Sevnica Marijinega od zgoraj navzdol sledijo napisi: Brezmadežnega SLAVA VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. spočetja, znotraj *17.12.1888 NA CETINJU pokopališkega obzidja + 9. X. 1934 MERSEILLEU Na kapitelnih ploščah si od leve proti desni sledijo: 1914 DRAGIM 1918 NEPOZABNIM VOJNIM ŽRTVAM Sledijo navedbe priimkov in imen padlih vojakov, spodaj je na beli marmorni plošči vklesan pozla- čen napis: Spomenik je postavila skupina bojevnikov na STUDENCU pod predsedstvom tov. FRANCETA AJDNIKA Zasnovatelj ter vodja je bil tov. ŠTOJS LOJZE Odprtje se je vršilo 2. junija 1935. pod pokroviteljstvom tov. STANETA VIDMARJA iz LJUBLJANE 39 Sv. Katarina, Župnijska cerkev Na okroglo oblikovanih podstavkih druge plasti so 1929 občina sv. Katarine, znotraj postavljene granate z letnicami: 1914–1915 (št. 1), Medvode pokopališkega obzidja 1915–1916 (št.), 1916–1917 (št. 5) in 1917–1918 (št. 4). Na čelni strani se od zgoraj navzdol vrstijo: V SPOMIN V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 PADLIM VOJAKOM ŽUPNIJE SV. KATARINA Na drugem podstavku: POSTAVILI ŽUPLJANI LETA 1929 Desno pod tem napisom je označba kamnoseka: Al. Vodnik, Ljubljana 40 Šmarje – Sap Župnijska cerkev Polkrožna niša ima vgrajeno enako oblikovano 1936 Marijinega rojstva, črno in rahlo lisasto ploščo z napisom: južna kapela IZ NAŠE KRVI JE KLILA VAŠA SVOBODA 1914 1918 205 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 41 Šmartno pri Trško pokopališče, Spomenik v obliki visokega nagrobnika na čelni 1938 Litiji samostojen spomenik strani krasi napis: ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914–1918 Na hrbtni strani je vklesan napis: IZ NAŠE SMRTI NAJ RASTE SVOBODNO ŽIVLJENJE! 42 Trboje, občina Župnijska cerkev Vrh plošče je napis: 1922 (?) Šenčur Marijinega Vnebovzetja, SPOMINIK severno pročelje V SVETOVNI VOJNI PADLIM ŽUPNIJE TRBOJSKE Pod priimki in imeni je vklesan epitaf: Gospod, daj jim večni mir in pokoj! In večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen! 43 Vranja Peč Župnijska cerkev V zgornjem delu plošče je napis: 1925 (?) sv. Urha, severna stena ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE zvonice PADLI IN UMRLI: Povsem spodaj je vklesano besedilo: POKOPLJITE ME, KJERKOLI HOČETE; LE DA SE ME SPOMINJATE PRI ALTARJU GOSPO- DOVEM! (SV. ANG. CONF. IX. II.) 44 Bohinjska Bela Župnijska in obenem Na čelni strani ob pokopališkem vhodu je povsem 1922 pokopališka cerkev zgoraj napis: sv. Marjete, tik pred ŽRTVAM KUGE + LAKOTE + VOJNE vhodom Na desni ploskvi spomenika, obrnjeni proti cesti, je napis: IZ LET 1914 DO 1918 Na levi ploskvi, obrnjeni proti pokopališču, je povsem zgoraj vklesan napis: POSTAVILI FARANI BOH. BISTRE 206 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 45 Bovec Župnijska cerkev Na ploščo je vklesano besedilo: 2018 sv. Urha, desno od VAM, KI STE SVOJ DOM ZAPUSTILI IN SE V stopnic, pred obzidjem RUŠEVINE VRNILI VAM, KI STE V BEGUNSTVU TRPELI IN PO DOMU HREPENELI. VAM, KI STE NA FRONTAH IN V TUJINI ŽIVLJENJE PUSTILI, DA BI SVOJ ROD IN DOM OHRANILI VAM, KI STE ŠLI IN SE NISTE VRNILI. V SPOMIN PREBIVALCEM BOVŠKEGA OB STOTI OBLETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE POSTAVILI OBČINA BOVEC IN ŽUPNIJA BOVEC 19. MAJ 2018 46 Brezje Bazilika Marija Na spominski plošči iz črnega kamna so vklesani 1924 Pomagaj, notranjščina napisi: 1914–1918 VOJNIH GROZOT OTETI KLIČEMO KRALJICO MIRU PADLIM PRI BOGU PLAČILO! SLOVENSKI VOJAKI IZ SVETOVNE VOJNE ZBRANI NA TEM SVETEM KRAJU 31. VIII. 1924. V spodnjem desnem delu okvirja je vklesano kamnosekovo ime: Al. Vodnik Ljubljana 47 Brezje Bazilika Marija Vrh temne kamnite plošče: 1930 Pomagaj, zunanjščina V SPOMIN PADLIM VOJAKOM: V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 Brezje:… Na svetlem kamnitem okvirju spodaj: ZEMLJA TUJA BODI VAM RAHLA. POSTAVILI HVALEŽNI VAŠČANI L. 1930. Skrajno desno spodaj je kamnosekov podpis: J. POLTAR (?) 48 Breznica Pred župnijsko cerkvijo Na kamnito menzo z valjastim podstavkom, ki je 1931 Žalostne Matere Božje vgrajena v čelno stran obeliska, je vklesan napis: Nikdar več grehot vojne! Trajen Blagodejen mir naj zavlada ljudem v zadoščenje za žrtve padlih vojakov! in Vi za nas ste dotrpeli. Vi za nas izkrvaveli! Na mirovnem pismu pečat vaš – kri. Preklet, kdor drzne kdaj ga še zdrobit. 207 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 49 Cirkulane Na pokopališču, sprva Vrh ločno oblikovanega dela plošče je vklesan 1917 na pročelju Ljudske šole malteški križ, pod njim je napis: Sv. Barbare v Halozah V spomin nekdanjim učencem junakom, ki so padli v svetovni vojni 1914–17 v boju proti sovražniku naše domovine Pod imeni in priimki je vklesano geslo: Vse za vero, dom, cesarja! 50 Destrnik Nasproti župnijske Besedilo na čelni strani v spodnjem delu spomenika: 1930 cerkve sv. Urbana, na zelenici čez cesto Spomin v svetovni vojni padlim vojakom urban- ske župnije. Postavilo društvo odsluženih voja- kov in invalidov z milodari župljanov. Sv. Urban 1. junija 1930 Ploščo naredil Gaiser, Ptuj 51 Janče Župnijska cerkev sv. Ni- Na napisni plošči je zgoraj vklesan napis: 1925 (?) kolaja, Miklavža, desno ob vhodu pod arkado V SPOMIN V SVETOVNI VOJNI PADLIM VOJA- KOM FARE JANČE. Pod imeni je še napis: TUJA ZEMLJICA – BODI VAM RAHLA! 52 Kamna Gorica Ob pokopališkem zidu, Na napisni plošči si od zgoraj navzdol sledijo: 1925 pred župnijsko cerkvijo sv. Trojice PADLIM IN UMERLIM VOJAKOM 1914–1918 Povsem na spodnjem delu plošče je vklesan napis: Mučenikom domovine – hvaležni rojaki. 1925 53 Kamnik Pod podružnično cerkvi- Vrh seznama vojakov sta vklesani letnici 1939 jo sv. Jožefa, na poko- 1914 + 1918 pališki zid naslonjen betonsko-kamniti lok Na spodnji strani loka je v črnih črkah reliefno vtisnjen napis: MRTVI NAS ŽIVETI UČE 54 Kokra, Zgornja Podružnična cerkev Vrh plošče je vklesan napis: 1930 (?) Kokra sv. Marije, zahodno V LETIH SVETOVNE VOJNE pročelje 1914–1918 SO ZGUBILI ŽIVLJENJE Povsem spodaj je napis: MIR NJIHOVIM DUŠAM! 55 Kolovrat Kolovrat, občina Zagorje Na širokem podstavku spomenika se je ohranilo 1919 (?) ob Savi, pokopališče, ob dobro čitljivo besedilo: župnijski cerkvi 1914 1918 sv. Lovrenca Žrtvam svetovne vojne v spomin Zapuščenim v tolažbo 208 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 56 Koprivnik Pokopališče, Vrh spomenika je napis: 1928 ob župnijski cerkvi ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE POSTAVILA sv. Križa KOPRIVNIŠKA FARA 57 Lesce Znotraj pokopališkega Na podstavku laterne je na čelni strani pritrjen 1930 (?) zidu, ob župnijski cerkvi napis: sv. Florjana ŽRTVAM VOJNE Na levi in desni stranici sta letnici 1914–1918 Na podstavku spodaj nad kvadratastima stopnič- kama je pritrjen napis: KAKO STRAŠNA SLEPOTA JE ČLOVEKA PREŠEREN 58 Lom pod Stor- župnijska cerkev Na temno sivi kamniti plošči zgoraj si sledijo 1925 (?) žičem sv. Katarine, južno napisi: pročelje V SPOMIN 1914–1918 V SVETOVNI VOJNI PADLIM JUNAKOM ŽUPNIJE LOM Povsem spodaj je dodan epita NAJ JIM BO LAHKA TUJA ZEMLJICA! 232 59 Luče ob Savinji Župnijska cerkev Napis na položno oblikovani pravokotni plošči: 1925 (?) sv. Lovrenca, zahodno V SPOMIN V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 pročelje, levo ob glav- PADLIM VOJAKOM OBČINE LUČE. nem vhodu Sledi navedba priimkov in imen umrlih po treh skupinah: MOŽJE (11), FANTJE (39) in POGREŠANI (18), skupaj 68 vojakov.233 Povsem spodaj je napis: BODI JIM LAHKA TUJA ZEMLJICA! 60 Lučine, občina župnijska cerkev Povsem spodaj je napis: 1925 (?) Gorenja vas sv. Vida, arkada pod NAJ JIM BO RAHLA TUJA ZEMLJA! zvonico 232 Podobna oblika plošče in spodnjega epitafa kot v Lučinah: NAJ JIM BO LAHKA TUJA ZEMLJICA (Lom pod Storžičem) – NAJ JIM BO RAHLA TUJA ZEMLJA! (Lučine). Domnevno gre za istega kamnoseka. Likovno bogatejša je plošča v cerkvi na Lučinah. 233 Ker je to edini tak primer razvrščanja padlih vojakov, je naveden skupaj s številkami padlih. 209 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 61 Metlika Upravna stavba Občine Na temni plošči zgoraj je nad imeni epitaf: 1928 Metlika, desno ob glav- V svobodi bodočih vekov živi nem vhodu slava padlih sinov našega mesta. Na spodnjem sivem okvirju je vklesan napis: Postavljeno 1.12.1928. Povsem desno na okvirju je napis: J. ZAGORC Novo mesto 62 Mirtoviči, ob- Spomenik stoji nad Napis na novo vgrajeni čelni marmorni ploskvi 1914 čina Osilnica glavno cesto, 100 m nad temeljnim podstavkom: vzhodno od Mihejlove JEZUS SIN BOŽJI. KER SI NAS ODREŠIL domačije CELI SVET, USMILI SE NAS POSTAVIL ZA SPOMENIK V BOŽJE IME ŠTIMEC ANTON. MIRTOVIČI 6 1914 63 Naklo Naklo, pokopališče, Na trikotnem polju strešice je vklesan enakokraki 1927 nagrobni spomenik križ, pod njim pa je napis: Molite za žrtve svetovne vojne! 1914–1918 64 Opatje selo V vaškem parku je kam- Napis na kamniti plošči podolgovate oblike: 2015 nita plošča vzidana na V SPOMIN NA ŽRTVE 1. SVETOVNE VOJNE starejši kamniti zid MED VOJAKI IN BEGUNCI IZ OPATJEGA SELA MED LETOMA 1914–1918 POSTAVLJENO OB 100-LETNICI ZAČETKA SOŠKE FRONTE IN ODHODA OPAJCEV V BEGUNSTVO TD CERJE 2015 65 Polhov Gradec V kotu na severozahod- Na temno sivi napisni plošči zgoraj je napis: 1925 (?) ni strani pročelja žup- V SPOMIN nijske cerkve Marijinega V SVETOVNI VOJNI rojstva 1914–1918 PADLIM VOJAKOM Napis na spodnji strani plošče: ZEMLJICA TUJA – BODI VAM RAHLA! 66 Preddvor Na stavbi ob pokopa- Spominska plošča s križem, povsem spodaj je 1925 (?) liškem zidu, nasproti napis: župnijske cerkve NA VESELO SVIDENJE PRI BOGU! sv. Petra 67 Šentvid pri Župnijska cerkev sv. Na levi plošči zgoraj je napis: 1925 (?) Stični Vida, vzhodno pročelje ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE prezbiterija Povsem spodaj je vklesan epitaf: POKOPAL VAS JE TUJI KRAJ GOSPOD VAM DAJ NEBESNI RAJ! 210 epita i in Dr i napisi na spomeniki in spominski namenji Z. št. Kraj Lokacija Epitaf, napis Leto nastanka 68 Škocjan pri Župnijska cerkev sv. Levo zgoraj je vklesan križ s palmovo vejico, sledi 1930 (?) Turjaku Katarine in tovarišev, napis: mučenci, plošča na vho- V SPOMIN du na pokopališče V SVETOVNI VOJNI 1914–1918 PADLIM VOJAKOM IZ ŠKOCJANA Spodaj je epitaf: Drage žrtve vaša kri naša svoboda. Hvala vam! Počivajte v miru! 69 Trebnje Župnijska cerkev Na svetli plošči pod kipoma je vklesan in črno 1933 Marijinega Vnebovzetja, obarvan epitaf: severno pročelje JUNAKOM NAŠE DOMOVINE ROJAKOM 70 Železniki Pokopališka cerkev Na plošči nad seznamom padlih sta napisa: 2018 sv. Frančiška Ksaveri- PADLI V PRVI SVETOVNI VOJNI IZ ŽUPNIJE ja, vzhodno pročelje ŽELEZNIKI prezbiterija Vsaj tovaršov bog se smili, varuj vedno vas zvesto, da za me bote molili, ko v črno grem zemljo. Povsem spodaj je dodano: Ob 100-letnici konca prve svetovne vojne. Občina Železniki, Župnija Železniki in Krajevna skupnost Železniki 2018 211 Spomeniki in znamenja znanih osebnosti prve svetovne vojne Dogajanje med prvo svetovno vojno in po njej Na Slovenskem je po dozdajšnjih podatkih postavlje-je tako na strani centralnih sil kot antantnih nih 45 spomenikov in znamenj. Postavljeni so sredi držav sprožalo različne odzive javnosti, ki gozdov (Zagomila), po vaseh (Sveti Tomaž), na nekda-so se pokazali tudi v obliki označevanja dogodkov na njih trgih (Šentjur pri Celju) in najpogosteje v mestih bojiščih in v zaledju. To velja tudi za slovensko jezi- (Ljubljana, Maribor). Poleg omenjenih so v seznamu kovno območje, o čemer so poročala različna časopi- 44 vključena spominska znamenja nekaterih drugih, sna in časniška poročila med vojno in po njej, pa tudi manj znanih osebnosti, ki pa so na različne načine različni članki v letnih publikacijah, kot so besedila v povezane z dogodki v prvi svetovni vojni in so zaradi koledarjih Družbe sv. Mohorja za leto 1916 (Šarabon svojega ravnanja ali sorodstvenih povezav z njim pos-1916: 24–54), 1917 (Šarabon 1917: 33–80) itn. Obenem večenimi spominskimi znamenji vključene v seznam je mogoče zaslediti članke s predlogi za postavljanje 45 enot. spomenikov in znamenj v spomin v vojni padlim in Spomeniki in spominske plošče drugih znanih oseb-pogrešanim vojakom ter znanim osebnostim, ki so si nosti, povezanih z dogajanjem v času prve svetov-sloves pridobile kot borci za severno mejo ter kot izje- ne vojne in v letih po njej, izražajo sicer praviloma mni vojskovodje in med vojaki priljubljeni poveljniki. le enkraten spomin na osebnost, vendar je tudi ta Zlasti slednje je povojna publiciteta večinoma obšla; posamičen spomin dovolj zanimiv, da ga je smisel-pozornosti so bili deležni čez desetletja v različnih pu- no predstaviti v okolju poznanih osebnosti. So pa te blikacijah in člankih, v zadnjih letih pa podobno kot osebnosti poznane in spoštovane v lokalnem okolju vsi drugi v številnih spletnih prispevkih. in so še danes del živega lokalnega spomina. S pomočjo razpoložljivih pisnih virov in slikovnega V Črenšovcih so v četrtek, 16. avgusta 2018, na pred-gradiva je bilo mogoče sestaviti seznam spomenikov večer državnega praznika združitve prekmurskih Slo-in znamenj v čast nekaterim najvidnejšim vojaškim vencev z matičnim narodom, v Parku spominov ob poveljnikom, ki so bili priljubljeni že v času vojne, župnijski cerkvi sv. Križa in ob navzočnosti predsedni-takoj po vojni in še posebej v letih po osamosvojitvi ka države Boruta Pahorja odkrili spomenik. Gre za na Slovenije leta 1991. Spomeniki in znamenja so pred- podstavek postavljeno bronasto bisto Jožefa Godine stavljeni po približnem časovnem zaporedju za vsako (1898–1986), Maistrovega borca, duhovnika in publi-osebnost posebej. V tem zaporedju si sledijo spome- cista, doma iz bližnje vasi Dolnja Bistrica. Spomenik nik v Zagomili generalmajorju Guidu Novaku von od leta 1940 skupaj z drugimi spomeniki znanih oseb-Arienti, nato spomeniki in znamenja prvemu sloven- nosti kraja stoji v bližini osrednjega spomenika pad-skemu generalu Rudolfu Maistru - Vojanovu, borcu za lim domačinom v prvi svetovni vojni. severno mejo, nadporočniku Franju Malgaju ter med Slovenci še vedno spoštovanemu maršalu Svetozarju V Dovjem so leta 2003 na vhodnem pročelju stano-Boroeviću von Bojni. Slovenska javnost jih še vedno vanjske hiše št. 18 odkrili spominsko ploščo tam žive- časti, vzdržuje in obnavlja njihove spomenike ter v čemu gospodarju Ivanu Brencetu - Pehtutu, znanemu njih (vsaj večinoma) vidi narodne junake, ki so se glo- po odločnih načelnih besedah: » Kar sem rekel, sem re-boko zapisali v zgodovinski spomin Slovencev. Izkaza- kel«, ki so prešle v splošno ljudsko rabo.234 Med prvo li so se kot izjemni vojaški strategi (baron Guido Novak, Svetozar Boroević, Rudolf Maister) in tenkočutni 234 Pehtutov izrek se je udomačil in prešel v splošno rabo na literati (Rudolf Maister, Franjo Malgaj). širšem območju zgornje Gorenjske. Poznali so ga tudi v 213 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne svetovno vojno se je Pehtut v skrbi za obstoj kmetije V Velenju so v sredo, 19. decembra 2018, na ploščadi in preživetje družine uprl ukazu oblasti o predaji vo- ob križišču pred Vilo Bianco slovesno odkrili talno lov avstro-ogrski vojski. Uprl se je in nobeno prepriče- spominsko ploščo Gustavu Šilihu ob 125. obletnici vanje ni pomagalo. Vojaki so ga odpeljali s kmetije in rojstva. Šilih velja za zaslužnega slovenskega peda-zaprli. Ker je tudi na sodišču trmasto vztrajal pri svoji goga, mladinskega pisatelja, vojaka soške fronte in odločitvi, so ga ustrelili. Maistrovega borca. Na kovinski plošči je reliefni napis: V Radovici v Beli krajini so novembra 2015 na hiši TU JE NEKOČ STALA HIŠA, KJER SE JE RODIL GUSTAV št. 11 odkrili spominsko ploščo tam rojenemu Jošku ŠILIH (1893–1961) ZNAMENITI VELENJČAN ZASLUŽNI Slobodniku (1885–1966). Napis na plošči se glasi: »V SLOVENSKI PEDAGOG, VOJAK SOŠKE FRONTE IN MAIS-tej hiši se je rodil Joško Slobodnik 12.8.1885 – 1.11.1966 TROV BOREC OB 125. LETNICI ROJAKOVEGA ROJSTVA artilerijski podpolkovnik, zaslužni Maistrov borec in IN 100. OBLETNICI KONCA 1. SVETOVNE VOJNE – ME-domoljub. Ob koncu prve svetovne vojne je v bojih STNA OBČINA VELENJE ŠALEŠKO DRUŠTVO »GENE-za severno mejo vodil slovenske topničarje na celot- RAL MAISTER« VELENJE – 2018. nem mariborskem območju. Postavilo Belokranjsko Spomin na prvo svetovno vojno so počastili tudi v društvo general Maister ob 130. obletnici rojstva. No- Veržeju, kjer so na pročelju kulturnega doma vgra-vember 2015.« Na plošči je vrh napisa vgrajena ovalna dili ploščo in jo svečano odkrili v nedeljo, 7. 10. 2018. Slobodnikova slika. S ploščo so se poklonili spominu Maistrovim bor- V Škofji Loki so leta 2006 v Aleji velikanov, ki od cem z območja občine Veržej. Na marmorni plošči mestnega središča vodi proti pokopališču, odkrili je z belimi črkami zapisano: ODLOČNIM BESEDAM doprsni kip Antona Hafnerja (1887–1918), avstro- GENERALA RUDOLFA MAISTRA »TEH TOČK NE -ogrskega vojaka in upornika. Hafnerja, rojenega v PRIZNAVAM« SO SE V BOJU ZA OSVOBODITEV bližnjem Godešiču, so po uporu slovenskih vojakov SLOVENSKIH KRAJEV NAŠE DOMOVINE V LETIH avstro-ogrske vojaške oblasti po zaslišanju pred vo- 1918–1919 ODZVALI POGUMNI MOŽJE IN FANTJE jaškim sodiščem v Judenburgu obsodile na smrt. Leta Z OBMOČJA SEDANJE OBČINE VERŽEJ. Sledijo po 1968 so na pročelju Hafnerjeve rojstne hiše v Godeši- abecednem zaporedju priimkov in imen navedbe ču št. 37 vzidali spominsko ploščo z napisom: TU SE 21 borcev, nato pa: V ZAHVALO IN VEČEN SPOMIN! JE RODIL 6. 5. 1887 VODJA JUDENBURŠKEGA UPORA VERŽEJ, 7. 10. 2018 OBČINA VERŽEJ IN DRUŠTVO ANTON HAFNER USTRELJEN 16. 5. 1918 POSTAVILA GENERAL MAISTER VERŽEJ. OBČINA ŠKOFJA LOKA OB 50 LETNICI. Spominske napisne plošče so priljubljenim vojaškim V Trebnjem so 6. 5. 2015 svečano odkrili spominsko osebnostim postavljali že med vojno. V hribovitem ploščo na rojstni hiši Frančiške Tomšič, poročene svetu Zatolmina je v skalo nad kolovozom vgrajena Maister, matere Rudolfa Maistra. Napis na plošči se kamnita (marmorna ?) napisna plošča, posvečena 6. glasi: »Cvete dekletu rožmarin, oj, rožmarin zelen …« oktobra 1915 padlemu zdravniku Arthurju Weilu iz I. Rudolf Maister – Vojanov – V tej hiši se je v zavedni bataljona avstro-ogrskega 91. pehotnega polka. Del-slovenski družini Tomšič rodila FRANJA MAISTER, no poškodovana plošča vsebuje naslednji napis: AN rojena Tomšič (Trebnje, 11.1.1834 – Unec, 7.7.1922) [DIES]ER STELLE ERLITT [A]SS. ARZT. Dr. ARTHUR mati RUDOLFA MAISTRA, prvega generala prve slo- WEIL JNF. RGT. N.91. AM 6.X.1915 SEINE TODLICHE venske vojske, pesnika in domoljuba 6.5.1867 se je v VERWUNDUNG.235 Vrh plošče je vklesan enakokraki Trebnjem poročila s Francem Maistrom. – Dolenjsko križ, obdan z lovorovim vencem. društvo generala Maistra Krajevna skupnost Trebnje 6.5.2015. 235 Fotografija plošče je prevzeta s spletnih strani. Besedilo je na več mestih poškodovano, domnevno pravilne do-polnitve črk so zapisane v oklepaju. Zatolmin – Spomin- Spodnjem in Zgornjem Otoku pri Radovljici. Leta 1974 ga ska plošča avstro-ogrskega zdravnika Arthurja Weila na je piscu tega besedila povedal Žirovničan Vinko Beguš, ta- planini Zagrmuč. Dostopno na: http://register.proheredi- krat stanujoč v Ljubljani in zaposlen v Ljubljanski banki. tate.com/sl/object/A38 (30. 10. 2020). 214 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne V to skupino zapisov o bolj ali manj znanih osebah junija 1916 na Vodicah nad Plavami oziroma nad so-sodi napisna plošča na nekdanjem bojišču na Južnem sednjo Zagoro238 in bližnjo Zagomilo postavile vsaj 3 Tirolskem v južnem delu Dolomitov, nad italijanskim m visok in približno 4 m širok, iz kamna pozidan spo-mestom Asiago. Tam se je junija 1917 v boju za goro menik. Baron Guido Novak je poveljeval 62. pehotni Ortigaro na avstro-ogrski strani bojeval tudi 17. peho- diviziji in enotam, ki so branile odsek med Avčami in tni polk, ki so ga sestavljali večinoma Slovenci. Zato so Sveto goro ter s tem preprečile napredovanje italijan-Italijani eno od dolin pod goro Ortigaro poimenovali ske vojske. Slovenska dolina. Spominska plošča iz belega kamna je vgrajena v kamnito steno ob skalo prislonjenega Spomenik v čast baronu Novaku je sestavljen iz čoka-zavetišča, prekritega z enokapno pločevinasto streho. tega kamnitega podstavka, pozidanega iz grobo okle-Napis na plošči se glasi: K.u.K Inf. Rqt. Kronprinze N. 17 sanega kamna, in ploščatega spomeniškega nastavka 2. Feldkompaqnie 1916–1917 V sredini skal – vrh gora, iz natančno klesanih kamnitih kvadrov, ki oblikujejo polk »Cesarjevič« si plete slavo. Triglav naš dom – ti vir konkavno čelo z vgrajeno napisno ploščo. Na to osno-solza, za te bori se vstrajno, vdano. vo je položena čez rob segajoča preklada, nanjo pa je 236 Poleg omenjenih bolj ali manj poznanih oseb so prvo plemiški naslov barona. Bil je dvakrat ranjen, med dru- svetovno vojno vidno zaznamovali že omenjeni vo- gim na soški fronti, kjer se je posebej izkazal ter med jaško in vodstveno izjemni posamezniki, kot so baron vojaki užival veliko spoštovanje in ugled. V spomin na us- Guido Novak, Rudolf Maister, Franjo Malgaj in Sveto- pešno vojaško delovanje na soški fronti so mu vojaki v Vo- dicah pri Kanalu postavili spomenik, ki je bil že med vojno zar Boroević, ki jim je v čast in spoštovanje postavlje- poškodovan, po vojni slabo vzdrževan in pred leti nestro- nih več spomenikov, znamenj in spominskih plošč. kovno obnovljen, kar je sprožilo več kritičnih odzivov v medijih in na spletnih straneh. 238 Pri navajanju lokacije Novakovega spomenika je zlasti v Generalmajor baron Guido Novak von spletnih virih več različnih podatkov. Nekateri navajajo Arienti kraj Zagora pri Plavah, drugi pa Vodice (Glej izsek iz vira: A0205 – Vodice – Spomenik postavljen na čast avstro-ogr- Med Slovenci morebiti manj poznana vojaška oseb- skemu generalu Novaku von Arientiju. Tekstovni opis: nost slovenskega in plemiškega rodu je generalmajor Spomenik, ki se nahaja na sedlu med Kukom in Vodica- baron Guido Novak von Arienti, ki se je med vojno mi, je bil postavljen na čast generalu Guidu Novaku von Arientiju, ki je v prvem letu bojev ob Soči poveljeval 1. gor- proslavil na več bojiščih prve svetovne vojne, še po- ski brigadi, kateri je bila zaupana obramba sektorja med sebej na soški fronti. Doživel je čast postavitve spo- Plavami in Vodicami. Kasneje, v 10. soški ofenzivi, je gene- menika že za življenja, med boji na soški fronti, kjer ral Novak poveljeval 62. pehotni diviziji in s tem enotam, se je izjemno izkazal z domiselno vojaško strategijo ki so branile odsek med Avčami in Sveto goro. Spomenik obrambe in napada. Kot med vojaki zelo priljubljene- naj bi po navedbah pisateljice Alice Schalek stal v bliži- ni mesta, kjer je bil general ranjen ( Vodice – Spomenik po-mu poveljniku in generalu237 so mu vojaške oblasti že stavljen na čast avstro-ogrskemu generalu Novaku von Arientiju (spletni vir)). Spet drugi, kot na primer ministrstvo 236 Na spletu besedilo Jožeta Košnjeka, ki je leta 2011 s slo-za kulturo, pa lokacijo spomenika vodijo pod krajevnim venskimi vojaškimi gorniki obiskal Južno Tirolsko v juž- imenom Zagomila (Glej: Republika Slovenija, Ministrstvo nem delu Dolomitov, nad italijanskim mestom Asiago. za kulturo, Opis enote nepremične kulturne dediščine, Tam so se slovenski vojaški gorniki sestali z alpinom Ro- Identifikacija enote dediščine, Evidenčna številka enote: bertom Genereom, si ogledali iz kamna pozidano zavetiš- 28027, Ime enote: Zagomila – Spomenik iz prve svetovne če avstro-ogrske vojske in se skupaj fotografirali pred spo- vojne ... Tekstualni opis enote: Spomenik je pozidan iz ob- minsko ploščo 17. polku v Slovenski dolini. Južna Tirolska, delanega kamna. Na prednji strani ima vzidano betonsko spominska plošča 17. polka v Slovenski dolini. Na Ortigari, napisno ploščo, ki je poškodovana. Uokvirjata jo kamni- bojišču slovenskega pešpolka. Dostopno na: https://arhiv. ta stebrička in trikotni zaključek. Posvečen je poginulemu gorenjskiglas.si/article/20110808/C/308089988/na-orti- generalu Guidu Novaku. Datacija enote: prva četrtina 20. gari-bojiscu-slovenskega-pespolka (27. 4. 2022). stol., 1915–1917, prva svetovna vojna (Zagomila – Spome- 237 Baron Guido Novak von Arienti (*21. 1. 1859, Milano – † nik iz prve svetovne vojne. Posvečen je poginulemu gene- 15. 8. 1928, Dunaj), avstro-ogrski general in plemič, je bil ralu Guidu Novaku. Dostopno na: http://giskd2s.situla. zaradi zaslug na bojiščih večkrat odlikovan in povišan v org/rkd/Opis.asp?Esd=28027 (27. 4. 2022)). 215 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne pozidana dvokapno nakazana strešica iz vsaj sedmih kosov skrbno klesanih kamnitih členov. Na plošči je bil vklesan napis GENERALMAJOR VON NOVAK PLA- TZ 1915–1916.239 Spomenik je z leti močno propadel – ohranjen je le njegov desni del. Na levo stran nekdanje plošče so nespretni »prenovi- telji« pred leti vgradili kovinsko napisno ploščo z do- kaj dvoumnim besedilom: Generalmajor von NOVAK PLATZ 1915–1916. Spodaj je pojasnjevalno besedilo v slovenščini in nemščini, ki se v slovenščini glasi: Ta spomenik je bil postavljen junija 1916 komandantu 1. Gorske brigade FML Guidu Novaku von Arientiju eno leto po hudi obrambni bitki med Plavami in Zagoro. Obnovljeno maja 2006 K.u.K IR 87 Solkan K.k. SchR. Linz Nr. 2. Že pred leti odlomljen del kamnite plošče z izvirnim besedilom so ob obnovi zapolnili z betonsko malto in nanjo pritrdili kovinsko ploščo z navedenim, do- kaj nerazumljivim besedilom. »Prenova« spomenika je že med slovesnim ponovnim odprtjem sprožila več polemik, saj vodstvo in izvajalci niso upošteva- li temeljnih načel obnavljanja in varstva kulturnih spomenikov. Slika 248: Vodice pri Kanalu, spomenik v čast general- majorja Guida Novaka von Arientija s sporno pojas- njevalno tablo, vgrajeno leta 2006, ko so strokovnjaki (sic!) nestrokovno obnovili spomenik (foto: V. Hazler, 9. 7. 2021).240 239 Opis spomenika in vsebina napisne plošče sta povzeta po fotografiji, domnevno posneti leta 1916, ko so avstro-ogr- Prvi slovenski general – Rudolf Maister ski vojaki postavili spomenik. Zavajajoč pa je zapis iz do- - Vojanov kumentacije, dostopne na spletni strani, kjer je navedeno besedilo: »16 / EŠD 28027 / Zagomila – Spomenik iz Prvemu slovenskemu generalu, Rudolfu Maistru - Vo-prve svetovne vojne / Spomenik je pozidan iz obdelanega janovu, ki se je s pridruženimi avstro-ogrskimi vojaki kamna. Na sprednji strani ima vzidano betonsko napisno ploščo, ki je poškodovana. Uokvirjata jo kamnita stebrič- in poveljniki slovenskega rodu še pred koncem prve ka in trikotni zaključek. Posvečen je preminulemu gene- svetovne vojne bojeval za slovensko severno mejo, je ralu Guidu Novaku./« ( Seznam dediščine prve svetovne vojne slovenska javnost že za življenja izražala zahvalo za vključene v register nepremične kulturne dediščine (spletni obrambo Maribora in južnega dela Štajerske. Maister vir)). Tudi v tem seznamu iz spletnega vira je zapisana na- je z odločnostjo, pogumom, jasno izraženimi misli-pačna navedba, da je spomenik posvečen preminulemu generalu Guidu Novaku. To je podobna zmota kot v zgor- mi in predvsem taktičnimi sposobnostmi vojskova-nji opombi navedena trditev, da je spomenik posvečen nja med vojaki zbujal zaupanje, tako da jih je več kot poginulemu generalu Guidu Novaku. General je namreč 4000 še po koncu vojne sledilo njegovim ukazom, umrl 12 let pozneje, 15. 8. 1928, pokopan je na Dunaju (Grob Guida Freiherra von Novak-Arientija, Hietzinger 240 Pohod: Dermota-Prižnica-Vodice, nedelja, 4. 12. 2016. Dos-Friedhof. Dostopno na: Grave_of_Guido_Freiherr_von_ topno na: http://www.pohodnikitriglav.si/reportaze2016/ Novak-Arienti,_Hietzinger_Friedhof (27. 4. 2022)). Dermota_Priznica_Vodice.pdf (28. 2. 2019). 216 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne tako da so ubranili velik del slovenskega ozemlja. je 26. julija 1934 nenadoma umrl.245 Z vsemi častmi so Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni ga pokopali na mariborskem pokopališču na Pobrež- svet, ki je na pobudo Karla Verstovška241 1. novembra ju, kjer so leta 2021 obnovili njegov grob in namestili 1918 majorja Rudolfa Maistra imenoval za generala.242 novo napisno ploščo.246 V Mariboru so 20. novembra 1918 ustanovili maribor- General Rudolf Maister je bil po koncu prve svetovne ski pešpolk, ki velja za prvo redno slovensko vojsko s vojne aktiven član Zveze slovenskih vojakov in nato slovenskimi častniki in slovenskim poveljstvom. V Ma- Zveze bojevnikov. Svoja razmišljanja je objavljal tudi riboru je Maister 23. novembra 1918 (le 12 dni po kon- v glasilu organizacije, v časopisu Bojevnik. Časopis je cu vojne) ob 4. uri zjutraj prehitel Nemce in razorožil ob njegovi nenadni smrti, 26. julija 1934, v osmi šte-zeleno gardo, njegove enote pa so 27. novembra zase- vilki četrtega letnika na drugi strani objavil nekrolog, dle Špilje, Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto. ki deloma predstavlja Maistrovo delovanje v Zvezi Te vojaške aktivnosti so potekale usklajeno s skupino bojevnikov in omenja še nekatere druge poudarke iz Franja Malgaja iz Celja, ki je zasedla Mežiško dolino dejavnosti zveze. vse do Pliberka in Velikovca, ter enoto iz Ljubljane, ki je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Nenadna smrt generala Rudolfa Maistra je v takratni javnosti močno odmevala. O dogodku in generalo- Vojaške akcije so potekale usklajeno in skladno s po- vem pomenu so poročali in se razpisali vsi vidni slo-godbo, ki sta jo podpisala polkovnik Rudolf Passy in venski časniki in časopisi. Zato so v nadaljevanju pred-takrat še major Rudolf Maister. Vendar te pogodbe stavljeni nekateri najvidnejši odzivi: nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške ter Bojevnik 4 (8), 13. 8. 1934: 2 (delni prepis): prav tako ne Narodna vlada v Ljubljani pod vodstvom Josipa Pogačnika. Zaradi napetosti je 14. ja- » †General Maister nuarja 1919 prišlo do bojev štajerskega obmejnega poveljstva pri Lučanah (nemško Leutschach) v Pod- Dne 26. julija se je v popoldanskih urah nenadno raznesla juni na današnjem avstrijskem Koroškem, nato 4. vest, da je umrl na Uncu general Maister. Skozi trideset let februarja pri Radgoni, 13. februarja 1919 pa je bilo je prihajal vsako poletje na Unec k svoji teti gospe Šebeni-podpisano premirje. karjevi, ki je lansko leto umrla. In letos se je podal general s 243 svojo gospo soprogo tako rekoč prvič na svojo ped zemlje, ki Zasluge generala Rudolfa Maistra za ubranitev dela mu jo je zapustila blagopokojna teta. Neopazno je odšel v severnega slovenskega etničnega ozemlja so izje- to notranjsko zatišje, in neopazno in nenadoma je umrl. Za-mne. Brez več kot 4000 njegovih borcev za severno dela ga je srčna kap. Preminul je nepričakovano in nihče ni mejo bi lahko bila ozemeljska podoba današnje Slo- mogel prav verjeti, da je general Maister za vedno zatisnil venije drugačna. General Maister je 24. junija 1920 oči. Kajti kljub bolehanju v nogah je bil vedno čil in svež, a v postal častni adjutant vojske Kraljevine SHS, nakar poslednjem času je bil, kakor smo slišali, izredno dobro razso ga v nejasnih okoliščinah upokojili (Hartman 1992: položen in poln novih zasnov. Bil je šele v zreli moški dobi, le-365–366). Živel je v Mariboru,244 veliko časa pa je pre- tošnjo pomlad je dopolnil 60. leto, in po njegovem živahnem živel na Zavrhu v Slovenskih goricah in na Uncu, kjer temperamentu je sodil vsakdo, da nam ga dobri Bog ohrani vsaj še deset let. 241 Karel Verstovšek. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ wiki/Karel_Verstov%C5%A1ek (12. 4. 2021). 245 Od kadeta do generala. Dostopno na: https://www.ru- 242 Rudolf Maister. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ dolfmaister.si/vojaska-kariera/od-kadeta-do-generala/ wiki/Rudolf_Maister (3. 12. 2021). (8. 5. 2022). 243 Povzeto iz več pisnih virov istega avtorja (Hartman 1989; 246 Rudolf Maister s prenovljeno grobnico dobil povrnjen del isti 1998; isti 2006). dostojanstva, ki so mu ga vzeli v letih komunizma. Dos- 244 Kamnik – Maistrovo mesto. Dostopno na: https://www. topno na: https://nova24tv.si/lokalno/video-rudolf-ma- kamnik.si/mesto-kamnik/kamnik---maistrovo-mesto (5. ister-s-prenovljeno-grobnico-dobil-povrnjeno-dostojan- 8. 2021). stvo-ki-so-mu-ga-vzeli-v-letih-komunizma/ (8. 5. 2022). 217 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Ko je bivša Zveza slov. vojakov izgubila svojega prvega pred- leto na počitnice. Pokojni naš heroj je bil rojen v Kamniku, sednika majorja Colariča, je na sledečem svojem občnem zbo- od koder se je njegov oče, ki je bil višji finančni preglednik, ru izvolila za predsednika svojega prvega častnega člana, ge- preselil v Mengeš, kjer je tudi pokopan. Tu in v Kranju je nerala Maistra, in on je to mesto z veseljem sprejel ter postal mali Rudolf obiskoval osnovno šolo in v Kranju tudi nižjo duša organizacije. Kdo izmed bivših funkcijonarjev Zveze se gimnazijo, nato je pa v Ljubljani napravil še 5. in 6. razred ne spominja sej osrednjega odbora, ki so se vršile pod njego- gimnazije in šel v kadetsko šolo na Dunaj. L. 1894 je bil uvr-vim vodstvom v Mariboru in na Uncu, in kjer so se temeljito ščen za kadeta v domobranski pešpolk v Ljubljani, pozneje razpravljale vse važne zadeve organizacije. Po njegovi zasno- je pa služboval še v Celovcu, Przemyslu, Celju in Mariboru. vi se je tudi preosnovala organizacija v Zvezo bojevnikov, ki Ker je bil vedno odkrit narodnjak in še pesnik povrhu, je si je zastavila močnejše temelje ter si začrtala širši razmah. imel seveda vedno največje neprijetnosti kot oficir. V svetov-V svojem visokem voditelju smo spoznali velikega moža in ni vojni je bil dalje časa konfiniran v Gradcu, a končno je bil silnega duha, v katerem so se kresali ideali in vzori. V njem imenovan za poveljnika Črnovojniškega okrožja za Spodnji smo pa doživljali tudi prijetnega, iskrenega družabnika in Štajer in tako prišel v Maribor, kjer je odslej živel stalno s pravega vojnega tovariša. Koliko prijetnih ur smo preživeli svojo družino. V svetovni vojni je bil v stalnih stikih s sloven-pri njem v Mariboru, na Uncu in tedaj na našem osmem ta- skimi političnimi krogi in se je udeleževal tudi sej Narodne-boru na Brezjah! Ti trenutki nam ostanejo v trajnem prijet- ga sveta za štajersko. S pooblastilom Narodnega sveta se je nem spominu. Bil je mož, silen in velik, a obenem dober, blag 1. novembra 1918 polastil s 15 častniki in 87 vojaki Maribora in iskren. Ob razpustu zveze je začasno odložil predsedstvo, in postal poveljnik vse Spodnje Štajerske, a mariborski Na-kako in čemu, je pojasnil sam v ‚Bojevniku‘ v novembru lan- rodni svet ga je imenoval za generala. skega leta. Vendar je pa ostal zvest idealom bojevništva in je iskreno želel, da se Zveza bojevnikov znova poživi …« Takoj je začel zbirati vojaštvo ter je z njim 23. novembra ra-247 zorožil mariborsko mestno stražo, ki so jo Nemci imenovali Novico o smrti generala Rudolfa Maistra so objavi- belo-zeleno gardo ali Schutzwehr. Tega dne je general Mais-li tudi drugi slovenski časniki in časopisi, med njimi ter izdal na mestno prebivalstvo tudi razglas, ki so ga objavili Slovenec, ki je zapisal: » Globoka žalost je objela danes ves tudi listi. A prej o Maistrovem delovanju in njegovih uspehih slovenski svet, ko je prišla z Unca pri Rakeku pretresljiva ni bilo v listih ničesar. V nekaj dneh so njegove čete zasedle vest, da je umrl naš narodni junak, osvoboditelj Maribora, tudi Špilje in vso severno jezikovno mejo od Radgone do Dra-general Maister …«248 Časnik Slovenski narod je v uvod- vograda, ki je do malega ostala sedanja državna meja …249 nem delu predstavil Maistrovo življenjsko pot; med drugim je zapisal: Pogreb generala Rudolfa Maistra - Vojanova v nede- ljo, 28. 1. 1934, je bil veličasten. »Ob prevozu njegovih Slovenski narod, 67 (168), 27. 7. 1934: 2 (delni prepis): posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, Ljubljana. 27. julija. Spomladi 29. marca smo obhajali kjer so se od njega poslovili tisoči Mariborčanov in oko-60-letnico našega narodnega junaka, generala in pesnika liških prebivalcev. 28. julija 1934 so generala Maistra z Rudolfa Maistra, a že davi so listi raznesli pretresljivo vest, velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v da je general Maister včeraj ob 14. izdihnil, zadet od kapi, na Mariboru, kjer je še danes njegov grob. Pogrebni spre-svojem posestvu na Uncu pri Rakeku, kamor je hodil vsako vod je odšel z Glavnega trga čez Stari most, po Tržaški in Pobreški cesti do pobreškega pokopališča.«250 247 General Maister . Bojevnik 4 (8), 13. 8. 1934: 2. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SWY8B-CYV/6e10fbf0-682d-48c9-bbd4-57ecfd6afd94/PDF (8. 4. 249 General Rudolf Maister. Slovenski narod 67 (168), 27. 7. 1934: 2021). 2. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:- 248 General Rudolf Maister. Slovenec 62 (168), 27. 7. 1934: 3. SI:DOC-7SM2VSNE/0145d2ab-dff2-4845-9595-576067c4 Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:- bc57/PDF (3. 3. 2019). SI:doc-55NLESDP/42cf1070-c24e-46cd-8d93-1d4812d 250 Rudolf Maister. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ 6d225/PDF (5. 11. 2021). wiki/Rudolf_Maister (3. 3. 2018). 218 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Slika 249: Maribor, Pobreško pokopališče, grob gene- Slika 250: Kamnik, Šutna 16, spominska plošča iz leta rala Rudolfa Maistra (foto: V. Hazler, 2. 9. 2021). 1938 na pročelju rojstne hiše generala Rudolfa Ma- istra (foto: V. Hazler, 20. 5. 2021). Prvo spominsko ploščo, posvečeno spominu na štiri ga je leta 1912 upodobil akademski slikar Hinko Smre-leta pred tem umrlemu generalu Rudolfu Maistru, so kar. V istem muzeju hranijo tudi dva medaljona gene-leta 1938 odkrili na pročelju njegove rojstne hiše v Ka- rala Rudolfa Maistra, ki ju je leta 1919 izdelal akadem-mniku. Na hiši z današnjo številko Šutna 16 so v črti ski kipar Anton Sever, in Maistrov doprsni kip iz prve prvega nadstropja vgradili svetlosivo kamnito ploščo z četrtine 20. stoletja, ki je delo akademskega kiparja belim kamnitim okvirjem z napisom: V TEJ HIŠI SE JE Nikolaja Pirnata in darilo (domnevno Maistru) Zveze RODIL GENERAL RUDOLF MAISTER 29. MARCA 1874. prostovoljcev – borcev za severno mejo.254 Zgodnejši Priljubljenemu generalu in pesniku Rudolfu Maistru - doprsni kip generala Maistra hranijo še v avli Mestne Vojanovu so znamenja in doprsne biste postavljali še občine Maribor in je datiran z letom 1926; prav tako za časa življenja. Izdelovali so jih uveljavljeni sloven- je delo kiparja Nikolaja Pirnata. Po Severjevem me-ski likovni umetniki, med njimi Hinko Smrekar, daljonu iz leta 1919 sta izdelana tudi sedanji red in 251 Anton Sever medalja generala Maistra, ki ju v čast zaslužnim posa- 252 in Nikolaj Pirnat.253 V Narodnem muzeju Slovenije hranijo portretno risbo stotnika Maistra, ki meznikom podeljuje Slovenska vojska.255 Podobno je 251 Hinko Smrekar (* 13. julij 1883, Ljubljana, † 1. oktober 254 Maistrova dediščina. Sodelujoče ustanove. Dostopno na: 1942, Ljubljana), slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator. https://www.rudolfmaister.si/maistrova-dediscina/sode- 252 Anton Sever (* 14. junij 1886, Šenčur pri Kranju, † 1965), lujoce-ustanove/ (7. 5. 2022). slovenski medaljer in kipar. 255 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pri- 253 Nikolaj Pirnat (* 10. 12. 1903, Idrija, † 9. 1. 1948, Ljubljana), znanjih Ministrstva za obrambo, 80. člen (Uradni list RS, slovenski kipar, slikar in ilustrator. št. 4/11). 219 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 251: Maribor, avla Mestne občine Maribor, bro- Slika 252: Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, nasta portretna bista generala Rudolfa Maistra iz doprsna bista generala Rudolfa Maistra iz prve četr leta 1926, delo kiparja Nikolaja Pirnata (foto: V. Haz- tine 20. stoletja, delo kiparja Nikolaja Pirnata (foto: ler, 25. 5. 2022). Tomaž Lauko). oblikovana reliefna256 spomenica Zveze prostovoljcev Domnevno je v letih po veliki vojni (okrog 1926?) nas- – borcev za severno mejo 1918–1919, ki jo je leta 1968 tala še ena doprsna bista Rudolfa Maistra. Avtor ni oblikoval France Gorše. Na čelni strani je reliefna po- znan, domnevno je iz Kamnika. Slikovna podoba kipa doba Rudolfa Maistra, na hrbtni pa relief ozemlja SFR s prirezanimi rameni, blagimi obraznimi potezami in Jugoslavije z napisom JUGOSLAVIJA *1918* JUGOSLA- manj štrlečimi brki je v virih zelo redka. VIJA *1968* ЈУГОСЛАВИЈА. Pogosteje se je slovenska javnost spominu na ge- Načelom oblikovanja medaljonov sledita tudi prizna- nerala Rudolfa Maistra poklonila po drugi svetov-nji Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, tj. red ni vojni. Prvo javno znamenje sega v leto 1963, ko in medalja generala Maistra, ki ju kot oprsni okras so na Zavrhu v Slovenskih goricah postavili lesen podeljujejo zaslužnim posameznikom. Medalji sta na Maistrov razgledni stolp. Po »veličastni spominski ogled v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v maribor- seji in akademiji« v soboto so naslednjega dne, v ski Kadetnici, kjer je na dveh stalnih razstavah pred- nedeljo, 21. junija 1963, z natisnjenimi vabili ob-stavljena življenjska pot generala Maistra.257 činstvo svečano povabili na »otvoritev Maistrove- ga stolpa« in »odkritje spominske plošče generalu 256 Maistrova glava je upodobljena diagonalno in ne kot Rudolfu Maistru« ter »zabavni večer«, na katerem stranski profil na medaljonu iz leta 1919. je igral narodnozabavni ansambel Veseli planšarji 257 Maistrova dediščina. Sodelujoče ustanove. Dostopno na: https://www.rudolfmaister.si/maistrova-dediscina/sode- lujoce-ustanove/ (7. 5. 2022). 220 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne s humoristi.258 Slovesno so odkrili še spominsko nadstropni hiši z današnjo hišno številko Unec 21.262 ploščo iz črnega marmorja z vklesanimi zlatimi čr- Prav v tej hiši je 26. junija 1934 zadet od srčne kapi kami in napisom: MAISTROV STOLP S TEGA MESTA umrl general Rudolf Maister. JE OBČUDOVAL LEPOTO SLOVENSKIH GORIC IN JO OPEVAL RUDOLF MAISTER – VOJANOV PESNIK IN GENERAL ZGRADILO TURISTIČNO DRUŠTVO ZAVRH 1963. Na Zavrhu so leta 1981 na istem mestu, na katerem je stal lesen in leta 1979 povsem dotrajan stolp iz leta 1963, postavili novega, kovinskega. Ta Maistrov stolp je za obiskovalce varnejši in po višini enak prejšnjemu.259 Leta 1986 so na dvoriščni strani bližnje Štupičeve vile postavili še Maistrov spomenik v obliki visokega be- tonskega podstavka in bronastega doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra, ki ga je izdelal akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Rudolf Maister je pogosto prihajal na Unec na Notranj- skem, kjer je od leta 1903 živela Matilda Tomšič, sestra njegove mame Frančiške.260 Matilda se je na bližnjem Rakeku leta 1875 poročila z Lovrom Sebenikarjem,261 poštnim uradnikom in lastnikom restavracije. Nato sta se preselila na Unec ter živela na posestvu in v 258 Napis na vabilu iz leta 1963: SLOVENJEGORIŠKO SLAVJE V ZAVRHU 1943–1963 Ob dnevu krajevnega praznika dne Slika 253: Zavrh v Slovenskih goricah, Maistrov 21. julija 1963 bo svečana otvoritev nove turistične posto- doprsni kip (foto: V. Hazler, 4. 9. 2021). janke in razglednega stolpa V ZAVRHU V SLOV. GORICAH Na predvečer v soboto, ob 20. uri Voličina slavnostna seja in akademija V nedeljo 21. julija ob 14. uri 1. Otvoritev Ma- Na Uncu se je živ spomin na Rudolfa Maistra obdržal istrovega stolpa 2- odkritje spominske plošče generalu Rudolfu Maistru 3. Zabavali vas bodo Veseli planšarji ter Karl vse do danes. V nedeljo, 27. julija 1969, so na vhodnem Tina in Štef Presenetila vas bodo gostišča z dobrimi vini in pročelju Sebenikarjeve hiše, Unec 21, odkrili spominsko slovenjegoriškimi specialitetami (prleške gibanice idr.) Va- ploščo z naslednjim besedilom: SLOVENSKI GENERAL bimo vas v nedeljo, 21. julija 1963 v ZAVRH v Slov. goricah IN PESNIK RUDOLF MAISTER – VOJANOV NAJZA- ČP »CELJSKI TISK« CELJE. Levo ob napisu sta dodana risba SLUŽNEJŠI POVELJNIK NAŠIH BORCEV ZA SEVERNO stolpa in pojasnilo: višina 24 m nadmorska višina 377 m. MEJO 1918–1919 IN OSVOBODITELJ MARIBORA. SVO- 259 Po nekaterih navedbah naj bi stolp izdelali Klemosovi učenci iz Lenarta leta 1983 (Zavrh, Lenart. Dostopno na: ht- JE ŽIVLJENJE JE POSVETIL NARODU IN DOMOVINI. V tps://sl.wikipedia.org/wiki/Zavrh,_Lenart (29. 10. 2018)). POSLEDNJIH LETIH SVOJEGA ŽIVLJENJA JE PRIHAJAL 260 Frančiška, Franja Tomšič, poročena Maister, in njena ses- SEMKAJ NA ODDIH IN POČITEK. ROJEN DNE 29.3.1874 tra Matilda Tomšič sta se rodili v Trebnjem, kjer so 6. maja V KAMNIKU JE UMRL V TEJ HIŠI DNE 26. 7. 1934. 2015 na njuni rojstni hiši odkrili spominsko ploščo v spo- min na tam rojeno Franjo, mater Rudolfa Maistra. Sloves- 262 Na pokopališču na Uncu je grob s spominsko ploščo, kjer no odkritje plošče sta organizirala Dolenjsko društvo ge-so pokopani Matilda Sebenikar z možem Lovrom in sinom nerala Maistra in Krajevna skupnost Trebnje. Adolfom ter generalova mati Frančiška, Franja, ki se je kot 261 Viri navajajo priimka Šebenikar (Bojevnik 4 (8), 13. 8. 1934: vdova preselila k sestri na Unec (1908 Unec – Lovro in Matilda 2) in novejši viri Sebenikar. V naših besedilih sta sledeč vi- Šebenikar. Dostopno na: https://stareslike.cerknica.org/2019 rom navedeni obe obliki priimka. /05/21/1908-unec-lovro-in-matilda-sebenikar/ (12. 10. 2021)). 221 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Sebenikarjevo posestvo na Uncu sta podedovala Ma- istrova sinova Hrvoj in Borut. Dediči so ga prodali pod- jetju Kovinska industrija Unec, ki je leta 1989 podrlo staro nadstropno stanovanjsko hišo in na njenem mestu zgradilo novo, dokaj podobno prvotni.263 Prvi javni spomenik v popolni telesni podobi so Ru- dolfu Maistru postavili leta 1970 v rodnem Kamniku. Kip stoji na Trgu talcev v središču mesta in je prvi na Slovenskem, ki je kot t. i. celopostavni kip posvečen pesniku in generalu Rudolfu Maistru. Maistrov kip v približno naravni velikosti je izdelal akademski kipar Anton Sigulin, ki je generala upodobil v generalski uniformi z ogrnjenim vojaškim plaščem čez ramena. Na slovesnosti 25. oktobra 1970 ob prisotnosti takrat še živečih Maistrovih borcev za severno mejo ter nje- govih dveh sinov Boruta in Hrvoja se je zbralo okrog 10.000 ljudi, med njimi tudi takrat vidni predstavniki republiške oblasti, dr. Marjan Brecelj, Franc Leskošek- -Luka, Marjan Orožen in drugi.264 Slika 254: Kamnik, Trg talcev, Maistrov spomenik, Kamniška občinska skupščina je 27. oktobra 1970, ob ki ga je izdelal akademski kipar Anton Sigulin. Spo-25-letnici kamniške gimnazije, sprejela sklep o prei- menik so svečano odkrili 20. novembra 1970 (foto: V. menovanju gimnazije v Gimnazijo Rudolfa Maistra Hazler, 10. 1. 2019). Kamnik. Ob slovesni razglasitvi 24. aprila 1971 so pred gimnazijo, ki je takrat imela prostore v zdajšnji zgrad- bi Osnovne šole Frana Albrehta, odkrili doprsni kip Rudolfa Maistra, delo akademskega kiparja Antona Sigulina. Osrednji govornik na slovesnosti je bil dr. Maks Pohar, predsednik Republiškega odbora borcev- -prostovoljcev za severno mejo 1918/19.265 Leta 1979 so Maistrovo doprsno bisto vgradili na pročelje novo- zgrajene Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41a.266 263 Na desni strani je prvotna hiša imela arkadni prehod za dovoz vozil na gospodarsko dvorišče za hišo. Nadomest- na hiša ima arkade sicer nakazane, a so zastekljene. 264 Veličastno slavje Maistrovih borcev v Kamniku 25. oktob- ra 1970. Dostopno na: https://www.kamnik.si/resources/ castni-obcani/maister/kamnik70.php (3. 3. 2019). 265 Kamnik – Maistrovo mesto. Dostopno na: https://www. kamnik.si/mesto-kamnik/kamnik---maistrovo-mesto (5. 8. 2021). 266 Prav tam; Varstvo spomenikov, Poročila 53, 2018, str. 80–81. Slika 255: Kamnik, vhodno pročelje Gimnazije in sre-Dostopno na: https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ files/upload/files/publications/vs_porocila_53_web.pdf dnje šole Rudolfa Maistra z vzidano doprsno bisto (2. 6. 2020); Kamnik. Dostopno na: https://www.rudolf- generala Maistra, ki jo je leta 1971 izdelal akademski maister.si/maistrova-pot/kamnik/ (6. 5. 2022). kipar Anton Sigulin (foto: V. Hazler, 20. 4. 2021). 222 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Doprsni kip generala Rudolfa Maistra je postavljen tudi v osrednji prireditveni dvorani nekdanjega uršulinske- ga samostana Mekinje, ki so ga redovnice zaradi previ- sokih stroškov vzdrževanja in upada lastnih dohodkov leta 2016 z darilno pogodbo predale v last Občini Ka- mnik.267 V dvorani potekajo različne svečanosti in prire- ditve, med drugim slovesnosti na dan Rudolfa Maistra. Od leta 1987 je Maribor bogatejši za celopostavni spomenik Rudolfu Maistru, ki ga je med letoma 1986 in 1987 oblikovala mariborska akademska kiparka Vlasta Zorko (1934). Spomenik, ki stoji v parku na Trgu generala Maistra pred Prvo gimnazijo Maribor, so slo- vesno odkrili v soboto, 10. oktobra 1987, pred več kul- turnimi in javnimi delavci ter borci za severno mejo. Kip je odet v dolg vojaški plašč, z desnico in levico drži vojaško sabljo, zapeto ob levi bok. Na podstavku je na čelni strani v kamnito ploščo vklesan napis: RUDOLF MAISTER SLOVENSKI GENERAL IN PESNIK 1874–1934. Mestna občina Maribor je ob spomeniku Slika 256: Maribor, Trg generala Maistra, celopostavni postavila trijezično informativno tablo, v parku pa so spomenik generala Maistra, ki ga je leta 1987 izdelala ob slovenski samostojnosti leta 1991 zasadili lipo268 in kiparka Vlasta Zorko (foto: V. Hazler, 2. 9. 2021). v zemljo zakopali steklenico z listino, ki opisuje ta slo- vesni dogodek.269 Maribor je leta 1987 pridobil še en Maistrov kip, in si- cer okrog pol metra visoko figuro generala v uniformi, ki v desnici drži ob tla prislonjeno vojaško sabljo. Kip je izdelal akademski slikar Gabrijel Kolbič (1919–1995). 267 Podpis darilne pogodbe uršulinskega samostana Mekin- je. V ponedeljek, 12. septembra 2016, sta župan Občine Kamnik Marjan Šarec in provincialna predstojnica, za- stopnica uršulinskega samostana v Mekinjah, Zora Bla- gotinšek (sestra Zorica), v Poročni dvorani Občine Kamnik podpisala darilno pogodbo, s katero uršulinski samostan Mekinje celoten kompleks samostana v Mekinjah podarja Občini Kamnik. Gre za nepremičnine, p. št. 17/1, 18, 19, 20, 1/2 in ¼, vse k. o. 1898 Mekinje. Z objektom Občina pre- vzema tudi premičnine, ki predstavljajo bogato sakralno dediščino (Podpis darilne pogodbe Uršulinskega samo- stana Mekinje. Novice, regionalni domžalsko-kamniški časopis. Novice, 13. 9. 2016. Dostopno na: https://www. domzalske-novice.si/2016/09/13/podpis-darilne-pogod- be-ursulinskega-samostana-mekinje/ (3. 6. 2022)). 268 Kamnita spominska plošča z vklesanim datumom 26. junij 1991 je vgrajena na travnato površino parka. Slika 257: Maribor, Mestna občina Maribor, celopos- 269 Tu stoji lipa, posajena ob razglasitvi samostojnosti Slove- tavni kipec pred Dvorano generala Rudolfa Maistra, nije. Dostopno na: https://www.visitmaribor.si/si/kaj-po- ki ga je leta 1987 izdelal akademski slikar Gabrijel ceti/znamenitosti/5155- (5. 5. 2022). Kolbič (foto: V. Hazler, 24. 5. 2022). 223 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 258: Cerklje ob Krki, spomenik generala Rudol- Slika 259: Kranj. Na pročelje hiše Maistrov trg 5 v starem fa Maistra iz leta 1996 v parku ob vhodu na letališče središču mesta je vzidan podstavek z doprsnim kipom (foto: V. Hazler, 29. 5. 2022). generala Rudolfa Maistra, ki ga je izdelala akademska kiparka Alenka Vidrgar (roj. 1958, Ljubljana). Slovesno so ga odkrili leta 2002 (foto: V. Hazler, 19. 7. 2021). Spomenik generalu Rudolfu Maistru je leta 1996 v je v Kamniku zaposlil pri finančni straži, živela sedem Cerkljah ob Krki postavila tudi Slovenska vojska. Os- let (1883–1890), še v času, ko se je Rudolf šolal, najprej nova spomenika je ploščata in grobo obklesana tona- na štiriletni dijaški in nato na nižji gimnaziji. Vsako litna plošča. Na čelni strani je zgoraj pritrjen bakren leto se na državni praznik, dan Rudolfa Maistra,271 reliefni generalov portret, pod njim pa je napis iz ve- 23. novembra, ob spomeniku in kulturnem progra-likih bakrenih črk: GENERAL RUDOLF MAISTER 210. mu zberejo častilci spomina na slavnega generala. V UČNEMU CENTRU SV OB 5. OBLETNICI OSAMOSVO- JITVE RS KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI IN AVTOR JERNEJ ZORKO JUNIJ 1996. 271 Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Mais- Generalu Maistru so se leta 2002 poklonili tudi v Kra- ter leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno nju, ko so na pročelju Pavličeve hiše na Maistrovem stražo in jo razpustil, s tem pa je Sloveniji priključil več- ji del slovenskega narodnostnega in govornega območja trgu št. 5270 odkrili Maistrovo doprsno bisto, umetniško Štajerske in Koroške. Kot državni praznik 23. november delo takrat že uveljavljene akademske kiparke Alenke praznujemo od leta 2005. Dan ni dela prost (Dan Rudol- Vidrgar. V Pavličevi hiši je družina Franca Maistra, ki se fa Maistra. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Dan_Rudolfa_Maistra (15. 5. 2022)); 23. november – dan Rudolfa Maistra. Dostopno na: https://www.kamra.si/no- 270 Nekdanji Mestni trg 150. vice/23-november-dan-rudolfa-maistra/ (15. 5. 2022)). 224 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Slika 260: Ljubljana, spomenik generala Rudolfa Maistra v Maistrovem parku nasproti železniške postaje, delo kiparja Jakova Brdarja iz leta 1999 (foto: V. Hazler, 19. 7. 2021). poletnih mesecih je pogled na Pavličevo hišo močno Trgu Osvobodilne fronte, nasproti avtobusne in žele-omejen zaradi številnih gostilniških miz, markiz in zniške postaje. Bronasti kip je postavljen na poševen velikih dežnikov, tako da hišo z doprsnim kipom mar- betonski podstavek in obrnjen proti severovzhodu. S sikdo spregleda.272 tem sta simbolično označeni Maistrova zasluga za ub- Ljubljana se kot glavno mesto Republike Slovenije ranitev severne meje in povezovalna vloga pri zagoto-ponaša s tremi javnimi spomeniki generala Rudolfa vitvi obstoja skupnosti Slovencev.273 Maistra. Postavljali so jih ob koncu 20. stoletja in so Generalov bronasti kip je delo kiparja Jakova Brdarja. zbujali veliko pozornost javnosti tako zaradi pomena Svečano so ga odkrili 24. junija 1999, v času župano-dogodka kot zaradi obstranskih okoliščin in napeto- vanja Vike Potočnik. Stal je 24 milijonov tolarjev. Po-sti, povezanih z izborom avtorjev, mestom postavitve stavitev so vseskozi spremljale polemike o ustreznosti in umetniško svobodo. izbrane umestitve in likovnega izraza spomenika. V Prvi spomenik generala Rudolfa Maistra stoji v pro- poletnih mesecih po kamnitem podstavku spomeni-metnem središču Ljubljane, v Maistrovem parku ob ka posedajo čakajoči na javni potniški promet in druge osebe. 272 Zato v Društvu generala Rudolfa Maistra Kranj razmišlja- jo o možnostih prestavitve doprsnega kipa na ustreznej- še, morda bolj vidno pročelje v mestnem središču, toda s 273 Spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana. Dostopno na: htt-tem bi Pavličeva hiša izgubila svoj pomen, zgodovinska ps://sl.wikipedia.org/wiki/Spomenik_Rudolfu_Maistru,_ dejstva pa bi razvrednotili. Ljubljana (3. 3. 2019). 225 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 261: Ljubljana, Vojkova cesta. Maistrov spome- Slika 262: Kog, spominski park s spominskim zname-nik iz leta 2000 je delo akademskega kiparja Boštja- njem generalu Rudolfu Maistru in njegovim borcem, na Putriha (foto: V. Hazler 19. 7. 2021). postavljenim leta 2006 (foto: V. Hazler, 5. 9. 2021). Hrupno je bilo tudi postavljanje drugega spomeni- pa se tokrat ni pohvalil, koliko proračunskega denarja so ka generalu Rudolfu Maistru, tokrat leta 2000 pred privarčevali s potnimi stroški za nastopajoče, ki bi jih mo-sedežem obrambnega ministrstva ob Vojkovi cesti v rali sicer prepeljati iz Bežigrada do ljubljanske železniške Ljubljani. V spletni Mladini 16 z datumom 21. 4. 2005 postaje. «274 je Gregor Cerar zapisal: Na čelni strani podstavka Maistrovega spomeni- » Pravi Maistrov spomenik, ki ga je vredno častiti in ma- ka pred poslopjem Ministrstva za obrambo Repu-likovati, pa je tisti, ki ga je brez razpisa od kiparja Bo- blike Slovenije ob Vojkovi cesti v Ljubljani je vkle- štjana Putriha (menda za tedanjih 350.000 DEM oz. san napis: GENERAL RUDOLF MAISTER 1874–1934 175.000 evrov) nabavil obrambni minister v Bajukovi SLOVENSKI GENERAL, PESNIK IN DOMOLJUB. V vladi in sedanji predsednik vlade Janez Janša in ga posta- PRELOMNIH LETIH 1918–1919 JE USTANOVIL SLOvil pred poslopje ministrstva za obrambo za Bežigradom. VENSKO VOJSKO, Z NJO OSVOBODIL MARIBOR IN Pred Janševim Maistrom so konec marca organizirali ODIGRAL KLJUČNO VLOGO PRI OBRAMBI SLOVEN-osrednjo proslavo in polaganje vencev ob 171. obletnici SKE SEVERNE MEJE. rojstva ‚krivca‘ za priključitev Štajerske Sloveniji z govorom državnega sekretarja Francija Žnidaršiča in kulturnim programom članov orkestra Slovenske vojske in 274 Cerar, Gregor: Pravi kip je tisti Janšev. Osrednji ljubljanski delegacijama generalštaba Slovenske vojske in društva spomenik generalu Maistru je pred obrambnim minis-generala Maistra. Minister za birokracijo Gregor Virant trstvom. Mladina 16, 21. 4. 2005. Dostopno na: https://www. mladina.si/89736/pravi-kip-je-tisti-jansev/ (4. 3. 2019). 226 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Slika 263: Polenšak, cerkev sv. Marije – Marijinega Slika 264: Sveti Tomaž, župnijska cerkev sv. Tomaža, obiskanja, pod njo spomenik s kipcem generala Ru- na zelenici pred njo spomenik s kipcem generala Rudolfa Maistra na konju, delo kiparja Bojana Štineta dolfa Maistra na konju, delo kiparja Bojana Štineta (foto: V. Hazler, 5. 9. 2021). (foto: V. Hazler, 5. 9. 2021). Rudolfu Maistru in borcem za severno mejo so se zelenici parka pred cerkvijo v Polenšaku in na Svetem poklonili tudi v drugih krajih. Na Kogu v Slovenskih Tomažu v Slovenskih goricah.276 goricah so leta 2006 v spominskem parku ob župnij- ski cerkvi sv. Bolfenka postavili spominsko znamenje Mnogo manj hrupno so potekale svečanosti ob odkriv obliki dveh stikajočih se plošč s sliko Rudolfa Ma- tju spomenikov izven slovenskega glavnega mesta. V istra na višji in besedilom na nižji, beli, kjer je med Ljutomeru so kip v podobi sedečega generala Rudolfa drugim zapisano, da je enota 42 kogovskih borcev Maistra svečano predali javnosti v trajni ogled v četr- » tek, 20. maja 2010, v Parku generala Rudolfa Maistra. zasedla osnovno šolo in branila bližnjo mejo pred vpadi Maister je upodobljen v sedečem položaju, na stolu, Madžarov«.275 ob njegovi desnici pa motiv dopolnjujeta kupa zlože- nih knjig z zloženim generalovim plaščem in s čelado Okrog leta 2010 je Zveza društev general Maister sprožila odmevno akcijo postavitve več spomenikov svojemu cenjenemu generalu. V Ljubljani so pri ki- 276 Bojan Štine je veljal za dobrega kiparja, metalurga, učiparju Bojanu Štinetu (1933–2021) naročili izdelavo več telja in umetnika ulitih skulptur. Iz telefonskega pogo- vora avtorja pričujočega besedila s Štinetovim sinom je manjših bronastih kipcev s podobo generala na konju, bilo mogoče povzeti, da je Zveza društev general Mais- ki so jih postavili na kamnite podstavke ter umestili na ter pri Bojanu Štinetu naročila več takšnih, povsem ena- kih generalovih kipcev, dva sta umeščena na omenjenih javnih mestih, druge pa naj bi zveza uporabila za proto- 275 Delni prepis besedila na plošči. kolarna darila. 227 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 265: Ljutomer, Park generala Rudolfa Maistra. V Slika 266: Ptuj, Novi trg. Kip generala Rudolfa Maistra, četrtek, 20. maja 2010, so tam odkrili spomenik ge- ki ga je izdelala akademska kiparka, mag. Metka Zu-nerala Maistra, delo akademske kiparke in slikarke panič, so svečano odkrili v soboto, 17. novembra 2012, Irene Brunec Tebi (foto: V. Hazler, 5. 9. 2021). ob 11. uri. Po prenovi trga so ga postavili na podstavek in s pogledom obrnili proti rojstni hiši Rudolfovega očeta Franca Maistra (foto: V. Hazler, 4. 9. 2021). na njem ter na knjige prislonjena generalova sablja. generala prikazuje s knjigo v roki. Na natečaj ljuto-Kip so izdelali na Madžarskem, denar za kip, ki je z merske občine je, kot je povedala likovna kritičarka davkom stal 50 tisoč evrov, pa je občina leta 2019 pre- Tatjana Pregl Kobe, prispelo šest rešitev.«278 jela kot donacijo Zveze društev General Maister iz Lju- bljane; občina sama je dodala slabih 15 tisoč evrov za Na Ptuju spomenik generalu Rudolfu Maistru stoji izdelavo in postavitev podstavka. na Novem trgu, v bližini hiše, kjer se je rodil genera- 277 lov oče Franc Maister. Zamisel za postavitev spome- Kip je nastajal v ateljeju kiparke in slikarke Irene Bru- nika je javnosti predstavilo Društvo general Maister nec Tébi, v bron pa so ga ulili na Madžarskem. Ptuj, ki je ob pomoči Občine Ptuj in donatorjev279 Z novim spomenikom je kiparka želela predstaviti Maistrovo manj znano stran – pesništvo. V spletnem 278 Kako je nastajal nov kip Rudolfa Maistra? Dostopno na: https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-je-nasta-viru so še zapisali: »To je Irena Brunec Tebi uporabila jal-nov-kip-rudolfa-maistra/229410 (3. 3. 2019). tudi v prvi skici, s katero je uspela na natečaju in ki 279 PS Mercator, d. d., Ljubljana, Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor, Plinovodi, družba za upravljanje v sestavi, Geoplin, d. d., 277 Kip Rudolfa Maistra že na svojem mestu. Dostopno na: Ljubljana, Elektro Maribor, d. d., Maribor. Odkritje spomeni- https://www.prlekija-on.net/lokalno/1663/kip-rudol- ka Rudolfu Maistru na Novem trgu na Ptuju. Dostopno na: fa-maistra-ze-na-svojem-mestu.html (3. 3. 2019). http://www.ptuj.si/aktualno?id=000034104 (2. 12. 2018). 228 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne uspelo postaviti »v prostoru aktiven spomenik«, delo Maistra in tonalitnega podstavka. Umeščen je v ne-ptujske rojakinje, kiparke mag. Metke Zupanič. Ma- posredno bližino spomenika NOB, skoraj 4 m visokega istra je upodobila kot razmišljujočega generala, to- obeliska kvadratnega tlorisa.281 Maistrov spomenik so rej kot generala bibliofila, razumnika in pesnika.280 domačini postavili v spomin na začetek prve svetovne Spomenik so slovesno odkrili v soboto, 17. novembra vojne in predvsem kot znak domoljubja, domovinske 2012, ob 11. uri. zavesti in ohranjanja zgodovinskega spomina ter v čast velikemu domoljubu, ljubitelju knjig, pesniku in slikarju Maistru.282 Slika 267: V Cerkvenjaku v Slovenskih goricah je Sliki 268 in 269: Kamnik, rojstna hiša generala Ma-Društvo generala Maistra ob pomoči donatorjev ob istra, razstavni salon Medobčinskega muzeja Kamnik. rob trga pred Domom kulture postavilo spomenik z Figure Rudolfa Maistra, ki jih je za muzejsko prodajo doprsnim kipom generala Rudolfa Maistra. Svečano izdelal kipar Miha Kač (foto: V. Hazler, 4. 7. 2023). odkritje spomenika, ki ga je izdelal akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič, je bilo v nedeljo, 15. ju- nija 2014 (foto: V. Hazler, 5. 9. 2021). Ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne so se svojemu rojaku, generalu in pesniku Rudolfu Ma- istru - Vojanovu poklonili tudi v Medobčinskem mu- V Cerkvenjaku v Slovenskih goricah so leta 2014 v zeju Kamnik, kjer so pri domačinu, kiparju Mihu Kaču središču vasi, ob sedežu občine in Domu kulture, pos- (1942–2018), naročili izdelavo kipca generala Maistra tavili doprsni kip generala Rudolfa Maistra, delo akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča. Spomenik je sestavljen iz doprsnega kipa generala 281 Cerkvenjak – Spomenik NOB in doprsni kip generala Maistra. Dostopno na: http://spomeniki.blogspot. com/2015/11/cerkvenjak-spomenik-nob-in-doprsni-kip. 280 Odkritje spomenika Rudolfu Maistru na Novem trgu na Ptu- html (30. 10. 2018). ju. Dostopno na: http://www.ptuj.si/aktualno?id=0000 282 Doprsni kip generala Rudolfa Maistra. Dostopno na: htt-34104 (2. 12. 2018). ps://www.cerkvenjak.si/objava/59948 (4. 23. 2019). 229 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Slika 270: Maribor, Melje, Spominski gaj generala Slika 271: Cerkvenjak – Vitomarci, avla osnovne šole, Maistra z več spomeniki in pojasnjevalnimi tablami kjer so v soboto, 1. aprila 2017, odkrili doprsni kip ge- (foto: V. Hazler, 2. 9. 2021). nerala Maistra (foto: V. Hazler, 24. 5. 2022). na konju, njegov doprsni kip v različnih velikostih in narodnoosvobodilnega boja Mihajlu, velikemu sinu medaljon ovalne oblike. Vse tri upodobitve je mogoče Azerbajdžana, vsem izgnancem in drugim. kupiti v njihovi muzejski trgovini.283 V Cerkvenjaku v Slovenskih goricah so poleg Mais- V Meljah v Mariboru so 22. 11. 2012 ob prisotnosti pred- trove doprsne biste na podstavku ob sedežu Občine stavnikov javnega življenja in Slovenske vojske sveča- in Domu kulture pridobili še eno Maistrovo doprsno no odprli spominski park,284 ki ga javnost pozna pod bisto, in sicer na stenski konzoli v vhodni avli Osnovne imenom Spominski gaj Rudolfa Maistra, kar je že od šole Cerkvenjak – Vitomarci. Doprsni kip so slovesno odkritja navedeno na spomeniku, zasnovanem v obliki odkrili v soboto, 1. aprila 2017,285 ob prisotnosti članov kovinske plošče, kjer je levo nad obsežnim besedilom Društva general Maister Cerkvenjak286 ter predstavni-vstavljena generalova portretna fotografija, desno pa kov občine, šole in drugih vabljenih. slika iz središča mesta z generalom, postrojenimi bor- ci za severno mejo in množico Mariborčanov. Poleg Spomenik generala Rudolfa Maistra imajo tudi v Gor-Maistrovega spomenika so v gaju še spomenik heroju nji Radgoni, v Aleji velikanov, kjer so 23. 11. 2018 ob 16. 283 Cena posameznih izdelkov: Rudolf Maister na konju (450 €), 285 Zbornik. 20 let Društva general Maister, Ljubljana 2019. Maistrov doprsni kip v različnih velikostih (66–222 €) in Dostopno na: http://www.zvezadgm.si/wp-content/ medalja Rudolfa Maistra (7,5 €). uploads/2019/07/zbornik.pdf (5. 5. 2022). 284 Maribor, Melje. STA, foto: Vesna Pušnik Brezovnik. Dos- 286 Društvo general Maister Cerkvenjak. Dostopno na: htt-topno na: https://foto.sta.si/#!n/1824183 (21. 5. 2022). ps://www.cerkvenjak.si/objava/53902 (21. 5. 2022). 230 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Slika 272: Gornja Radgona, Aleja velikanov, doprsni Slika 273: Celje, 1. gimnazija, spominska plošča z re-kip generala Rudolfa Maistra so svečano odkrili 23. 11. liefom generala Rudolfa Maistra (foto: V. Hazler, 25. 2018. Maistrov kip je izdelal domači akademski kipar 5. 2022). Mirko Bratuša (foto: V. Hazler, 9. 3. 2023). uri na svečani prireditvi odkrili Maistrov doprsni kip, reliefno generalovo upodobitvijo namestili v Celju, delo domačina, akademskega kiparja Mirka Bratuše.287 in sicer na pročelje 1. gimnazije, in jo svečano odkrili v Maistrov kip se je pridružil drugim podobno upodob- četrtek, 9. septembra 2021, ob prisotnosti pripadnikov ljenim znanim osebnostim severovzhodne Slovenije, ki Slovenske vojske, občine, gimnazije, Zveze društev ge- že od leta 2006 krasijo podobo središča mesta v bližini neral Maister in meščanov.288 Napis na plošči pod Mais- župnijske cerkve sv. Elizabete, več pomembnih mestnih trovim reliefom: Rudolf Maister (1874–1934), general in vil in znamenite vinske kleti Dom penine, Radgonske pesnik, je v šolskem letu 1913/14 v celjski gimnaziji vodil gorice, d. o. o., kjer so že v prvi polovici 19. stoletja obvla- literarni krožek Kondor in z dijaki soustvarjal glasilo Sa-dali tehniko priprave okusnih penin. vinja. Vzgojeni v domoljubju in utrjeni v narodni zavesti Postavljanje spomenikov in spominskih znamenj pri- so iz te šole izšli tudi Fran Roš, Srečko Puncer in Franjo ljubljenemu generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vo- Malgaj. Na ločeni plošči je napis: Na Maistrov rojstni janovu še traja in zelo verjetno bodo kmalu postavlje- dan 29. 3. 2010 v spomin in zahvalo I. gimnazija v Celju ni novi. Med zadnjimi so spominsko ploščo z bakreno in Društvo generala Maistra Celje.289 287 General na radgonski Aleji velikih. Doprsni kip Rudolfa 288 Odkritje ploskega reliefa generala Rudolfa Maistra. Dos-Maistra se je pridružil devetim slovenskim velikanom, ki topno na: https://www.prvagim.si/galerija/odkritje-plos so ime Gornje Radgone ponesli v svet. Dostopno na: htt- kega-reliefa-generala-rudolfa-maistra (12. 5. 2022). ps://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/ge- 289 Dular, Tea, Filip Ratkajec, 2020. Maistrovih (skoraj) deset me-neral-na-radgonski-aleji-velikih-119500 (1. 3. 2019). secev v Celju. Delovanje Rudolfa Maistra v Celju. Raziskovalna 231 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Generalu Rudolfu Maistru - Vojanovu je posvečenih različnih podstavkih (Maribor, Mestna občina Maribor, vsaj 30 spomenikov in spominskih znamenj različnih Nikolaj Pirnat, 1926; Ljubljana, Narodni muzej, Nikolaj oblik in velikosti. Njihovega dokončnega števila pov- Pirnat, 1926 (?); Kamnik – Mekinje, nekdanji uršulinski sem zanesljivo ni mogoče ugotoviti, deloma zaradi ne- samostan (avtor in leto ?); Kamnik, gimnazija, Bojan dostopnosti ali spregledovanja nekaterih virov, pa tudi Štine, 1971; Zavrh, pred Štupičevo hišo, Viktor Gojkovič, zaradi dinamike njihovega pojavljanja, saj je zelo ver- 1986; Ljubljana, ministrstvo za obrambo, notranjščina jetna domneva, da se še vedno rojevajo nove zamisli, (avtor in leto ?); Kamnik, Maistrov trg 5, Alenka Vidrgar, ki v javnosti niso vedno dovolj odmevne. Zato nekatere 2002; Unec, pred gasilskim domom, avtor (?), 2004; ostajajo spregledane in s tem izven dosega zainteresi- Cerkvenjak, spomenik pred domom kulture, Viktor rane strokovne javnosti. Tako marsikateri podatek od- Gojkovič, 2014; Cerkvenjak, avla Osnovne šole Cerkve-krijemo sporadično, z zamudo ali ostane prezrt. njak – Vitomarci, avtor (?), 2017; Gornja Radgona, Aleja Ta ocena velja tudi za vse druge obravnavane skupi- velikanov, Mirko Bratuša, 2018), 4 reliefne upodobitve ne spomenikov in spominskih znamenj v pričujoči Rudolfa Maistra (Maribor, Pobreško pokopališče, nag-publikaciji, čeprav se je njihovo število sredi leta 2022 robnik generala Rudolfa Maistra (1874–1934), 2021; povzpelo na 522, od tega je Maistrovih spomenikov vsaj Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, medaljon ge-30, kar daleč odstopa od števila spomenikov in zna- nerala Maistra, Miha Kač, 1914 (?); Celje, 1. gimnazija menj drugih vidnih osebnosti na območju Republike Celje, avtor (?), 2021; Cerklje ob Krki, bronasti relief na Slovenije obravnavane dediščine prve svetovne vojne. kamnu, avtor (?), 1996), 2 sliki na spomenikih (Kog, spo- minski park ob župnijski cerkvi sv. Bolfenka, avtor (?), Toliko različnih likovnih izraznih oblik kot pri generalu 2006; Maribor, Melje, Spominski gaj Rudolfa Maistra, Rudolfu Maistru je mogoče prepoznati le še pri ščep- spominska tabla, 2017) in 3 spominske plošče z besedi-cu znanih osebnosti, ki so zaradi ugleda in pomena lom na pročeljih različnih stavb (Kamnik, rojstna hiša na različnih področjih zaznamovale slovenski kultur- Rudolfa Maistra, 1938; Zavrh, spominska plošča ob ni prostor. Od vsaj tridesetih doslej ugotovljenih ge- razglednem stolpu, 1963; Unec, h. št. 21, t. i. Maistrova neralovih upodobitev je 5 Maistrovih celopostavnih hiša, 1969; Unec, pročelje gasilskega doma, 2004). upodobitev (Kamnik, Anton Sigolin, 1970; Maribor, Trg generala Maistra, Vlasta Zorko, 1987; Maribor, Mestna občina Maribor, Gabrijel Kolbič, 1987; Ljutomer, Park Borec za severno mejo, nadporočnik generala Maistra, Irena Brunec Tébi, 2010; Ptuj, Novi Franjo Malgaj trg, Metka Zupanič, 2012), vsaj 6 upodobitev Maistra Med slovenskimi junaki prve svetovne vojne se je poleg na konju (Ljubljana, spomenik nasproti železniške generala Rudolfa Maistra proslavil Franjo Malgaj (*10. postaje, Jakov Brdar, 1999; Ljubljana, spomenik pred november 1894, Hruševec pri Šentjurju, † 6. maj 1919, ministrstvom za obrambo, Boštjan Putrih, Bojan Šti- Tolsti Vrh na Koroškem), slovenski častnik in pesnik. ne, 2000; Polenšak, kipec na spomeniku v parku pred V avstro-ogrsko vojsko je bil vpoklican že jeseni 1914, župnijsko cerkvijo sv. Marije – Marijinega obiskanja, in sicer v slavni slovenski 87. celjski pešpolk, in končal Bojan Štine, 2013; Sveti Tomaž, kipec na spomeniku šolo za rezervne častnike. Leta 1915 je na soški fronti pred župnijsko cerkvijo sv. Tomaža, Bojan Štine, 2013 sodeloval v bojih z Italijani, nato pa je bil premeščen (?); Ljubljana, kipec generala Maistra kot protokolar- na tirolsko, kjer se je skupaj z 18 slovenskimi vojaki no darilo Zveze general Maister, Bojan Štine, 2013 (?); proslavil z zavzetjem izjemno pomembne postojanke Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, prodajni kipec, Monte Zabio. Za izjemno junaštvo je dobil eno najviš- Miha Kač, 2014 (?)), 12 Maistrovih doprsnih kipov na jih avstro-ogrskih odlikovanj – zlato medaljo za hra-brost. Kot dobitnika tega prestižnega odlikovanja so naloga s področja zgodovine na razpisu Mestne občine ga leta 1917 poslali v zaledje, v okrevališče Enzenbach Celje, program Mladi za Celje, mentorja Sebastjan Pau- pri Gradcu, kjer je študiral pravo in se učil angleščine. man, prof., in Urh Ferlež. Celje: Prva gimnazija v Celju. Dostopno na: https://www.knjiznica-celje.si/raziskoval- Ob razpadu Avstro-Ogrske je 6. novembra 1918 v Celju ne/4202005880.pdf (21. 5. 2022). zbral prostovoljce in z njimi odšel na Koroško. V Mežiški 232 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Slika 274: Dobrije pri Ravnah na Koroškem, spomenik Slika 275: Šentjur pri Celju, spomenik Franja Malgaja, Franja Malgaja (foto: V. Hazler, 14. 10. 2021). delo kiparja Kiarja Meška iz leta 1998 (foto: V. Hazler, 25. 5. 2022). dolini je osvobodil več krajev in sodeloval z generalom spodaj pa je vgrajena polica s Triglavim, znakom Osvo-Maistrom. Poročnik Franjo Malgaj je izgubil življenje 6. bodilne fronte. Na steber so pritrjene še tri bronaste maja 1919 v nesreči na drevesu na Tolstem Vrhu pri Gu- plošče s posvetili: MALGAJU IN TOVARIŠEM KI SO štanju, s katerega je poskušal bolje opazovati vojaške PADLI V BORBAH ZA KOROŠKO 1918–1945; LEPO JE položaje. Ob spuščanju z drevesa se mu je zataknila ob VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UMRL pasu pripeta ročna bomba in eksplodirala.290 Na mes- BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI, Karel Destovnik – tu nesreče so mu postavili spomenik, ki so ga razdejali Kajuh; O JAZ NE SPIM LE ČAKAM ČAS IN ČAKAM VAS Nemci kmalu po napadu na Kraljevino Jugoslavijo leta DA GREMO SKUPAJ ČEZ ŠT. VID MED BRATE NAŠE 1941. Nov spomenik so slovesno odkrili leta 1947 nad ZILO PIT Rudolf Maister – Vojanov. železniško postajo v Ravnah, vendar so ga leta 1968 prestavili na ustreznejše, sedanje mesto na Dobrijah, Postavljanje, podiranje in prestavljanje Malgajevega severovzhodno od Raven. spomenika iz Tolstega Vrha v Ravne in nato na Dobrije odseva težave pobudnikov postavitve, ki jih je nazor- Spomenik na Dobrijah je zasnovan v obliki stebra no opisal Matija Miler v prispevku Plečnik in Koroška, kvadratastega prereza z motivom knežjega kamna ki je dostopen na spletnih straneh.291 V delu prispevka na vrhu, ki ima pripeto peterokrako zvezdo, na stebru je Miler zapisal: 290 Franjo Malgaj. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ 291 Miler, Matija: Plečnik in Koroška, 2011. Dostopno na: http:// wiki/Franjo_Malgaj (4. 3. 2019). www.matijamiler.net/plecnik.pdf (31. 12. 2018). 233 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne » Franjo Malgaj je leta 1919 padel na Tolstem Vrhu pri pokopan v veličastni grobnici na osrednjem dunaj- Guštanju. Še istega leta so ustanovili odbor za postavitev, skem pokopališču). Boroević se je rodil v pravoslavni vendar ga zaradi napetosti ob meji niso mogli postaviti. družini krajišniškega častnika. Po materi Stani, rojeni Leta 1923 je narisal načrte Plečnikov učenec Jože Burger, pl. Kovarbašić, je leta 1902 pridobil plemiški naziv in a generalu Maistru niso bili všeč. Odbor se je obrnil ne- si izbral ime Bojna, ki naj bi bilo ime njegovega roj- posredno na Plečnika, ki je predlagal, da bi v spomenik stnega kraja, hkrati pa je hrvaški izraz za bataljon. Že preoblikovali skalo Votla peč. Poslal je nekaj skic, a se za-kot desetletni deček je odšel na vojaško šolo v Srem- radi odhoda v Prago za spomenik ni več zanimal. Njegovi sko Kamenico pri Petrovaradinu. Nato so ga poslali rešitvi je nasprotoval lastnik Guštanja grof Thurn-Valsa- v vojaško nadrealko v Kiseg (Ogrska), kjer je ostal do sina, ki je na tem mestu predvidel elektrarno. Odbor leta 1872, ko je začel vojaško kariero kot naslovni četo-je sklenil spomenik odkriti ob peti obletnici Malgajeve vodja v 52. pehotnem polku (Pécs). Leta 1872 je prišel smrti in je spomladi 1924 v naglici dal izdelati nov načrt v kadetnico v štajerski Gradec, ki jo je končal leta 1874, za drugo lokacijo. Spomenik so odkrili 29. maja 1924. Ko septembra istega leta pa se je vrnil v svoj polk. Leta ga je Plečnik videl, z njim ni bil zadovoljen. Iz klesanih 1878 je sodeloval pri okupaciji Bosne in Hercegovine. kamnov sezidan obelisk s križem na vrhu so v začetku Zaradi izkazanih sposobnosti so ga jeseni 1882 poslali druge svetovne vojne podrli Nemci. Sestavljen je bil iz na vojno šolo (nemško Kriegsschule), ki jo je leta 1884 treh v višino zloženih kvadrov na kvadratnem podstav- končal kot generalštabni častnik. Leta 1887 je postal ku. Prvi kvader (kot nekakšna baza) je bil enako visok, predavatelj na Terezijanski vojaški akademiji (Du- drugi trikrat višji, tretji pa petkrat višji od podstavka. Z najsko Novo mesto), na kateri je do leta 1891 predaval volumnom se je tloris v višino manjšal. Leta 1947 so ga različne vojaške tehnike in vojaško zgodovino. spet postavili nekoliko bližje Ravnam nad novo cesto, Do prve svetovne vojne je opravljal različne poveljniš- tokrat po načrtih arhitekta Ivana Pengova. «292 ke naloge. Ob izbruhu vojne je bil s svojim korpusom Franju Malgaju so leta 1998 spomenik postavili v Šen- v Galiciji, kjer ga je vodil med bitkama pri Zamoscu in tjurju pri Celju, blizu rojstne vasi Hruševec. Kip je delo Komarowu. 27. maja 1915 je postal poveljnik 5. arma-akademskega kiparja Kiarja Meška. de in se zavzel za utrdbeni položaj ob reki Soči in ne ob Savi, kot so predlagali nekateri drugi poveljniki avstro- -ogrske vojske. Boroević je takrat trdil, da bodo Slovenci Med Slovenci še vedno spoštovani zagrizeno branili svojo domovino in ustavili napredova- maršal Svetozar Boroević de Bojna293 nje Italijanov. To stališče je upošteval cesar Franc Jožef Kot priljubljen vojskovodja se je v spomin Slovencev in Boroevića postavil za poveljnika celotne soške fronte. zapisal zlasti avstro-ogrski maršal Svetozar Boroević S svojimi enotami je uspešno odbil enajst italijanskih de Bojna (* 13. december 1856, Umetić pri Kostajnici, ofenziv, kar mu je prineslo neuradni naziv »Soški vitez«, Avstrijsko cesarstvo † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija, med vojaki pa je imel priljubljeni poveljnik naziv »Naš Sveto«. Boroević je 1. februarja 1918 postal feldmaršal in 292 Prav tam. eden najslavnejših avstro-ogrskih poveljnikov. Že prej, 293 Svetozar Boroević de Bojna je plemiški naziv prejel po 6. avgusta 1915, ga je župan Ljubljane Ivan Tavčar pred-madžarskem oziroma ogrskem načinu podeljevanja ple- lagal za častnega meščana, kar je občinski svet potrdil, miških nazivov in ne po nemškem. Zato se ne imenuje vendar mu je bil naziv leta 1919 iz nejasnih razlogov Boroević von Bojna, ampak Boroević de Bojna (povzeto odvzet, vrnili pa so mu ga leta 2009. po izjavi red. prof. dr. Dušana Nečaka v TV oddaji General Boroević na RTV Slovenija v četrtek, 5. 5. 2022; glej tudi: V času stotih obletnic prve svetovne vojne in soške Nečak, Dušan, Božo Repe, 2010. O feldmaršalu Svetozarju fronte so v soboto, 10. decembra 2016, na Prevalu nad Boroeviću de Bojni. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni in- štitut Filozofske fakultete. Dostopno na: http://oddelki. Novo Gorico odkrili parkovni spomenik slavnemu fel-ff.uni-lj.si/zgodovin/wwwrepe/O%20FELD%20MARSA- dmaršalu Svetozarju Boroeviću de Bojni. Navzoče sta LU%20SVETOZARJU%20BOROEVICU%20DE%20BOJ- pozdravila Tadej Munih, predsednik Društva soška NI.pdf (5. 5. 2022). O uspešnem poveljniku je pisal tudi Er- fronta, in Matej Arčon, župan Mestne občine Nova nest Bauer (Bauer 1985). 234 spomeniki in namenja nani ose nosti prve svetovne vojne Slika 276: Cerje na Krasu, levo stoji spomenik v čast Slika 277: Na Prevalu nad Novo Gorico so v soboto, 10. poveljniku VII. avstro-ogrskega korpusa, nadvojvo- decembra 2016, svečano odkrili parkovni spomenik v du Jožefu, desno pa Boroevićev stol (foto: V. Hazler, čast feldmaršalu Svetozarju Boroeviću de Bojni (foto: 29. 6. 2021). V. Hazler, 19. 6. 2021). Gorica. Slovesnosti se je udeležil tudi načelnik Sektor- ja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček. Prisotna je bila tudi častna straža Slovenske vojske. 235 Zbirni seznami pokopališč, spomenikov in spominskih znamenj oziroma spomenikov znanih osebnosti, kapelic in cerkva ter džamije prve svetovne vojne Vojaški grobovi, grobišča, grobnice, vojaško pokopališče (Avče – prekop, Gabrje pri Tolmi- kostnica in pokopališča nu – prekop, Kamno – prekop, Ljubljana – Žale, Lokvi- ca – prekop, Zagora pri Plavah – prekop). AVSTRO-OGRSKI VOJAKI: RUSKI VOJNI UJETNIKI: Grob (Temnica), grob Maistrovega borca (Radlje ob Dravi), grob več Maistrovih borcev (Gornja Radgona), Grob (Dolina sedmerih jezer, Vodice pri Kalcah), gro-grobišče (Hotedršica, Maribor – Pobrežje, Mekinje, bišče (Vršič). Pivka, Rogaška Slatina, Škofja Loka, Šoštanj, Vogrsko, Vojščica, Vršič), grobnica neznanih vojakov (Maribor – Pobrežje), kostnica (Ljubljana, Jesenice, Tolmin), Kapele, kapelice, križi in džamija vojaško pokopališče (Ajdovščina, Ajševica, Banjšice, KAPELE IN KAPELICE AVSTRO-OGRSKE VOJSKE: Bate, Bled, Bohinjska Bistrica, Bovec, Branik I, Branik II, Brje pri Komnu I, Brje pri Komnu II, Brje pri Komnu Kapele in kapelice (Grgarske Ravne, Javorca – sv. Duh, III, Brje pri Komnu IV, Bukovica, Celje, Čepovan, Črni Jesenice, Kosovelje, Lepena, Mrzli vrh, Planina na Kra-Vrh nad Idrijo, Črniče, Divača, Dutovlje, Gorjansko, ju, Slatenik – kapela Vršič, Ukanc). Grgar, Hrušica, Kal nad Kanalom, Kidričevo, Klavže I, MUSLIMANSKA DŽAMIJA: Klavže II, Klavže III, Komen, Komna, Kostanjevica na Krasu, Kranjska Gora, Lepena I, Lepena II, Lipa na Kra- Džamija (Log pod Mangartom). su I, Lipa na Krasu II, Lipa na Krasu III, Ljubljana – sv. KAPELE ITALIJANSKE VOJSKE: Križ, Loče, Log pod Mangartom, Loke pri Kromberku, Mengore, Modrejce, Mrzli vrh, Nemci, Osek pri Novi Kapela (Gabrje, Ladra, Planica – planina Kuhinja, Vo-Gorici, Oševljek, Planina Medreja, Planina na Kraju, larje – planina Lapač, Zagora pri Plavah). Podmelec, Podnanos, Postojna (Kozarje), Postojna I KAPELA RUSKIH VOJAKOV: in Postojna II (Mestno pokopališče), Prvačina, Ravnica, Renče – Žigoni, Renče – Lukežiči, Rupa pri Kranju, Ruska kapelica (Vršič). Selca nad Zatolminom, Sežana, Skopo, Slatenik – pla- LESENI KRIŽI RUSKIH UJETNIKOV: nina Gornji Slatenik, Soča, Solkan, Srpenica, Sveto, Šentvid nad Ljubljano, Škabrijel, Štanjel, Trata, Tren- Lesen križ (Vršič). ta, Ukanc – Bohinj, Vipava, Vipavski Križ, Volčja Dra- KAPELE – CIVILNE: ga, Zalošče I, Zalošče II, Zatolmin). Kapele (Brezni Vrh, Črešnjevci, Dole, Konjsko, Lenart, ITALIJANSKI IN AVSTRO-OGRSKI VOJAKI: Ljubnica, Logatec, Loke, Mrzli Vrh, Placar, Podgorje, Grobišče (Kanal ob Soči – opuščeno). Preserje pod Krimom, Rover, Šentilj pod Turjakom, Tolsti Vrh, Trstenik, Vitomarci, Zakl, Zapotok v Brdih – ITALIJANSKI VOJAKI: zaselek Mišček, Soča). Kostnica (Kobarid, Kostanjevica na Krasu – prekop), 237 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne KAPELICE – CIVILNE: Dovje, Dravograd, Dražgoše, Dvor pri Polhovem Grad- Kapelice cu, Gaj nad Mariborom, Genterovci, Gerečja vas, Gora (Areh, Bojnik – Otavnik, Bojnik – Zagra- nad Sodražico, Gornji Grad, Gotovlje, Gozd Martuljek, ški log, Bukovščica, Cerknica, Dolenja vas, Gaberke, Grabe, Grajska vas, Grgar, Hajdina, Herinja vas, Hinje, Gerečja vas, Jablanica, Janežovski Vrh, Kočevsko (ni Horjul, Hudi Log, Ig, Juršinci, Kamna Gorica, Kamnik, preverjeno), Lehen, Malkovec, Mrzli Vrh, Negova – za- Kapele (?), Klanec pri Komnu, Kočevsko I, Kočevsko selek Loški Vrh, Obrh (ni preverjeno), Planinska vas, II, Kolovrat, Komenda, Koprivnik, Kovor, Kozje, Kranj Podgorje, Podgorje, Podgorje, Raduše, Remšnik, Rep, – Planina pri Kranju, Kranjska Gora, Križe, Krn – Ba-Rovtarske Žibrše, Sele, Solčava, Sv. Jernej, Sv. Jernej, tognica I, Krn – Batognica II, Laz, Lesce, Leskovec pri Šentilj pri Velenju – Arnače, Šentjošt nad Horjulom, Krškem, Ljubljana, Ljubljana – Dobrunje, Ljubljana Šentviška Gora, Trščina, Zaplana, Žažar, Žaloviče). – Črnuče, Ljubljana – Hrvaški park, Ljubljana – Polje, Kapelica vzidana na pročelje hiše (Horjul). Ljubljana – Stožice I, Ljubljana – Stožice II, Log pod KAMNITI KRIŽI – CIVILNI: Mangartom, Lokovec, Lovrenc na Dravskem polju, Lukovica, Martinje, Mengeš, Moravče, Most na Soči, Kamniti križ (Mirtoviči). Most na Soči – Postaja, Naklo, Nova vas, Orehova vas, LESENI KRIŽI – CIVILNI: Ormož, Planina pod Golico, Plave, Plešivec – vrh gore, Podkum, Polenšak, Polzela, Prečna, Preska, Preval nad Lesen križ (Andraž nad Polzelo, Mali Vrh). Solkanom, Ptuj, Rače, Rafolče, Ravnica, Razbor, Rete- če, Ribno, Rodik, Rogaška Slatina, Rovte, Rožna Dolina – gozd Panovec, Rupa, Sabotin I, Sabotin II, Sabotin III, Seznam spomenikov in spominskih Sabotin IV, Sabotin V, Slivnica pri Mariboru, Smlednik, znamenj Sora pri Medvodah, Srednja vas v Bohinju, Starše, MAVZOLEJ: Stražišče pri Kranju, Studenec, Sv. Katarina – Topol, Svibno, Svibno, Šebrelje, Šentilj, Šentjurij na Dolenj- Mavzolej (Vodice pri Grgarskih Ravnah). skem, Šentlambert, Šentvid nad Ljubljano, Šentvid NAGROBNA PLOŠČA: pri Lukovici, Škabrijel I, Škabrijel II, Škabrijel III, Ško- fja Loka I, Škofja Loka II, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Nagrobna plošča (Lokvica). Litiji, Temnica, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Videm, POMNIK MIRU: Vodice na Gorenjskem, Vodice pri Grgarskih Ravnah, Vogršček, Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zasavska Pomnik miru (Cerje). Sveta gora, Zatolmin, Zatolmin – na Peskih, Zavodnje, RUSKA CESTA IN RUSKA SPOMENIKA: Zgornja Korena, Zgornja Polskava, Zgornje Stranje, Zgornje Gorje, Žetale, Žiri, Žitkovci). Ruska cesta (pod Vršičem), spomenik (Gorenja Tre-buša, Ljubljana – Žale). SPOMINSKE PLOŠČE, NAMEŠČENE NA PROČELJA CERKVA, V NOTRANJOST CERKVA IN NA PROČELJA SAMOSTOJNO STOJEČI SPOMENIKI V NASELJU, POSVETNIH STAVB: NA POKOPALIŠČU, OB POKOPALIŠKEM ZIDU, OB STAVBI – NAJPOGOSTEJE CERKVI ALI ŽUPNIŠČU: Spominske plošče (Andraž nad Polzelo, Arnače, Avče, Begunje pri Cerknici, Benedikt, Bizeljsko, Boštanj, Bo- Spomenik (Adlešiči, Artiče, Begunje, Bočna, Bohinj- vec, Brezje I, Brezje II, Brezno, Celje, Cirkulane, Čemšeska Bela, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Bovec, Bra- nik, Črni Vrh, Dobrna, Dravograd, Dvor pri Polhovem slovče, Braslovče, Breznica, Brežice – Šentlenart, Ce- Gradcu, Godešič, Gorišnica, Homec, Ihan, Janče, Jelje, Dobova, Javorje, Cerke, Cerklje, Cerkvenjak, Čatež zersko, Jurjevica, Južna Tirolska, Kapla – Kozjak, Koče, – Zaplaz, Čepovan I, Čepovan II, Čezsoča, Črenšovci, Kočevsko I, Kočevsko II, Kokra – Zgornja Kokra, Kotlje, Črna na Koroškem, Črnomelj, Destrnik I, Destrnik II, Kresnica, Kropa, Lahovče, Laško, Leše, Litija, Ljubljana Dob pri Domžalah, Dobrova, Dobrovnik, Dornava, – Štepanja vas, Ljubno na Gorenjskem, Ljutomer, Log 238 irni se nami pokopa išč spomenikov in spominski namenj pod Mangartom, Lom pod Storžičem, Luče, Lučine, Spominska plošča (Celje – z reliefom, Kamnik, Unec, Luže, Matenja vas (Štivan), Mavčiče, Mekinje, Metlika, Zavrh). Mošnje, Motnik, Mrzli Vrh, Nevlje, Nova Štifta pri Gor- Medaljon njem Gradu, Olševek, Opatje Selo, Spodnje Duplje, (Kamnik). Pameče, Podgorci, Podkoren, Podpeca, Polhov Gra- Grob (Maribor – Pobreško pokopališče). dec, Ponikva pri Žalcu, Potov Vrh, Prebold, Preddvor, NADPOROČNIK FRANJO MALGAJ: Predoslje, Prevalje, Rateče I, Rateče II, Ravne na Koro- škem, Ropoča, Rove, Selce, Spodnja Slivnica, Spodnje Spomenik (Dobrije, Šentjur pri Celju I, Šentjur pri Ce-Duplje, Spodnji Brnik, Spodnja Dobrava, Stara Cer- lju II – besedilo na spomeniku NOB, Tolsti vrh – podrt). kev, Stara Oselica, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Sveta Spominska plošča Gora nad Novo Gorico, Šentgotard, Šentožbolt, Šen- (Hruševec pri Šentjurju pri Celju). trupert na Dolenjskem I, Šentrupert na Dolenjskem Grob (Šentjur pri Celju). II, Šentvid nad Ljubljano, Šentvid pri Stični, Škale pri FELDMARŠAL SVETOZAR BOROEVIĆ DE BOJNA: Velenju, Škocjan pri Turjaku, Šmarje – Sap, Šmarjeta, Šmihel nad Mozirjem, Šmihel pri Novem mestu, Trbo- Spomenik (Cerje, Kopriva, Preval). je, Trebelno, Tunjice, Turnišče, Unec, Vače, Visoko pri Fontana Šenčurju, Voklo, vnanja Peč, Vrbje, Zalog pri Cerkljah, (Goriško (?) – podrta). Zapoge, Zgornji Razbor, Žabnica, Železniki). SPOMENIKI IN ZNAMENJA BORCEV ZA SEVERNO SPOMINSKI LIST: MEJO: Spominski list Spomenik (Kočevsko). (Gornja Radgona, Ljubno ob Savinji, Mari- bor, Veržej). ZGODOVINSKA OBMOČJA: Spominska plošča (Kamnik, Radovica, Veržej). Zgodovinsko območje (Čelo, Kolovrat, Mengore, Mrzli DRUGI SPOMENIKI IN ZNAMENJA ZNANIH OSEB: vrh, Ravelnik, Sabotin in Zaprikraj). ZVON V ZVONIKU CERKVE: Spomenik (Braslovče, Črenšovci – Jožef Godina, Dokležovje – Ivan Jerič, Godešič – Anton Hafner, Škofja Zvon (Vače, Ljubljana – Stožice). Loka – Anton Hafner). Spominska plošča (Dovje – Ivan Brence – Pehtut, Go- Spomeniki in znamenja znanih dešič – Anton Hafner, Velenje – Gustav Šilih, Zatolmin osebnosti – zdravnik dr. Arthur Weil). GENERALMAJOR GUIDO FREIHERR NOVAK VON ARIENTI: Spomenik (Vodice pri Kanalu – Zagomila). GENERAL RUDOLF MAISTER - VOJANOV: Spomenik (Cerklje ob Krki, Kamnik, Kog, Ljutomer, Maribor I, Maribor II, Maribor III, Ptuj, Sveti Tomaž, Kamnik, Ljubljana I, Ljubljana II, Polenšak). Doprsni kip (Cerkvenjak I, Cerkvenjak II, Gornja Rad- gona, Kamnik I, Kamnik II, Kamnik III, Ljubljana I, Lju- bljana II, Ljubljana III, Maribor I, Maribor II, Mekinje, Unec, Zavrh). 239 Povzetek Dediščina spomenikov prve svetovne vojne – Vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki in spominska znamenja Namen večletne raziskave dediščine vojaških pokopa- posamezniki skrbeli za vsaj delno ohranitev material-lišč, kapelic, spomenikov in spominskih znamenj je bil nih ostalin in spominov na veliko vojno. Pri tem je imel predvsem sestaviti zbirni seznam in vpogled v prostor- pomembno vlogo kurat Franc Bonač, ki je kot idejni ske, časovne, materialne, likovne in zlasti družbene in vodja Zveze bojevnikov spodbujal člane in oblast k socialne razsežnosti večine tistih sestavin naše in delo- postavljanju spomenikov in znamenj padlim voja-ma tudi tuje kulturne dediščine, ki ohranja spomin na kom. Zamisli so prevzemali tako iz tujine kot iz doma-prvo veliko svetovno vojno. To je bil spopad, ki je prvič čega okolja in v postavljanje spomenikov in znamenj v zgodovini človeštva terjal ogromno žrtev tako na tak- so pritegnili tudi nekatere vidne arhitekte, kot sta bila rat strani centralnih kot antantnih sil. Posledično je Jože Plečnik in Ivan Vurnik, kiparja Lojzeta Dolinarja, vsebina pričujočega besedila osredotočena predvsem kamnoseka Alojza Vodnika in številne druge zidarske na dogajanja ob bojiščih in njihovem zaledju, kjer so in kamnoseške obrtnike. vojaške oblasti obeh vojskujočih imele prve obfrontne Toda še pred številčno vidnejšim postavljanjem spo-vojaške bolnišnice in tudi pokopališča, kjer so poko- menikov in znamenj se je zlasti v Mežiški in zgornji pavali padle vojake s fronte in umrle ranjence. Tako Dravski dolini in okoliškem hribovju, v posamičnih prije tudi na Slovenskem v neposrednem zaledju bojnih merih pa tudi ob zgornji Kolpi, v Slovenskih goricah in linij, zlasti v zaledju soške fronte, nastalo več vojaških ponekod na Dolenjskem uveljavila želja po postavlja-pokopališč pa tudi različnih znamenj in kapelic ter tudi nju družinskih zahvalnih kapelic. Nekatere izmed njih muslimanska džamija, kjer so vojaške oblasti omo- so nastale že v letih med vojno, saj so jih vpoklicani vo-gočale poleg pogrebno verskih opravljati tudi (ali pa jaki in njihovi sorodniki postavljali v upanju za srečno predvsem) zgolj obrede za versko oskrbo tistih, ki so si vrnitev domov. Toda nekateri vojaki se niso vrnili in tudi jo pač želeli. V ta namen je tudi ob zaledju bojišč na njim v spomin so svojci postavljali kapelice, kakršna še današnjem slovenskem ozemlju nastalo kar nekaj ka- danes stoji na Repu nad Slovensko Bistrico. pelic in drugih verskih stavb in znamenj, ki so že med vojno dopolnila slovensko kulturno krajino in so se Pričujoča raziskava temelji na opornih znanstvenih nekatera izmed njih ohranila vse do današnjih dni kot in strokovnih besedilih, pisnih arhivskih virih, ar-pomemben del slovenske kulturne dediščine. Ohranila hivskem slikovnem gradivu, ki sta ga avtorju priču-se niso vsa, saj je v desetletjih po vojni prišlo do njiho- jočega besedila posredovala poklicna kolega Janez vega opuščanja (npr. džamija v Logu pod Mangartom) Bogataj in Božidar Jezernik, terenskem slikovnem ali prekopov padlih vojakov z visokogorskih bojišč na gradivu, pripovedih številnih posameznikov, pred-strnjena pokopališča v dolini in tudi v velike kostnice, vsem pa na večletnem terenskem topografskem delu. kar je na svojem in tudi današnjem slovenskem ozem- V zbirnem registru je avtor zbral podatke o 531 enotah lju še posebej uveljavljala povojna italijanska oblast. dediščine prve svetovne vojne, od tega 109 vojaških pokopališčih, o 75 kapelicah in križih, eni džamiji, o Na današnjem slovenskem ozemlju so v letih po 286 posameznih javnih spomenikih in znamenjih prvi svetovni vojni zlasti lokalne oblasti, združenja ter o 60 spomenikih štirih znanih osebnostih, kot so vojnih veteranov, Katoliška cerkev in tudi številni general slovenskega rodu Guido Novak von Arienti, 241 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne general Rudolf Maister - Vojanov, nadporočnik Franjo Malgaj in feldmaršal Svetozar Boroević de Bojna. Obravnavanih 531 enot dediščine prve svetovne vojne ni bilo mogoče opisno in slikovno ali kakor koli dru- gače vključiti v besedilo monografije, zato so predsta- vljene v zbirnem seznamu na koncu knjige. Seznam bo morebiti še komu v pomoč pri nadaljnjem sreče- vanju z obravnavano problematiko, da morda čez čas vendarle dobimo popolnejši topografski pregled obravnavanih in morebiti še katerih drugih vsebin- skih poudarkov dediščine prve svetovne vojne. 242 Summary The heritage of first world war monuments – Military cemeteries, chapels, monuments and memorials The aim of this multi-year research project into the cemeteries in the valleys, as well as to large ossuaries, legacy of military cemeteries, chapels, monuments an action that was especially enforced by the post-war and memorials was first and foremost to compile a Italian authorities on their own territory, and also on cumulative list and gain insight into the spatial, tem- that of present-day Slovenia. poral, material, visual and, above all, social and so- In the years following the First World War, in what is cietal dimensions of most of the components of our, now Slovenia, local authorities, war veterans‘ associa-and to some extent also foreign, cultural heritage that tions, the Catholic Church and many individuals wor-preserves the memory of the First World War. It was ked to preserve, at least in part, the material remains a conflict that, for the first time in human history, re- and memories of the Great War. Curate Franc Bonač sulted in massive casualties on both sides, the then played an important role in this as the leader of the Central and Entente Powers. As a result, the content Warriors‘ Association, encouraging members and the of the present text focuses mainly on developments authorities to erect monuments and memorials to fal-along the battlefields and their rear areas, where the len soldiers. Ideas for these projects were taken from military authorities of both belligerent sides had the abroad as well as from the local environment, and first front-line military hospitals, as well as cemete- some prominent architects such as Jože Plečnik and ries where fallen soldiers from the front and the de- Ivan Vurnik, the sculptor Lojze Dolinar, the stonema-ceased wounded soldiers were buried. As such, in the son Alojz Vodnik and many other masons and stone-immediate hinterland of the battle lines in Slovenia, masons were involved in the building of monuments especially in the hinterland of the Isonzo Front (Soška and memorials. fronta), a number of military cemeteries were created, as well as various memorials and chapels, and also a However, even before these monuments and me-Muslim mosque, where, in addition to the religious morials became more visible in the landscape, the funerary rites, the military authorities also (or even desire to build family thanksgiving chapels became mainly) allowed religious rites to be performed for established, especially in the Mežica and upper Drava the religious care of those who wished to receive it. To valleys and the surrounding hills, and in isolated ca-this end, a number of chapels and other religious bu- ses also along the upper Kolpa River, in the Slovenske ildings and memorials were also built along the rear gorice mountains, and in some places in the region of lines of the battlefields in what is now Slovenian terri- Dolenjska. Some of these were built in the years du-tory, which already during the war complemented the ring the war, as conscripted soldiers and their relati-Slovenian cultural landscape and some of which have ves erected them in the hope of a happy return home. been preserved to this day as an important part of the But some of the soldiers did not return, and their renation’s cultural heritage. Not all of these structures latives then built chapels in their memory. Some of have been preserved, however, since in the decades these chapels can still be found today at Rep above after the war they were abandoned (e.g., the mosque Slovenska Bistrica. in Log pod Mangartom) or the remains of fallen sol- The present research is based on supporting scientific diers were moved from high mountain battlefields to 243 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne and professional texts, written archival sources, ar- chival pictorial material provided to the author of the text by his professional colleagues Janez Bogataj and Božidar Jezernik, field pictorial material and accou- nts of numerous individuals, and above all on seve- ral years of field topographic work. In the cumulative register, the author has collected information on 531 World War I heritage units, 109 of which are milita- ry cemeteries, 75 chapels and crosses, one mosque, 286 individual public monuments and memorials, and 60 monuments to four well-known personali- ties, such as Guido Novak von Arienti, a general of Slovenian descent, General Rudolf Maister - Vojanov, Lieutenant Franjo Malgaj and Field Marshal Svetozar Boroević de Bojna. All 531 items of First World War heritage noted above could not be included in the text of the monograph, descriptively, pictorially, or otherwise, and are there- fore presented in a list at the end of the book. This list may be of help to others in their further encounters with the subject, so that in time we may have a more complete topographical overview of the heritage in question and possibly of other substantive highlights. 244 Viri in literatura A. G., 1930. Stara Loka svojim junakom. Jutri odkrijejo Čopič, Špelca, 1985. Lojze Dolinar. Študija in dokumenta-Staroločani veličasten spomenik vojnim žrtvam, ki cija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in je med njimi na prvem mestu v Beogradu od Avstrij- umetnosti, Partizanska knjiga. cev ustreljeni poročnik dobrovoljec ing. Ivan Gosar. Čopič, Špelca, 1986. Slovensko kiparstvo v času ekspre-Slovenski narod, 25. 10.: 3. sionizma in nove stvarnosti. Ekspresionizem in nova Aplinc, Miran, 2019. » Morda bodo prišli še taki časi, ko boste stvarnost na Slovenskem 1920—1930. Ljubljana: Mo-morali jesti tak kruh, kjer bodo špice ven gledale.« Odmev derna galerija, 87–100. velike vojne skozi organizacijo preskrbe v Šoštanju v času Čopič, Špelca, 1987. Slovenski spomeniki padlim v prvi prve svetovne vojne in prevratne dobe. Velenje: Muzej svetovni vojni. Kronika 35: 168–177. Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem. Čopič, Špelca, 1991. Ljubljansko kiparstvo na prostem. Lju-Avsenak, Vinko, 2006. Mošeja v Logu pod Mangartom. bljana: Državna založba Slovenije. Na fronti, revija za vojaško zgodovino 4: 45–50. Čopič, Špelca, 2000. Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu Batič, Matic, 2018. Črni vrh med prvo svetovno vojno. Cesta: prve polovice 20. stoletja. Ljubljana: Moderna galerija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2012 (diplomsko delo, mentor doc. dr. De Caroli, Giacinto, Maria Luisa De Caroli, 2015. Poto-Rok Stergar). vanje na fronto. Plave: FIS Valter Reščič, prevod in samozaložba. Batič, Matic, 2018. Vsakdanje življenje v občini Črni Vrh med prvo svetovno vojno. Kronika 66 (1): 95–112. Fikfak, Jurij, Božidar Jezernik, 2021. Dediščina prve svetovne vojne. Reprezentacija in reinterpretacija. Ljubljana: Bauer, Ernest, 1985. Der Löwe von Isonzo. Feldmarschall Sve-Zupaničeva knjižnica št. 49, Oddelek za etnologijo tozar Boroević de Bojna. Graz: Verlag Styria. in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Uni- Benedik, Valentin, 1984. Moravče – Restavriranje spo- verza v Ljubljani. menika padlim v 1. svetovni vojni. Varstvo spomeni- Fortunat Černilogar, Damjana, 2005. Tolminsko mostišče. kov 26, 1984: 333. Ob 90. letnici prvih bojev na soški fronti. Katalog ob razB. n. a., 1924. Grobovi tulijo… Jutro 258, 1. 11.: 5–6. stavi Tolminskega muzeja. Tolmin: Tolminski muzej. B. n. a., 1928. Odkritje spomenika padlim žrtvam. Slove- Friš, Darko, Aleš Maver, Tomaž Kladnik, 2014. Kri iz večer-nec 231, 9. 10.: 3. nih sladkih oblakov. Usode v veliki vojni / The blood out of Bonač, Franc, 1923. F. B., Naša sramota. Slovenec 51 (242), the sweet vespertine clouds. The destinies during the great 24. 10.: 3. war. Maribor: Katalog občasne razstave maj 2014 – fe- bruar 2015. Kino partizan, Pokrajinski muzej Maribor. Boroević, Svetozar, 1923. O vojni proti Italiji od feldmaršala Boroevića. Ljubljana. Gaberšček, Silvester, 2005. Župnija Marijinega vnebovzetja Tolmin. Ljubljana: Družina. Budkovič, Tomaž, 1999. Bohinj 1914–1918 med fronto in zaledjem. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva Globočnik, Damir, 2012. Spomenika padlim v 1. svetovni založba. vojni v Škofji Loki in Stari Loki. Loški razgledi 59 (1): 111–124. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ Budna Kodrič, Nataša, 1999. Vojaki s Škofjeloškega v prvi URN:NBN:SI:DOC-G07PCK1P/d57ef0fa-9cae-476d svetovni vojni. Loški razgledi 46 (1): 367–382. 82ce-d1b3223b4060/PDF (17. 10. 2018 Chevalier, Lean, Alain Gheerbrant, 1983. Rječnik simbola. Globočnik, Damir, 2017a: Prizadevanja za postavitev spome-Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske. nika padlim vojakom v prvi svetovni vojni na Brezjah. Čopič, Špelca, 1958. Kipar Lojze Dolinar. Naša sodobnost 6 Revija SRP 25 (131–132): 110–122. Dostopno na: https:// (8–9): 841–846. www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-246UX5U9/a7a 63278- 5366-4907-ab9b-ae5bc8f09622/PDF 245 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Globočnik, Damir, 2017b. Likovno in simbolno. Kolektivni Humar, Darij, 1998. Avče pri Kanalu, spomenik iz 1. sve-spomin Slovencev v likovni umetnosti. Ljubljana: Slo-tovne vojne. Varstvo spomenikov 37: 10. venska matica. Huzjan, Vladimir, 2014. O ranjenicima i zarobljenicima Gradišnik, Martina, Lucija Kos Bartol, Anton Berčan, Do- u Varaždinu 1914. i 1915. te invalidima i ratnom gro- men Češarek, Vlado Mohar, Milka Jamnik, Andreja blju nakon Velikog rata. V: Varaždin i sjeverozapadna Mihelič, 2018. Konec je vélike vojne. Nikoli več? Ribnica: Hrvatska u Velikom ratu 1914. – 1918, ur. Damjanović, JZ Rokodelski center – zavod za rokodelstvo, muzej-Stjepan, Huzjan, Vladimir. Zagreb - Varaždin: Hrvat- sko in galerijsko dejavnost. ska akademija znanosti i umjetnosti, 161–188. Grant, R. G., 2014. 1. svetovna vojna. Veliki ilustrirani vo- Jezernik, Božidar, 2021. Vojne rane se celijo počasi. V: Dediš- dnik. Ljubljana: Mladinska knjiga. čina prve svetovne vojne. Reprezentacija in reinterpretacija, Hacin, Janko, 2002. Vsi ti mladi fantje. Zbrala in uredila ur. Fikfak, Jurij in Božidar Jezernik. Ljubljana: Oddelek Tatjana Hacin. Ljubljana: Slovenska matica. za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fa- kulteta Univerze v Ljubljani, 115–174. Hajnže, Janja (ur.), 2000. Kapelice in znamenja v župniji Podgorje pri Slovenj Gradcu. Podgorje: Osnovna šola Jurkovič, Filip, 2017. Pa zbogom, junaki… Vojni dnevnik Fili-Podgorje. pa Jurkoviča 1914–1918. Ljubljana: RTV Slovenija, Za- ložba kaset in plošč. Hartman, Bruno, 1989. Rudolf Maister. Ljubljana: Partizanska knjiga. Kač, Maja (ur.), 2017. Pa zbogom, junaki… Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča. Ljubljana: RTV Slovenija, 2017. Hartman, Bruno, 1992. Rudolf Maister. V: Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 365–366. Klasić, Petra idr., 2014. Vihar grozan, vihar strašan… Naj čas ne zabriše spomina in grmovje na preraste pos- Hartman, Bruno, 1998. Rudolf Maister general in pesnik. lednjih počivališč. Raziskovalno delo učencev OŠ Ljubljana: Državna založba Slovenije. Cerkno ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. sve- Hartman, Bruno, 2006. Rudolf Maister. Maribor: Ruslica. tovne vojne. Cerkno: Osnovna šola Cerkno. Hazler, Vito, 2021. Dediščina vojaških pokopališč, kape- Klavora, Marko, Ines Beguš, Ana Hawlina (ur.), 2016. Be-lic, spomenikov in spominskih znamenj prve svetov- gunci. Slovenski begunci s soške fronte. Nova Gorica: ne vojne na Slovenskem. V: Dediščina prve svetovne Goriški muzej. vojne. Reprezentacije in reinterpretacije, ur. Jurij Fik- Komac, Jernej, 2017. »Franger, non Flechter, zrušim se, a fak in Božidar Jezernik. Ljubljana: Oddelek za etno-ne odjenjam«: kraji spomina na veliko vojno v Ša- logijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulte- leški dolini in okolici. V: Zbornik 2016–2017. Zbirka ta, Univerza v Ljubljani, 41–86. Šaleški razgledi. Petnajsti zvezek, ur. Silvo Grmovšek, Hazler, Vito (v tisku). Graves were tended and monuments Jože Hudales, Tone Ravnikar. Velenje: Knjižnica Ve- were erected to soldiers after the Great War. lenje, 137–160. Hernja Masten, Marija, 2005. Prva svetovna vojna, skoraj Koren, Tadej, 2015. Pot miru od Alp do Jadrana. Vodnik po pozabljena tragedija 20. stoletja. V: Slovenstvo na Ptu-soški fronti. Kobarid: Fundacija Poti miru v Posočju. jskem v 20. stoletju, ur. Ljubica Šuligoj. Ptuj: Območno Košir, Tone, Alojz Demšar, Petra Leben Seljak, 2013. De-združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj, 118–137. diščina župnije Šentjošt, Ljudje, domačije in znamenito- Humar, Darij, 1985. Bate. Varstvo spomenikov 27: 354. sti. Šentjošt: [Samozaložba]. Humar, Darij, 1986. Grgarske Ravne. Varstvo spomenikov Košir, Uroš, Matija Črešnar, Dimitrij Mlekuž (ur.), 2019. 28: 343. Rediscovering the Great War. Archaeology and Enduring Legacies on the Soča and Eastern Fronts. London in New Humar, Darij, 1988. Nova vas. Varstvo spomenikov 29: York: Routledge. 354–355. Martinčič, Ivan (1922), 2008. Na krvavih poljanah. Ljublja-Humar, Darij, 1989. Vogršček. Varstvo spomenikov 31: na: Mladinska knjiga. 349–350. Menaše, Luc, 1971. Evropski umetnostno zgodovinski leksi- Humar, Darij, 1991. Libušnje. Varstvo spomenikov 33: kon. Ljubljana: Mladinska knjiga. 330–331. 246 viri in iterat ra Miklavčič-Brezigar, Inga, 2015. Etnologija, zbirke in prva Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj Mitja Sadek; Gor-vojna (katalog razstave). Nova Gorica: Goriški muzej njesavski muzej Jesenice, zanj Irena Lačen Benedičič; Kromberk. Tolminski muzej, zanj Damjana Fortunat Černilogar. Pipan, David Erik, 2003. Spomenik hrabrim braniteljem Škodič, Dušan, 2016. Smrt na Erzherzog Eugen Strasse. Rombona. Na fronti, revija za vojaško zgodovino 2: Stoletnica vršiške ceste. Planinski vestnik 3: 4–9. strani. Štepec, Marko, 2010. 1914–1918. Ljubljana: Muzej novej-Podpečnik, Jože, Nina Vošnjak (ur.), 2016. Fronte se zače- še zgodovine Slovenije. njajo prebujati. Rudolf Cvetko in njegova svetovna vojna. Štepec, Marko (ur.), 2014. Take vojne si nismo predstavljali. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pušavec, Marijan, Gašper Krajnc, 2018. Franjo Malgaj mla- Turk, Mitja, 2013. Po sledeh preteklosti, Gore nad Tolmi-denič, ki ga je izbrala zgodovina. Celje: Muzej novejše nom. Planinski vestnik 2: 29–31. zgodovine Celje. Uredbe, 2013. Uredbe o državnem prostorskem načrtu za Rahten, Andrej, 2014. Prestolonaslednikova smrt. Ljublja-državno cesto od priključka Velenje jug do priključka na: Cankarjeva založba. Slovenj Gradec jug. Uradni list RS 72/13,2. 9., 36. člen. Rančigaj, Marija, 2002. Grobovi tulijo … Detelća, Glasilo Uršič, Ana, Sabina Požar, 2015. Pokopališča prve svetovne Kulturnega društva Gomilsko 5: 17–19. vojne: Pivka in Gorjansko. Seminarska naloga. LjubljaRes, Alojzij, 1917. Ob Soči – vtisi in občutja – Iz mojega dnev-na: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Odde- nika, 1917. Trst: Knjigarna J. Štoka. lek za etnologijo in kulturno antropologijo. Resnik, Damjan, 2004. Soška fronta kot pomnik in mu- Vertin, Janko, 1934. Po dolgih vojnih letih zopet v Rogaški zejsko vprašanje. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakul-Slatini. Bojevnik 4 (3), 10. 3.: 3–4. teta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Žebovec, Marjeta, 2014. Bojevnik: Spomini vojnih veteranov Robson, Stuart, 2013. La prima guera mondiale. Bologna: prve svetovne vojne. Ljubljana: Založba Karantanija. Società editrice il Mulino. Žužek, Aleš, 2018. Pozabljeni mrtvi slovenski fantje. Re- Saunders, J. Nicholas, 2007. Killing time. Archaeology and porter 11 (43), 22. 10.: 52–55. the first world war. Cheltenham: The History Press. Schauber, Vera in Hanns Michael Schindler, 1995. Svetni- ki in godovni zavetniki za vse dni v letu. Ljubljana: Za-ložba Mladinska knjiga. Simič, Marko, 1996. Po sledeh soške fronte. Ljubljana: Mladinska knjiga. Smole, Emil, 1982. Javorca. Varstvo spomenikov 24, 235. Stichelbaut, Birger in David Coweley, 2016. Conflict Lan- dscapes and Archaeology from Above. Farmham: Ash- gate Publishing. Svoljšak, Petra, Gregor Antoličič, 2018. Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna. Ljubljana: Cankarjeva založba. Šarabon, Vinko, 1916. Svetovna vojna. Koledar društva sv. Mohorja za leto 1916: 24–54. Šarabon, Vinko, 1917. Svetovna vojna. Koledar društva sv. Mohorja za leto 1917: 33–80. Šega, Judita (ur.), 2015. V zaledju soške fronte. Katalog razstave. Pokrajinski arhiv Koper, zanj Nada Čibej; Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zanj Drago Trpin; 247 Imensko kazalo A Castiglioni, Giannino 27, 47, 49, 52 G Ačko, Ivan 162 Cej, Jože 30 Gaberšček, Matej 235 Ačko, Jožica 162 Cengle, Franc 110, 112, 132, 169 Geiger, Vladimir 19 Ader, Otto 157 Cerar, Gregor 226 Genereo, Roberto 215 Ajdnik, France 205 Chevalier, Jean 179 Geyling, Remigius 65 Alber, Adolf 156–157 Cigan, Franc 125–126, 178 Gheerbrant, Alain 179 Antoličič, Gregor 19 Colarič, Martin 218 Globočnik, Damir 17, 53, 99, 112, 141 Arčon, Matej 234 Coweley, David 19 Godina, Jožef 125–126, 178, 213, 239 Atatürk, Mustafa Kemal paša 27 Cuderman, Stane 123–124, 179 Godina, Jožef 14, 125–126, 178, 213, Avsenak, Vinko 17, 67 239 Avsenik, Ivan 29 Č Gojkovič, Viktor 221, 229, 232 Čač, Miha 232 Gorše, France 164–165, 220 B Čamernik, Vinko 59, 118, 169 Grant, R.G. 19 Bajželj, Metod 132 Čopič, Špelca 15, 114, 118, 120 Grebenc, Oton 113 Balantič, France 163 Črešnar, Matija 19 Gregorčič, Simon 163 Bandelj, Mira 16 Čuček, Karl 87 Gregorka, Janez 139, 164–165 Barta, P. 68 Gregurina, Grga 158 Basle (Vasle), Ivan 110, 178 D Greppi, Giovanni 27, 47, 49, 52 Bayer, Kirt von 157 De Caroli, Giacinto 15, 75 Beguš, Vinko 214 De Caroli, Maria Luisa 15, 75 H Bes, Celestin 68, 175, 180 Debeljak, Tine 60 Hacin, Janko 19 Besednjak, Herman 151–152 Detoni, Milena 126, 173 Hadnacy Lorant 43 Bitenc, Anton 126, 173 Dežman, Jože 15 Hafner, Anton 14, 214, 239 Blagotinšek, Zora 223 Dierberge, Karl 157 Hafner, Ferdinand 43–44 Bogataj, Janez 108, 112, 115, 119, 166, Dioguardi, Saverio 47 Hafner, Jernej 10, 99, 103, 143 241, 244 Dolinar, Anton 165 Hartman, Bruno 217 Bonač, Franc 9–10, 99, 101–103, 143, Dolinar, Lojze 14–15, 53, 59, 113–115, Hazler, Vito 11, 13, 24, 31–32, 34, 36, 241, 243 169, 171, 179, 241, 243 39–40, 42–44, 51–55, 58–63, Boroević de Bojna, Svetozar 10, 14, Dragašnig, Sebastijan 103 65–67, 69, 72–86, 88–90, 93–97, 213, 215, 234–235, 239, 242, 244 Driolo, Giovannino 27 100, 102–103, 105–117, 119, 121– Bratuša, Mirko 231–232 Dular, Tea 231 133, 135–137, 139–141, 144–151, Bratuž, Vladimira - Laka 126 154–155, 161, 163–186, 188, 216, Brdar, Jakov 225, 232 F 219–231, 233, 235 Brecelj, Marjan 222 Eržen Podlipnik, Elizabeta 17 Hiter, Alojz 79 Bremen, Benedict von 19 Fabiani, Maks 62 Hohnjec, Miloš 110, 178 Brence, Ivan - Pehtut 213–214 Fach, Konrad 158 Howeg, Gerard 157 Brombacher, Wilhelm 156, 158 Ferrante Gonzaga, Maurizio 106 Hozjan, Franc 82 Broz, Josip - Tito 101 Fikfak, Jurij 13 Brunec Tebi, Irena 228, 232 Finžgar, Fran Saleški 122 J Budna Kodrič, Nataša 17 Franc Ferdinand, prestolonaslednik Jablonsky, Geza 65 Burger, Jože 234 27 Jalen, Janez 132 Buriani, Filippo 45 Franc Jožef, cesar 234 Janeš, Anton 42 Francelj, Martin 160 Jankovič, Filip 18 C Frančišek, papež 30 Janša, Janez 226 Carpi, Arturo 45 Furlan, Tomaž 132 Jerič, Ivan 14, 239 249 DeDiščina spomenikov prve svetovne vojne Jezernik, Božidar 13, 18, 99, 241, 244 Leskošek, Franc - Luka 222 O Juratović, Juraj 158 Lipovš, Ante 142, 172 Oblak, Ciril 152 Jurkovič, Ivan 17, 60, 172 Lončar, Sanja 19 Oblak, Janez 152 Lončarek, Đuro 158 Orožen, Marjan 222 K Luckmann, Gerhart 52, 176 Ostajmer, Branko 19 Kač, Maja 18 Kač, Miha 229, 232 M P Kalin, Boris 103, 122–124, 178–179 Maister, Borut 222 Pahor, Borut 29–30, 213 Kalin, Zdenko 171 Maister, Franc 214, 224, 228 Pamić, Renata 69 Kapus, Jože 137 Maister, Hrvoj 222 Passy, Rudolf 217 Katič, Andreja 29–30 Maister, Rudolf 10–11, 14, 99, 101– Pataki, János 41 Kavčič, Franc 88–89 102, 213–234, 239, 242, 244 Pavlik, Heinrich 60–61, 172 Klančnik, Franc 89 Malgaj, Franjo 10, 14, 18–19, 173, 213, Pengov, Božo 14, 59 141, 163, 169 Klasić, Petra 17 215, 217, 231–234, 239, 242, 244 Pengov, Ivan 234 Klavora, Vasja 30 Mali, Peter 130 Peruzzi, Svetoslav 14, 53, 169 Klein-Dingwerth, Herman 156, 158 Marčec, Blaž 158 Peserl, Jože 87 Klemenčič, Vinko 156 Marinčič, Tomaž 159–160 Pešak Mikec, Barbara 17 Kofránek, Ladislav 35, 58–59 Matičič, Ivan 99, 101, 132, 143 Pipan, David Erik 17, 33–34, 58 Kolar - Dimitrijević, Mira 19, 159 Mattarella, Sergio 30 Pirnat, Nikolaj 219–220, 232 Kolbič, Gabrijel 223, 232 Medvarić - Bračko, Ružica 19, 159 Pišek, Franc 203 Komac, Jernej 18, Megušar, Franc 132 Plaznik, Franc 9 Koritnik, Anton 160 Menaše, Luc 179 Plečnik, Jože 116, 118, 122–123, 125– Kos, Tine 125, 178 Meško, Jožef 178 126, 163, 173, 178, 234, 241, 243 Košir, Tone 16–17, 77 Meško, Kiar 19, 233–234 Pliberšek, Antonija 78, 162 Košir, Uroš 19 Meyer, Otto 158 Pliberšek, Franc 78, 162 Košnjek, Jože 29, 215 Michelucci, Giovanni 66 Podbersig, Franc 129, 176, 201 Kovarbašić, Stana pl. 234 Miklauzin, Franc 85 Podlešak, Franc 43 Krajnc, Gašper 19 Miler, Matija 18, 233 Pogačar, Franc 69 Kralj, France 59, 120, 122, 150–151, Mlekuž, Dimitrij 19 Pogačnik, Josip 217 163, 165, 171 Močnik, Blaž 162 Pohar, Maks 222 Kralj, Tone 118, 120–121, 167, 171 Moric, Anja 18, 120, 122–123 Poljak, Valentin 152 Kranjčan, Valentin 81–82 Mrak, Jožef 160 Pohar, J. 207 Krašovec, Teja 17 Munih, Tadej 234 Potočnik, Vika 225 Kravos, Marko 193, 199 Mussolini, Benito 52 Potroško, Ivan 158 Krečič, Janez 196 Prašnički, Martin 17 Kregar, Rado 136, 165 N Pregl Kobe, Tatjana 228 Križaj, Marjan 95 Naglič, Miha 17 Prikryil, Ignatz 157 Kunovar, Franjo 113 Napotnik, Ivan 122 Princip, Gavrilo 27 Kunst, Jernej 110 Napotnik, Mihael 74 Puncer, Srečko 231 Kušar, Lovro 157, 159–160 Nećak, Dušan 234 Pušavec, Marijan 19 Kutin, Simon 188 Nefflen, Otto 157 Pušnik Brezovnik, Vesna 230 Neme, Mato 158 Putrih Karel (Karlo) 136, 165 L Nonnenmacher, Gottlob 157 Putrih, Boštjan 226, 232 Laharnar, Ivan 29 Novak von Ariente, Guido 188, 213, Putrih, Boštjan 226, 232 Lamparth Adam 158 215–216, 239, 241, 244 Lap, Anton 118 Novak, Karel 113, 141, 161 R Lavriša, Franc 91 Novak, Matevž 160 Račič, Božo 139, 193, 195 Leben, Franc 131 Novak, Matevž 160 Rahten, Andrej 19 Lenaršič, Franc 160 Novak, Tomo 158 Rajovec, Martin 110 Lenaršič, Ignacij 160 Novak, Tomo 158 Rajšp, Jakop 83 Lepušić, Ludvik 74 Rančigaj, Marija 16, 111 250 imensko ka a o Ratkajec, Filip 231 Šorn, Jože 161 Zorko, Vlasta 11, 223, 232 Ravnikar, Edvard 53, 169 Štepec, Marko 17–18 Zupanc, Jože 137 Razinger, Mirko 120 Štimec, Anton 77–78 Zupanič, Metka 229, 232 Repe, Božo 234 Štine, Bojan 227, 232 Res, Alojz 25 Štojs, Lojze 205 Ž Resnik, Damjan 17 Šubic, Vladimir 118 Žabota, Barbara 17 Reščič, Valter 15 Žebovec, Marjeta 19, 103 Rifesser, Giuseppe 71, 174 T Žerovc, Beti 18 Roš, Fran 231 Tavčar, Ivan 234 Žnidaršič, Franci 226 Rothfeld, Bernhard 43 Tischler, Robert 51 Župančič, Oton 60 Rotovnik, Jože 83 Tomšič, Frančiška 214, 221 Žužek, Aleš 14, 118, 141 Rudolf, Andrejka 161 Tomšič, Jožef 160 Rydel, Jan 19 Tomšič, Matilda 221 Travner, Vladimir 54 S Trpin, Peter 109 Saunders, Nicholas J., 19 Turk, Matija 17, 67 Schalek, Alice 215 Schauber, Vera 122 U Schindler, Michael 122 Ullrich, Joseph 62 Sebenikar (Šebenikar), Lovro 221–222 Urbanc, Jakob st. 77 Sebenikar, Adolf 221 Urbas, Tone 93 Selassie, Heile I. 101 Seljak, Ivan 137 V Sever, Anton 219 Venturi, Ghino 27 Sever, Anton 81, 204 Verčkovnik, Lovrenc 87 Sever, Ivan 122 Verstovšek, Karel 217 Sever, Margareta 81, 204 Vertačnik, Mihael 196 Sigulin, Anton 222 Vertačnik, Vinko 196 Simič, Marko 15–16 Vertin, Janko 23 Slana, Lovrenc 160 Vidmar, Stane 205 Slobodnik, Joško 214 Vidrgar, Alena 224, 232 Smerdu, Frančišek 142, 172 Viktor Emanuel III., kralj 47 Smrekar, Hinko 219 Virant, Gregor 226 Sofija, vojvodinja 27 Virant, Stanko 16, 110–111 Sojer, Martin 160 Vodnik, Alojzij 14, 115, 141, 161, 205, Stichelbaut, Birger 19 207, 241, 243 Strmčnik, Jure 89 Volčjak, Jure 18 Sučić, Bartol 158 Vovšek, Ivan 182 Suhadolc, Janez 30 Vukić, Blaž 158 Sušak, Milan 111 Vurnik, Alojz 118, 122 Svoljšak, Drago 16, 18 Vurnik, Ivan 108–109, 116–117, 120, Svoljšak, Petra 19 123, 125, 156, 182, 241, 243 Š W Šarabon, Vinko 213 Wanek, Josef 156 Šarec, Marjan 223 Weil, Arthur 214, 239 Šargač, Izidor 158 Wostenfeld, Adolf 157 Šega, Judita 17 Šetinc, Janez 196 Z Šilih, Gustav 214, 239 Zagorc, J. 144, 210 Škodič, Dušan 69 Zelko, Ivan 125–126, 178 251