Boj proti ftaina; j« boj ▼takega poltenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto....................... $3.00
Za pol leta............................1.75
-I-
EDINOST 206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
Let. 4. št. 162.
Cena S c.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
i «
-I-
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 15TH, 1946.
Price 5c.
PRIJATELJSTVO, PLUS DEJANJA EDINI NAČIN - GR0MYK0V
BODOČNOST SVETA JE ODVISNA OD RAZUMEVANJA MED VSEMI NARODI
Vol. 4. No. 162.
New York — Andrej A. Gro-mykov, sovjetski delegat varnostnega sveta Zedinjenih Narodov je v svojem govoru, ki ga je imel pri kosilu Ameriško-Ruskega Instituta, predočil odločno svarilo gotovim krogom, ki zastopajo mišljenje nadvlade v mednarodnih ozirih.
"Nobena država posamezno in celo več držav skupaj ne morejo naložiti nekakšno svojo varščino nad ostalim svetom. Trajen in pravičen mir je mogoče graditi edino dobremi odnošaji med narodi, ki slone na postavljenih načelih enakopravnosti ter priznavanju medsebojnih interesov. Ta cilj je pa ne-" dosegljiv, če ena ali celo več držav ne glede kako je močan njihov ekonomski položaj, skušajo naložiti nekakšno svojo varščino in voljo nad ostalim svetom.
Ideja za tako varščino po eni ali dveh državama, je prazna iluzija. V preteklosti so taki poskusi dosegli le poraz. Kričeč primer, da je to resnica nam predstavlja nemški fašizem. Tudi v bodoče podoben poskus je enako obsojen na propast. Narodi, ki so šli skozi trpljenje komaj minule vojne, ne morejo dovoliti vojnim podžigal-cem in gangsterskim pisateljem, , da bi jih ponovno zagnali v novo vojno.
Najvažnejši faktor z ozirom na
razvoj svetovnih dogodkov leži v dobrih odnošajih med Združenimi državami in Sovjetsko Unijo. Težko da bi kdorkoli pobijal to tezo. V cilju da se to doseže je samo eden način na razpolago, to je iskrena želja graditi dobre medsebojne odnošaje med obema državama. Za dosego tega, so potrebne ne samo besede temveč praktične mere dovolj močne za ojačitev teh odnošajev.
"človeštvo mora biti hvaležno velikemu državniku za njegov izredni doprinos za zmago nad nemškimi in japonskimi agresorji," predsedniku Rooseveltu, je zaključi} Andrej A. Gromykov svoj govor.
NARODNA VLADA V MANDŽURIJI
Changchum — V Madžuriji je izvoljena narodna vlada, katera bo delala neodvisno od centralne vlade Chaing Kaisheka. Narodna vlada je izvoljena po Narodni skupščini demokratično izvoljenih poslancev. Madžurija bo imela svoje posebne denarne bankovce kakor tudi vojsko. Volitve za narodno skupščino so se vršile za časa okupacije Rdeče Armade.
Changchum, je glavna presto-lica Madžurije.
Od štirih predloženih načrtov samo Sovjetske zveze odgovarja etničnemu stanju v Julijski Krajini
JE IZJAVIL PODPREDSEDNIK ZVEZNE VLADE KARDELJ — V PARIZU
Vsa Ljubljana je bila okrašena s cvetjem in zastavami 27 aprila
Mr. Byrnes insistirá da Trst pripade Italiji
Pariz, 14 maja — Napram to zadevnim poročilom konferenca vnanjih ministrov ni dosegla večjega uspeha vsled upornega stališča vnanjih ministrov Amerike. Anglije in Francije tako pri vprašanju glede umaknitve sovjetskih čet iz Bolgarije, ter angleškot-ame-riških čet iz Italije, posebno pa glede vprašanja Trsta in Julijske Krajine.
Medtem, ko vnanji minister Byrnes in Bevin zahtevata umaknitev sovjetskih čet iz Bolgarije, sta pa odločno proti kompromisni zahtevi sovjetskega vnanjega ministra Vječeslava Molotova, kateri zahteva umaknitev anglo-ameri-ških čet iz Italije.
Brez uspeha se vodi odločna debata med vnanjimi ministri glede povrnitve Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji. Tudi pri tem vprašanju je odločno nastopil sovjetski vnanji minister Molotov proti upornega stališča Mr. Byr-nes-a, pri katerem ga podpira angleški vnanji minister Bevin in francoski vnanji minister Bidault. da Trst pripade Italiji. Eneko odločno stališče proti tej drzni imperialistični potezi vnanjih ministrov Amerike, Anglije in Francije, se je postavil sovjetski vnanji minister Molotov, kateri zahteva povrnitev Trsta in cele Julijske Krajine Jugoslaviji.
Poleg številnih vprašanj, ki so
na dnevnem redu konference vnanjih ministrov, je vprašanje Trsta, eno najvažnejših vprašanj. To je razvidno iz stališča gospoda Byr-nes-a in Bevina, ki nista pristala celo na kompromisni sporazum glede italijanskih kolonij v Afriki, v zameno sporazuma glede Trsta. Namreč sovjetski vnanji minister Molotov je izrazil pripravnost podpirati načrt, da se bivše italijanske kolonije povrnejo Italiji, v okvirju pod nadvorstvom Sveta Zedinjenih Narodov, toda da se Trst povrne Jugoslaviji, kateri pripada in kateri bi služil za ekonomski in gospodarski razvoj, ter poleg tega vsem centralno-evrop-skim državam. Oba, Byrnes in Bevin sta odklonila tak kompromisni sporazum ter nadaljujeta drzno in krivično imperialistično politiko.
PRED STAVKO ŽELEZNIČARJEV
Chicago, 14 maja — Nad milijon in 100.000 železniških delavcev, uposlenih pri 15 železniških družbah zahteva večjo plačo in sicer po določbi, ki- je bila dosežena za vzišanje plače z dnem 1 marca.
V to svrho so že pripravne glasovnice potom katerih bodo delavci odločili za stavko ako bodo železniške družbe odklonile zahtevo.
Pariz — Za časa svojega bivanja v Parizu, kjer je konferenci zunanjih ministrov predložil zahtevo Jugoslavije glede povrnitve Trsta in Julijske Krajine, Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade, je podal zunanjim poročevalom naslednjo izjavo:
Gospoda: Želim predvsem na glasiti, da se čutimo vsi posebno zadovoljni ker se konferenca za mir vrši v Parizu — zemlji, z katero naše narode vežejo prijatelj ski čuti ter od katere so tudi v preteklosti dobivali podporo in pomoč. Francoski narod je mnogo trpel v tej vojni. Nekateri mislijo, da je prav zaradi tega vloga Francije v mednarodnem življenju postala manjša. Seveda mi ne mislimo tako. S svojo zgodovinsko vlogo, svojim kulturnim napredkom, francoski narod je zadolžil človečanstvo v taki meri, da ne more biti enega važnejšega faktorja v izgradnji miru in sodelovanja med narodi.
Francoski narod mora ohraniti velike simpatije, po mojem mišljenju, ki predstavljajo zelo važen vir njegove moči. Te simpatije zamore ohraniti le ako bo imel pravilno razumevanje za njihove potrebe in njihove težnje.
S tem želim posebej povdariti vlogo, ki jo je francoski narod igral v borbi proti imperialistične ekspanzije z strani Nemčije. Mi Jugoslovani, smo bili skozi stoletja tlačeni, odnarodovani ali pa napadeni po nemškimi zavojevalci ter še bolj pogostoma iz Avstrije. Podoben pritisk je prihajal bodisi skupaj z njima ali pa istočasno tudi z strani Italije. V svoji brambi od italijansko-nem-ških zavojevalcev, mi smo v francoskem narodu vedno videli zaveznika, kateri je bil tudi sam istočasno ogrožen z strani teh zavojevalcev. Prav v tej vojni se je pokazala ta resničnost. Tudi v tej
vojni Francozi in Jugoslovani so zu in ne sumnamo v podporo jav
ZAKAJ JE MORALO PRITI DO STAVKE RODARJEV
Premogovna stavka rudarjev v Združenih državah, je v svojem obsegu zajela ne samo 400.000 rudarjev premoga, ampak tudi druga velika industrijska podjetja. Tako n.pr. vidimo, da je Fordova kompanija v Detroitu naznanila odpustiti 100.000 delavcev medtem ko sam predsednik grozi, da bo zasegel železniški promet ako ne pride do sporazuma med rudarji in kompanijo.
Toda nastane vprašanje zakaj je moralo priti do stavke? Ali je stavka rudarjev enostavno izbruhnila brez predhodne napovedi in opozarjanja na posledice ? Zagotovo da ni tako. Do stavke je prišlo zaradi dejstva, da premogovne družbe niso priznale opravičene zahteve delavcev, medtem ko se vsa reakcionarna družba vred z industrijskimi magnati in reakcionarnimi senatorji trudi na vse kremplje bori za vzakonitev anti-
delavske zakonodaje. Izgleda, da ameriški reakcionarji skušajo v stavki rudarjev podkrepiti anti-delavsko zakonodajo, za katero se poganjata notorična reakcionarja senator James O Eastland iz Mis-sisipi ja in W. Lee O'Daniel iz Texas-a.
Lastniki velikih premogovnih družb, katerih obratovanje zahteva povprečno na leto 1,300 smrtnih slučajev, so odločno zavrnili zahtevo rudarjev za zboljšanje delovnih pogojev. Zavrnili so tudi priznati zahteve za večjo plačo. Pripravni so pregovarjati za večjo plačo le pod pogojem da se delovni tednik poveča nad 40 ur.
Poslednja poročila trdijo, da se bodo rudarji vrnili na delo pod pogojem, da se zàcnejo pregovori med predstavniki delavcev in lastniki premogovnih družb v smislu zahtev rudarjev.
Pred velikimi stavkovnimi akcijami
Toronto, 13 maja — Včeraj se je vršila seja koordinajcijskega odbora Canadian Congress of Labor. Odbor je razpravljal kaj vse je bilo podvzeto v borbi priključenih unijskih organizacij, za večje plače, skrajšan delovni čas, ter kaj je potrebno podvzeti v najbližji bodočnosti za ostvaritev enotnega unijskega programa, ki bi povezal vse organizirane in ne-organizorane delavce.
Na osnovi poročila o dosedanjih pregovorih izmed delavcev in delodajalcev v vseh važnejšišh industrijskih panogah, je razvidno, da ni namera kompanij zvišati plače in skrajšati delovni čas kakor to zahtevajo unijski delavci. Delodajalci so uporno proti tega, da bi se zvišala plača in skrajšal delovni čas. V njihovo podporo jim služi zakon federalne vlade, ki je bil vzakonjen v začetku vojne in je proti zvišanju delavskih plač. To je končno vzrok kateri prisi-ljuje delavce boriti se na dva kraja in to proti upornega stališča delodajalcev, katerih ni želja zmanjšati svojih ogromnih dobičkov in po drugi strani proti vladnega zakona, kateri prepoveduje zvišanje plač.
Koordinacijski odbor je odobril sklep International Woodworkers Unije iz B. C., kateri določa okli-cati stavko 15 maja. Odobril je istočasno sklep United Rubber Workers Unije, katere člani so sklenili oklicati stavko 27 maja. Pričakuje se oklic stavke tudi mornarskih delavcev, kateri zahtevajo delovni čas 8 ur ter tri šihte na vseh . prometnih ladjah, ki plovijo po velikih jezerih skozi poletni čas.
se našli na isti bojni črti, napade ni po istem sovražniku. Jugoslovani, ki so padli v tej vojni, sc padli za svobodo Francije, katere narod in zemljo so nemški in italijanski imperiaiisti podjarmili med sabo kakor so podjarmili Jugoslavijo. Enako pa so Francozi položili svoja življenja v tej vojni za svobodo Jugoslavije. Ti odnošaji sedaj po skončani vojni se niso izpremenili.
Toliko krat napadeni, mi in francoski narod, se borimo le zato, da se izkoreni nevarnost agresije z strani Nemčije, odnosno Avstrije in Italije, da se zavaruje francoska vzhodna in jugoslovanska zapadno-severna meja tako, da ne bodo nikdar več nemško-ita-lijanski osvajalci v stanju vznemirjati svet.
Iz teh razlogov narodi Jugoslavije in jugoslovanska vlada smatrajo, da bi tesno francosko-jugoslovansko prijateljstvo moglo biti eden od najvažnejših faktorjev miru v Evropi, eden najvažnejših faktorjev, kateri bi bil v stanju obema državama in celi Evropi nuditi sigurnost za mir.
Prav iz teh razlogov mi Jugoslovani smo pripravni storiti vse v kolikor je od nas odvisno, da tako prijateljstvo postane konkretno in da se manifestira v vsakodnevnem delu mednarodne politike. To je torej radi česa se mi obenem radujemo bivanju v Pari-
nega mnenja pri reševanju vprašanj, ki so za nas zgodovinske važnosti.
želim izraziti javnemu mnenju Francije, da je naš narod poln globoke ogorčenosti v zvezi, z reševanjem jugoslovansko-italijanske meje. Od štirih predloženih načrtov, samo sovjetski načrt stvarno odgovarja etničnemu stanju v Julijski Krajini. V zvezi z tem želim izraziti hvaležnost naših narodov Sovjetski zvezi za objektivnost in prijateljstvo v tem za nas najvažnejšem vprašanju.
Vprašanje Julijske Krajine je, vprašanje z katerim se postavlja na preizkušnjo zavest človeštva, čustva pravičnosti, resnična demokracija ter zavezniška zvestoba prijatelju, ki je vedno ostal zvest. Morda v današnji stvarnosti vse to izgleda staro-modno in neprijetno, toda zdi se mi, da je kljub temu treba reči vse to, ker take tedence o katerih sem vam dosedaj govoril, mejijo z izigravanjem enega zaveznika, kateri je vsestransko vršil svojo dolžnost in kateri za nagrado ne zahteva ničesar drugega, kakor svobodo, zedinjenje in sigurnost celega svojega naroda" — je zaključil podpredsednik Kardelj.
(Ta izjava je povzeta po radio, kateri pa ni prenašal govora jasno in razločno. Zato ne moremo znašati odgovornost za dobesedni tekst).
»PO CELI SLOVENIJI LJUDSTVO JE PRAZNOVALO SVOJ NAJVEČJI BORBENI NARODNI PRAZNIK — PETO OBLETNICO OSVOBODILNE FRONTE
Ljubljana, 28 aprila — Tanjug podaja obširno poročilo o velikem borbenem prazniku slovenskega naroda — peti obletnici Osvobodilne Fronte — ki se je vršila v Ljubljani in drugod po Sloveniji ob velikih svečanosti. Pred poldne se je vršilo veliko zborovanje na kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudstva. Zborovanja so se udeležili narodni predstavniki, podpredsednik Zvezne vlade, Edvard Kardelj; poslanik Vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske ge-neral-poročnik Rudolf Primorac; podpredsednika Prezidiuma Ljudske skupščine FLRJ, Moša Pija-de in Dimitar Vlahov; poslanik Zvezne vlade, minister pravosodja, France Frol; predsednik Ljudske vlade Srbije, Dr. Blagoje Ne-škovič, prestavniki vlad Federalnih ljudskih republik ter predstavnik sovjetske ambasade in Rdeče Armade.
Veliko zborovanje med klici navdušenega ljudstva, je otvoril predsednik vlade, Federalne ljudske republike Slovenije, Boris Kidrič. Zatem je govoril podpredsednik Zvezne vlade in pred- Jugoslavije.
sednik Kontrolne komisije, Edvard Kardelj.
Pri pozdravnem nagovoru Boris Kidrič, je omenil naslednje:
"Osvobodilno Fronto slovenskega naroda, so ustanovili predstavniki treh največjih grup v Sloveniji: Komunisti, Narodni demokrati in Krščanski socialisti z podporo kulturnih delavcev. Na sestanku, ki se je vršil dne 27 aprila 1941 leta v neki vili v Ljubljani, ostvarjeno je akcijsko edinstvo na osnovi treh sledečih točk: 1 — Braniti Jugoslavijo pred nemškimi in italijanskimi fašističnimi okupatorji, 2. — spremenitev jugoslovanske pro-fašistične zunanje politike in o-slonitev na Sovjetsko zvezo, in 3. — notranja demokratizacija Jugoslavije, katera edino more omogočiti uspešen odpor proti fašističnih zavojevalcev.
Osnovne smerice za te tri točke kakor tudi incijativo za sklenitev edinstva vseh rodoljubov Jugoslavije, je dal maršal Tito, v letu 1940.
Edinstvo v Osvobodilni Fronti — je povdaril Kidrič — poleg tega, da je bilo v začetku 22 grup, je ostalo isto. Prav to edinstvo v vrstah Osvobodilne Fronte predstavlja danes eno od najmočnejše zaslombe za novo državo, ne samo na teritoriju Slovenije, ampak tudi za celo miselnost Nove
RESOLUCIJA
ŠTEVILNE ŽRTVE ZAHTEVAJO KAZEN ZA IZDAJALCA MIHAJLOVIČA
Beograd — Med številnimi br-zojavi, ki jih je prejel minister za notranja dela, Rankovič, ob priliki aretacije izdajalca Draže Mihajloviča in njegovih 11 "junakov", se navaja tudi telegram iz Karlovca, v Banatu, Vojvodina, kjer se med drugim pravi naslednje: "Spominjamo se Mihajloviče-vega podmolklega napada pod okriljem okupatorja na Užice leta 1941. Spominjamo se in ne bomo pozabili nikoli 180 tovarišev, ki so jih zlikovci Draže Mihajloviča, strašno mučili in odpeljali v Ravno goro ter jih tam predali Nemcem, od katerih je 60 streljano. Mi ne pozabimo grobov naših tovarišev, kateri se še dan danes nahajajo po potokih".
Železničarji iz Kraljeva v Srbiji so poslali brzojav, ki se glasi:
VISOKA ODLIKOVANJA
Beograd — Ukazom Prezidiuma ljudske skupščine FLRJ ob priliki pete obletnice Osvobodilne Fronte Slovenskega Naroda, podeljeno je organizatorjem in sodelavcem narodno-osvobodilne borbe visoko odlikovanje.
Podpredsednik vlade FLRJ, Edvard Kardelj je odlikovan z odlikovanjem prve stopnje "Bratstva in edinstva."
Odlikovani so z istim odlikovanjem; Josip Vidmar, predsednik Slovenske ljudske skupščine; Boris Kidrič, predsednik vlade SFLRS; general Ivan Maček, minister notranjih zadev; Marijan Brecelj, podpredsednik vlade Slovenije; znani književnik Oton Župančič, ravnatelj slovenskega narodnega odra; Vlado Marušič, minister Zvezne vlade za pošto; Boris Kraiger, predsednik pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst.
Odlikovanjem "Bratstva in Edinstva" in odlikovanjem "partizanske zvezde" je odlikovano veliko število sodelavcev Narodno-osvobodilne borbe v Sloveniji.
"Priključujemo se mnogoštevilnim čestitkam, ki jih pošiljajo narodi Jugoslavije pozdravljajoč dokončno likvidacijo banditov, pomočjo katerih organizacij samo v Kraljevu so nemški fašistični osvajalci in domači izdajalci streljali okrog 6.000 naših nedolžnih delavcev. Bande Draže Mihajloviča so skozi štiri leta težke okupacije neusmiljeno terorizirale naš narod posebno pa delavski razred. Dražini komandant-klavci so z organiziranim klanjem naredili okostnice od tisoče Srbov in drugih narodnosti v pečinah Glediških planinah, Kopaoniku, Stolovima in Gocu. Mi se tega spominjamo in vemo, da je to storjeno po nalogu Draže, a v imenu kralja Petra. Priključujemo se z našo solidarnostjo proti čegave koli intervencije v svrhu zaščite teh banditov in se zakljinjamo našemu narodu, da bomo pomagali iztrebiti izdajalce, radi katerih so naši prvoborci tako strašno trpeli."
Viktor se odpovedal kraljevske krone
Sim — Victor Emanuel se je odpovedal kraljevske krone v prid svojega sina Princa Umberto. Odpoved na kraljevsko krono je predložil premieru vlade Alcide de Gasperis.
Komunisti, socialisti in akcijska stranka smatrajo potezo Emanuela kršitev pogodbe, ki je bila dosežena za časa premirja med mornarhijo in drugimi strankami z ene ter druge strani pa, podkrepitev vpliva mornarhisti-čnega gibanja zlasti sedaj pred splošnimi volitvami, ki se bodo vršile v juniju mesecu.
Socialistično glasilo "Avanti Benner" pravi naslednje: "Fašistični kralj se je odpovedal — fašistični princ ga je nasledil za 23 dni". Medtem ko glasilo Komunistične stranke "Unita" pravi: "Kraljeva odpoved kraljevski kroni je fanatična potvorba."
ZNANSTVENIKOM, KNJIŽEVNIKOM, UMETNIKOM IN KULTURNIM DRUŠTVOM VSEGA SVETA
Kulturni delavci Slovenije, znanstveniki, umetniki, književniki, umetniške in zanstvene ustanove, zbrani dne 2 aprila 1946 na manifestacijskem zborovanju v Ljubljani, ugotavljamo, da imajo fašistični ostanki v Trstu vso svobodo ro-varenja proti demokratičnemu prebivalstvu in da pri tem svojem delu uživajo tudi podporo zavezniške vojaške uprave. Zato najodločneje protestiramo proti postopanju okupatorskih oblasti, ki ščitijo tiste, Jd so bili največji sovražniki vseh svobodoljubnih narodov in proti katerim so zavezniški narodi dolga leta dajali največje žrtve.
Pred vsem svetom izpričujemo in ugotavljamo, da v Trstu in Julijski Krajini teptajo fašisti z vednostjo in odobre-njem okupacijskih oblasti samoodločbo ljudstva, hoteč ga prisiliti k molku. Pred vsem poštenim svetom izpričujemo in ugotavljamo, da fašistični in profašistični elementi, podprti po reakcionarnih krogih v zavezniških deželah, pretepajo antifašiste, vrše teror nad ljudstvom, ki izraža le svojo voljo po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Da teptajo nacionalne embleme, snemajo zastave, rušijo slavoloke ter vrše najgnusnejše napade na prebivalstvo, ki je dalo toliko krvi v boju proti fašistični Nemčiji in Italiji. Pod udarci fašističnih provokatorjev in hujskačev padajo v Trstu tisti ljudje, ki so krvaveli za skupno zmago zaveznikov proti fašizmu in ki so odločeni tudi še danes do kraja vztrajati v . borbi za svoje svete nacionalne in demokratične pravice.
Kulturni delavci Slovenije, znanstveniki, umetniki, književniki, manifestiramo svojo solidarnost z ljudstvom Trsta in Julijske Krajine, ki se bori pod najtežjimi pogoji za to, za kar se je borilo že od krivične rapalske pogodbe. Z vsem srcem stojimi strnjeni za tržaškim ljudstvom, ki prav v teh dneh s svojo generalno stavko in z junaško gladovno stavko štiristo antifašistov v tržaškem Coroneo daje vsemu svetu ponoven dokaz, da ni sile, ki bi mogla zlomiti v trpljenju in žrtvah prekaljeno ljudstvo.
Kulturni delavci Slovenije, znanstveniki, umetniki, in književniki, apeliramo na znanstvenike, umetnike in književnike in vse kulturne delavske svobodoljubnega in naprednega sveta, da podpro pravično borbo prebivalstva Trsta in Julijske Krajine, ki hoče le priključitev k Jugoslaviji, od katere je bilo krivično odtrgamo, ter da podpro naš protest proti pristranskemu in krivičnemu postopanju okupacijskih oblasti.
Ljubljana dne 2 aprila 194G. Društvo slovenskih književnikov Akademija znanosti in umetnosti
Društvo upodabljajočih umetnikov « Rektorat univerze v Ljubljani Društvo glasbenih avtorjev	i
Slovenska Matica Akademija za igralsko umetnost Akademija likovnih umetnosti Znanstveni institut Narodno gledališče v Ljubljani.
1)
EDINOST
is
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Odločno in z še večjo energijo na delo
"Na delo — za Trst — za Istro — za Mir! Tako se glasi na drugem mestu v tem izvodu lista priobčena izjava Izvršnega odbora Sveta kanadskih južnih Slovanov.
To izjavo so enako so-podpisali Izvršni odbori treh bratskih Zvez: Zveze Kanadskih Srbov, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Slovencev.
Ta izjava je naslovljena: vsem poštenim in resničnim rodoljubnim organizacijam, ustanovam ter tudi vsem poedincem — vsem in vsakemu, ki ljubi svoj narod, ljubi pravico in svobodo ter naposled ljubi in spoštuje osnovno načelo, rojeno v potokih ljudske krvi in solza svobodoljubnih in demokratičnih narodov v svetu skozi minulo vojno — trajen in pravičen mir!
Vprašanje, ki se ga v izjavi razpravlja, je vprašanje Trsta in Julijske Krajine. Vprašanje po prvi svetovni vojni odtrganega jugoslovanskega ozemlja, ki ga je Italija dobila za nagrado v vojni na strani zaveznikov proti Nemčiji in Avstro-Ogerski. Ozemlje na katerem živi ogromna in pretežna večina Slovenci in Hrvati — Slovani,, narodi , ki so se v teku minule vojne tako junaško borili na strani velikih zaveznikov Amerike, Sovjetske Unije in Anglije. Doprinesli so na oltar stvari vseh svobodoljubnih in demokratičnih narodov v svetu, nič manj kakor 43.000 žrtev samo iz Julijske Krajine, Trsta in Istre, medtem ko so narodi Jugoslavije doprinesli skupno nad 1,700.000 življenj svojih najboljših sinov in hčera.
To vprašanje je sedaj na dnevnem redu na zasedanju zunanjih ministrov svetovnih velesil,, v Parizu. Gospoda, Byrnes in Bevin, sta se soglasno izrazila glede tega vprašanja, da bi Trst moral pripadati Italiji. To izjavo sta podala z veliko "dobrodušnostjo," češ, da zaledje Trsta odnosno Julijske Krajine naj bi pripadalo Jugoslaviji. Z njima se je pridružil tudi francoski vna-nji minister Bidault.
Tako je ostal edino eden prijatelj pravice malih narodov — vnanji minister Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, kateri je odločno vztrajal pri opravi&eni zahtevi jugoslovanske vlade, da se Trst in celo Julijsko Krajino povrne matičnemu steblu — Jugoslaviji.
Kakor pri temu tako tudi pri nešteto drugih vprašanjih v mednarodnih ozirih, se jasno izraža miroljubna in pravična politika Sovjetske zveze. Nasprotno pa vidimo, da so zunanji ministri Amerike, Anglije in Francije zavzeli stališče imperialistične politike ter se pokazali v pravi luči kot mešetarji imperialistične politike na račun malih narodov.
Ta gospoda, ki zna pri vsakem važnejšem govoru uporabiti besedo "demokracija" se ni ne samo ničesar naučila skozi minulo vojno* temveč skuša sedaj na račun krivičnim potom odvzetega jugoslovanskega ozemlja po prvi svetovni vojni zanikati osnovne pravice na last, na imovino narodu, kateremu po narodnostni in zgodovinski pravici pripada.
Ker je to vprašanje usode naroda ter vprašanje miru in sigurnosti dosedaj kljub očitnemu dokazu, da ne samo Slovenci in Hrvati zahtevajo priključitev k Jugoslaviji, ampak tudi ogromna večina tam živečih Italijanov ostalo še nerešeno, je "treba zbuditi javno mnenje v taki meri,, ki zmore prisiliti omenjeno gospodo k spoznanju narodne pravice, kakor je določa Atlantska listina in zavezniški sporazum.
Delati na priključitvi Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, se pravi spoštovati določbe Atlantske listine, se pravi delati za narodne pravice — za demokracijo, trajen in pravičen mir. Prav zaradi teh obveznosti je treba še bolj odločno in z še večjo energijo delati na pol;'u narodnega edinstva ter povrnitve Trsta in Julijske Krajine svojem matičnemu sestavu — Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji.
Pismo prijatelju v tujini
Ljubljana je praznovala 27 aprila
Ljubljana — vsa Slovenija in tudi Jugoslavija je praznovala veliki narodni praznik, 27 aprila. Na ta dan so se na incijativo Komunistične Partije Slovenije zbrali predstavniki Komunistične Partije, demokratično krilo organizacije Sokolov, Krščanski socialisti ter zastopniki slovenskih kulturnih delavcev.
Na tem velepomembnem sestanku se je rodila tista plemenita zamisel po ustanovitvi Osvobodilne Fronte Slovenskega naroda, katera je pozneje prepregla vse kar je bilo poštenega in rodoljubnega v slovenskem narodu ter združila v eno veliko bojevito in odporno silo, ki jo bila kos v brambi proti zunanjih fašističnih osvajalcev in domačih izdajalcev. Kot velečastna krona te zamisli je danes prvikrat v svoji povesti slovenski narod resnično dobil svojo pravo ljudsko vlado, svojo svobodno in enakopravno domovino v okvirju družine jugoslovenskih narodov, Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
Zato je letos Ljubljana — vsa ostala Slovenija, kot nikoli prej V svoji povesti, praznovala ta spominski dan, ki se ga bodo spominjala ne samo sedanja, temveč tudi bodoča pokolenja. Spominjala se ga bodo kot dneva, kateri po svoji borbenosti in tudi dalekosežnosti beleži — preporod slovenskega naroda,, ne kot narod hlapcev in tlačanov, ampak narod borcev za pravico, svobodo in enakopravnost.
Dan — 27 aprila, je proglašen kot narodni praznik!
Piše: K. Gornik — Dolinski (Nadaljevanje)
Slovenski delavec je s svojo prislovnično pridnostjo in sposobnostjo množil bogastvo tujih iz-mozgačev, s svojo predano hrabrostjo ščitil prestole tujim vladarjem. Slovenski intelegent si je radi svoje vestnosti pridobil glas najbolj vestnega, najbolj nepristranskega cesarskega uradnika. Vladajoča klika je skrbela, da je bilo vse ono, kar je bilo v slovenskem narodu najboljšega in najbolj pozitivnega, stavljeno na lažno krinko ter v uničevanje Slovencev samih, posebej pa še v iztrebljenje onih, ki so bili najboljši med najboljšimi. ' Tako gledanje na slovenski narod je rodilo Korošca, Kulovca, Natlačena, Rupnika, ki so pod novimi gesli, a po starih že preizkušenih metodah upropaščali svobodo in neodvisnost slovenskega naroda. Korošec — ljubljenec lepih dam, Kulovec, terorist svojega lastnega okolja, oba pod zaščito talarja, Natlačen — njihov verni oproda in licitator za slovensko kri, Rupnik, višji oficir avstrijske in general jugoslovanske vojske, vedno pa izdajalec prvega reda — vsi ti niso mogli drugače postopati kot so, ker so bili izu-čeni na dvojno igro. Domišljali so si, da služijo slovenskemu narodu, v resnici so pa pripravljali temu narodiču pogin, Živkoviču in Stojadinoviču so pa nudili dovolj podpore kot oprode velikosrbstva, sta ta dva mogla izigravati vse jugoslovanske narode. S tem, da so ti ljudje v najusodnejših dneh zasajali v hrbet nož ne samo slovenskemu, a tudi drugim jugoslovanskim narodom — neizvzeto srbskega naroda — so pripomogli do oživljenja Musolinijevega in Hitlerjevega načrta za iztrebljenje slovenskega naroda.
PRIKLJUČITEV KOROŠKE TRETJEM RAJHU
Hitler je bil Koroško priključil nemšemu Rajhu že za časa priključitve Avstriji. Ko je pa roparsko napadel Jugoslavijo, je pohrustal še Gorenjsko in Spodnje Štajersko, poklonil Prekmur-je Madžarski, ves preostali del Slovenije pa Musoliniju.
Dva sta datuma, ki neposredno sledita, ob katerih so se dogodile tri zelo važne stvari.
Dan 27 aprila 1941, je bil dan, ko je Hitler izdal nalog, da Spodnja štajerska postane nemška. Kalvarija slovenskega naroda se je začela. Transport je sledil transportu, začelo se je izseljevanje vseh onih, ki so se čutili Slovence, požiganje in uničevanje njihove lastnine, v kolikor si jo niso predhodno prisvojili Nemci.
Dan 3 maja 1941, je oni dan, ko je Musolini proglasil priključitev zasedenega dela Slovenije italijanskemu imperiju. Priključeni del je dobil naziv "Ljubljanska pokrajina". Priključitev nove province pa ga ni ovirala, da nebi istočasno začel z nasilnim odstranjevanjem vseh Slovencev, ki so se čutili Slovence; za vse še preostale v domovini je pa napravil načrt za preselitev v Abesinijo. S temi dvemi potezami je bil slovenski narod obsojen na smrt. Natlačen in Rupnik sta mu prigovarjala, naj smrt mirno in uda-no prenese s tem, da se za časa
vojske zadrži mirno, lojalno in da tako čaka morebitnega usmiljenja. Skozi usta Prešerna in Cankarja, skozi usta slovenskih komunistov in domoljubov so govorili oni, ki so izprevideli, da je ves slovenski narod brezpogojno in brezobzirno obsojen na smrt, ki so pa tudi povdarili, da slovenski narod te smrti ne sme mirno počakati, nego se mora upreti in — živeti.
že prej imenovanega dne t.j. 27 aprila 1941 se je vršil ustanovni sestanek oslobodilne fronte slovenskega naroda. Sklical ga je v Ljubljano Centralni Komitet Komunistične Partije Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki CK. KPS, demokratičnega krila v Sokolu, Krščansko-socialistične skupine in zastopniki slovenskih kulturnih delavcev.
Ustanovni sestanek je potekal v najmračnejših dneh slovenske zgodovine, to je v onih dneh, ko so po deželi, trgih in mestnih še plapolale v celem razmahu Hitlerjeve in Musolinijeve državne cunje — zastave. Takoj nato, torej takoj v prvem razdobju svojega razvoja, je pričela OP izdajati svoj tednik "Slovenski Poročevalec." Kmalu nato se je ustanovila Delavska enotnost (sedanje sindikalne zveze), ki je vse delovne sile povezala v eno organizacijo. Do tedaj borba še ni bila oborožena.
Ker je pa KPS pravilno slutila, da bo fašistična Nemčija kmalu napadla Sovjetsko zvezo, je OF v prvem njenem razdobju, toje do vojne napovedi Nemčije Sovjetski zvezi, porabila za to, da je pripravljala osnovne tehnične, organizacijske in kadrovske pogoje za nastop slovenskega partizanstva.
Ko je fašistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je napočila druga perioda Slovenskega osvobodilnega gibanja — razdobje izrazitega množičnega poleta OF in oborožene akcije slovenskega partizanstva; v oslobodilno fronto se je združilo 18 različnih političnih, kulturnih in drugih skupin in organizacij.
Petokolonska reakcija, ki so ji načeljevali Natlačen, Ehrlih in drugi izdajalci je pod raznimi pretvezami skušala razbiti osvobodilno gibanje in je zato pod-vzela vse mogoče, da bi:
1	— prikazala OF kot izrazito komunistično tvorbo.
2	—• razbila enotnost Osvobodilne borbe z razvnemanjem razrednega boja,
3	— popularizirala Dražo Mi-hajloviča, ki je ustanavljal tako-zvano "redno jugoslovansko vojsko", ki je bila pri nas dovoljena in to v vojnem času pod imenom "Milizia Volontaria Anticomu-nista."
4	—• razdelila po svobodi hrepeneče Slovence na tiste, ki so za "London" in one za "Moskvo."
Konec leta 1941 in prva polovica leta 1942 je veljala bdrbi proti okupatorju in proti Mihaj-lovičevemu vplivu v Sloveniji. Ta borba je razkrinkala velikosrbske hegemonistične tedence v londonski jugoslovanski vladi, po drugi strani je pa razjasnila slovenskim narodnim množicam, da se bo slovenska reakcija odločila tudi za skranji seperatizem in razne habsburgovske srednje evropske koncepcije.
Delitev onih, ki so za "London" in onih, ki so za "Moskvo", je OF preprečila na ta način, da je povdarila, da je OF zaveznica zavezniškega tabora Sovjetske zveze, Velike Britanije in Amerike. Istočasno pa je OF naglasila, da usodo svojega naroda veže na usodo velikega in slovanskega ruskega naroda. Ta naslonitev na Sovjetsko zvezo /je za slovenski in vse druge jugoslovanske narode jamstvo narodne osvoboditve in trajne narodne svobode.
Že na drugi plenarni seji v oktobru 1941 leta je pa bil izvoljen plenum OF slovenskega naroda, ki je izvajal vrhovno ljudsko oblast slovenskega naroda v okvirju Jugoslavije, kot državne celote. Njeni terenski, rajonski in okrožni odbori so prav povsod delovali. Narod je prostovoljno plačeval narodni davek; samo v Ljubljani je bilo nabranega mesečno po približno 400.000 lir narodnega davka. Ustanovljena je bila narodna zaščita, ki je postala pravi izvor za partizansko regrutacijo, z organizacijo varnostne in obveščevalne službe so se pa neusmiljeno zasledovali in trebili petoko-lonci. V Ljubljani so se justifika-cije petokolncev dogajale ob belem dnevu, kar je silno dvignilo narodno moralo, med belogardi-stične izdajalce zasejalo strah in zmedo, v vrste okupatorjeve vojske je pa zanesla OF nesigurnost, ker je bilo v deželi ustvarjeno tako stanje, da okupatorski vojak nikdar ni vedel, ne za uro, ne za hišni vogal, od koder ga bo zadela maščevalna krogla, razjarjenega slovenskega ljudstva. Le na ta način se je moglo zgoditi, da so partizani skoro praznih rok, brez pušk, brez topov in tankov spričo gostote okupatorskih posadk, izredno gostih komunikacij in neprikladnosti slovenskega terena za operacije motoriziranih enot, osvobodili pretežno večino "Ljubljanske pokrajine" in prisilili okupatorja, da je začel zapuščati svoje postojanke in se začel umikati v utrjena središča ob velikih prometnih žilah.
To je bila najvišja manifestacija slovenske narodne zmogljivosti. Pomisliti je treba, da se je leta 1941 sesul odpor regularne jugoslovanske armade v štirih dneh, partizanska vojska Slovenije pa je branila svobodni slovenski teritorij skoraj 4 mesece, to je vse do velike ofenzive okupatorjev leta 1942.
Požgane vasi, odgnani moški, pomorjeni otroci, posiljene ženske — vse to je vpilo po maščevanju nad krvavimi rimskimi rablji.
Belogardistično — mihajlovi-čevsko vodstvo je vedelo, da se na svoje tolpe, ki so bile sicer dobro oborožene, ne more zanašati, ker je bila vojaška vrednost teh tolp nizka v primeri z visoko zavestjo slovenskih partizanov. Vodstvo je vedelo, da se bo državljanska vojska, ki jo je vodstvo zanetilo prav tedaj, ko bi moral slovenski narod nastopiti najbolj složno, konec konca končala v njegovo pogubo, zato so ti izdajalci začeli tudi s politično ofenzivo, z namenom, da bi razdvojili OF, ji odtegnili srednje sloje, zlasti pa, da bi izolirali K.P.S.
Izvršni odbor OF je izdal oktobra 1942 proglas slovenskemu na-, rodu, da mora narod sam nasto-i piti proti netilcem državljanske
Na delo - za Trst, za Istro - za Mir!
IZJAVA I ZVRŠNEGA . ODBORA SVETA K. J. S.
Vprašanje Trsta ostane še nadalje na dnevnem redu. Ministri zunanjih zadev Vel. Britanije, Združenih držav Ameriških, Francije in Sovjetske Zveze so razpravljali o njemu nekoliko dni, ali se niso mogli sporazumeti.
Pariška konferenca je še enkrat dokazala, da narodi Jugoslavije imajo samo enega iskrenega prijatelja med velesilami, kadar so na tehtnici njihovi življenski interesi in njihove mednarodne pravice. Ta iskren prijatelj je Sovjetska Zveza.
Pri razpravljanju o Trstu, ona je edino dosledno branila pravice Jugoslavije. Ona je edina podpirala, da se reši to vprašanje kakor želi Slovansko prebivalstvo in večina italijanskega prebivalstva na "spornem" ozemlju. Sovjetska Zveza se je ponovno izkazala, kot iskrena branilka pravic malih narodov in se je odločno postavila na stran' med drugimi, tudi za naš, mali, dolgo teptani Slovenski narod. Ona je tudi edina od velesil za dosledno sprejetje principov samoodločbe narodov.
Ministri zunanjih zadev Vel. Britanije, Združenih Držav Amerike, za katerima šepa francoski zunanji minister Bidault — so se pokazali tudi v mnogih drugih mednarodnih vprašanjih, kot eksponenti politike imperijalizma, za katere so mali narodi le sredstva, drobiž za plačevanje njihovih političnih im-perijalističnih računov.
Gospoda Byrnes-a in Bevina ne zanima če je prebivalstvo Julijske Krajine v ogromni večini Slovansko in da je to zgodovinsko slovanska zemlja. Niti se ne zmenijo, če celo Italijani sami žele priključitev k Jugoslaviji, ker se zavedajo, da je iz ekonomskih razlogov, bodočnost Trsta tesno vezana z Jugoslavijo.
Trst mora služiti celi srednji Evropi, ne samo Jugoslaviji, modrujejo oni, ali se ne zmenijo, da tri od štirih srednje-evropskih držav, katerim je Trst potreben — Madjarska, čeho-slovaška in Poljska zahtevajo, da pripade k Jugoslaviji. Ničeven je za njih tudi jugoslovanski predlog o au-tonomiji Trsta, kateri zagotavlja pravilno rešenje narodnostnega vprašanja in problema. Ni jim niti do tega, da je Trst neizmerne važnosti za Jugoslavijo in za razvitek njene po vojni razrušene ekonomije. Niti najmanjšega obzira nimajo napram onih 1,700.-000 grobov, katere so narodi Jugoslavije dali v vojni. Vse to za njih ni važno. Trst mora ostati Italiji in nikakor drugače. Oni so zato, da se konferenca završi
vojne in da do take ne sme priti. Čeprav do državljanske vojne ni prišlo, je bila kljub temu prelita bratomorno slovenska kri.
Italijanski okupator, čigar policijski organi so bili v razdobju klasičnega poleta OF skoro brez moči, je dobil z belo gardo uspešen policijski aparat, ki je opravljal svoj vohunski, izdajalski in krvavi posel brez sramu. Izdajalska svojat ima na svoji vesti na tisoče slovenskih internirancev, obsojencev in pregnancev, padlih, ustreljenih, do smrti izmučenih, na stotine posiljenih deklet in žena, na stotine pomorjenih (Nadaljevanje na 4 st.)
z neuspehom — in če bi to tudi imelo resne posledice za človeštvo — rajše to kakor, da Trst pripade Jugoslaviji.
Byrnes in Bevin sta se postavila proti Jugoslavije. Branila sta interese italijanskega imperijalizma. Sta na strani ravno onih in istih sil, katere so vzdržavale italijanski fašizem in katere so skupaj z Hitlerjem odgovorne za drugo svetovno vojno. Predvčerajšnji sovražniki pretvarajo se v zaveznike proti onih narodov iz držav, katere so doprinesle največje žrtve in prispevale največji doprinos v borbi za uničenje fašističnih sil. Oni hočejo, da italijanski fašizem oživi in se poja-ča, da služi kot zapreka za svobodno in mirno razvitje narodov vzhodnje in srednje Evrope, a posebno še Slovanom. To je namen njihovega trmastega stališča, da bi moral Trst ostati italijanski.
Izvršni Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, je na svoji zadnji seji vzel v pretres naloge katere stoje pred nami v Kanadi, kot posledice navedenega položaja.
Neobhodno je potrebno, da se seznani čim večje število Kanadčanov z pravičnimi zahtevami Jugoslavije in kam vodi politika Byrnes-a in Bevin-a ter teh dveh, mlajšega "patnarja" Bidault-a. Prepričati jih je treba, da je potrebno, da podpro Jugoslovanske zahteve, storivši to, oni istočasno branijo interese svetovnega miru, dosledno svoje narodne interese.
Poleg akcije katere smo pod-vzeli v zadnjem času in katere so še vedno v teku, Izvršni odbor smatra za potrebno, da se takoj začne s nabiranjem podpisov, kateri se bodo skupaj z memorandumom predstavili kanadski vladi z zahtevo, da kanadska delegacija na mirovni konferenci — kadar bo zopet na dnevnem redu vprašanje Trsta in Julijske Krajine —podpre pravične zahteve Jugoslavije.
Za to svrho so že izdelane posebne pole in razposlane lokalnim "Svetom K.J.S. in poedincem kjer ni organiziranega S.KJ.S. Potrebno je takoj mobilizirati članstvo S.K.J.S. in ostalih priključenih organizacij za nabiranje podpisov.
Vsaki naš izseljenec, je potrebno da podpiše to polo. Treba je ponuditi tudi drugim Kanadčanom, da tudi oni to store.
Delati je treba hitro in energično, ker cela stvar mora biti dovršena v teku mesec dni, ker po poslednih vesteh, je mogoče, da se bo mirovna konferenca začela, kje sredi junija.
Naprej, bratje in prijatelji, na delo — za Trst, za Istro, za mir!
Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Gornjo izjavo Izvršnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov so podpisujejo tudi Izvršni odbori treh bratskih Zvez: Savez Kanadskih Hrvatov, Savez Kanadskih Srbov in Zveza Kanadskih Slovencev in poživljajo vse svoje članstvo, da spremejo to za zelo važno nalogo, na kateri je treba delati z vsemi svojimi močmi.
Izvršni odbor Zveze Kanadskih Slovencev
Saveza Kanadskih Srbov Saveza Kanadskih Hrvatov
Narodnostna struktura Julijske Krajine
(Nadaljevanje)
Posebno pomebne so za število in strukturo slovenskega prebivalstva Trsta zadnje občinske oziroma pokrajinske volitve v avstrijski dobi junija 1913. Tržaško občinsko zastopstvo je bilo po mestnem statutu iz leta 1850 in po avstrijski ustavi iz leta 1861 hkrati tudi pokrajinska zbornica za mesto in okolico. Volivni zakon je bil zelo kompliciran ter je delil mesto od predmestja zgornje okolice. Okolica (skupaj zgornja in spodnja) je bila en sam volivni okraj, a se je delila na dva razreda. V prvem razredu so glasovali posetniki, v drugem pa vsi drugi volilci. Skupno je bilo 12 mandatov. Vse te mandate so dobili slovenski kandidati, čeprav so bile v prvem razredu ožje volitve med slovenskimi in italijanskimi kandidati. Pri tem je prišlo do izraza prizadevanja Italijanov, da bi prodrli v predmestje in tako razbili slovenski obroč okrog mesta. Nasprotno so si pa Slovenci prizadevali, da bi se uvelje-vili v mestu.
V samem mestu so se volivci delili na štiri razrede: v prvem so bili veleposetniki, v drugem državni in zasebni uradniki in osebe z akademsko izobrazbo, v tretjem malomeščani in v četrtem
delavci in osebe brez premoža-nja. Vsak razred je volil po 16 zastopnikov. Razen tega je tudi trgovska zbornica imenovala 4 zastopnike.
Potemtakem so Slovenci štirih razredih in v vseh mestnih okrajih dosegli tretjino glasov. Toda to razmerje je še ugodnejše, ako vračunamo mnogo glasove, ki so jih dobili socialisti, ker je med temi glasovi bilo verjetno mnogo več slovenskih kakor italijanskih.
V prvem, drugem in tretjem razredu so zmagali italijanski liberalci in prav tako v treh okrajih. četrtega razreda: v "starem mestu" v "novi" in "stari mitnici." V ostalih treh okrajih so se morali boriti pri ožjih volitvah s socialisti, ki so zmagali s slovenskimi glasovi. Pomembno je, da so socialisti pri volitvah "leta 1913 kakor tudi leta 1909 postavili tudi slovenske kandidate, čeprav sorazmerno premalo, to je samo dva.
Čeprav Slovenci v samem mestu dobili nobenega mandata, so imeli odločilno besedo pri socialističnem mandatu, pa tudi sicer so se sijajno pokazali kvantitativno in kvalitivno. V delavskem razredu je bilo razmerje med slovenskimi in italijanskimi glasovi 3 proti 7 vsekakor večje, ako upoštevamo tudi socialistične glasove.
V nekaterih okrajih je bilo razmerje še večje. Tako je bilo v sv. Vidu večje kakor 1 napram 2 in v novem mestu pa celo ugodnejše kakor 5 napram 7, medtem ko je v sv. Jakobu doseglo skoraj pariteto, t.j. 9 napram 11. Najugodnejše je bilo razmerje v "starem mestu" in v "stari mitnici". Pomembna je tudi afirmacija v višjih razredih. Slovenci so dobili celo v razredu velepose-(stnikov enajstino glasov. Sloven-1 f\ bi se bili še bolj uveljavili, če bi za slovensko listo glasovali vsi hrvatski in srbski hišni posestniki in lastniki ladij. Uspehi v dru-j gem razredu kažejo, da se je slovenska intelegenca v Trstu šele začela uveljavljati, medtem ko je ! razmerje v tretjem razredu pov-1 sem zadovoljivo. V njem je v polni meri prišla do izraza zavednost slovenskih trgovcev in obrt-1 nikov.
ISTRA
| Iz celotnega pregleda je razvidno, da imajo Hrvati in Slovenci tudi po omenjenem zanje nepravilnem ljudskem štetju iz leta 1910 v Istri obsolutno večino (51.7% proti 39.3% Italijanov). | Po tem ljudskem , štetju lahko delimo istrsko področje na štiri odseke.
1. — Odsek z veliko večino slovanskega prebivalstva, kjer Bu-
zet (19.445 Slovanov: 874 Italijanov), Pazin (28.907 Slovanov: 1636 Italijanov), Podgrad (16.654 Slovanov: 7 Italijanov, Labin (14.305 Slovanov: 2.396 Italijanov in Volovsko-Opatija (20.111 Slovanov: 878 Italijanov). V tem odseku, ki meri 191.536 ha, je bilo torej 99.422 Slovanov proti 5.791 Italijanom.
2. —Odsek z večino slovanskega prebivalstva, kjer je živela tudi močna italijanska manjšina. To so okraji Koper (25.597 Slovanov: 744 Italijanov) Cres (5.714 Slovanov: 2.296 Italijanov in Vod-! njan (11.167 Slovanov: 6.620 Ita-; lijanov). V tem odseku s 100.075
3» — Odsek z večino italijanskega prebivalstva in z močno slovansko manjšino. To so okraji: Lošinj (4.380 Slovanov: 7.588 Italijanov), Motovun (10.442 Slovanov: 11.004 Italijanov), Poreč (6.547 Slovanov: 10.544 Italijanov) in Pulj (10.941 Slovanov: 30.900 Italijanov). V tem odseku z 92.678 ha je živelo torej 41.310 Slovanov proti 60.036 Italijanom.
4. — Odsek z italijansko večino in s slabo slovansko manjšino. To so okraji: Piran (4.426 Slovanov: 18.388 Italijanov), Rovinj (3.198 Slovanov: 14.200 Italijanov) in Buje (2.007 Slovanov: 19.728 Italijanov. V tem odseku z 59. 407 ha je bilo torej 9.631 Slovanov
ha je živelo torej 42.478 Slovanov in 27.660 Italijanov.	'proti 52.316 Italijanom
OBČINSKE VOLITVE V TRSTU LETA 1913
(V samem mestu)
Razred mestni okraj Slov. kand.		ital. lib. kand.	soc. kand.
I. Vseh šest okrajev	80	903	--
U tt »i ft	425	3000	251
III.	668	3033	1213
IV. 1 okraj Sv. Vid	302	578	433
2 okraj staro mesto	76	884	532
3 okraj novo mesto	483	660	383
4 okraj nova mitnica	678	1245	503
5 okraj stara mitnica	436	2257	1176
6 okraj Sv. Jakob	903	1141	1435
Vseh 6 okrajev	2887	6765	4453
Skupaj	4087	13701	5817
Naš doprinos v borbi za Trst
Ni ne enega zavednega poštenega človeka v Kanadi, kateri se ne strinja, da je Trst Jugoslovanski in da mora pripadati Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji.
Naši izseljenci, si prizadevajo z vsemi močmi pomagati pravično stvar naših bratov in sester v stari domovini (izvzemši onih katerim so Rupnik, Maček in Dra-ža zameglili um).
Številni apeli so poslani v teku zadnjega meseca kanadski vladi v Ottawo od strani naših organizacij, da podkrepijo Jugoslavijo po vprašanju Trsta.
Taki apeli so poslani iz 19 javnih zborovanj, prirejenih ob priliki praznovanja 27. marca po Svetu Kanadskih Južnih Slovanov katerih se je udeležilo od 7 do 8 tisoč oseb.
Desetine brzojavov je bilo na tajništvo Sveta Zunanjih Ministrov za mirovno pomaganje v London, a zadnje dni na konferenco zunanjih ministrov v Pariz.
Dela se na tem, da se kolikor mogoče večje število Kanadčanov upozna z jugoslovanskimi zahtevami. Kot rezultat tega, je do danes 45 kanadskih organizacij sprejelo resolucijo podpirajočo priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Tukaj prinašamo kratek pregled, kaj je bilo pod vodstvom Sve • ta Kanadskih Južnih Slovanov storjenega po vprašanju Trsta, akoravno podatki niso še popolni.
Shodi katere smo omenili, so se vršili v sledečih mestih: Sudbury (prisotnih 350); Timmins, Schumacher in So. Porcupine (prisotnih 800); Kirkland Lake (prisotnih 1000); Lader Lake )65); St. Catharines (80); Noranda (200); Val D'or (300); Malartic (60); Montreal (516); Weiland (250): Hamilton (250); Toronto (500); Niagara Falls (100); Thorold (450); Windsor (350); Sault Ste Marie )200); Port Arthur (500); Edmonton (300); Vancouver (1200).
Po radio so bili štirje govori, in to: Port Arthur, Timmins, St. Catharines in Niagara Falls.
Tiskalo se je posebno izdajo "Bulletina" v 15.000 izvodih, od katerega števila se je razdelilo po naselbinah 10.000, a 5.000 izvodov se je poslalo rednim čita-teljem. V tej številki je izšel daljši članek profesorja Taylor-ja o Trstu.
Nekoliko manjših mest, kjer ni bilo prilike obdržati shoda, je napravilo pole in so nabirali podpise, katere so poslali v Ottawo. To so: Kississing, Man. (16 podpisov); Bretford, Ont. (23 podpisov); Crabrook, B.C. (19 podpisov); Beardomore, Ont. (42 podpisov); Eburne, B.C. (47 podpisov); Ottawa, Ont (22 podpisov);
Victoria, B.C. (114 podpisov).
Posebne resolucije so poslane od strani sledečih organizacij: Odsek 814 H.B.Z., Val D'or; Zveza kanadskih Slovencev, Sudbury; Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, Nanaimo, B.C.; S. K. J. S. Mt. Park, Alta.; S.K.J.S., Geraldton, Ont.; S.K.J.S., Port Colborne, Ont.; S.K.J.S., Port Al-berni, B.C.
Brzojavke "Svetu zunanjih ministrov za mirovna poganjanja v Londonu" poslane so od strani sledečih organizacij (podatki ja-ko omejeni); S.K.J.S., Port Arthur; S.K.J.S., So. Porcupine; S.K.J.S., Port Colborne; Skupina Primorcev, Montreal; Savez Kanadskih Srbov, Montreal; S.K.J. S., Montreal; odsek H.B.Z. 739 Montreal; Savez Kanadskih Hrvatov, Montreal; Zveza Kanadskih Slovencev, Montreal; S.K.H., So. Porcupine; S.K.J.S. Toronto.
Glavni ured S.K.J.S. je razposlal resolucije na več kot 3.000 delavskih unij po celi zemlji in več stotinam drugih organizacij. Napram dobljenim obvestilom to resolucijo so do sedaj odobrile in poslale sledeče organizacije in unije: — 28 odsekov "Udruženja Kanadskih Ukrajincev";
St. Catharines "District Trades and Labor Council" (Unije
A.F.L.)	Val D'or, M.M.S.W.U. Local 654; International Brotherhood of Electrical Workers, Local B1271, Toronto; Headley Nickel Plate Mine and Mill Workers Union, Local 856 Headley,
B.C.;
International Brotherhood of Pulp, Sulphite and Paper Mill Workers Union, local 29 Edmon-ston, N.B.;
United Brotherhood of Carpenters and Joiners, local 730, Quebec city, in local 452 Vancouver, B.C.;
International Ass. of Machinists, lodge 656, Riviera-du Loup, Sta., Quebec;
.. International Longshormen's Association, Thorold, Ont.;
Local Union 7296 United Mine Workers of America, Cadomin;
Alberta; local 7295, Blairmore, Alberta; local 1778, Kaydee, Alberta ;
Lumber and Sawmill Workers Union, local 2786, Port Arthur, Ont.;
International Chemical Workers Union, local 161, Toronto;
Letter Carriers Union, Branch 8, Kingston, Ont.;
United Texstile Workers Union, local 106, Toronto;
Division 206 Canadian Brotherhood of Railway Employees, (CCL), Toronto;
International Union of Automobile, Aircraft and Agricultural Workers Union, local 199, St. Ca-! tharines, Ont.
Iz urada S.K.J.S.
Darovalci za otročjo bolnišnico v Jugoslaviji iz Kirkland Lake
Darovalci za otročjo bolnišnico v Jugoslaviji iz Kirkland Lake
Seznam darovalcev prostovolnih prispevkov, za pomoč ubožni mla-
deži v stari domovini, ob	priliki BANKETA, katerega je priredilo mestno Veče K.J.S. v počast delegaciji Jugoslovanskega rudečega križa, v Kirkland Lake. Apr. 16 46. Slovensko Pev. Dram. Druš. "Triglav" $100.00
Zveza Kanadskih Slovencev	100.00
J. Nickoloff	25.00
V. P. Z. Bled. Odsek 1.	25.00 Jugoslovanski Mladinski
Klub	25.000
J. šegina	20.00
Savez Kanadskih Srba	20.00
T. Kasun	20.00
L. Centa	20.00
T. Kezele	15.00 S. A. N. S. A. Podružnica
št 90.	10.00
M. Bruketa	10.00
Z. Bogdan	10.00
Mile Bašič. (mika)	10.00
V. P. Z. Bled Odsek 14.	10.00
V. Vidrich	10.00
T. Novak	10.00
J. Branisel	10.00
T. Centa	10.00
J. Ambrožič	10.00
F. Tanko	10.00
T. Hočevar	10.00
John Kordiš	10.00
M. Oreškovič	10.00
F. Pavček	10.00
J. Boič	10.00
J. Delisimunovič	10.00
F. Kraje	10.00
N. Krajačič	10.00 Federacija Ruskih
Kanadianov	10.00
T. Lavrič	10.00
Vse Slovanski Odbor	10.00
V. Ponikvar	10.00
A. Lenič	10.00
M. Kovačevič	10.00
I. Ružič	10.00
I. Tomac	10.00
Savez Kanadskih Hrvatov	10.00
F. Klemenčič	6.00
Narodno Polsko Društvo	5.00
A. Kraje	5.00
J. Piškur	5.00
F. Zidar	5.00
M. šaban	5.00
M. Skube	5.00
I. Zoretič	5.00
K. Kostoff	5.00
J. Cesar	5.00
F. Urbas	5.00
J. Wintar	5.00
F. Marušič	5.00
L. Levstik	5.00
J. Makše	5.00
J. Valentič	5.00
J. Kužnik	5.00
I. Grguraš	5.00
S. Stankovič	5.00
J. šepec	5.00
N. Pavlakovid	5.00
R. Fajdiga	5.00
A. Kastelic	5.00 Cehoslovaško Narodno
Združenje M. Vrbanek M. Lalič
F.	Andolšek
G.	Frankovič S. Zupančič A. Preveč M. Hrbolič
5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00
Slednja vsota še ni odposlana na gl. urad, ker je še veliko rojakov obljubilo, da se v kratkem odzovejo z darovi. Kot je zaključeno 10 maja ob odposlano poročilo skupnih prispevkov na Gl. Urad.
Skupno je naš lokal Veča K.J. S. z to vsoto odposlal na Gl. Urad
Slika kaže bolnišnico za jetične — Golnik, na Gorenjskem
B. Kelemen G. Varičak R. Radoman G. Grivičič I. Smičiklas J. Andler S. Kniš Geo. Kusturin
F.	štrbenac I. Fabac
L. Ackov M. Klasnič P. Keglevič
G.	Labaš
S. Kusturin J. Francelj T. Turkalj M. Marohnič I. Marohnič I. Kalafatič R. Renko I. Vučkovič J. Vukovič M. Radelja J. Rauh Filip Kordiš I J. Maksič I M. Otoničar I D. Tintar M. Raguž J. Grguraš L. Platnar V. šporar J. Štefanič Ukupno znosi:
(Ilinois)
5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 4.00 4.00 3.00 3.00 $970.00
(Pripomba: V hali se je zbralo $975.00. Torej $5.00 več. Zatorej se naproša, da oni dobrotnik, ki je slučajno prezrt ali pa da je kedo daroval pet dolarjev več kot je zapisano, naj čimprej zglasi pri tajniku, da se uredi radi točnega potrdila).
Nadalje so darovali v isti namen odsek HBZ št. 648, $25.00; John Alliček, 10 in France Stupi-ca, 5 dolarjev.
Zapisnik seje glavnega odbora V. P. Z. Bled
Zapisnik seje upravnega odbora V. P. Z. Bled, ki se je vršila dne 14 aprila v prostorih 87 Wood St. Navzoči vsi Gl. odborniki.
1)	Predsednik odpre sejo v običajnim pozdravom ob uri 9.30 dopoldne.
2)	čitanje zapisnika od zadnje redne seje z dne 13 jan., na predlog M. Otoničar, da se zapisnik sprejme, podpira A. Novak, sprejeto. Nato se čita zapisnik izvan-redne seje z dne 3 marca. J. Kužnik predlaga, da se točka, 6, v zapisniku ukine, podpira A. Kraje. A. Novak, da proti predlog da
Bančna bilanca z dne 1 januarja 1946, $15.435.31
Tri mesečni dohodki po odsekih so sledeči:
ostane ,sprejme se predlog J. Kuž-nika, v ostalem se zapisnik sprejme.
3)	Poročilo tajnika, poroča: Zveza V. P. Z. Bled šteje ob koncu marca 506. članov in članic. Odstopili člani so: odsek št. 1. Antonija Lavrič, odsek št. 10. A. Aj-nik, odsek št. 11. L. čhampa, Črtan, F. Težak, odsek št. 12.
4)	Poročilo blagajnika, poroča finančno stanje Zveze in koliko so odseki plačali članarine za prvo četrt letje in koliko so črpali kakor sledi:
Odsek	št. 1 ...
t?	št. 2 .
t*	št. 3 ...
jj	št. 4 ..
99	št. 5 ..
99	št. 6 ...
99	št. 7 ..
99	št. 8 _
99	št. 9 ..
99	št. 10 ...
99	št. 11 -
99	št. 12 _
99	št. 13 _
99	št. 14 -,
99	št. 15 -,
$503.04
Obresti
Skupaj:
, 208.42 189.00. 108.00. 202.50. 52.50. 189.42.
121.00 239.36. 285.17. 106.68. 286.50 87.00. . 60.03. $3.563.12
Izdatki za tri mesece:
Odsek št.	Izdatki	prebit.	primanjkljaj
" 1	$290.00	$213.04	--
» 2	125.00	154.64	--
" 3	427.75	217.11	--
4	361.00	-	$152.58
" 5	153.25	35.75	--
»	6	100.00	8.00	--
»	7	36.00	166.50	--
n	8	--	52.50	--
M	9	20.00	169.42	--
»	10	126.00	— —	5.00
»	11	188.75	50.61	--
i,	12	59.25	225.92	--
»	13	80.00	26.68	--
»	14	36.25	250.25	--
n	15	148.00	--	61.00
Skupaj bolniška podpora...........			....................................	...........$2.151.25
Upravni stroški ......................
Skupni izdatki: .......................
Naloženo na banki ...............
na Seving ...................................
V bondih ______________________________________
Bilanca 31 marca ...............
Prebitek prvo četrt letje
... 466.65 ... 2.617.90 .. 5.672.26 .. 5.213.27 .. 6.000.00 16.380.53 ... 945.22

5)	Poročila Mladinskega vodje ni, ker se pričakuje še članarine od raznih odsekov da se zaključijo knjige.
6)	Bolniški nadzornik poroča, da se strinja z poročilom blagajnika o izplačani bolniški podpori.
7)	Nadzorni odbor poroča, da je pregled knjige in pronašel v redu.
8)	Gospodarski uradnik poroča, da se je nabavila varnostna blagajna, kar stane skupno $271.34. in razne tiskovine.
9)	Sprejemanje novih članov, M. Pogačar odsek št. 12. A. Kor-dič odsek št. 2. A. Lesar odsek št. 13., vsi sprejeti eno glasno.
10)	čitanje dopisov, čita se dopis od mestnega Veča da se pošlje delegata na sestanek jugoslovanskega Rudečega Križa, se zaključi, da od Zveze ni mogoče poslati delegata, kar tudi nemore darovati ničesar iz blagajne, brez daru je pa tudi delegat brez po-
mena.
11)	čitajo se odgovori na refe-randum, kateri je bil v Zapisniku od zadnje redne seje v katerem se je apeliralo na vse Odseke, da se da plačo Mladinskem, Vodji in za dovoljenje Gl. odboru, da razpolaga z blagajno tudi v dobro delne svrhe. Odzvalo se je osem odsekov, ti so: Odsek št. 1, št. 2, št. 3, št. 4, št. 8, št. 11, št. 12, št. 14. ker so se vsi izjavili proti razen Odsek št. 1. je bil za plačo Mladinskem Vodji, torej ostane kakor je bilo. Na kar se pride do debate V. Vidrih predlaga, da se opozori Odseke, da naj se držijo točke 80 naših pravil in zaključka seje Jan. 13. podpira A. Hočevar, sprejeto, radi Mladinskega Vodje se zaključi, da naj tajnik preuz-ame knjige Mladinskega Vodje, pa naj vrši dolžnost kot Organizator Mladine.
12)	čita se par dopisov radi! pokojnega F. Potočar, radi njego-
vsoto: $7.530.74.
Še posebno je pa odsek št. V.P. Z. Bled iz svojega nabiralnika kamor članstvo ob rednih sejah daruje po niklih, pa tudi po dolarjih odposlal zbrano vsoto dne 21-1-46 potom Jug. Konzularnega zastopstva v Montrealu, $135.69 direktno za zdravilišče na Golniku, kakor je večina članstva želela. Rečeni milodari so prispeli na mesto kot priča odgovor, ki sem ga prejel z sliko na kateri se vidi bolnišnica na Golniku. Odgovor, ki sem ga dobil se glasi:
Golnik, 25-3-1946. Odseku št. 1, VPZ. Bled Main St. 42.
Kirkland Lake, Ont Canada
"Jako nas je iznenadilo Vaše pismo od 21-1-1946, ki smo ga danes prejeli in Vašo pošiljko $135.69, ki so tudi že prispeli na Golnik v obliki 6.757.36 din. po kurzu din 49.80 za kan. dolar.
Uprava zdravilišča se Vam v imenu vseh naših bolnikov najpri-srčnejše zahvaljuje. V znak naše posebne zahvalnosti Vam bomo poslali povečano fotografijo zdravilišča, ki je sedaj prvo zdravilišče proti tuberkolozi na Balkanu z kapaciteto 450 postelj, in z vsemi najmodernejšimi uredbami. Iz naših fotografij Vam bo tudi razvidna lega zdravilišča, ki je za svoje svrhe zavidanja vredna.
Zdravilišče samo po Nemcih ni mnogo trpelo, sicer so nam odnesli en dragocen redgenski aparat za slikanje v plasteh, potem ves kirurški inštrumentarij, in mnogo perila in odej. Za silo smo že vse nadoknadili, in obrat se vrši nemoteno dalje za bolnike iz vse Jugoslavije Prehrana je dobra. Vsak bolnik dobi dnevno 4.000 kalorij, personal pa seveda nekoliko manje. UNRRa nas je preskrbela z finimi amerikanskimi odejami, tako, da tudi zime nismo prav nič občutili.
Za denar, ki nam ga hočete poslati v bodoče, Vas prosimo, če Vam je mogoče, da nam raje pošljete materijal. Mi smo prepričani, da za $150.00 Vi lahko tam nakupite precejšno rengenskih I filmov, kateri bi nam tukaj jako 1 prav prišli. Seveda nam ni znano, kako je z transportom, če je dovoljeno ali ne. Isto je vsemi podobnimi potrebščinami, ki se rabijo v zdraviliščih. Pa tudi navadno platno bi nam bilo izredno dobrodošlo.
Prosimo, javite vsem Vašim društvenim članom v imenu vseh naših bolnikov globoko zahval-nost, za Vaš lep odpustek svoji stari domovini.
Z domovinskimi pozdravi! šef-zdravnik na Golniku (Podpis)
Temu pismu ni potreben komentar. Govori samo za sebe Matija Otoničar, taj.
Vi ste si zaslužili spomenik v Jugoslaviji je rekel Dr. Neubauer
Toronto — Kakor vse druge večje naselbine v tej deželi, tako je tudi tukajšnjo obiskala jugoslovanska delegacija Rdečega Križa. V nedeljo dne 21. aprila se je vršilo javno zborovanje v enem tukajšnih Theatrov, ki se ga je udeležilo lepo število južno-slovanskih izseljencev.
Prej ko so nastopili govorniki, novo vstanovljeno pevsko društvo "Jedinstvo" in novo vstanovljeni tamburaški zbor, sta nastopila z nekoliko izbranih pesmi in godbo. Nato je sledil govor.
Udeležencem je predstavil dr. Neubauerja. odpravnik poslov
jugoslovanske ambasade v Ottawi g. Cabrič. Kako so ga udeleženci navdušeno pozdravili se je videlo iz odobravanja in klicev. Dr. Neu-bauer se je prisotnim prisrčno zahvalil za gostoljubnost in njihovo požrtvovalnost posebno, ki so jo izkazali v prid narodom Jugoslavije.
Dragi bratje in sestre, je dejal Neubauer: Vi ste si zaslužili spomenik v Jugoslaviji. Vi ste nam poslali pomoč v dneh, ko si nismo sploh mogli zamisliti na kako pomoč od zunaj. Toda ta je prišla J>rav od Vast in kanadskega Rdečega Križa. Težko si morete zamisliti naše občutke — občutke naših ranjencev in bolnikov. Solze so jim igrale v očeh, ko so slišali, da so to pomoč poslali naši vrli rojaki in rojakinje iz daljne tujine — Kanade. Vi nas niste pozabili. Lahko rečem, da tudi cela Jugoslavija ne bo pozabila Vas, ki ste ji hiteli pomagati v dneh, ko ji je baš taka pomoč bila najbolj potrebna.
Zatem je dr. Neubauer opisal težko stanje z ranjenci in bolniki za časa osvobodilne borbe. "Naj vam povem eden izmed številnih primerov za časa osvobodilne borbe v Jugoslaviji;" je dejal dr Neubauer. "Bilo je to za časa težke bitke v Bosni. Sovražnik je pritiskal z vseh strani misleč, da nas popolnoma uniči. Toda, odločnost naših slavnih borcev, odločnost naše mladine, naših žen in celo otrok, je to seveda sprečila in nam omogočila, da smo ne samo vztrajali, temveč rešili številna življenja, če tudi z najbolj primitivnim načinom, junaškim partizanom in partizankam.
Naše žene so nosile ranjene tovariše iz enega mesta na drugo. Tako smo reševali življenja naših slavnih bojevnikov in bojevnic, kljub temu da nam je manjkalo zdravniških potrebščin kot zdravniško orodje, zdravila, zavoji itd.
Tudi danes nam primanjkuje nešteto stvari, da bi zmogli čim prej rešiti velik napor v pogledu tisočev otrok, ki so ostali brez svojih starišev, tisoči otrok, ki so trpeli težke rane in naposled tisoče otrok, ki so vsled pomanjkanja hrane, stanovanja in pravilne nege za časa štiriletne borbe zadobili težko in naporno bolezen.
To je danes naš eden od najtežjih problemov, ki ga hočemo in moramo rešiti, ker to je naša bodočnost.
Kadar govorimo o doprinosu, ki ga je Jugoslavija doprinesla v prid Zedinjenih Narodov, tedaj govorimo o 1,700.000 bojevnikov in bojevnic, ki so položili svoja življenja v prid svojega in drugih narodov svobode. Kdo nam more povrniti njihova življenja? Kdo nam more nadomestiti število izučenih umskih, poklicnih in navadnih delavcev in delavk M so dali svoja življenja za srečnejše življenje onih, ki so ostali po tej strašni vojni še pri življenju? Nihče nam ne more povrniti njihovih življenj. In prav zato mi pravimo, da so nam njih življenja svetilnik v naših naporih pri graditvi vobodne in srečnejše domovine."
Zatem je govoril Major Williams Jones, ki je na enak način orisal borbo narodov Jugoslavije in pri tem posebej poudaril, da pri vsakem napadu na partizane v Jugoslaviji, so vred z Nemci in Italijani sodelovali četniki Mihaj-loviča. "Narodi Jugoslavije;" pravi Mojor Jones," so tipični primer prave in resnične demokracije, nezlomljivega edinstva, ljubezni in spoštovanja med sabo. Ostali narodi bi se morali učiti v marsikaterem primeru posebno v pri-j meru edinstva od narodov Jugoslavije. Ker, če kaj drugo bolj ¡jasno in odločno izločuje stari in 'novi duh, delo in način, zvestobo in ljubezen napram svoji domovini, izločuje narodno edinstvo, I rojeno v solzah in krvi skozi štiriletno vojno. To narodno edinstvo, ki so ga narodi Jugoslavije skovali v tej gigantni borbi z svojim vodstvom, je simbol prave demokracije, prave svobode, ki jo vživajo vsi enakopravno."
Major William Jones je ostro obsodil sovražne elemente, kateri klevetajo novo ljudsko vlado j v Jugoslaviji. "Nova vlada, nova oblast — je ljudska oblast. To oblast in vlado si je izvolil narod sam pri volitvah, ki so se vršile lansko leto dne 11 novembra. Ti ' elementi, ki so se postavili v vrsto nekakih sodnikov te oblasti, bolj pometno bi bilo, da se postavijo v vrste onih, ki so obsodili in obsojajo preteklost, ker preteklost jim je prizadela števil-I ne težke rane ne samo ne eko-j nomskem in gospodarskem tem-• več tudi pri narodnem vprašanju.
Mnogi se še poganjajo za Mi-
Ihajloviča, toda so lahko prepričani, da je Mihajlovič samo to, kakor ga je narod obsodil — izdajalec."
Z temi besedami je zaključil svoj govor Major Jones, očividec življenja in borbe narodov Jugoslavije.
Nato je izvršena kolekta za pomoč narodom Jugoslavije, v kateri se je zbralo skupaj $2,289.30.
Poroč.
Kanada eno leto po zmagi
TORONTO, ONT.
V nedeljo dne 2. junija se bo vršila redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev ob 2. uri popoldne v Bolgarsko-Makedonski dvorani na 386 Ontario St.
Po zaključku zadnje seje odseka se bo na tej seji vzela slika odseka za priobčenje v jubilejni številki Edinosti. Vsled tega ste vabljeni vsi člani in članice, da se seje za gotovo udeležite.
Odbor.
ve pokojnine ali pogrebnih stroškov. Gl. Odbor zaključi, da se izplača Dediču ako je upravičen.
Dnevni red izčrpan Predsednik zaključi sejo 1.30 popoldan priho-dna seja dne 9 Julija.
Zapisnikar V. Vidrih.
Posebni dopisnik za "Toronto Star" je napisal precej obširen članek pod zgornjim naslovom. V tem članku se trudi prikazati ogromen napredek posebno industrijski napredek skozi minulo vojno.
Resnica je, da ni nobenega razloga za pobijati navode omenjenega dopisnika. Kanada je skozi zadnjo vojno napredovala v industriji, veliko doprinesla v prid zmagi nad fašističnim osiščem z vojno produkcijo in tudi svojo armado.
Delavci in delavke v tovarnan so delali z polno paro. Da je vojna produkcija proizvajana brez večjega nemira, stavk itd., so se delavci zavestno obvezali, da bodo v znaku za zmago nad fašizmom skušali odstraniti vsak najmanjši nesporazum med njimi in delodajalci, ki bi vodil do zaustavitve vojne produkcije. To so smatrali za svojo dolžnost in z tem so tudi pokazali svoje razumevanje in ljubezen napram svoji domovini ter vsem drugim svobodoljubnim narodom v borbi'proti fašizmu.
Ta resnica odlikuje Kanado, ter jo hkrati postavlja v gotovi produkciji na drugo in četrto mesto med drugimi državami, po številu prebivalstva daleč večjimi. Toda o-menjeni dopisnik, če tudi si prizadeva pojasniti sedaj eno leto po zmagi v Evropi napredek Kanade, pozablja pa na neljube razmere, ki vladajo v deželi.
Na prvem mestu je to, da je že sedaj veliko število brezposelnih delavcev in delavk. Ali naj bi bil konec vojne vzrok za brezposelnost? Gotovo je da ni, poseb-
no če se pomisli na ogromne potrebe raznih stvari v Evropi. Na drugem mestu je pomanjkanje stanovanj. Tisoči družin živi pod šotori ter tudi drugače nezdravih kolibah v predmestjih. Seveda o-menjeni dopisnik se ni spomnil na kaj takega. Gledal je Kanado samo z očmi, ki se radujejo površju, lepemu polju, gozdu, travniku, vrtu, velikim tovarnam rudnikom itd. Pogledal pa ni kaj prav zaprav manjka pri vsemu temu, da bi bil prav tako na glasu kanadski delavec in farmer po določbi socijalne pravičnosti, dobrih delovnih in življenjskih pogojev, posebno pa v kolikor se tiče mladine, torej bodočnosti.
Ta vprašanja podajajo povsem drugačno sliko o Kanadi, kot deželi, kjer bi njen narod lahko živel srečno in zadovoljno življenje. Toda za vsak najmanjši košček socijalne pravičnosti se mora trdo boriti proti moči industrijskih mag-natov, kateri vživajo podporo zakona in tudi vlade.
M.
ŽELI IZVEDETI
Vdova pokojnega Jožeta Šavor iz Krašnjega vrha št. 28., želi izvedeti ako je pokojni, ki je umrl v Norandi 1940 leta bil ob času smrti v Podporni Jednoti ali kakem drugem zavarovalnem društvu.
Prosim rojake v Norandi, kateremu je kaj znano v tej zadevi, da mi sporoči na moj naslov:
John Bayuk c/o Colpitts Ranches R. R. 2. Calgary, Alta.
PISMO PRIJATELJU V TUJINI
PISMO IZ STAREGA KRAJA
Cenjeno uredništvo, prejel sem pismo iz starega kraja od mojega brata Pavla v katerem mi opisuje dogodke ki jih je preživel v času borbe in v ujetništvu v Nemčiji.
Ker je pismo zelo zanimivo, vem da bo zanimalo naše Dobre-polce v Kanadi in Ameriki, zato prosim, da ga priobčite v listu Edinosti.
Louis Zevnik
Pismo se glasi: Dragi brat Loize!
V	začetku pisanja te prav lepo pozdravljamo vsi skupaj. Zdravi smo sedaj ko smo prestali grozno stanje vojne. Prej ko ti začnem opisati kako je bilo z menoj in mojo družino naj ti povem, da je čudno, prečudno, da smo ostali živi med mrtvimi. To je večja sreča od sreče.
Leta 1941 po kapitulaciji stare Jugoslavije so prihrumeli Italijani in zasedli celo Slovenijo. Napravili so postojanke in opletli vse z bodečo žico, tako da nisi mogel iti nikamor brez dovoljenja italijanske komande. To je trajalo do leta 1942.
Takoj po okupaciji leta 41. so jih pa že mnogo odpeljali v internacijo. Mene niso dobili v roke, sem se prej skril in spal v gozdu tri mesece in sem le včasih prišel domov k svoji družini.
V	marcu leta 42, so se pojavili partizani. Italijani so streljali vsakega; ki je delal v gozdu ali pa prišel iz gozda ven. Streljati so začeli tudi mirne ljudi kar po vaseh. V naši okolici so pobili en sam dan črez 50 mož in fantov, druge pa odpeljali v internacijo, da so tam umirali od lakote. Ali ni bilo to obupno?
Naša vas je ležala med glavnimi postojankami Italijanov. Ponoči je prišlo v vas 3-400 partizanov. Vse hiše so kuhale večerjo in so tako ostali do 5 ure, nakar so odšli zopet v gozd. Takoj nato so začeli Italijani streljali na nas z minometi in granatami. Mi smo vzeli otroke v naročje in se poskrili po kleteh. Ko so zvedeli, da so bili partizani v vasi, so naredili velike preiskave po vaseh. Pokrali so vse, kakor kokoši, jajca, žganje, vino in razbijali sode, zažigali poslopja zidanic, pobijali ljudi, i.t.d.
V	vas so prihajali včasih ponoči partizani, po dnevi pa Italijani in vpili: "E tudi komunista koša". Mi kateri smo podpirali partizane in delili z njimi poslednji košček kruha smo jo kar hitro pobrali, kar nas je bilo moških, v gozd. Tako je mineval čas od 42 — 43 leta.
Leta 43. na6. januarja je bil za mene in mojo družino usodni večer. Bilo je ravno na Sv. treh Kraljev, ko so ob pol sedmi uri zvečer prišli k meni partizani na večerjo, 8 po številu. Ko so po-večerjali in popili nekaj steklenic vina, je ob pol deveti uri obkolilo hišo 40 belogardistov iz okolice. Začeli so streljati v hišo in kuhinjo na partizane. Grozno je bilo tisti trenutek, nisem vedel če sem na svetu. Jaz sem se vrgel na tla k peči in sem dobil strel čez desno roko v komolec, tako da mi je zdrobilo kost v komolcu, žena je skočila skozi okno v najhujši bitki z triletno hčerko v naročju k sosedu in si tako rešila življenje. K sreči sem ostal tudi jaz ta pot, da me niso ubili.
Šel sem v Novo Mesto v bolnico in sem bil tam 64 dni. Med tem časom sem imel operacijo tudi na slepiču. Hoteli so me odpeljati v Italijo, pa sem pobegnil iz bolnice domov k družini in se zopet skrival po gozdu. Ko so se Italijani umaknili iz Slovenije, so me partizani poklicali v svoje vrste. Ker sem bil pa še bolehen so me spustili domov. Tretjega junija sem šel na pregled ter bil sposoben za partizansko Brigado. Hodili in borili smo se po celi Sloveniji. švabi in domobranci so nas vedno lovili vsaki dan. Nato sem bil 22. julija ujet in oropan vsega kar sem še imel na sebi. Gnali so me bosega v Ljubljano v zapor. Tisti čas se je zame potegnil Franc žužek da mi niso nič
hudega napravili in so me še mobilizirali k domobrancem. Bil sem dodeljen k bolničarjem, ker orožja nisem hotel prevzeti. Nato sem bil čez 6 tednov zapora in moje "nove" službe zopet aretiran po policiji in "nemškega ge-stapa" in odpeljan z drugimi vje-tniki pod močno stražo v Nemčijo v zloglasni logar Hovenčim ali (Huschvitz) na Poljsko. V logarju sem bil brez vseh sredstev in brez tople obleke. Hrana je bila sama voda in 30 dkg. kruha. Delati smo morali najtežja dela kar jih človek zmore.
O Božiču, leta 44. smo se domenili, da pobegnemo. Kaj misliš, kako smo tvegali življenje? Vzdigniti se v sredi najhujše zime na 1400 km. dolgo pot, brez vsega. Ponaredili smo si potne liste in papirje in rekli; "korajža velja, proti domu!" Med najhujšim ognjem in bombardiranjem smo prevozili Poljsko, Moravsko, Avstrijo in prišli srečno na Jesenice.
Zakaj smo pobegnili? Hočeš, nočeš, moraš počakati gotove smrti, ali pa pobegniti. Nemški ukaz je bil, da se morajo pred napredujočo Rusko in Ameriško armado uničiti vsi Slovanski logarji in ljudje v njem. Tako, so govorili nemški "junaki".
Ko smo prišli na Jesenice so nas zopet zaprli nemški gesta-povci in čez par dni zopet nazaj v Nemčijo ter so nas izročili vojnim oblastem v prisilno delo. Brez spodnje obleke v 1 m. debelem snegu in brez dobrih čevljev smo morali delati betonske "bun-karje" in utrdbe do maja meseca. Petega maja sem pa zopet pobegnil k partizanom in prijel za orožje ter se boril do končne zmage.
Tako sem ti malo na kratko opisal zgodbo, ko bi ti mogel pripovedovati bi vzelo 14 dni.
Končno te še enkrat pozdravljam kakor tudi cela družina, Tvoj brat
Paul Zevnik
Piknik za pomoč podhranjenim otrokom v Jugoslaviji
Vancouver — Svet kanadskih južnih Slovanov je sklenil na svoji seji prirediti piknik dne 7 julija, t.l. V to svrho je izvoljen odbor pet članov, katerega naloga je sklepe seje izvršiti v njihovi stvarnosti. Takoj nato se je ta odbor obrnil na mladinski klub in ga naprosil, da izvoli marljive tekmovalke. Mladinski klub se je rade volje odzval, priglasile se se: Slavka Kralj, Mary šarič in Adje-Ika Polič, Hrvatice, Meleva Bog-danovič, Srbkinja in Danica Ma-lenšek, Slovenka.
Tem potom se apelira na naš narod v Vancouverju in okolici, kakor tudi drugih mestih v B.C., da podpira naše tekmovalke, ki bodo zbirale dobrovoljne prispevke za pomoč podhranjenim otrokom v stari domovini.
Kakor je že prej poročano tu-kajšni odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov si je naložil kvoto za to leto $25.000.00. To vsoto nam je mogoče zbrati če se res vsi skupaj zavzamemo brez da bi bil kdo občutno prizadet, medtem ko bo to našemu narodu velika pomoča posebno pa otročičem, ki so brez svojih starišev.
V ta namen se priredi tudi zgoraj omenjeni piknik. Tudi za piknik je potrebno delati, da bo uspeh čim boljši. Potrebna je pomoč odboru in vsak mu naj pomaga po svoji najboljši moči.
Naša dekleta se že sedaj pripravljajo na zelo vročo tekmo, ker katera bo zmagala pošljemo njeno sliko v stari kraj, da se natisne v mladinskih listih" tudi v stari domovini. Zato naj vsak podpira naše tekmovalke tako, da bomo lahko ponosom poslali njihove v stari kraj kot nagrada za njihovo marljivo delo pomoč podhranjenim otrokom.
D. Pešut.
Proslava obletnice osvoboditve Ljubljane
Okrog 600 dol. za otročjo bolnico v Sloveniji
nov.
Ne pozabite na sejo dne 19 maja. Pridite zagotovo vsi.
A. Starič
PREDVAJANJE FILMOV V TIMMINSU
^H
Iz francoščine prevedla K. N.
"Tako torej. Hoteli ste mi povedati, da mi ga je poslal vaš gospod oče ?"
"Da. In pojasniti, kaj je nameraval oče s tem dejanjem."
"Kakor vidite, se vam to ni popolnoma posrečilo."
"Zaradi vas ne, zato ne, kar ste tako trmasti!"
"Naj bo kakor že. Najhujše menda šele pride; povedati vam moram, da tega čeka ne sprejmem. Prosim vas, da ga v mojem imenu vrnete."
"Oh, Miguel,, pa vendar ne nameravate?", , ,
"Prav to, da! Dovolj denarja imam, da ne potrebujem podpore vašega gospoda očeta. Zaslužim dovolj, da preživim vas in sebe. Morda se motim? Morda česa pogrešate? Strogo jo je pogledal.
"Ne gre zame", Miguel", je že vsa obupana zatrjevala mlada žena. "Spodobi se, da očetu. . ."
Toda Moreno ji ni dal odgovoriti. Skočil je pokonci in udaril z pestjo po mizi,, da je zažvenketalo: "Ali me razumete da mi je dovolj tega prerekanja? Povedal sem vam še, da ne potrebujem denarja od vašega očeta! Ali ga mar vi potrebujete? Si hočete mar kaj kupiti zanj? Z besedo na dan!"
Potegnil je denarnico iz žepa in jo na široko odprl, da je videla snop bankovcev, shranjenih v njej: "Govorite zdaj, Orana. Zahtevajte! Nikoli vam še nisem ničesar odrekel!"
Mlada žena ga je prestrašeno gledala,, ne da bi si upala ziniti besedo. Moreno se je pa menda prav zato še bolj razburil, živčno je nadaljeval: "Dobro veste, da se je moj položaj v službi izboljšal in da ne potrebujem nikakšne podpore. Bodite prepričani, da me še nihče nikoli ni ujel na takšen trnek!"
Orana je molčala. Kaj naj bi tudi odgovorila? Karkoli bi dejala, vse bi ta njen nasilni, trmasti in samo-ljubni mož poteptal brez razumevanja. Njen molk je pa Morena še bolj jezil Hlastno je nadaljeval:
"Ta nesrečni ček boste lepo vrnili svojemu očetu! Sporočili mu boste,, da se zahvaljujem za njegovo velikodušnost, da pa žal ne vidim nikake potrebe, da bi izpremenil svoje odločitev, tisto, ki sem se zanjo odločil tedaj, ko sem prišel po vas v Jacheres! To je moja poslednja beseda."
Ihtljaj je zaprl besedo mladi ženi.
"Ničesar ne bom napisala in ne bom vrnila tega čeka!" je naposled vzkliknila med solzami.
"In če vam to zapovedujem?"
"Tudi tedaj ne, Miguel! To pot ne bom poslušna zakonska žena. Nočem, da bi se moji starši še bolj žalo-stili zaradi vas in nočem, da bi vi name prav vselej stresali svojo slabo voljo!" Vročično ga je pogledala in jezno zacepetala. Zdaj se je tudi nje polotila jeza zaradi tolikšne moževe trme.
Potlej se je pa nenadno sesedla v bližnji naslanjač, naslonila glavo na mizo in pričela tiho ihteti.
Mladi mož je obstal sredi sobe, kakor vkopan. Začutil je, da ni prav ravnal s svojo ženo. Ali je prav storil, ko je tako odločno zavrnil njo, ki je hotela vendar samo posredovati med njim in svojim domom? Oh, ko bi mogel povedati temu gospodu Le Cadreronu, kar mu gre, ne da bi žalil Orano! Tako je pa sleherna beseda, namenjena njemu, ranila tudi njo. Nekoliko v zadregi je stopil k svoji* ženi.
"Orana, mislil sem, da ste bolj ponosni," je tiho dejal. "Mislil sem tudi, da boste razumeli moje stališče glede tega vražjega denarja! Vaše posredovonje bi bilo zame zelo mučno. . . kajti ne smete pozabiti, da je vaš oče meni takorekoč tujec. . ."
"Lahko bi pokazali nekoliko dobre volje," je zajec-ljala Orana med solzami, "toda vi tega nočete. Ni vam mar ali sem žalostna, ali trpim. . . Nekoliko dobre volje m nekoliko sinovskega spoštovanja in vse bi bilo dru gače. . . ."
"Morda res, ljuba moja. žal se pa nikakor ne mo~ rem vživeti v vlogo, ki bi mi je vi tako radi naprtili. Prav nič bi se mi ne podalo,, če bi se kakor skesan sin pobotal z vašim očetom. Morda bi bilo to Všeč vam, meni gotovo ne bi bilo. če se vam zdi, da bi vaše starše tako zelo užalili, če bi ta ček vrnil,, ga obdržite zase. Porabite ta denar, kakor vam je drago, samo ne za najino skupno gospodinjstvo."
____(Nadaljevanje prihodnjič)
Detroit, Mich. — Detroitske podružnice SANSa prirede v nedeljo 19. maja ob treh popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois, proslavo obletnice osvoboditve Ljubljane. Govoril bo glavni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Etbin Kristan. Več mičnih pevskih in glasbenih točk bodo izvajali naši domači umetniki. Zelo zanimiv bo zvočni film "Ljubljana pozdravlja svoje osvoboditelje. Ta film je bil posnet, ko je jugoslovanska vojska porazila in pregnala krvoločnega Nemci iz slovenske metropole in slovenske Zf nI je. Videli in slišali boste Ljubljančane, kako se vesele rešitve iz štiriletne okupacije groze in
trpljenja.
Drugi film "Vrba" kaže rojstni dom pesnika Franceta Preši-rna in druge zanimivosti v Sloveniji. Vstopnina je samo 50c.
Ves prebitek te pomenljive priredbe detroitskih in okoliških Slovencev, je namenjen za stavbeni sklad otroške bolnice v Sloveniji.
Dolžnost vseh poštenih Slovencev in Slovenk Detroita in okolice je, da se vdeleže te proslave in pokažejo našim mučenim sedaj svobodnim bratom in sestram v naši rojstni domovini, da jih nismo pozabili.
Slovenska deca hirajo in umirajo ker so stradala dolga štiri leta Skrbimo, da bo otroška bolnica čim preje zgrajena in z njo
i Iz 2 strani)
otrok in požganih domov.
V trdi borbi je pa osvobodilno gibanje ojeklenilo, ko se je namreč OF po trenutnem vpadu svojega prvega in za vso Slovenijo matičnega poleta borila v "Ljubljanski pokrajini" proti sovražnemu pritisku za svoj novi razmah, je hkrati že pokrenila razmah na Primorsko, Gorenjsko, Štajersko in Koroško ter se je na ta način osvobodilno gibanje zajedlo globoko v nemško zaledje.
Spomladi leta 1943 se je fašizem znašel v splošni ofenzivi, za OF je pa nastopil čas vsesplošnega poleta v okrilju osvobodilnega gibanja in to ob istočasno močnem razkrajanju belogardisti-čnih vrst. Tedaj si je OF zastavila nalogo, krepiti in razvijati lastno vojsko, in razvijati in utrjevati narodno oblast OF.
Tretje leto, to Je leto 1943 je bilo za slovenski narod najusodnejše. Osvobodilne sile našega naroda so se spopadle z poglavitnim nasprotnikom naše svobode, z nemškim okupatorjem, medtem ko so se v prvih dveh letih tolke predvsem z italijanskimi zavojevalci. To je bilo pa za nas usodno radi vsebinske tehnosti in daljne-sežnosti dogodkov, po dramatični zaporednosti ter zavestni usmerjenosti po vprašanjih, ki so bila rešena in odločena za svobodno bodočnost.
Usodna povezanost slovenskega naroda z vsemi drugimi bratskimi narodi, skupna borba slovenskih osvobodilnih sil z vsemi jugoslovanskimi osvobodilnimi silami, rešitev bistvenih slovenskih vprašanj v okviru nove demokratične federativne Jugoslavije — vse to nam je prineslo to leto. To leto se začne graditi sistematično na vseh krajih slovanska ljudska oblast s pogledom v svobodno bodočnost, medtem ko je rast ljudske oblasti tekom prvih dveh let spremljala le trenotne potrebe osvobodilnega gibanja.
Dne 27 aprila 1943, baš ob dve-letnici ustanovitve OF, se je vršil zbor aktivistov, ki je rešil najusodnejša notranja vprašanja OF. Omogočil je organski razvoj povojnih razmer in v mogočnem izpodrezal varljive upe protiljud-ske reakcije, da se bo začelo v svobodni bodočnosti državljanska vojna znotraj same OF. Glede notranjih sovražnikov slovenskega naroda, moremo trditi, da je začelo povzročati oslabelost njihovih trenotnih gospodarjev, italijanskih okupatorjev, dvoje pojavov: zaostritev notranjih trenj in iskanje nove taktike, ki naj bi jih izvlekla iz močvirja, ne da bi se ob njej dejanski odpovedali svojemu sodelovanju z okupatorjem. Rodila se je plava garda — z drugimi besedami "kraljeva narodna jugoslovanska vojska." Nova taktika je obstojala v
Želim si dopisovati
S Slovenko v starosti od 25 do 35 let, bodisi če je v Kanadi ali pa Združenih državah.
Pisma je nasloviti na naslov lista pod ime: "Dopisovalec."
Toronto — Minulo nedeljo so tukajšne tri slovenske organizacije in to odsek Zveze Kanadskih Slovencev, odsek Slovenske Narodne Podporne Jednote in odsek Vzajemne Podporne Zveze Bled priredile skupni koncert v prid gradnje otroške bolnišnice v Sloveniji.
Skupni dobodek od dobrovoljnih prispevkov in od vstopnine znaša $591.04. Ta vsota bo poslana preko Sveta kanadskih južnih Slovanov v prid gradnje otročje bolnišnice v Sloveniji.
trajen spomenik bratske ljubezni ameriških Slovencev.
Imena vseh darovalcev bodo vpisana v posebno knjigo, ki bo poslana upravi otroške bolnice v Slovenijo. Ta bo vsakemu na vpogled in večina priča požrtvovalnosti onih, ki so s svojim velikodušnim darom pripomogli tisočerim malčkom do zopetnega zdravja.
Apeliramo na društva, ustanove, klube, trgovce in vse dobro-stječe posameznike, da za to priliko določijo gobovo vsoto in jo sami ali po svojih zastopnikih iz-roče 19. maja, na dan prireditve.
Za odbor detroitskih SANSovih podružnic
Jože Menton
tem, da so kljub sodelovanju z okupatorjem, hlinili narodno o-svobodilne težnje in takozvano "nasprostvo" do okupatorja. Osnovni nosilci te nove taktike so bili Mihajlovičeni oficirji. Novo taktiko so narekovali zlasti iz-premenjeni odnosi odnosi zapad-nih zaveznikov do našega naro-dno-osvobodilnega gibanja.
V prvih poletnih mesecih so namreč prišli v Jugoslavijo k Vrhovnemu štabu in vsem Glavnim štabom prvi uradni zastopni-
Arabci se obrnili na S.U,
Kairo — Voditelji arabskih organizacij so se obrnili na Sovjetsko Unijo, da bi podpirala njihova zahteve proti imperialistični politiki Anglije, katera vodi znano "razdvajaj in vladaj" politiko v Palestini.
Delegacija arabskih organizacij se je mudila zadnje dni v Moskvi, kjer je imela daljši pogovor z voditelji Sovjetske Unije. Med zunanjimi krogi prevladujejo mnenja, da pride vprašanje na-rodnistnih pravic v Palestini, na dnevni red zasedanja Varnostnega Sveta.
Na več krajih so se ponovno vršili krvavi izgredi med demonstranti, policijo in vojaštvom v Palestini. Vojaštvo je streljalo v zbrano množico v Kairo. Vest zaenkrat neomenja števila žrtev, ki so zagotovo nastale pri teh izgredih.
Kirkland Lake, Ont
V nedeljo dne 19 tega maja ob 8. uri zvečer v Poljski Hali 8 Wood Street se bodo pod pokroviteljstvom Mestnega Veča K. J. S. kazali filmi iz stare domovine. Filmi so zelo zanimivi, in vzeti iz življenja našega naroda v domovini za časa osvobodilne borbe, in končna osvoboditev. Po naslovu so sledeči filmi: življenje Jug. beguncev v E1 Shatu. Prevoz in življenje ranjencev v Bary. Osvoboditev bele Ljubljane, in centru-ma Jugoslavije Beograda.
Na željo, filmi se bodo pokazi-vali dvakrat. Vstopnina prostovoljni prispevki od katerega se bo čisti dohodek poslal na Gl. urad Veča za pomoč siromašnim otrokov v staro domovino. Pričakuje se da bo isti čas na rokah tudi film VRBA. Pokrajina in rojstni kraj Franc Prešerna, najbolj znanega Slovenskega pesnika, in prvo-buditelja slovenske zavesti.
Na obilni poset se vabi vse. Pridimo eden, pridimo vsi.
Matija Otoničar, tajnik.
Timmins, Ont.
V nedeljo dne 19 maja, ob 3 uri popoldne se vrši prva seja Mladinskega odseka št. 3 "Krka" V.P.Z. Bled, in sicer v Harmony Hall na 4th Ave.
Uljudno se vabi članstvo mladinskega odseka, da se udeleži te seje. Lahko pa seji prisostvujejo tudi spremljevalci mladinskih čla-
Lokalni odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov priredi predvajanje filmov iz življenja in borbe narodov Jugoslavije
1	— Zvezde in pesek
2	— Devet stotin
3	— Osvoboditev Ljubljane
4 — Osvoboditev Belgrada, in
5 — Vrba.
Ti filmovi bodo predvajani dne 17 in 18 maja. Na 17 maja od 10 do 12 dopoldan dvakrat in potem od 8 ure zvečer naprej. V soboto dne 18 maja zvečer od 8 ure na-
ki imperijalne angleške vojske, to je v maju 1943 je prišla v Vrhovni štab delegacija angleške vrhovne komande v Kairu. Par dni potem je prišla slična delegacija k Glavnemu štabu Hrvaške. Ti delegaciji sta imeli nalogo, vspo-staviti kontakt z NOVJ in pripraviti teren za pristanek Glavne delegacije pri Vrhovnem štabu NOVJ in PO^. Delegacija je prišla septembra z brigadnim generalom Macklein-om na čelu, ki je imel polnomočjo Vrhovnega komandanta za bližnji vzhod Wilso-na. Poročila, ki so jih tuje delegacije dajale so bila porazna, tako za belo kot plavo gardo in v prid osvobodilnemu pokretu. Pro-tinarodno delovanje gard je bilo razkrinkano. Peter in njegova begunska vlada sta občutila spremembo vojaškega in političnega položaja.
Okupatorji pa so zlasti medtem, sicer pa vso vojno, požigali, ropali, razbijali, pobijali. Blokade celih mest, celih mestnih okrajev, trgov in vasi so se vršile nenehno.
(Nadalje prihodnjič)
Montreal, Que.
Lokalno Veče kanadskih južnih Slovanov bo predvajalo film o življenju in borbi narodov Jugoslavije. Film bo predvajan v četrtek dne 30 maja ob 8 uri zvečer v Čehoslovaški dvorani na 415 St. Catharines St. E.
Predvajani bodo pa sledeči filmi:
"Osvoboditev Beograda", O-svoboditev Ljubljane", "Devet stotin" in "Zvezda in pesek".
Vljudno se vabi torej vse Jugoslovane in ostale Slovane, da se udeležijo predvajanja omenjenih filmov. Videli boste kar dosedaj še niste videli o življenju in borbi naših narodov v stari domovini.
Odbor.
TORONTO, ONT.
Lokalno Veče priredi v nedeljo dne 2 junija veliki koncert, na katerem nastopi zelo znana Du-quens orkestra pod vodstvom M. Gaži.
Koncert se vrši v veliki dvorani Massey Hall, čisti dobiček je namenjen za pomoč narodom Jugoslavije.
Kakor znano topot nastopi tudi Major Williams Jones, kateri se je nahajal dalj časa v Jugoslaviji za časa osvobodilne borbe.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Odbor:
ST. CATHARINES
Redna mesečna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev se vrši v nedeljo dne 26 maja, ob 2 uri popoldne pri dobro znanem rojaku žičkar, v Beamsville.
Naproša se članstvo odseka, da se zagotovo udeleži seje, ker bo na tej seji podano poročilo o plenarni seji Glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev.
Na tej seji bo tudi vzeta slika članov in članic, katera bo ponatisnjena v posebni izdaji četrte obletnice Edinosti. Važno je torej da nihče neizostane v nedeljo dne 26 maja, da ne bo kakega prigovora potem.
Tajnik.
prej.
Filmi bodo predvajani v Finski dvorani na 4th Ave, 148 Algonquin Blvd.
Uljudno se vabi vse Slovence in Slovenke kakor Hrvate in druge Slovane v Timminsu in okolici, da se udeleže predvajanja omenjenih filmov. Videli boste zvočni film "Osvoboditev Ljubljane" kako so veselo pozdravili svoje osvoboditelje iz štiriletne okupacije groze in trpljenja. Drugi film "Vrba" kaže rojstni dom pesnika Franceta Prešerna ter druge zanimivosti v Sloveniji.
Odbor:
58 giljofincev obsojenih na smrt
Dachau, 13 maja — Ameriški vojaški tribunal je obsodil 58 nazifašističnih giljotincev na smrt. Vojaški tribunal jih je spoznal krivih za umorstvo 70.000 oseb, ki so bile umorjene v zloglasnih krematorijih in tudi drugače.
Nazifašistični giljotinci so pripadali SS četam. Vojaški sodnik William Denson je pri izrečenju smrtne obsodbe sumiral njihovo nečloveško postopanje z nedolžnimi ljudmi, v sledečih besedah: "Morali bi pomakniti uro za 1000 let nazaj ako bi sodišče oprostilo smrtne kazni izvrševalce strašnih zločinov."
Besede omenjenega sodnika so enako veljavne za izdajalca Dra-žo Mihajloviča, ter zločince, ki so v Jugoslaviji prizadejali nešteta zločinstva.
Jugoslavija in čehoslo-vakija podpisali pakt
Beograd, 10 maja — Jugoslavija in Čehoslovakija sta podpisali pakt medsebojne pomoči in prijateljstva. Podpisani pakt velja za dobo 20 let.
V imenu Jugoslavije pakt medsebojne pomoči in prijateljstva, je. podpisal premier maršal Tito, v imenu Čehoslovaške pa premier-Zdenek Fierlinger.
Fierlinger je ob priliki izjavil, da bo omenjeni pakt priporočen Zedinjenim Narodom v svrho registracije, kar ne pomeni, da bi postal predmet za poiiditevr* " Kakor razvidno 20-letna pogodba med Jugoslavijo in Čehoslo-vaško je rezultirala na podlagi nedavnega obiska premiera maršala Tita. Ob priliki njegovega obiska v Čehoslovaški, vlada in ljudstvo sta priredili velike sprejemne svečanosti v Pragi, presto-lici Čehoslovaške.
"TRI SESTRE" PRIDEJO V VAL D'OR
Že dalj časa se je ugibalo, kaj prav zaprav bo v nedeljo dne 19 maja. Eni so trdili, da "igra", drugi, da bo ples in tretji so pa rekli, da naj bo igra in ples. In res, zmagali so!
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Val D'Orju priredi igro "Tri Sestre" v nedeljo dne 19 maja v Finski dvorani. Igra je zelo zanimiva in smešna. Po igri bo pa ples in prosta zabava. Začetek ob 8 uri zvečer.
Uljudno so vabljeni vsi Jugoslovani,, da nas obiščejo.
Za dobro postrežbo in zabavo skrbi:
Odbor