ftt* 01. V Gorici, v torek dne 30. maja 1911. Laja trikrat na teden, in sicer ei, iriftrai uu iouou, m sitcr t torek, četrtek in. soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Oorici na dom poSiljana: vse leto . . ift K Vi- .."''V-V -»"W-«H Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnan. .SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu^J^žipot po (toriškent •• in Gradiščanskem" m dvakrat v letu n Vozni red že« tale, parnikov in poštnin zre?". Ha naroČila brez doposlane naročnino se ne oziramo. »Yae z* narod, bvobodo in napredek!« D/. K, Lavrti, Tečaj XIL Jjredništvo ., s nahaja? v Oosposki ulici št. 7 Gorici. v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačat« loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost;. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Ttlftfost it. 83. »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. PabRič) tiska in zal. DoSilno gibanje. Volilci! a, ¦ Danes 14 dnij, 13. junija, bo volitev poslancev v državni zbor. Torej samo 14 dnij nas še loči od dneva volitve! Hitro bo tu in treba bo na volišče! Različne vesti prihajajo iz različnih krajev. Po nekaterih poide- vse na volišče, po drugih povdarjajo, da so siti in naveličani volitev ter da ne pojdejo volit. Glede na zopetne nove volitve treba z nova pribiti, da so bivši slovenski klerikalni poslanci s Šusteršičem na čelu so-krivi, da imamo zopet volitev v državni zbor. V svojem oklicu na ljudstvo pa so bili ti ljudje še tako nesramni, da so rekli: da je že dovolj, če je delovala 4 leta zbornica po splošni in jednaki volilni pravici izvoljena. Torej še veselijo se nove volitve! — Kar se pa tiče udeležbe na dan volitve, vemo za gotovo, da »pojdejo klerikalci volit vsi do zadnjega moža. Niti besedice ni treba nobenemu verjeti, da ne pojde na volišče; vsi pojdejo. Če bi se v kakem kraju kaj kujali. pa jih nažene duhovnik na dan volitve na volišče. Tako je bito pri klerikalcih vredno in tako bo tudi dne* 13. junija t. 1. Vemo dalje tudi. da vsi oni volilci, ki mislijo voliti soeialno-deniokratične kandidate, pojdejo na volišče kot en mož! Prav potruditi se še hočejo, da spravijo kup kolikor mogoče obilo glasov. Ostanejo torej še naši volilci, ki imajo voliti naše kandidate. Kakor bo dne 13. junija t. 1. kSerikalnim in sociamodemokra-tičnmt volilcem prva skrb volitev, tako mora biti tudi naprednim volilcem prva skrb na ta dan — volitev! Dne* 13. junija na volišče! Sedaj ni več časa ugibati in razmišljati, kako bi bilo morda to ali ono boljše, sedaj ni več časa postavljati kandidate. kakor bi jih hotel ta in oni, tretji in četrti — marveč kandidatje so tu; povdar-jamo, dobri kandidatje. Sedaj je čas, misliti le na volišče; treba Hi volit! Na volišču se merijo moči strank. Na voliščih se štejejo volilci strank, tisti, ki ostanejo doma, koristilo le nasprotnim strankam. Zato: vse pomisleke, Če jih kdo ima, v stran, naša DOLŽNOST Je: iti volit na dan 13. junija t. 1. Naši kandidatje so: V Kraško-ajdovskem okraju je bil proglašen za kandidata dr. Gustav Gregorln, odvetnik v Trstu. Ta kandidatura je bila sprejeta na znanje na shodu zaupnikov napredne stranke v Oorici. V Goriški okolici kandidira od strani naše napredne stranke Fran Kocjančič, veleposestnik in podžupan v Podgnri. V tolmiiisko-kaiialskeni okraju je naš kandidat Andrej Vrtovec, posestnik i i trgovec v Tolminu. Volilci! Volite te može v državni zbor. V njih dobite dobre zastopnike interesov našega goriškega ljudstva! Shod u Črničah. V Sokolovi telovadnici se je vršil v nedeljo volilni shod, na katerem se je predstavil volilcem dr. Oregorin. Zborovaiee je pozdravil Virgil To« plikar, predsedoval je Fran Kosovel; na to je govoril kandidat dr. Gustav Gregorln. Razložil je krivičnost avstrijskega sistema, ki stremi za tem, da bi v državi ne zavladale normalne razmere, to je: da bi taktična večina prebivalstva, ki je slovan- ! ska, prišla tudi do večine v parlamentu. ¦ Dokler ne pride slovanska večina države do primerne moči, tudi ni nade, da bi v parlamentu prišlo do urejenih razmer in do koristnega dela. V Avstriji mora priti do rešitve narodnega vprašanja in dokler ne pride do tega, moramo vstrajati v narodnem boju. Zato inoru biti bodočemu poslancu dolžnost, da dela na rešitev narodnega vprašanja. V ta namen pa naj dela zopet na to, da se Jugoslovani in Cehi združijo za skupen boj. Pred vsem pa bi bilo želeti, da se naši slovenski poslanci združijo v en klub. Ker pa ob sedanji napetosti ni mnogo nade v taiko združenje, pa naj bi se sporazumeli za skupno delo vsaj za skupne koristi, a podlaga vsemu bodi narodno vprašanje. Nato je govornik predočil zboroval-cem vse one potrebe na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju, katerim bo on — ako bo izvoljen — posvečal v prvi vrsti svojo pažnjo. Noče obljubljati, da doseže, ampak povedal je, za kaj bi se potegoval. Več ne more Obljubiti tnkdo; in če obljublja ¦— faroa. Stori to, kar je možno in skušal bo doseči, kar bodo volilci želeli. Nato je govornik reagiral proti podtikanju v »Gorici«, češ, da on — sam priznava, da ne pozna potreb kmečkega prebivalstva. Tega ni nikoli rekel, kajti kakor odvetniku v Sežani iii v Trstu in kakor politiku, ki že dolgo vrsto let deluje v javnem življenju, mu je bilo dovolj prilike za spoznavanje položaja kmečkega stanu. Pač pa je rekel na prejšnjih shodih, da malih lokalnih potreb posamičnih krajev ne more poznati, da se pa hoče vestno informirati. Takih potreb pa tudi njegov protikandidat ne more poznati, ker mu je n. pr. vipavska dolina popolnoma neznana. Govornik je obljubil, da bo vedno v stikih z volild in bo prihajal med nje tudi — po volitvah. Potem se je izrekel z vso odločnostjo proti temu, da se vsakogar, ki ne pripada izvestni stranki, označa za sovražni- ka vere. Uverjen sem — je vskliknil, —¦ da ste vi vsi, ki ste tej moji izjavi ta'ko odločno pritrjevali,, danes izvršili svojo versko dolžnost, česar ne store mnogi, ki se bahajo, da so stebri verske stvari. Ml nismo nasprotniki vere, ampak tistega političnega klerikalizma, k! vmešava vero v politiko in ki hoče s pomočjo vere gospodariti v posvetnih stvareh. Ne iščem ni-kakih koristi za svojo osebo in se ne usiljujem; zavedam se, da je vestno poslanstvo težko breme. Stvari naši bi hotel koristiti, in če mislite, da vam bom mogel koristiti, volite me, ako ne t— ostanemo vsejedno prijatelji. Zborovalci so z napetim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem in so mu vsakotoliko burno pritrjevali. Predsednik se je zahvalil govorniku na zanimivih in jasnih izvajanjih ter je dal Gregorinovo kandidaturo na glasovanje. Vsi zborovalci so dvignili roke ob burnih živio-klicih. A ko je predsednik pozval, naj vzdigne roko, kdor je proti, ni se dvignila nobena roka. Predsednik je naglašal, da Stepanči-ča ne morejo voliti že zato, ker vedo, da vstopi v Šusteršičev klub. Zato bomo kakor en mož volili Gregorina. Ob splošnem odobravanju je predsednik s prisrčno zahvalo zborovalcem zaključil shod. , DOPISI. ZdraviŠče Toplice rta Dolenjskem. — Tukajšnje kopališče leto za letom napreduje. Število kopaliških gostov se množi tako, da je sedaj / .mesecu majniku, ko je b«lo večinoma deževno in hladno, narastlo število nad polovk-j obiskovalcev več kot prejšnja leta. Zdravilna moč gorkega vreica je znana <*aleč na okrog, zakaj tu sem prihajajo iskat si zdravja ceio taki, ki imajo hlizje svojega doma več termalnih kooališč, a jim ravno dolenjske Toplice še najbolj ugajajo. — Antona Be-dene ni ustrašilo dolgo potovanje iz Brazilije (Amerika) v naše Toplice, da se tu VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »To se mi zdi ravno nasprotno,« odvrne Lucija, »jaz Ijubrm politiko.« »Vi ljubite politiko!?« vzklikne Albert vesel. »Da, imam jo za najzanimivejši predmet, saj ona veže naše najnotranjejše, kajti gre se za blaginjo in mir cČetnjave.* »Moji ljubi prijatelji,« pravi Crillon, »če bodo žene tako mislile in govorile, potem je Francija rešena. Le škoda, da pridejo te besede iz ust male reakcijonarke, oznanjajo nam, da se bomo imeli v hodoče boriti z odločno sovražnico.« »Kdo vam pravi, da sem reakcijonarka?« odvrne Lucija. »Kot hči Monestrela — Monestrelovih, ki spadajo v »boljšo družbo'...« ', »Toda k sreči nisem vezana, biti istih nazorov, kakor moji stariŠU »Dobro, ta ,k sreči' je imeniten,« vzklikne Allard. »Gospoda moja, pijem na zdravje naše nove zaveznice.« Vsi se dvignejo in trčijo z Lucijo, tudi Albert, njiju pogleda sta se vjela par sekund. Albert je popolnoma pozabil odgovoriti na Anino vprašanje, katero mu je stavila ta, da se prepriča o njegovi raztresenosti. Ko bom jutri sama ž njim, mi ne uide, si je mislila Ana, mora mi priznati. Toda prihodnjega dne je izvedela v neljubo presenečenje, da je Albert, ki je prvotno mislil ostati tu osem dni, zgodaj zjutraj odpotoval v Saint Marcellin nazaj. To je vendar čudno, si je mislila Ana Ko je gospodična Crillon tako premišljevala in tisoč mnenj zavrgla, je pričela gospa Monestrel svojo hčer izpraševati. »Prišla si včeraj pozno domu, bilo je že deset proč, kdo ve, kako dolgo bi še tam ostala, če ne bi prišla po te! Razgrajali ste grozno. Aii si se dobro zabavala?«' »Da, mama, bilo je jako prijetno.« »Ali so biii tudi moški navzoči?« »Da, več kakor žensk.« »Poleg koga si pa sedela?« »Med dvema Crillonovlma sorodnikoma.« »Moškima?« »Seveda.« »Kako se pa pišeta?,« . . . i »Nisem si zapomnila imen, mama.« »Kaj, ti ne veš imen svojih sosedov! To je čudno! In kaj sta govorila s teboj?« »Ne vem več, bilo je mnogo govorjenega.« »O .čem pa?« »Ne spominjam se več.« »Govorili so gotovo neumne stvari, da si ne upaš povedati.« »Kake neumne stvari, mama?« »Že dobro, že dobro ... Kaj ste'pa jedli? Saj niste ves popoldan nehali. Kaj je torej bilo?« »Vse, kar se dobi sedaj o tem letnem času.« »Kar se sedaj dobi! Ali je to odgovor! AH ste jedli ribe?« Da, tiuie.« V tem trenutku je vstopil Monestrel.« »Poslušaj«,'pravi njegova žena, »pri Crillonovih so imeli včeraj tunc.i; ....... »O, teme, to je dobro, to imam rad. Kaj ste pa še imeli?« - :.. »Ali mama, saj . vendar, veš,, da si.takih stvari ne zapomnim.« »Kaj, ti si ne zapomniš, kaj. ješ?« vpraša Monestrel začuden. »Sicer •*» nisem mislila na jed, ampak na to, kar sem slišala.« »In kaj • 'išala?« vpraša mati urno. »Kaj so govorili vse?« Lucija zmigi • z rameni. »Le migaj z v*men!! Če misliš, da ti zaupam! ... Deklici, ki ne gre k spovedi ...!« Lucija ne odgovori, temveč zapusti hitro tiho sobo. »Lep značaj ima, to se ji mora pustiti,« pravi gospa Monestrel jezno. • »Obed pri Crillonovih je bil jako bogat,« pravi Monestrel. »Tako, ali si slišal o tem govoriti?« vpraša radovedno njegova žena. »Da, pecivo so dobili iz Saint Marcellina, Allard je dal dva zajca, katera je sam ustrelil, kljub zametom, ki so bili pi ..'jsnji teden. Gospa Crillon je zaklala .purana, ki je bil pravi velikan, in še mnogo drugih stvari je bilo.« »Kdo ti je pa pravil?« »Josu.« »Ali je bil tudi tam?« "»Ne, toda iti hočem v klub, tam izvem Še več.« reši mučnega;JtrfeanJa. Ti$i mnogo drugih je zofte^t #šlo,; HoiSfer pl^Wertfeld- iz Ga-slave in Wendter Alfredi iz Šaibe na Češkem, Jožef Ta&hlič, GŠržma Ludovik in Jerkovič feidor iz Trsta, Gldckner Leo-poldiha- z Dunaja in Kodron Josip, žel. ; gradnik z Zidanega mosta. Iz Ujtrblja-ne .pa so tu-gg. Cvetnič Leopold, poštni nadkon-trolor v .p., iPrbsenc Josip, zav. rav. z gospo soprogo, Tršan Albin pos„ Matko Arko trgovec in Januš Alojzij bančni uradnik—Jn drugi iz .raznih krajev Kranjske; Iz kanalskega okraja. GorenŠepoUe. — Dopisnjk »Prim. Lista« z dne 11. t. m. se peča opetovano z mojo osebo, kljub trditvi v dopisu,.da se oni pod praporom S. L. S. ne zmenijo za take-le može.' Čudno, prečudno! In vendar sem že predlanskem praznoval jubilej,"ko sem.bil-namreč 75tič.v »'katoM: ŠkftRJistih, kar ie pač tu4i v dokaz, da se me moji prijatelji z one strani radi spominjajo. Želim dober tek! Povsod iščete in stikate, da bi dobili koščico za. svoje brezzobe čeljusti. Poznam vas — kakor, vas tudi .drugi poznajo — in vaHe hinavsko srce; vaše lajanje pa me ,pusti hladnega. Prezirajoče stopam mimo vaše obrekljive . vrste in gotovi bodite, da me še bolj okrepljujete v mojem delu. Delovati hočem, še nadalie po svojih skromnih mo- . čeli v.to, da izginejo, sčasoma iz vrst našega naroda ta'ki hinavski ljudje. Može rabi naš narod, ne fcukavjce-hvnavce. Kdor vas tpoznas ve, kakšen ne sme biti. Živite popolnoma po. nauku onega, čegar geslo je: laž, obrekovanje, natolcevanje. Po vaših besedah in delih vas poznamo! . .Sicer pa: Le pustite, naj kričijo itd. — Dopisniku za danes le še to: Ojunači se in podpiši se. Poglejva se iz oči v oči. Hinavec napada iz zasede, junalc nikdar! Na plan, tu se bojujejo sokoli! , Henrik Klavora. Iz ajdovskega okraja. Iz Branke. — Čifkovske slavnosti v Logu so se bili udeležili tudi naši čuki. Jedli in pili so na listke. Nekdo se je pohvalil, da je dobil dva porcijona, plačal pa ne ve, kdo. da je. Cukovskega trobeuta-njja smo tudi pri nas siti. Ne čez dan ne" . po noči me dajo miru. Kakih 8 dni sedaj niso »plozali«, pravijo, da v znak žalosti, ker Je neka Marijina hčerka v farovžu bolna. — Naš Šmid.se tudi v cerkvi večkrat, togoti in jez* ter grozi — ne vemo, . kaj mu mor« biti. — Veselico mislijo napraviti čuki in sove; ne vemo, kaj bo na programu; morda pa bo katera iz družbe deklamiraJa Prešernovo »Nezakonsko mater«. — Glede volitev se široko-usti po gostilnah neki mešetar, pristaš Šmidov, ki je bil v šoli tam nekje v ulici Tje-gor. Rečenru mu: počasi, da se telce ne splaši! — Pričakujemo, da Šmidov škodljivi vpliv ne okuži tudi Štjaka! iz goriške okolice. Osek. — (Franke m posojilnica.) Dolgo časa ni stalo.v »Prim. listu« ime Osek; toda to čast smo včakaii pretekli teden. Kaj pa »Novi čas«? No, to nas prekleto malo briga ali imamo opraviti z novostru-jarji ali z Gregorčičevimi pajdaši, pač pa nas briga poročilo o delovanju oseške posojilnice, ktero je v priobčenje v »Prirm list« poslat menda sam naš slavni načelnik : posojilnice -g. Franke.; Srbelo ga je . pod prsti seveda in ni si mogel kaj, da ne bi na koncu udril po — naj bo torej po njegovem — »oseških liberalcih«. Pravi namreč, da ljudstvo spregleduje, kdo je •pravi dobrotnik ljudstva. Liberalci da niso, še manj pa oseški, Ja, za božjo voljo, g. France, mi si ne znamo tolmačiti, kam s tem prav za prav merite? Mari se hočete sam sebe — ker Vas noče nobeden drugi — (hvalit; o svojem delovanju? Toda to ne more biti, ker če je imela posojilnica prebitek, ni to samo vaša zasluga ampak vseh, tifdi »oseških liberalcev«. Za posojilnico smo delali vsi; saj so vendar »liberalci« v odboru, so denar vlagali ter si ,.ga izposojevali. Kako torej vtemelju-jete svojo trditev? So Vam mogoče ta-kozvani liberalci pri iposojilnici na potu? Le povejte, si bomo vsaj znali pomagati! Tako, tako! Ljudstvo je v tem oziru Se zelo v temi. Koliko ljudi-je še, kateri ne vedo, da to če si kdo denar vsodi, je raditega ravno tako prost kot prej. Saj ga bo moral do vinarja vrniti. Še celo več! Če si kdo pri posojilni! denar vsodi, se mu s kupa vzamejo obresti za naprej. Ko pride čas plačanja obresti ter ie slučajno dolžnik v slabem gmotnem stanju, da ne more takoj »plačati, mu teko obre-sii od obresti. Ne rečemo, da ni to pravilno, pač pa strogo in ravno zato ne ljudstvu v tako veliko dobroto, kot bi rad g. načelnik dokazal. In če mora torej vsak vse tako do zadnjega viharja vrniti, zakaj bi bil potem zato komu v strahu? Bilo je slučajev, ko je porok dolžniku radi njegovega nasprotnega političnega mišljenja odpovedal poroštvo in zato je moral dolžnik plačati dolg. -Mislite, si njegov položaj, ko je denar moral imeti vsted nepričakovane odpovedi poroka! Zakaj niste torej Vi, g. načelnik kot velik dobrotnik ljudstva, pomagal tem ljudem v tako kritičnem položaju? Vidite, ravno liberalci, t. j. tisti, o katerih pravite, da niso dobrotniki ljudstva, so bili tisti, k? so kmetom v takih slučajih pomagali! Vaše dobrote pa, o katerih se sam hvalite. Vam je ne priznamo, ker je nimate. Ako pa mislite, da ste dobrotnik zato, ker ste dal neko podporo iz neke zapuščine nekomu, ki je tako bolan, da se hodi po krčmah pretepat, se tudi motite, ker to mi šlo iz Vašega žepa. Dober bi bil tudi čist račun o tistih podporah, kateri naj bi se predložil starešinstvu! Prihodnjič enkrat, ko bomo bolj čas imeli, bomo poročali zanimljivo »dišto-rijo«, namreč, na kak način se je povspel naš slavni g. Franke do časti oseškega finančnega ministra! Več kmetov. Iz Šenipasa. — Slavno uredništvo Soče v Gorici zahtevam, da se po določilih § 19 tiskovnega zakona sprejme in objavi v listu soča« sledeči popravek glede dopisa iz Šempasa v Soči N. 57 z dne 18 maja 1911. Ni res, da je g. Peter Batič predlagal, naj se izvoli enega od klerikalne in enega od napredne stranke za Uda v Vol. Komisijo za predstoječo državno zborsko volitev Res pa je, da je g. .Vin-cenc Leban ta predlog stavil. < Ni res, da je župan Jožef Krašan ta predlog dejal na glasovanje, kojega so vsi 13 navzočih zastopnikov brez nikake izjeme potrdili1 Res pa je, da omenjenega predloga ni stavil še, župan na glasovanje v navzočnosti 13 obč starešin ampak v navzočnosti 14 zastopnikov Ni res, da je tukejšni obč. tajnik in ob ednem obč zastopnik mogočni Jvan Batič povzdigni svoj ogromni glas, odbil predlog g. Lebana in že dopolnjeno potrditev dveh izvoljencev in rekel ukazujoč naj se vnovič predlaga. Res pa je, da je g. Jvan Batič kot starešina predlagal dva druga Uda Ni res, da je zapovedujoči tajnik Batič predlagal dva druga uda v omenjeno Komisijo, ki pa so se zahvalili Res pa je, da je g. Jvan Batič umaknil svoj predlog, ko je Franc Humar predlagal za Ude v Vol. Komisijo č g. Blaža Grča in Jožefa Krašan župana Ni res, da je Sem-paski Obč. tajnik Batič na sramoto župana in pa večini občinskih zastopnikov v šempaski Občini res vsemogočen ki zamore potrdila več nego 2/:, vseh občinskih zastopnikov odbiti___. Res pa je, da je po naši katolški veri vsemogočen samo Bog. Županstvo v Šempasu dne 22 Maja 1911 Župan I. Krašan Opomba uredništva: Priobčujemo ta dopis, dasi ne odgovarja zahtevam § 19. tisk. zak. — Prihodnjič ofajavikno drug dopis, ki pove, koliko resnice je v Batič-Krašanovem »popravku«. : /i Njihove besede glasijo tako-le: Dalmatinski nadškof Carev je bil pisal pred volitvami svojim duhovnikom: »Bodite pred vsem možje ljubezni, ne. mešajte se v reči, ki vzburjajo ali vstvar-jajo razpore, me pozabite, da jutri bodete pastirji premaganih in preinagovalcev. Držite se svoje vesti, ali nobene stranke«. Kremonski škof Bonomelli ipa je bil pisal: »Meni je mučno, ako vidim duhovnika, ki se vrže v politično vrvenje in se udeležuje volitev, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih koristij, toliko jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se ne strga docela. Duhovnika v pravem duhu Kristusovem smatram kot moža miru in očeta vseh. Zato naj se on ne umešava v politične borbe, naj ne podpira te ali one stranke, tega ali onega kandidata, ker dušni blagor tega ne dovoljuje in njegov dušno-pastlvski in očetovski poklic se ne more strinjati s takim postopanjem.« In kako je po Slovenskem? Duhovniške suknje mečkajo in jih trgajo politiku joči duhovniki sami. Divja gonja je to, proianacija vere in cerkve, .peklenska igra z notranjostjo človeka in brezsramno izigravanje njega najpleme- nitejših čutstev.....No, posledice naj si pripišejo samim sebi! Drugega ne rečemo. Naročajte, ponudite,...... zahtevajte in pijte samo - - - - Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. -- Naslov: Tolstovr^ka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Družba sv. Cirila ic Metoda. Na vsporedu veselice C. M. podružnice v Biljani je tudi točka: »Jupe cullote«, kuplet, katerega bode pela dama v novi modi oblečena. Igralo se bode novo delo domačina posneto iz laškega leta 1848. pod naslovom »Zaročenca«. Sploh bodo na vsporediu same zanimivosti in upamo na gotovo veliko udeležbo. Za jubilejni šolski sklad so plačali: prof. Zupančič K 10, dr. E. Dereani K 25. Iz nabiralnikov za družbo: hotel »zlati jelen« K 8'60, gostilna Ahac K 4, Kavarna Central K 12, gostilna Fon na Solkanski cesti K 13*80. Hvala! Pri Mara ž u ob Soškem mostu se je bilo zbralo v nedeljo ol>ib občinstva, da {prisostvuje veselici v korist C. M. O. prirejeni od pevmske podružnice. Občinstvo je bilo s prireditvijo prav zadovoljno; podružnica ddbi precejšen prispevek. Prav ta!ko! Vse prireditve v korist C. M. D. naj bodo dobro obiskane. 1 T 70111 Ml. Pri vsakih volitvah stojijo naši duhovniki v volilni borbi. Kal vse uganjajo! Kolikokrat taki politikujoči duhovniki izgo vorijo po nemarnem 'Božje ime, koliko grehov storijo z zlorabo vere in cerkve v politične namene; kako škodujejo ugledu duhovskega stanu ter valjajo duhovsko sukno po blatu laži in obrekovanj! Večkrat že smo morali povedati, kako sodijo razumni višji pastirji o takem po-litikovanju duhovnikov. Ker so sedaj zopet volitve tu in ker so gospodje zopet goreči, jim moramo poklicati znova v spomin besede, dveh odličnih cerkvenih knezov, škofov Careva in Bonomellija. Domače vesti Nadvojvoda Leopold Salvator je dospel sinoči v Gorico inšpieirat tukajšnjo posadko. Iz finančne službe. — Finančni cle- | želni blagajnik ofielal Milan Paternoster v Trstu je imenovan deželnim blagajnikom IX. čin. razreda. Podružnica N. D. O. v Gorici se za- I hvaljuje slav. občinstvu m vsem c. gg. ki so dne 21. maja darovali oziroma, pre-plačah vstopnino pri veseliiei in sicer: t v. dr. Mandič in tv. Sosič po 2 K. Gorjup i K, 2 tv. po 10 v, Hrabroslav Slamič 70 v, Ivančič & Kurinčič 1 K, en tv. iz Trsta 1 K 10 v, Štefan Kotnik 70 v, Turk 20 v, iPlavzon Fani 50 v, N. Z. 70, N. I. 70 v, dr. Leupušček 70 v, Klim 70 v, Vovk 70 v, Bratuž 40 v, Anton Kuštrin 50 v, Josip Gorjam« 5 K, Kamuščetk, gostilničar 2 K, Ivan Kravos 2 K. Hvala tudi c. gospicam, za razprodalo šopkov In razglednic. Izpiti za učiteljice ročnih del. — Te izpite so prestale pred koimtisijto na tukajšnjem ženskem učiteljišču Slovenke: Angela Devetak, Marija Godnič, Angela Kli-nec, Amalija Madon in Albina Srebrnič. Detomorilka, ki je bila položila svoje mrtvo det© v škatlji zavito, v tukajšnjo cerkev pri »Immaculatl«, se že nahaja v tukajšnjih zaporih. — Piše se Pavla Hmelak, učiteljica v tofonimskam okrajnem glavarstvu. Policija je fos(kala po številkah in črkah, ki so ostale na škatljii čitljive, ter dobila firmo na Dunaju, ki je poslala one škatlje v Gorico; tu so pra-šali tvrdko, k! je dobila one škatlje, komu jih je dala, in tako je bila zaslišaiia tudi Pavla Hmelak, ki je (priznala, da je ona tista, ki je položila škatljo s svojim umorjenim detetom v omenjeno cerkev. Mlado Hmelakovo so pripeljali včeraj v tukajšnje zapore. Ona dunaijska tvrdka se imenu-je Albert Kubler. Ta je (poslala škatlji št. 256. in 262. tvrdki Ivančič & Kurinčič v Gosposki ulici v Gorici. Škatlje sta bila dala neki družini v Gorici, odkoder so prišle v last dveh učiteljic. Ti dve sta bili zaslišani in Hmelakova ije priznala zločin. Hmelakova je službovala na Trnovem pri Kobariidai.- Občni zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Centra!u«. Baje stavijo jednake zahteve do svojih gospodarjev pomočniki raznih drugih strok; če ne bodo uslišani, začno stavkati tudi ti. Toča in klerikalci. — Toča je napravila letos že precej škode po raznih krajih v naši deželi. Tako je padla tudi v Selo ter napravila škodo. Selo v Vipavski dolini je napredna vas, zato pa so imeli sosedje klerikalni Batujci veliko veselje, ker je toča zadela Selo. Veliko je bilo to veselje ali kratko. Kmalu potem je pobila toča v Batujah. Začudeni so gledali pristaši slovitega nunca Načeta, kako da se predrzne toča napraviti v Batujah škodo na drevju in v vinogradih. Tako pobožni so Batujci, tako lepo capljajo za svojim »dušnim pastirjem« in vendar jim ne prizanese toča, dasi bi pač smeli pričakovati od »gospoda«, da usta vi točo ter jih obvaruje nesneče. Kaj pa to — so se vpraševali in interpelirali so nunca Načeta radi toče. Revež ni vedel, kaj odgovoriti; je bil res v zadregi. —.Ljudem natvezajo -ba|ke, da so klerikalci pri Bogu posebmt' dobro zapisani ter da jih ne zadene nobena nesreča, fie bodo v iarovški.stranki — ali zadene jih na to ravno tako kot. druge. — Škodoželjnost je maščevana; toča je padla tudi vBatujah. Morda pa počasi klerikalni Batujci vendar le spre-IrleTafoTCaTbi bilTT*^ Sejmarski sleparji v Gorici. — Po dolgem času !je bil zopet otvorjen živinski trg v Gorici Bilo je precej žjvq na živinskem trgu. Med kupčevalci se je nahajal tudi prileten mož Ivan,Brankovič iz Šempasa. V žepu je imel 240 K, s katerimi bi bil rad kupiil kravico. Kar se mu je približal neki možak ter ga lepo prijazno vprašal, kaj kupuje. Brankovič mu je povedal, da bi rad kuipil kravico. Oni neznanec ga je povabil k »ruši hiši«, češ. da je tam nekaj krav na prodaj. Šel je ž njim. Proti koncu drevoreda pa jima stopi nasproti nakrat neki drug človek, razburjen, ki je rekel, da je izgubil 2000 K ter da sta jih mogoče našla ona dva, ki sta Šla po poti za njim. Brankovičev spremljevalec je hitro pokazal denarnico ter rekel, da ni nič našel ter torej nrma njegovega denarja. Na to je zahteval oni tujec od Brankoviča, da tudi on pokaže denarnico. Ko je to storil, sta mu jo iztrgala iz rok ter zbežala. Ubogi Brankovič ni« mogel za sleparjema, pomoči pa tudi ni bilo nobene blizu. Ona dva sleparja sta možaka v srednjih letih. Sejmarski sleparji so se bili pokazali v Gorici lani na trg sv. Andreja. — Policija v Gorici mora pač poskrbeti, da se ne bodo dogajali več enaki slučaji! *~ Kdor pa pride kupovat živino, naj bo previden ter ne hodi nikamor proč /.• Živinskega trga! V Krminu se je vršila v nedeljo velika slavnost; ta dan je bil Knmin oficijelno proglašen za mesto. ' Gorelo je včeraj opoldne pri kmetu Bnimatu na Rafutu v Gorici, Zgorel . ^>vi'' :'¦> Zrakoplovna tekma Pariz-Rim. —1 Zrakoploviie tekiiie *; P^riz-^iin se UK^ele-' žiije dvainajšt aviatikov in sicer Garras, ; Beoumont, Vidart, ^Kimmerliing,, Manisse-:; ro, WeyjnuuwV F!rey,- BeVel, Batnant, Ca-" • yet, Bielovučič in JNlolta. — Ta poslednji je odleti 28. t, m.1 ob 7'4 zjvtraj.: /¦¦ Nenavadna smrt nevarnega tatu. — Famoznii tat Jurij Tasmers v Niew(rorlou je l?il .prišel pred kratltim oz. Ječe.'Hvtro.se ae lotili zopet krasti. Spkzaije bil na streho nekega bogatega trgovca s perzijskimi s preprogami hote priti v notranjost hiše skozi stekleno okno na vrhu. Ko se je hotel spustiti skozi odprto okno v hišo, ter se je bil pritrdil v to svitio na vrv, se ie aiakrat okno zaprlo ter mjelo tatu za vrat. Umrl ie z glavo vrh okna in s telesom,: visečim v hišo. Požar, ki je trajal 52 let. -^ V Amie-r}ki so pogasili te dni požar, ki je trajal 52 let, in sicer od meseca februvarija 1859. Ogeinj je poilaigoina OMiičeval rudttik iosilnega oglja, ki se naihaja v Summit HilLu v Pensilvainiji. Pred doibrim letom je menil nekdo, da bi eni, ki ugasi ta ogenj, storil dobro delo. Požar |e uničil v 52 letih za 125 milijonov vrednosti oglja. Osnovalo se je drnStvo; ki ije ognju ustavilo pot s 300 m dolgim glinastim »idbm. To delo je stalo ,J.250.000 frankov. Delavci so trpeli od strašne vročine; delali'so po .30 minut pa so prekinili; največ je de* lal delavec 4 ure naf dan) Samomor. — Friderik Majcen, btor 23 let, skladiščnik.pri tvrdki Mezger & Oo. v Trstu si je včeraj ob 4. uri popblu-dne v skladišču omenjene rvrdkc v svobodni luki izstrelil iz revolverja tri'krogle v glavo. Bi! je takoj mrtev. Razne vesti Dr. Hlnkovič obsojen.-— V procesu Hinkovič v Zagrebu je bila včeraj razglašena razsodba. Obtoženec dr. Hinkovič je bil radi zločina Obrekovanja v smislu § 9 kazenskega zakonika in zločina motenja javnega miru v smislu § 300 spoznan krivim in obsojen na 6 mesecev težke ječe in v piačenSe sodnih stroškov. Branitelji •bo prijavili pritožbo ničnosti in vsklic. Radi te obsodbe so bile demonstracije v Zagrebu. Izid občinskih volitev v Idriji. .— V. nedeljo so se vršile v Idriji občinske volitve. V I. razredu je bilo vseh 10 odbornikov izvoljenih naprediijakov; v H. raz-Tedu so dobili pristaši S. L. S. 8 mandatov, 1 mandat napreden obrtnik, 1 mandat so-cijalist; v |H. razjeda so dobili vs$t 10 odborniških mest socialisti. Drugi hrvatski tabor v Istri. — \ proslavo 40 letnjce;prvega hrvatskega tabora v Istri se je vršil minuli praznik, dne 2Š. t. m. v Kastavu velik narodni tabor, katerega se je vdeležilo do 10.000 ljudi iz cele Kastavščinej.Reke, Opatije itd. ¦.: Taboru Je predsedoval dež. ppsl. dr. Poščič. Govorili so poleg dr. Poščiča ka-stavski nadžupan Kazimir JelušiČ, ki je prisostvoval že prvemu .hrvatskemu taboru, Vjekoslav Spinčič rn dr. OrliŽ. Sprejete so bile sledeče resolucije;, . \ 1. Poziva se c. kr. vlado, da ukrene potrebno,,da se uvede tudi za dež. zbore splošno in enako volilno pravico. 2. Zbrani narod zahteva uvedbo hrvatske porote «a hrvatske obtožence.ter* popolno enakopravnost jezika p.osebno pri sodniji in drugih c, kt«" oblastnlija^' Dama katera skrbi za zdrave] kozo in hoCe h ebiti se peg ter ohraniti nežno: ia mehko kožo ter belo pott, se umiva le % liljiTiira mlednim i milom (znamko konji (ek tvrdke Bergmann & drog' Teschen na Bloi. • Komad po 86 via. se dobi ir vsei lekarnah, mirodilnicab. in prodajalnah parfumov. B irmancem priptift&s izbero tvrdke Gotica. on5iiifoq mi ojfelevrrl BRK bahahja se Tahkb reče/da šo pristni fthm PODJETNIKI najvažnejši del'moderne higijene. On? omogočujejo tiho in lahko hojo, varUjejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem nitiuinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma padpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi syoje zdravje koraka z moderno higijeno. optLM/j :" ;^o«r'1jutska. posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni Mil, eosposka ulje« it. 7, i. nadatr.) — Tnlnfon it. 70. RtCnn poit&e Jur&allnlce Itev. 837.315. N8 občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4»/»%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren trn davek plafiuje posojilnica *ama. Branilce vloge se sprejemajo od vsastogar. Brezplačni hišni hranilniki, posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/i%. na varščino' ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dsiažl se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stani« 31* dec. 1910.;. Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.632 Vr&n. — Hi- a alf n & v 1 o g e: 1,423 351 26. Posojila: 1,488.919—. — Reservni zaklad: 92847'44. — Vrednost hi&: 372.096 66. & pztr Pravkar je izšlo Edmondo de Amicis: FURIJ, Novela, Iz italijanščine prevel .Jos. Jnrca. Cena vezami knjijji K 2*&0, broširani K .VSO« Znameniti italijanski .pripovedovalec ri&e v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starsh ljiidi. 1- urn se zaljubi v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično sito; obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo.. Ig. pl. Klelnmayr ft Fed Bamberg o Ljnbllani, zaioaia knjigama. Rojaki, izpolnujte svojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe so. C. in. ITI. i Za one, ki trpijo ua želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako Želodčno bolezen s prehlaje&jem ali s preoblože-' njem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jeii ali z nezmernim življenje « kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težke prabavo »li zasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo. Cegar blagodejni vpliv ae je preiskusi! že veC let. In to je ¦nV" Hubert-Ullricli-o?o žcliS6no virro.'-"^gl- To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojm:i in ' oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prenavljanju in pospe-Saje tvoritev z"3r"ave krvi. ¦¦--¦¦¦¦-¦-¦¦ S pravočasno porabo se udnšijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporahi.-Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanjc. žganje, napihnjenbst. bljuvanje. ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega, vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in -hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliSčnim Izvinom.. Zeliščno-vinu odstrani, neprebavijivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves i "'s-tem, da' pospešuje"stol. ."".-, ''¦': - •;, '. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, clnKr\Ct s0 P° nava(n poledice slabe"; prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3IC11/U3I stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene i& -ozlovoljene. daje oslabljeneriirt življenju stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in? -ozlovoljene. trpijo jna glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljeiieriirt življenju novp moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, "oživlja premembo snovi. ,^JiP_speii,tvojitey-kryi^.jp,pn)ixi razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja; Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: (»orica, Komoro, Gradišče, Boroans, Ajel, Campolongo. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Červinjan, Ogej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh f dfBgifrmanjših in večjih krajih GoriSko-Gradiščanske v Inkarnah. [ -;; INdiž.-aBpoSHjajo;lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v [ %se *raje Avstsb Ogrske. , : = , gvari se pirea ponarejanjem! Zahtevajte izrecno flub^pt J|9llvicb^o«o Zeliščno vino. SfojefBeliScino.vinuni nobeno tajna' sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga4ii0 0 vinski ii,» 3*.m—ttufn. -»--^fiia l0a,0,rč*adiViA« 240.0. sok jerebike iuO.O. CreSujev sok 320.0. „ ?;itrkijajfidigo;5 tl#iiž, rajafrŠsJ S korenine ^df.^žpestavine se zmešajo. - Ivan Maroni - Gorica ; ulica Ariosto Mattioli goriška Lovarua mosaienih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz na-| vadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri slavbali, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna, -t Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprejme se kaborSnokoll delo. Mali oglasi. R^manJJa pristojbina stane 60 vi d. Ako je oglas obselnejli se raonna ta vsako besedo 3 vin. Najprlpravnejie tnseriranje ta trnovoe In otrtnlko. Koliko Je manJBth trgovcev in obrtnikov v Gorlul, katftrih na deželi (la pelo t meatu) nibfi« ne poina, ker nikjer ne inaerlrajo. Skoda nI majhna. Odda se veliko, pripravno za shrambo blaj klet ja ali sadja. Isto so lahko porabi tudi za skladišče Mesečna najem-šeina 20 kron. — Naslov pove upravni&tvo. pet insladdičar - Sv. Lucija ob Soči - sprejema naročila na vsakovrstna pe-«iva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si, občinstvu za obiia naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene. Sladoled. Sladoled. imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! ¦elodčne Mj ce lekarnarja C. Bradj, ' Harijacel) ke kapljice jmenivaie ~ nn iffaterbDžjD iz Maria-ZeU kot varst. znam. [so najboljše sredstvo proti otež-kočenemu prebavljanju vsake vrste, proti zgagi želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let. „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1884. Hontrah v Zagrebu v Instni paln»i\ vneal UtJIllldld MnrovBke in PreraduvkVvo ulice. Podružnica v TRSTU, Corso štev. 1, telefon štev. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad Reka, Osjek in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj ponesrečen j a in smrti; V. zavarovanje dol in dedščin; 3. zavarovanje življenjskih rent. II. Proti ognju; 1. Zavarovanje stavb {hiš, gospodarskih poslopij, tovarn). •2. Zavarovanje premičnin (pohištva, blaga v trgovinah, gospodarskih strojev, blaga itd. :*. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, acna itd. ill.Zavarovanje steklenih plošč in šip. Zfi-lniziio lineljV vs-h oddelkov zmišs K" 2AHlW>gii j;;i temeljna glavnica . . , . ., 800.000-00 l'"l.o«U'k U-hw premijt' .s piist.jjliinnnii „1.117.85603 I/plačilne odškodnine.......„ :j.9j;il(i:H8 Zastopnik za Gorico in okolico: PETER GRUDEN & Comp. U GORICI. I»4*7i Naznanilo preselitve. Trgovino „pp| železnem inožir* in zw lo#o starin se je preselilo v Magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih . .slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. ;. j Zaloga novega orožja vseh vrst toliko i-, za;lov kakor za strelišča, samokresov, avtoma-Jičjiih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patronl šiberitd. itd. Cene konkurenčne, luan Qyra, yiMm^Mtw in zapriseženi Izuedenec. Stojte l Kdo ne pozna tvrdke Stojtei Kerševani & Cuk na Stolnem trga (Plazza DoDino) d GORICI Steo. Vsakdo pozna io tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji,« ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria ši?alni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- ^.rit;.- pom šivalnega stroja - -^ORIGINAL VICT0RIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekarhiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: glamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za masteajc giosdja, plnge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dfOkotesn bela, rdeča itd. z znamko KERŠEV AIVI & ČUK, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, StreljilO. — Velika izber l(, gramofonov. Dale na obrobe. CENIKI |== se razpošiljajo zastonj. ===; | fi? 3488 04