G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 36 - CENA 10 DIN SREDA, 23. MARCA 1960 5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj Kmetijska posestva - ogledalo sodobne kmetijske proizvodnje Kranj, 22. marca. Na današnji skupni seji sta zbora Okrajnega ljudskega odbora najprej obravnavala vprašanja socialističnih kmetijskih posestev in proizvodnih obratov smetijskih zadrug ter program nadaljnjega razvoja in investicij na teh posestvih, sklepala o prispevku Okrajnega ljudskega odbora za elektrifikacijo Selške in Poljanske doline in rešila še nekatera druga vprašanja. Na ločenih sejah sta zbora ustanovila sklad Staneta Žagarja za podeljevanje nagrad in štipendij ter sklenila reorganizirati kmetijsko posestvo in kmetijsko šolo v Poljčah. svodoma je bilo poudarjeno, da imajo kmetijska posestva in ^izvajalni obrati kmetijskih *adrug skupno 1117 ha kmetijah površin, od tega obdeloval-J*ih 930 ha ali 3 % celotne obde-lovalne zemlje v okraju. Kljub terriu, so poudarili, morajo ta po-?estva imeti čedalje pomembnej-s° vlogo pri oskrbovanju trga in Pri spreminjanju družbeno-eko-n°mskih odnosov na vasi. Danes je v kranjskem okraju Vse§a 7 kmetijskih posestev, ki embe vreden primer nam nu- Na zahtevo kranjskih volivcev že letos most čez Kokro Predsednik Občinskega ljuđ- 1. maja 1961. Skupni stroški saj bodo posestva že v kratkem zagotovila 50 % sedanjih količin organiziranega odkupa mleka v okraju, kar pomeni 22 % celotne prodaje mleka. Močno bodo posegla tudi v preskrbo naših industrijskih središč z govejim in svinjskim mesom, še posebno pa z zelenjavo. Letos so predvidene tudi precejšnje gradnje na posestvih, kar je spričo dotrajanosti dosedanjih osnovnih sredstev nujno potrebno. Po nekaterih podatkih bodo letos investirali nad 430 milijonov zlasti za gradnjo živinorejskih objektov, nakup živine, mehanizacijo in nekatera druga dela. skega odbora Kranj Franc Pu- har je na zadnji seji ljudskega odbora dne 17. marca obrazložil odbornikom, da bodo že v letošnjem letu med prioritetne objekte komunalnega značaja v občini vključili tudi gradnjo mostu čez Kokro. Tega sicer prvotno v predlogu letošnjega družbenega plana in proračuna niso predvideli, ker pa je viseči most v vse slabšem stanju, potrebe prebivalcev na Planini in v Ćirčah po solidni zvezi z mestom pa so iz dneva v dan večje in ker je gradnjo mostu čez Kokro zahtevala posebna komisija volivcev s Planine, so ta objekt končno le vključili med letošnje gradnje. Občinski ljudski odbor je že začel s pripravami, da se z gradnjo čimprej prične. Dela bo prevzelo gradbeno podjetje »Projekt« Kranj in bodo končana po predvidevanjih v šestih do sedmih mesecih. Računajo, da bodo s pripravljalnimi deli za gradnjo mostu čez Kokra pričeli že 1. maja letos in da bodo most odprli lahko že za (vključno z izselitvijo strank v hiši na Podrtini in z gradnjo zidanih stanovanjskih provizo-rijev za te stranke, ki jih pozneje nameravajo preurediti v obrtne delavnice), bodo znašali približno 100 milijonov dinarjev, stroški gradnje mostu in ureditve cestišč pa približno 75 milijonov dinarjev. Ker pa so vsa sredstva letošnjega občinskega proračuna že porazdeljena, je bilo treba najti druge vire za finansiranje izgradnje mostu. Proračunskih izdatkov ni bilo možno namreč nikjer bistveno zmanjšati, zato so predstavniki občinskega ljudskega odbora Kranj zdaj v dogovorih s predstavniki tovarne Inteks, da jim le-ti posodijo za dobo enega leta 80 milijonov dinarjev iz sredstev gospodarskih investicij, ki so jih predvidevali za nabavo opreme, pri kateri pa je nastal zastoj iz uvoza in jih zato letos ne bodo mogli porabiti. S tem posojilom bi lahko z gradnjo mostu pričeli takoj. Posestvo v Poljčah. ki je la- đi J> doseglo za skoraj 60% večjo bruto proizvodnjo kot leto prej. La"i je znašala le-ta 31,679.000 farjev. Se bolj pa se je pove-Cal skupni dohodek posestva, ki Je bil malone za 9-krat večji kot let& 1958. ko je znašal 367.000 di-?Jariev (lani 4,130.000). Cisti dohodek na zaposlenega je bil leta 1958 18.000 dinarjev, lani pa že 19.233 dinarjev. Ze teh nekaj u?otovitev kaže na razvoj in UsPeh posestva v Poljčah. ki na So značilne tudi za ostala poseda- V Poljčah so to dosegli pred-Vsern z močno mehanizacijo in ?a stalno delovno silo, medtem 0 imajo na ostalih posestvih še 2lasti težave z delovno silo. . Stanje povprečno zaposlenih se ^ !ani na posestvih povečalo za »T °/o< realizacija pa za 44 %. sPehi prizadevanj se odražajo 0Udi v izplačanih višjih čistih ?s°bnih dohodkov povprečno na j*Poslenega od 150.842 dinarja v ^tu 1958 na 189.498 dinarjev lani. je znano predvideva letoš-Jl družbeni načrt kranjskega Pred V. kongresom SZDL Jugoslavije Nov odnos do sprejetih obvez raja nadaljnje povečanje pro- v°dnje na kmetijskih posestvih c . °koli 51 %• To pomeni preden sko|. p0(jatki v poročilu $hf*a za kmetijstvo in gozdar-r ° Okrajnega ljudskega odbo-fcfižejo, da bo to moč doseči, Delegat na V. kongresu SZDLJ je v kranjski občini tudi predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj tov. Stane Božič. Da bi seznanili bralce s pripravami na kongres, o katerih bodo govorili tudi delegati iz našega okraja, smo se obrnili na vse delegate z nekaterimi vprašanji. Danes objavljamo nekaj odgovorov tovariša Božiča. potrebno spremeniti odnos do sprejetih obvez in nalog. Menim, da je bolje, da se ljudem razloži, zakaj se ni dala kakšna stvar napraviti, kot pa da se preprosto nič ne naredi in niti nikomur nič ne pove. Zato je povsem jasno, da nastanejo med ljudmi večkrat upravičena negodovanja. Da pa bomo vse obveze lahko uspešneje reševali, moramo široko odpreti vrata vsem, posebno mlajšim in naprednim, razgledanim ljudem, ki bodo dali koristne pobude za še boljše delo organizacij SZDL. Tako dela danes v kranjski občini v raznih samoupravnih organih 3514 članov SZDL, v 8 stanovanjskih skupnostih pa 145 članov SZDL. nje še bolj skrbeti za dobre odnose ljudi do organov oblasti in odnose organov in uprave občinskega 'ljudskega odbora do ljudi.« M. 2. Dobrodošli v Planici! Naš pozdrav velja najprej vsem pogumnim tekmovalcem, ki so prišli na srebrni jubilej v Planico iz Finske, Norveške, Švedske, Poljske, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Francije, Italije, Avstrije, ZDA, Švice in Jugoslavije. Od daleč ste prišli v našo domovino, da bi se pomerili na veliki smučarski skakalnici v Planici. Zmaga naj pripade tistemu, ki jo je najbolj vreden in ki je prišel najbolj pripravljen. Vaša udeležba na proslavi 25-letnice Planice pomeni za nas počastitev, hkrati pa tudi vspodbudo mladini, ki bo v teh dneh lahko gledala edinstveno lepoto smučarskih poletov. Ni bilo brez pomena za naš smučarski šport, da so lahko naši mladi ljudje v teku 25 let gledali v Planici mojstrske storitve odličnih inozemskih gostov Bradla, bratov Ruudov, Tschanenna, Recknagla in drugih. Pomalem so tudi naši jugoslovanski skakalci napredovali. Že prvo leto je zaslovelo ime Albina Novška, zatem imeni Šramla, Finžgarja, Klančnika, Polde in drugih. Razen inozemskih in domačih tekmovalcev pozdravljamo vse^goste, ki bodo prišli v teh dneh v Planico od blizu, in daleč. Prav vsem naša dobrodošlica. Želimo, da bi potekale te jubilejne tekme res brezhibno in da bi bili vsi z njimi zadovoljni. Želimo, da bi te dni sijalo sonce nad visokogorsko dolino pod Poncami in da bi se velikani Julijcev pokazali v vsej svoji veličastni lepoti. In ko se boste po planiških slavnostih vrnili domov, ostanite zvesti prijatelji športnega gibanja, čigar bistvo ni niti zmagati, niti v rekordih, temveč v stremljenju po boljših ljudeh, zdravih, dela zmožnih, vedrih in tovariških. Zlasti pa nas veseli, da bo med gledalci najštevilneie zastopana naša mladina, predvsem šolska. Pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, tudi vam in zlasti vam je namenjena jubilejna planiška prireditev, da se boste ob rezultatih, ki so sad načrtnega dela, še bolj ogreli za šport in telesno vzgojo. Naj živi Planica, spodbuda in ponos jugoslovanskega smučanja! Jože Javornik J Stane Božič STVARNA RAZPRAVA Družbeni plan blejske občine 1960 pred volivci Pred sprejetjem družbenega načrta v občinskem ljudskem Prebivalci so za gradnjo priprav- odboru so na zborih volivcev blejske občine o gospodar- Ijeni prispevati tudi vsak priza- skih, komunalnih in drugih zadevah političnega in družbe- deti svoj delež. Na zboru so še nega značaja spregovorili tudi volivci. V četrtek in petek izrekli obžalovanje, da nekdaj so se zvrstili v domala vseh krajih občine zbori volivcev, tako znana jama pod Bab jim zo- »Če bodo vse naše organizacije v občini — teh je 47 — aktivne in prizadevne, tedaj bo tudi nam delegatom lahko govoriti o delovnih izkušnjah na V. kongresu SZDLJ. Za konkretnejše priprave nam bodo služili zaključki IV. občinske konference SZDL Kranj. V delu organizacij SZDL bo Značilno za letošnje razprav- Volivce na Bohinjski Beli je 1 janje 6 družbenem planu je to, posebno razveselila vest. iz druž-da je bilo precej stvarno. V vsa- benega načrta, da bodo še le-kem kraju so volivci izrekli me- tos pričeli s pripravami in z dela kaj novega, kar je posebno zna- gradnjo vodovoda. Nekateri so čilno in pereče za tisto območje, spričo večletnega zavlačevanja s bom ostaja tako pozabljena. Sicer pa je bilo mimo naštetih izraženo še vrsto drugih vzpodbudnih misli in dobrih predlogov pa tudi upravičenih kritik. Občinski ljudski odbor bo Prav osnovne organizacije Skoraj največ pa je tekla bose- tem delom sicer izrazili dvom da skupaj s pristojnimi sveti vse Skupščina OZSZ Kranj Zbori zavarovancev °*ftova družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju ... v ponedeljek. 21. marca. Je bila v Kranju IX. redna skup- OZSZ Kranj, ki sta se je udeležila tudi podpredsednik V^O Kranj Ivan Bertoncelj in predsednik OSS Kranj Andrej Po poslovnem poročilu za leto 1!T>9, kj ga je podal 'erbi sednik Isvrlltega Odbor« OZSZ Kranj Tine Zen, je sle- Ui,a razprava aJVyč so govorili <> zborih 2avarovancev\ na katerih so H0 r°V;m<-i obravnavali v glav-Ijg?1 2t>'o aktualno probleme in Precej pozitivnih predlo- za izboljšanje zdravstvene Sov služb . v nJa. da je treba zbore za-pr °Van<,ev vse Iransko podpor^!', .T- p:imreč lahko dosti 0nt%u?ajO pri deUl :>kupš',:ne in Ifjj , samoupravnih organov. nnjlx Su razpravljali <> fi-jU|. ni problematiki in primer-p,^,2 (>nalimi OZSZ v naši re-$lužj o higiensko tehnični •ocln- Prl OZSZ Kr:i:" ter 0 dr-,*'. r'' s-lužbi kot izrazito y službi. ^re-i r:,"t,ravi je sodeloval tudi \n J* n'k OSS Andrej Veroic dejenake vidimo pa velike dobri- ne, ki jih daje delavcem socialno zavarovanje in nekatere druge ustanove. Na žalost imamo razen poštenih zavarovancev tudi take. ki socialno zavarovanje izkoriščajo, češ zakaj i>i ga ne laj Je bireaplafino. Položaj naših delavcev-zavaro-vancev se zboljšuje z ustanavljanjem socialno kadrovskih .služb po podjetjih. PO razpravi so potrddli bilanco za leto 19.r)9. predračun dohodkov m Izdatkov sklarla za /. 1 j avstveno zavarovanje za leto l!),:o In razdelitev sklada za preventivno službo pri OZSZ Kranj. Sprejeli ao tudi sklep o razdelitvi sklada za napredek / [ravstvene službi-. —- Največ ire Istev bo porabljenih za bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju in zdravstveni dom v Tržiču. SZDL morajo tudi v naši komuni še naprej aktivno spremljati delo stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. Te dni so imele vse osnovne organizacije sestanke, na katerih so 'posebej obravnavale probleme stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. V prihodnje bomo moreili še bolj upoštevati konkretne predloge in mnenja ljudi. Kot zelo koristen naj služi primer, ko je prišla delegacija osnovne organizacije SZDL terena Planina-Cirče na zasedanje ObLO s predlogom, da še letos pričnejo z gradnjo prepotrebnega mostu čez Kokro. Organizacije SZDL morajo v vsakem primeru najti možnost, da se ne bi oviralo delo stanovanjskih skupnosti in družbenih in političnih organizacij. — Za vse to pa so potrebni primerni prostori, ki bodo hkrati lahko služili tudi za klubske prostore na določenem mestu. Zato je potrebno že pri novogradnjah misliti na to, da se doiofitj tudi prostor za delo teh organizacij. Organizacija Socialistične zveze mora v prihod« da o še neurejenih komunalnih se bo z gradnjo pričelo že letos, gradivo z zborov skrbno proučil ali podobnih zadevah, ki jih do- Kot je bilo občanom na zboru in predloge, ki bi jih bilo moč slej še ni bilo moč uresničiti. V pojasnjeno, pa bo pristojni or- sprejeti v drubeni načrt, upošte-Zagoricah in Zelečah so na pri- gan, namenjeno vsoto za vodo- val pred končnim .sprejemom mer volivci sami predlagali ure- vod na B?li, prav gotovo odobril, načrta in proračuna. bj ditev nekaterih manjših, toda za ti naselji pomembnih del. Po- _______ udarili so tudi, da je že čas za izgradnjo centralne avtobusne postaje na Bledu. Zahteva prebivalcev Bleda, da bi končno uredili primerno mlečno restavracijo, tudi ni nova, saj se že nekaj let ponavlja sem ter tja na občnih zborih in sestankih. Kaže pa, da do uresničitve ni več daleč, saj je prostor zanjo že namenjen, le da ga bo treba Se preurediti in opremiti. To pa je predvideno z družbenim planom za leto 1960. Naša razstava v Oslu Norveški minister za trgovino Skog je v ponedellek, 21. marca na Otvoritvi razstave jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Oslu izrazil prepričanje, da bo razstava prispevala k okrepitvi urediti manjši poštni urad tudi stikov med Norveško in Jugo- na Rečici. Pogrešajo pa tudi me-slavijo. šarijo in mlekarno. Na Mlinem so se volivci upravičeno spraševali, čemu takšno zavlačevanje z deli pri gradnji kanalizacije, Pravzaprav so ravno oni pri tem najbolj prizadeti, saj je že najmanj tri mesece zaprta cesta mimo Toplic proti Mlinem. Vsa stvar pa je še toliko bolj nerodna, ker ves ta čas tudi nobena od stranskih poti za pešce ni bila primerno in varno urejena. Na Rečici pri Bledu je bilo to pot na dnevnem redu zbora vprašanje ureditve otroškega vrtca v tem kraju. Glede na precejšnjo oddaljenost do blejske pošte so menili, da bi morali Pred srebrnim jubilejem Planice PROGRAM PRIREDITEV Jutri, v četrtek, 24. marca, se bodo prvič pognali čez most 80-mctrske skakalnice v kvalifikacijski tekmi, vsi prijavljeni tekmovalci. Na tej tekmi morajo dokazati, da so sposobni za nastop na veliki 120-metrski skakalnici. Čeprav v senci prireditve na veliki skakalnici bo ta tekma za Squaw Vallevem in Holmenkollenom kvalitetno najpomembnejša prireditev na skakalnicah olimpijskih dimenzij v letošnji sezoni. Za nas še toliko pomembnejša, ker bo dokončno odgovorila na vprašanje, ali je bilo stališče Jugoslo-vanikega olimpijskega odbora, da naši skakalci kakovostno niso dorasli za nastop na 8. olimpijskih igrah v Squaw Valleju, pravilno. V petek, 25. marca, bodo na 120-metrski skakalnici poizkusni skoki za vse prijavljene tekmovalce. Ti skoki bodo normalno ocenjevani za primer, če 26. in 27. marca zaradi vremenskih neprilik prireditve ne bi bilo možno izvesti. 26. in 27. marca pa bodo ob ugodnih vremenskih razmerah smučarski poleti na 120-metrski skakalnici. Organizacijski komite še posebej opozarja vse gledalce, da so vse prireditve na 120-metrski skakalnici v petek, soboto in nedeljo enakovredne prireditvi istega obsega in štejejo za skupno končno oceno. M++K SREDA, 23. MARCA 19® Vi vprašujete, mi odgovarjamo TOVARNE GLASBIL S. S. Velesovo Prosim, če bi mi mogli našteti tovarne glasbil pri nas in hkrati odgovoriti, če še obstaja svetovno znana tovarna »Mei-nel & Herald«. Odgovor: Razen tovarne glasbil »Melodija« v Mengšu ni v naši državi nobene tovrstne tovarne. Je pa še nekaj obrtnih delavnic, ki se bavijo bodisi z izdelovanjem manjših glasbenih inštrumentov bodisi s popravilom glasbil. Te delavnice so: »Harmonija« Zagreb, »Glasbala« Zagreb, »Skala« Beograd, Harmonika« Ljubljana in »Glasbila« Ljubljana. Tovarna »Meinel & Herald« ne obstaja več. BIOFIL - ZDRAVILO LETA M. R. Jesenice V vašem časopisu z dne 23. marca letos sem brala članek »Biofil — zdravilo leta«. Zanima me, kaj je s tem zdravilom. Iskala sem ga že po vseh lekarnah, ki so mi dosegljive, a ga iiisem dobila. Odgovor: Ugledni časopis »Vjesnik u sredu« je 20. januarja 1960. leta objavil na 1. strani članek: »Biofil — zdravilo leta«. Ker je naše uredništvo menilo, da je članek tako pomemben, da je vredno z njegovo vsebino seznaniti širši krog gorenjske javnosti, je članek v zelo skrajšani obliki ponatisnilo. Ni nobenega dvoma, da so navedbe v članku resnične. Lahko pa se je primerilo, da zaradi določenih težav pri izdelavi zdravil, le-tega še ni v naših lekarnah. Najbolje bo, če se za točne informacije obrnete na uredništvo Vjesnika u sredu, Zagreb, Masarikova ulica številka 26, p. p. 469. r NAŠ RAZGOVOR Srednješolski brigada ANTONIC MARJAN sekretar Občinskega komiteja LMS na Jesenicah nam je v zvezi s pripravami na lokalne in zvezne mladinske delovne akcije v jeseniški občini odgovoril na nekaj vprašanj: »Kaj nameravate letos graditi na Jesenicah v okviru lokalnih delovnih akcij?« »Najprej smo imeli v načrtu, da bomo organizirali samostojno brigado, pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev teh načrtov kot kaže ne bomo mogli uresničiti. Kljub temu pa bo mladina jeseniške občine s prostovoljnim delom sodelovala pri gradnji letnega kopališča na Jesenicah, nadalje rekonstrukciji dveh vodovodov na Kočni in na Hru-šici. Razen tega pa nameravamo z občasnimi delovnimi akcijami pomagati pri urejevanju stanovanjskega naselja Plavž. »In kdaj mislite začeti s temi akcijami?« »S temi akcijami bomo pri- čeli takoj ko bo sprejet družbeni načrt jeseniške občine in ko bodo odobreni za to potrebni krediti.« »Kdo bo prevzel pokroviteljstvo na temi lokalnimi akcijami?« »Za letno kopališče bo prevzel pokroviteljstvo Občinski komite, medtem ko bosta za vodovod na Kočni in v Hru-šici organizirali delovni akciji tamkajšnji osnovni organizaciji LMS.« »Kakšne delovne akcije pa nameravate organizirati za mladino z osemletk?« »Zato mladino prav tako pripravljamo brigado, ki bo delala na Jesenicah. Delovni čas bo imela precej skrajšan, in sicer 3 do 4 ure na dan-Prosti čas pa bi predvsem uporabili za vzgojo in družabno življenje.« »Kaj pa zvezna mladinska delovna akcija?« »V I. MDB »Staneta Žagarja« smo že poslali z jeseniške občine 20 brigadirjev, čeprav smo jih imeli prvotno določenih samo 15. Organizirali pa bomo tudi samostojno srednješolsko mladinsko delovno brigado, ki bo odšla na traso v poletnih mesecih in bo v njej 180 brigadirjev in briga-dirk.« M. 2. J IZ NAŠIH KRAJEV PREMALO PROPAGANDE Tržič, 20. marca segli velike uspehe, v Tržiču «o v premalo storili za razvoj turiz- obra( V soboto zvečer je bil občini ma, .predvsem kar zadeva inve- »UKO relo in skoraj higiensko neuporabno kovačnico in druge prostore, kar narekuje, da podjetje ves čisti dohodek usmeri pred-investiranje novega Sindikalna podružnica razen zabavno- kultur- zbor Turističnega društva Tržič, stdcije za turistične obiekte Onu- Lani so na vseh naših obmorskih stih so tudi turistično propagan- tt£**%S** t in alpskih turističnih krajih do- do ker ne morejo vabtt tubh 1 ^ °, m°rjU V ** n-ci ne morejo vaDita tujih su rednih dopustov. Lani je le gostov, ce jim nimajo kaj nuditi Kamniški stoletnik Kar ljudje pomnijo, ni bilo delavci vklesal v skale vsa v kamniški občini nobenega planinska pota na Kamniško stoletnika. Danes, v sredo, 23. in Kokrško sedlo, na Skuto in t. m., pa bo doživel sto let na Pode. Jože Ajdovec, po domače Rez- Zdaj živi v hiši, ki jo je manov oče iz Godiča pri Kam- sam zgradil na hribčku, kjer niku. Rojen je bil v najbolj se v Stahovici odcepi cesta zdravem predelu Kamniških proti Črni. Prav ob stoletnici planin, v Bistričici. S tem je Rezmanovega očeta se je šte-bil tudi že nakazan njegov po- vilo 10 stanovalcev v hiši poklic, saj je bila večina moških večalo za dva pravnuka, tako iz vasi Stahovice zaposlena da se bo zdaj skupno 42 popri spravilu lesa v gozdovih tomcev veselilo stoletnice usta-kamniške meščanske korpora- novitelja družine, cije. Še kot dojenčka ga je Naš stoletnik je zdrav in verna ti nosila s seboj v Kamni- der dočakal redki jubilej. Z ško Bistrico, kjer je kuhala dr- ženo sta skoro 50 let preživela varjem. S štirinajstimi leti je v zakonu in imela 4 otroke, že sam vzel sekiro v roke in Zdaj živi pri najmlajšem sinu jo vihtel 63 let, ko je s »po- ob čedni pokojnini, ki mu pri-kojnino« mesečnih 180 dinar- pada po novi uredbi za dolgo-jev prenehal drvariti. letno delo. Pogosto natl.iči pi-Bil je divji lovec in potem po, ki jo je sam izrezljal, in eden najboljših lovskih čuva- jo krepko drži med zobmi, jev. Velike zasluge pa ima tu- Rad pripoveduje dogodke iz di pri razvoju slovenskega pla- svojih mladih let, saj ima še ninarstva v območju Grintov- bister spomin in mnogo smisla cev, saj je s svojimi desetimi za zdrav humor. Ob stoletnici vsi želijo Rozmanovemu očetu, da bi še pre- Tržiško občino je obiskalo la lil ni v prvih 9 mesecih le 2269 go-gjj stov, ali 20 % manj kot predli lanskim, nočnin pa je bilo 3500 II ali celo 24,5 % manj kot leto Hj prej. Toda to stanje se je do pj konca leta popravilo. Število tuj-11 cev, ki prihajajo čez Ljubelj, se fj| iz leta v leto veča, vendar ti ■t ljudje ine ostanejo v Tržiču, am-23 pak odhajajo drugam, kjer jim H znajo in morejo nuditi več tu-fH rističnih uslug. Danes je v Tržiču j|j tudi znatno manj turističnih sob jB in ležišč ter celo 1000 sedežev II manj v gostinskih prostorih, kot jj pred vojno. kazali zbori, imajo družine, ka- H| Po uspelem občnem zboru je kor tudi posamezni lovci pre- eej problemov po loviščih, ker jim divjad, predvsem divji prašiči, povzroča precej problemov, ko morajo odplačevati povzročeno škodo. -an tovalo v Pacugu pri Portorožu 60% članov kolektiva s svojci. C. R. PRIČELI SO SE OBČNI ZBORI LOVSKIH DRUŽIN Kranjska gora Na zadnji seji okrajne Lovske zveze za Gorenjsko so med drugim sklenili, da bodo vse Lovske družine na Gorenjskem (teh je 28) opravile letošnje redne letne občne zbore do dne 10. aprila. Prve družine so jih izvedle v nedeljo in to v Kranjski gori, na Jesenicah in na Trati pri Skofji Loki. Kakor so po- B predaval tovariš Stane Tavčar iz hj Kranja o Švici. To razvito de- gj želo je prikazal v besedi, glasbi il in islikah. VE KULTURNI RAZGLEDI segel starost svojega očeta, ki je doživel 107 let. Glasbeni večer DVE IZ IJUBNEGA Ljubno Tamkajšnji prebivalci si lahko poiščejo razvedrilo v prostorih nekdanje kmetijske zadruge, kjer imajo lepo urejeno ljudsko knjižnico z 980 leposlovnimi, mladinskimi, političnimi in strokovnimi knjigami. Knjižnico obiskuje nad 70 rednih bralcev. Le- ODSLEJ TUDI PRAKTIČNI POUK Navi obrati V petek, 18. marca je bil občni zbor sindikalne podružnice Umetno kovinsko obrtnega podjetja »UKO« v Kropi. Na občnem zboru so se predvsem pogovorili o doseženih proizvodnih uspehih. Lani je pod-■ jetje »UKO« s 37 zaposlenimi preseglo družbeni načrt 33,5 milijona za 22% in ustvarilo 40.8 milijona realizacije. To 1,071.867 dinarjev na enega zaposlenega. Kljub temu, da v zadnjih letih niso zviševali cene izdelkom, je bil lani izkazan čisti Kranj Danes ob 19. uri bo v Pre šernovem gledališču tretji javni nastop gojencev Državne glas- dohodek v višini nad 12 milijo-bene šole v Kranju. Spored bo- nov dinarjev. Posebna naloga, Člani Radio kluba na Bledu do izvajali učenci oddelkov za ki si jo je postavil delovni koso že lani organizirali amaterski klavir, violino, violončelo in so- Iektiv> je gradnja novih delavnic, ki bodo nadomestile zasta- NOV KROŽEK SVOBODE JESENICE ►A« tečaj za radioamaterje. Za lo-petjo. tečaj je bilo veliko zanimanje. Vendar so obdelali le teoretično snov, ker zaradi pomanjkanja los nameravajo kupiti še nekaj lastnega prostora niso mogli tudi novih knjig, seveda če bodo praktično delali. V kratkem pa imeli na razpolago potrebna fi- bodo lahko začeli tudi s praktič-nančna sredstva. nim poukom, ker so dobili pro- --- štor, ki ga bodo preuredili v de- V kinematografskem podjetju kvvnico. v Ljubnem se že dalj časa pri- -an NOVO DRUŠTVO »KRVAVEC« Lahovče Minuli mesec so v Lahovčah pri Cerkljah ustanovili kultur-no-umetniško društvo »Krvavec«. Tod je namreč obstajalo doslej le gasilsko društvo, ki je moralo prevzeti na svoja ramena 'tudi ostale dejavnosti. Ker so uvideli, da omenjeno društvo ni zmoglo vsega, so ustanovili kulturno - umetniško društvo, ^e katerega predsednik je mladinec. Letos so precej razvili zabavno klubsko življenje. Uredili so si prostor an kupili televizijski sprejemnik. Vsak dan se zbere veliko število gledalcev, predvsem mladine. Tudi plesne vaje so organizirali. Kot glavno nalogo v letošnjem letu so si zastavili dograditev dvo- rane, ki jo skupaj z gasiloi zidajo v gasilskem domu. Člani društva so pokazali veliko volje do dela. Iz lesa, ki so £a dali prebivalci sami, so napravili nekaj miz in stolov. Ta in razna druga pomožna dela v največ primerih opravljajo vse brezplačno. Seveda pričakujejo; da jim bo tudi Občinski ljudski odbor priskočil na pomoč. -an TUDI REPUBLIŠKO PRVENSTVO V TRŽIČU V nedeljo popoldne je imel° novo izvoljeno predsedstvo okrajnega strelskega odbora Kranj svojo I. redno sejo, na kateri so opravili nekatere kadrovske spremembe ter se P°" govorili o bližnjih okrajnih tekmovanjih za mladince, Pio^ nirje in članice ter o izvedb' republiškega prvenstva za »Zlato puščico«, ki bo 10. aprila le' tos v Tržiču. Letos je Strelska zveza Slovenije poverila izvedbo tega najpomembnejšega strelskega tekmovanja gorenjskim strelcem, kar je lepo Prl* znanje. Ob zaključku pa so dali s°" glasje za ustanovitev nekaterih novih strelskih družin. -»n POMEMBNO PRIZNANJE Sekcija za medicino dela P11 Slovenskem zdravniškem društvu priredi od 25. do 27. mar' ca 1960 v Kranju zbor zdravstvenih, socialnih in političnih df lavcev, odgovornih za zaščit0 delovnega človeka. Prvi dan bo govora o dolž°0' stih, etiki in družbenem P°10' žaju zdravnika v industriji-dalje bodo obravnavane še dru ge strokovne teme. Zaradi P° membnosti sestanka pričakuje' mo, da se bodo zborovanja ležili številni zdravstveni, sof'a ni in politični delavci iz vse Sl<^ venije in tudi nekateri zast°P nikiniki iz drugih republik. ^e minar se bo začel 25. marca 0 10. uri v novi dvorani Okrajni9 ljudskega odbora Kranj. pravijajo, da bi skupno s TVD Partizanom preuredili dvorano za predvajanje cinemaseopskih filmov. Nabaviti in obnoviti morajo tudi nekaj aparatur. Za v.,«- to bi potrebovali 200.000 dinarjev. Upajo, da se jim bo s pomočjo pristojnih organov iz- ' polnila njihova želja. OBČNI ZBOR DPD SVOBODE Šenčur V soboto zvečer je bil v prosvetnem domu v Šenčurju redni Dijaki Tehniške srednje šole in dijakinje Administrativne šole na Jesenicah so se odločili vstopiti v Svobodo Jesenice in organizirati krožek družabnih plesov. V soboto zvečer je imel formirani krožek prvi študij, ki se ga je udeležilo kar 20 parov. — Vodstvo šol je to dejavnost podprlo, saj se bodo mladi dijaki in dijakinje poleg družabnih plesov učili v sklopu novo formiranega krožka tudi prepotrebnega kulturnega vedenja. Zopet je K. J. JESENICE nom Zakona o delovnih razmor- Vprašanje: Po dveh mesecih Jih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) lani zaposlili. Zanima vas, kdaj Povečan letni dopust predpiše delovne dobe ste se septembra gospodarska organizacija is svo- letni občni zbor DPD Svobode Svoboda Jesenice doprinesla k so se ga razen šte- vzgajanju dijakov jeseniških šol. V SPOMIN NA CHOPINA Kranj vilnega članstva udeležili tudi predstavniki tamkajšnjega družbenega in političnega življenja. Klavirski večer Chopinovih Ugotovill .so, da je bilo društve- dcl, ki so jih izvaja'i študentje no delo v minulem letu razgiba- Akademije za glasbo Marjanca no in da je Svoboda dosegla Korošec, Marija Kocjančičeva, kljub nekaterim pomanjkljivo- Andrej Jare in Aci Bertoncelj, stim lep napredek. Za še uspes- jc privabil v dvorano Prešerno- nejše delo v Svobodi so že pred vega gledališča v Kranju števil- samim zborom oddvojili od Svo- ne poslušalce. Koncert Chopino- bode nogometno sekcijo, ki je vc glasbe je prekosil vsa priča- zaradi prevelikih finančnih izdat- kovanja. Z veliko ljubeznijo in kov bremenila blagajno Svobo- spoštovanjem do umetnosti veli- de in zavirala njeno delo. Skle- kega poljskega skladatelja, ki je rvili so, da morajo odpraviti še žarela iz igre mladih ljudi, so ono pomanjkljivost, namreč to, najdoslojneje počastili s 150-Iet- da delo no bo slonelo lo na n< nico rojstva velikega skladatelja, katerih Ljudeh, kot je bilo dotlej Skladateljev življenjepis in nje- v navadi. Za večjo varnost prometa vam pripada dopust. Odgovor: Ker ste imeli presledek, vam pripada v skladu t 27. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni lisi I! K.I ,št. 53/57) redni dopust po nepretrgani delovni dobi 11 mesecev. F. K. BLED Vprašanje: Vaša sestra so je jun pravilnikom. K. P. POLJANE Vprašanje: Stari ste 50 let. Ker ste socialno šibki, bi se radi zaposlili in ste to tudi poskusili, vendar sto mnenja, da vas v službo ne prejmejo zaradi vaše starosti in vas zanima, kam naj se obrnete, da bi so zaposlili. Odgovor: Obrnite so na občin- Odogovr: Po 42. členu Zako^ o delovnih razmerjih ima dcia' vec pravico pred odhodom k V£ jakom, 7. n imenom, da odslil7J vojaški rok. do enkratnega naJ domcstila v višini zadnjeg;« lTl Pravico za-venije Viktor Pogačar, predsed- htevati nujni delež, kateri zna-2 nik in tajnik Okrajnega odbora ^ Polovico vrednosti zapu.st LT Kranj in številni drugi pred- Bika. Ktavniki političnega in družbe- Vprašanje: Ali je sin upravi-nega življenja blej«ke občine. <">e». » zahteva tudi polovic«, od Ugotovili so, da je število članov vrednosti daril, predmetov, ka- v\on;i galrcna o pokojninskem t* — teh je 2o2 — zadovoljivo, če- J« Podarila pokojna sestra varovanjU (Uradni list FLRJ, št. prav jih je precej odšlo k novo sorodnikom. 51/07) se v delovno dobo šteje V soboto zvečer so v prosvet- ustanovljenemu avto-moto krož- Odgovor: l'o 45. < lenu Zakona (%.ls ^ gn jc delavec prebil v nem domu na Visokem zaključili ku v tovarni Veriga v Lescah. ° dedovanju (Uradni list FLRJ, delovnem razmerju in je delal V nedeljo so člani dramske 7. mladinskimi plesnimi vajami. Lani so izvedli tečaj za šoferje 20/55) bn;i nujni dedič pra- delovni čas. Ker niste toga sekcijo Srednjo tehniške tekstil- ki jih je pred tremi meseci or- -amaterje in več tečajev za mo- vico» da zahteva vrnitev daril in p0gf>ja i/.jx)lnili, vam Zavod ni ne šole v Kranju v svoji novi ganizirala tamkajšnja mladinska pediste, ki jih je obiskovalo 200 zmanjšanje dporocmh razpoki- ma nekega črnca v Texa- SU, v e nc* so neznanci odvlekli Veri*Zd' ga Pobili do nezavesti z trj m mu vreza*i v *e'° taru* * — začetnice njihove te-^'stične organizacije. sliki: po gnusnem napadu stičnih teroristov. V Ameriki uvajajo novost ob tankih, ki vozijo na večje razdalje. Za seboj včele tank prikolico v obliki velikih koles s premerom. 1,5 metra. V vsakem kolobarju je prostora za 2000 1 goriva, tako da je tank preskrbljen za daljšo vožnjo. Kadar z dossgo 4000 km l^atL Floridi v ZDA so pred razdaljo do 4000 km. Deluje tako, 'ahk P°'sU,vili velik radar, ki da v ionosfero oddaja zelo moč-0 ugotavlja predmete na ne signale, ti pa se odbiti vr-■ nejo nazaj na zemljo. Na osnovi JAPONCI IZDELUJEJO Okusen), ki so jih ameriški teh" f*ENOSNE TELEVIZORJE ™ki »ridobi" 2 ^adnjo tega rajska industrija ne osvaja darf» so pnpraviu nacrte za se močnejšo radarsko napra- z zelo cene-. tudi z najsodob-Hj J^i izdelki. Japonski prenos be^- ^več vo. Z njo bodo menda lahko resno ugotovili celo vzlet letala na kJST^^'vS^^^^ žp;^?ki obali' ki j^A Floride >H*r*kim zaslonom tehta oddaljena približno 7000 km. več kot 5,5 kg in meri 16 W". UMn. sprejemnik s 23 J*iH ^ ™ 14 diodami rtapa-Hj• _«hko i/. 12 voltne baterije Pa K običajnoga omrežja. MOTOR V TORBI V ZDA so izdelali zložljivo motorno kolo, ki ga lahko spraviš v posebno torbo. — Tehta okoli 20 kilogramov. Večino te- sqj Cena je razmeroma nizka, že zavzema majhen motor z 2,5 bju stane tak sprejemnik pri- konjske moči. Maksimalna hi- tHa° 115 000 dinarjev v našem trost tega motornega kolesa ^"iu. znaša 65 kilometrov na uro. da bo v najkrajšem času ukinjen potniški železniški promet. Z nedavnim izračunavanjem statističnih podatkov o potniškem železniškem prometu v času med letom 1947 in 1957, so prišli do zaključkov, ća potniki že leta 1965 ne bodo več uporabljali spalnih vagonov, medtem ko bo običajen potniški promet sam po sebi odpadel 1. 1970. Precezšnje odpadanje je občutiti tudi v denarnem prometu: vsako leto ima železniška potniška blagajna za več milijonov dinarjev manjši promet. — Ta ugotovitev nas pravzaprav ne preseneča, saj vemo, da tudi pri nas avtobusni promet vse bolj izpodriva železniški promet. PLANKTON IN ANTIBIOTIKI Nekatere živali na Antarktiki so neverjetno odporne proti bakterijskim okužbam. Znanstveniki menijo, da je temu morda vzrok antibiotik, ki naj bi ga vseboval plankton, s katerim se te živali hranijo. Sedaj skušajo antibiotik izolirati in proučiti njegove lastnosti. Afoaska centri Pri Sizevvellu meniju Britanci zgraditi svojo največjo atomsko elektrarno, ki naj bi obratovala g močjo 6S0.000 kVV. Elektrarna je obenem šesta v vrsti atomskih elektrarn, ki so jih zgradili na Angleškem v zadnjih letih. Vodoravno: 1. galop, 6. kazal-ni zaimek, 7. gora na oloku Min-dana (Filipini, 2929 m),. Tekstilna tovarna v Kranju, 10. ve-letok v Sibiriji, 11. mesto ob Ti-grisu, 13. dva samoglasnika, 14. močnata jed, 15. srbsko moško ime, 17. ime črke, 18. izdelovalec čipk. Navpično: 1. človek, ki pretirava v varčevanju, 2. prebivalci Kozjaka ob levem bregu Drave, 3. glej 17. vodoravno, 4. testament, 5. ljubitelj tobaka, 9. začetnici hrvatskega pesnika in politika (1814 do 1890), 12. znižana nota, 16. delo (.skladba) — okrajšano. A Koliko je ura, sem se že večkrat spraševal na avtobusni postaji v Škof ju Loki ali v Kranju. — V gorenjski metropoli imam vsaj toliko sreče, da si lahko pomagam z uro na gimnazijskem poslopju, v Šk. Loki pa mi ne ostane drugega kot da nadlegujem potnike. Večkrat se ljudje upravičeno razburjajo in obsojajo tiste, ki iz ne vem kakšnega vzroka ne odštejejo toliko dinarjev, da bi bile tudii na avtobusnih postajah ure. A Pa še ena, tudi tokrat na račun avtobusnega prometa. — Avtobus, ki vozi na progi Planica—Ljubljana, pelje največkrat mimo postajališča v Pod-brezjah, čeprav je predvideno po voznem redu. Potniki se zato upravičeno sprašujejo, ko avtobus meni nič tebi nič oddrvi mimo njih, kaj so se neki zamerili šoferju in prevodniku? Jaz bi rekel, da se prav gotovo niso imeli s čim zameriti, temveč da gre le za neodgovornost prometnih uslužbencev. A Vsa sreča, da sneg zemlje slovo. Ko bo kopno se mi ne bo več primerilo kaj takega kot pred dnevi na Jesenicah. Iz poslopja nove osemletke so se vsuli otroci kot čebelji roj. Obnašali so se, kot da so samo oni na cesti in da za starejše na njej sploh ni prostora. Tedaj pa se je razvila med njimi prava vojna. Snežene kepe so frčale v znamenju »na juriš». Ubogi potniki, ki smo se takrat znašli na cesti, pa smo bili, resda nenačrtno, pošteno oke-pani. A Ko sem zadnjič v Kamniku zapuščal tovarno gumbov, sem pred vrati spet srečal pepeta. Tako je hitel, da bi me kmalu podrl. Se preden sem ga utegnil vprašati, kam tako hiti, me je potegnil za rokav: »Pojdi z menoj, boš nekaj videl!« Pa sem res imel kaj videti. V strugi potoka, ki vodi iz tovarne v Bistrico, so brodili otroci in vlekli iz blata razno pisano navlako. Bili so to od-rezki vseh barv in oblik raznih plastičnih mas, iz katerih v tovarni izdelujejo škatle za modne predmete. Iz ostankov pa Otroci doma izrezujejo razne ploščice za igro. »Vidiš, to je prava past za lovce na gripo,« se je jezil Pe-pe. »Moj paglavec je staknil v vodi gripo kombinirano z angino. Ali ne bi mogli v tovarni metati odrezkov na kup, jih dati na voljo otrokom, prodati Odpadu ali pa sežgati. Nikakor pa ni prav, da jih mečejo v vodo, saj se ne morejo raztopiti.« »Pojdi v tovarno, pa jim -povej,« sem svetoval Pepetu. »AH misliš, da bo kaj zaleglo?« me je vprašal nejeverno. »Bomo videli,« sem odvrnil in stlačil novico v svojo torbo. Do prihodnjič nasvidenje! VAŠ BODICAR ene kletk« ^alpV je pogledal R. Daneola, toda ta se ni obrnil. Skupaj sta 9 jedilnice. ' "lius Enderb.v je v svoji sobi hodil pred svojo mizo gor in /\\r Ea it gledal in tudi sam je bil vznemirjen. Zdaj pa Je pogledal na uro. c<>tn^WTnisar P°tisniI naočnike na čelo in pomencal oči s pal-H5(n ln kazali i ni. Na vekah so ostale rdeče pege. Potem je zopet naočnike in mežikajoče pogledal Baleya. te»Uir '" nkel nenadomB« -»kdaj si bil zadnjič v energetski a,i V VViUiamsburgu?« Misj^a,l'v Je odgovoril: - Včeraj, potem ko sem odšel iz Odseka. J11, da je bilo okrog IS. ure, ali pa nekaj minul po leni.-« '•niisiir je jezno vprašal: »Zakaj mi tega nisi povedal?« *£ainera<7il sem. Nisem še dal službene izjave.« Iiv si dclal tam?« 11 sem na poli do svojega začasnega stanovanja.« 0<1$«iv0lnis;ir Jo obstaI tik P,lld Baleyem in rekel: »Te ni zadosten t*4| ii*t' Lije. Nihče ne gre skozi energetsko centralo samo za- le Bul, da gre BkOZl y je skomignil z rameni. Ni čutil potrebe, da bi govoril ■hed- sKomignn /. lameni. rsi euui poireoe, an oi govuin *ke do I je: ,.fv mi hočeš povedati, da sem jaz imel priložnost ^Ot^jJJ0 *"a-razpr§llca, s katerim je bil uničen R. Snmmy, te ^ .so 'Pomnili, da je bil /. menoj Daneel In da bo on potrdil. *'fiUr»na l>0*' slu»'/.i centralo nisem ustavljal in da nisem imel ^**Pr5Uca, ko sva prišla ven.« ?' ni,-j **r Je počasi sedel. Ni pogledal R. Danccla in ga tudi ? Jih ^lM'U;;il. Svoje debele bele roke ie položil predse na mizo ..i ,,'kooval z nekakšnim žaloslniui i/ra/.oin na obrazu. Rekel ti * le 1 »o u ' n<> v,'m ki>i rečem in kaj naj mislim. Tvoj partner 0r<" rabiti za alibi. Ne more pričati.« »In vendar ti pravim, da nisem jaz vzel alfa-razpršilca.« ^ Komisar je prepletel prste. Rekel je: »Lije, zakaj je prišla Jessie danes popoldne sem?« »To si me že vprašal, komisar. In odgovarjam li enako. Družinske zadeve.* »Dobil sem neka obvestila od Francisa Clousarrja.« »Kakšna obvestila?« »Trdi. da je Jezebel Baley član medievalističnega društva, ki stremi k slrmoglavljenju vlade.« »Ali si prepričan, da je govora o isti osebi? Baleyev je več.« »Jezebel Baley je samo ena tukaj. »In uporabil je njeno ime, kajne?« »Da, imenoval je Jezebel. Sam sem ga zaslišal, Lije. Torej je obvestilo iz prve roke.« »V redu. Jessie je zares članica neke nenevarne, neumne organizacije. In ona ni storila nič, razen da je hodila na sestanke in uživala v skrivnostih.« Našemu Odboru ne bo zvenelo vse to tako preprosto, Lije.« »Ali to pomeni, da me boš suspendiral in zadržal na podlagi suma, da sem uničil državno imovino v obliki R. Summvja?« »Upam, Lije, da to ne bo potrebno, toda stvari se ne sučejo prav nič dobro. Vsi vedo, da nisi maral R. Summ.vja. Danes popoldne so videli tvojo ženo v pogovoru z njim. Bila je vsa v solzah in nekateri so slišali kaj je govorila. To sicer ni nič takšnega, vendar se vse skupaj obrača proti tebi, Lije. Morda si mi- . da bi bilo nevarno, če bi robot spregovoril. In imel si priložnost nabaviti urinkovilo orožje.« Bale V ga je prekinil: »Ct bi žele! izbrisati vse dok'/e proti Jessie, ali bi mar zaprl Francisa Clousarrja. Videti ;e, da ve on o Jessie mnogo več kot R. Summ.v. In še nekaj. Skozi energetsko centralo sem šel 18 ur prej. preden se ie Jessie pogovarjala /. R. Summ.vjem. Ali sem torej vnaprej vedel, da ga bom moral uničiti in kot prerok sem ukradel alla-razpišilec?« Komisar je rekel: »To je dobra obramba. Storil befil vse, kar bo v moji moči. Zal mi Je, da je prišlo do tfega, Lije.« »Res? Ali pa tudi zares verjameš, da tega nisem storil, komisar?« Enderby je počasi rekel: »Ne vem, kaj naj mislim, Lije. Delal bom pač po najboljši vesti.« »Potem li bom povedal, kaj naj misliš, komisar. Vse to je dobro pripravljen in premišljen načrl, da bi me obtožili.« Komisar je odrevenel. »Počakaj malo, Lije. Ne udarjaj na slepo. Po taki poti obrambe ne boš dosegel usmiljenja. Preveč slabih ljudi je zlorabljalo tak način.« »Ne pričakujem usmiljenja. Govorim le resnico. Mene hočejo odstraniti s poti, da ne bi mogel obelodaniti dejstev o Sartono-vem umoru. Na nesrečo je prišlo vse to, za človeka, ki me je želel odstraniti, nekoliko prepozno.« »Kako?« »V sebi imam posebno subetersko radijsko postajo,« je rekel R. Daneel. Komisar je samo gledal. »Sem v zvezi z dr. Falstofom,« je neizprosno nadaljeval robot, »in naredili bi zelo slab vtis, komisar, če ne bi dovolili Balevn govoriti. Iz tega bi izšli zelo slabi zaključki.« Komisar se je brez besede sesedel na stol. Baley je rekel: »Trdim, da si ti bil danes v energetski cen-Irali v VViUiamsburgu, komisar, in da si tam vzel alfa-razprši-lee in ga dal R. Summyju. Izkoristil si celo ponovni prihod dr. Gerrigela, ga povabil v Odsek in mu namenoma dal nepravilno naravnano palico-vodiča, da ga je odvedla v fotografsko sobo, da je tam našel R. Summyjeve ostanke. Računal si, da bo on nemudoma postavil natančno diagnozo.« Baley je spravil revolver. »Ce me želiš zdaj aretirati, kar naprej. . . toda verjamem, da to ne bo zadovoljiv odgovor za Mesto Vscmireev.« »Motiv,« je brez sape zamrmral Enderby. Naočniki so bili motni in snel jih je, kakor bi si ne vedel, kako drugače pomagati. »Kakšen motiv naj bi imel?« »Motiv je vzrok vsem neprijetnostim, kajne? Motiv je: Ustaviti raziskavo Sartonovega umora. Razen tega pa je R. Summy preve«"r vedel.« »Kaj, zaboga?« »Vedel je, kako je bil pred petimi dnevi umorjen eden izmed Vsemircev. Kajti, komisar, li si umoril dr. Sartona iz Mesta Vsemi rcev.« Enderb.v se je samo panično prijel za glavo, spregovoril pa je R. Daneel. Robot je rekel: »Partner Elijah, žal mi jc. toda ta teorija je nemogoča. Sam veš, da ni mogoče, da bi komisar Enderb.v umoril dr. Sarlona.« 722908 S^^iMKnSK ——— - k) SREDA, 23. MARCA 1 Te dni po svetu NOV MANDATAR Po neuspelih poizkusih, da bi novo italijansko vlado sestavil profesor Antonio Segni, jc predsednik republike Gronchi določil novega mandatorja, senatorja Trambonija. Tramboni pripada Fanfanijevemu levemu krilu de-mokrščanske stranke. Zato sodijo politični opazovalci, da bo skušal sestaviti levo usmerjeno vlado centra, kar je prejšnjemu mandatarju spodletelo. Predvsem bo moral novi mandatar rešiti problem sodelovanja s socialisti, ker brez njihove podpore vlada levega centra ne bo dobila večine v parlamentu. RAZOROZITVENI RAZGOVORI Na ženevskih razorožitvenih razgovorih se nadaljuje razprava o zahodnem predlogu. V ponedeljek je o njem govoril italijanski delegat Gaetano Martino. Odgovarjal je na vrsto vprašanj čehoslovaškega delegata Noseka. Izjavil je, da tedaj, ko bi dosegli splošno razorožitev, ne bo več problemov tujih oporišč, ker bodo ukinjena tako kot vsa druga vojaška oporišča. Konferenca je še vedno v fazi pojasnjevanja stališč. OBISK DOLOČEN Indijski ministrski predsednik Nehru je v ponedeljek izjavil v parlamentu, da bo kilajski ministrski predsednik Cu En Laj prispel v New Delhi 19. aprila. V Indiji se bo zadržal do 25. aprila. Med obiskom bodo napovedani razgovori o spornih obmejnih vprašanjih. URAD OSTANE Bonnska vlada se je uklonila skupni zahtevi arabskih veleposlanikov, ki so nastopili v zaščito Alžircev, in opustila svojo zahtevo po razpustitvi urada organizacije alžirskega osvobodilnega gibanja v Bonnu. Ta urad je že dobri dve leti odprt v stavbi tunizijskega veleposlaništva. Uradni krogi trdijo, da vlada ni imela nikake možnosti, da bi dosegla odpoved gostoljubja alžirskemu uradu, ki je v poslopju tunizijskega veleposlaništva. DEMONSTRACIJE V JUŽNI AFRIKI Ker so južnoafriške oblasti izdale odlok, po katerem domačini ne smejo brez posebnih propust-nic nikamor, je prišlo po vsej dr>avi do ogorčenih demonstracij. Demonstracije so dosegle višek v Sharpevillu, nekako 45 km južno od Johannesburga. V demonstracijah je bilo ubitih 30. ranjenih pa okoli 100 demonstrantov — domačinov. Oblasti so poslale v boj proti demonstrantom celo okloona vozila in reakcijska letala, kar je samo še povečalo razburjenje množice in okrepilo demonstracije. Oblasti so po vsej državi uveljavile posebne ukrepe. Reakcijska letala letajo nad vsemi večjimi mesti, po ulicah pa patruljirajo močni oboroženi policijski odredi. TELESNA KULTURA sli Piiii ji! zdaf popoln Svetovno" prvenstvo v Planici - 45 skakalcev iz 12 držav Kar 49 najpogumnejših skakalcev iz 12 držav bo prišlo v Planico. Ta številka nastopajočih nam najlepše kaže, da je Planica dobila v svetu svoje priznanje. Pa ne samo to, da se bodo v teh jubilejnih dneh poganjali čez mostiček naše velikanke tako številni junaki, pač pa bo to konkurenca, ka- kršne še ni bilo pri nas. Samo imena kot so Recknagel, Bol-ckart, LeodoKer, Yggeset, Ki-veia, Kiirth in drugi kažejo na to, da bo to pravo svetovno prvenstvo in da bodo zbrani v Planici res prav vsi (razen Rusov), ki v svetu kaj pomenijo v skakalnem športu. Planica je torej pripravljena in čaka samo na prve goste, ki bodo že danes prispeli v Planico. Jutri pa se bodo že poganjali za uvod čez 80-metrsko skakalnico, od do nedelje pa skakalnici. Startna lista naslednja: petka dalje pa na 120-metrski za Planico je (8 Partizan Kranj, okrajna zveza za telesno vzgojo je na svoji zadnji seji razpravljala med drugim tudi o programu In koledarju prireditev za letošnje leto. Pri tem so ugotovili vrsto pomanjkljivosti zaradi pomanjkanja povezave med raznimi podzvezami, klubi in odbori, kar povzroča med društvi zmedo in vsklajenost pri izvajanju posameznih prireditev. V ta namen bo danes, 23. marca popoldne v prostorih OLO skupen sestanek predstavnikov okrajnih športnih forumov, atletske podzveze, rokometne podzveze, košarkarske podzveze, namiznoteniške in nogometne podzveze, ki ga je sklicala okrajna zveza Partizan, na katerem se bodo pogovorili in vskladili programe dela in koledar posameznih podzvez. To zborovanje naj bi bil hkrati tudi nekak začetek priprav za ustanovitev oziroma formiranje enotnega športnega foruma, ki naj bi v prihodnje vodil športno in telesno-vzgojno dejavnost na pod-dročju Gorenjske. ,an VELESLALOM NA ČRNEM VRHU V nedeljo, 20. marca, so bile na Črnem vrhu tekme v veleslalomu za posameznike in ekipe.. Pomerili so se dijaki jeseniške teh. srednje šole ter grad- Okrajno strelsko prvenstvo Tržič V novi strelski dvorani v Tržiču je bilo minulo nedeljo okrajno strelsko prvenstvo Gorenjske za »-zlato puščico«, ki se ga je udeležilo 55 najboljših strelcev in strelk z vse Gorenjske. Borba za prva mesta je bila ves dan tekmovanja zelo napeta. Nepričakovano je zmagal z visokim rezultatom Janez Otrin z Javornika s 554 krogi od 600 možnih Na drugo mesto se je uvrstil strelec Franc Peternelj iz Kranja s 548 krogi, medtem ko je lanskoletni zmagovalec Bojan Svetlin z Javornika s 546 krogi zasedel tretje mesto. Letošnje tekmovanje je bilo izredno kva- binci gradbenega podjetja Sava na Jesenicah in gradbenega podjetja Projekt iz Kranja. — Prvo mesto je osvojil Tratar (Projekt Kranj) s časom 1:06,9, ekipno pa je zasedla prvo mesto ekipa STS s časom 3:33,6. V tekmah, ki jih je organiziralo gradbeno podjetje »Sava« na Jesenicah je tekmovalo 25 tekmovalcev. Ekipa STŠ Jesenice je prejela prehodni pokal. Avstrija (5 tekmovalcev): Oto Leodolter, Egger, MiiHer, Val-ter, Kreoll; Finska (2): Kivola, Vitikai-nen; Francija (2): Prost, Rey; Italija (2): Dez-ardo, Zanda-nel; Jugoslavija (10): Gorjanc, Eržen, Krznarič, Langus, Oman, Pečar, Rogelj, Rojina, Šlibar, Zidar; Vzhodna Nemčija (9): Recknagel, Kiirth, L. Glass, Brun-ner, Hever, Schraner, Oettel, VViirth, Lesser; Zahodna Nemčija (3): Bol-ckart, Kurz, VVeischeider; Norveška (3): Yggeset, Lar-sen, Bergersen; Poljska (4): Bujok, D. Gasie-nica, Laciak, Tajner; Švica (4): Dascher, Briigger, Schneidegger, VVenger; Švedska (3): Andersen, Ber-quist, Lundquist; ZDA (2): Samuellsten, Kotlare k. J. J. Zadnje resti London, 22. marca Šef vlade zahodnonem^6 zvezne države je včeraj P1*1' spel na 6-dnevni obisk v Veliko Britanijo. Sešel se je 1 britanskim zunanjim rnini" strom Selwynom LlovdorB-Razgovarjala sta se o sporu med Vzhodom in Zahodom glede Berlina in pa o nemškem vprašanju. Številni britanski listi objavljajo v svojih uvodnikih resno zaskrbljenost, zaradi neredov v južnoafriški uniji, do katerih Je prišlo zaradi omejitev v gib3' nju črncev. Daily Miror pise' da je včerajšnja tragedija v Johanesbusgu, med katero je policija ubila 50 črncev, lahko postala začetek upora v Ju^' ni Afriki. Če tamkajšnja vlada ne bo ukinila svojih gnusnih rasnih zakonov, se bodo ponovile nesreče, kakršna je bila včerajšnja. Ves civilizirani svet, poudarjaj0; izraža svoje ogorčenje zaradi tistega, kar se je zgodilo. Ženeva, 22. marca Pod predsedstvom šefa it*' lijanske delegacije GaetaB« Masina se je danes dopoldne začela v Ženevi 6. seja P*^' tetnega komiteja za razoroži* tev. Kakor računajo, bosta Ba današnji seji govorila šefa francoske in kanadske delegacije. I mali oglasi Kupim dobro ohranjen kompresor oziroma iščem nekoga, ki bi mi ga napravil. Kupim večjo količino butar in odpadnega lesa. Konjedič Franc, De-litetno, saj je 15 tekmovalcev do- lavska 39, Kranj. 981 seglo nad 520 krogov. Prvoplasi- Slamoreznico na motorni porani se bodo udeležili republi- gon prodam. Oman, Zabnica 41. škega prvnst.va za zlato puščico, ki bo tudi v Tržiču. an SE DOBER TEDEN in GLAS GORENJSKE bo začel objavljati zanimiv podlistek iz gorenjske pretek- SVOBODNJAK HRIBAR Slikovito pisana povest obravnava razmere in dogodke na Gorenjskem v xv. stoletju. Naročite se pravočasno na Glas Gorenjske, da boste lahko redno brali zanimivo povest! DE LJUDJE GAULL IN DOGODKI V: NE Prejšnji teden je 287 poslancev francoske Narodne skupščine zahtevalo od predsednika republike, naj skliče parlament na izredno zasedanje. Parlament naj bi na tem zasedanju obravnaval položaj kmetovalcev in njihove zahteve za avtomatično zvišanje cen kmetijskim pridelkom, brž ko bi se zvišala cena industrijskim proizvodom. Predsednik de Ganil je uporabil pooblastilo, ki mu jih daje Ustava V. republike in negativno odgovoril na to poslansko pobudo. Zahteva večine francoskih poslancev za sklicanie Narodne skupščine, k:«kor tudi predsednikov odločni: NE, imata vsekakor globji vzrok. Ni dvoma, da je položaj na francoski vasi zelo zamotan in pereč. Franeoska vas je zelo nezadovoljna. To so konec prejšnjega meseca potrdili tudi dohodki na francoskem jugu, kjer je v Amiensu prišlo do bučnih demonstracij proti de Gaullovi kmečki politiki. Francoska va predvsem ni zadovoljna c hitrim razvojem mest in s tem v zvezi z vse večjim zaostrovanjem nasprotja med mestom in vasjo. Vas je moćno zaostala za me- stom, tako da je v nekaterih pokrajinah ta odnos naravnost nemogoč. Medtem ko je po mestih močno razpredena mreža radijskih sprejemnikov, televizorjev, drugib podobnih aparatov in pripomočkov, mnoge franrn le \ i i nimajo niti elektrike. Spričo sorazmerno visokega industrijskega razvoja države, je tako stanje seveda zelo nenavadno. Razen tega francosko vas tare-jo tudi druge skrbi. Predvsem materialne. Vsak hektar zemlje v Franciji je povprečno zulo'./eu na 100.000 frankov. Vas se mo no trudi, da se izkoplje iz zaostalosti, da organizira moderno proizvodnjo. V tej smeri so bili v zadnjem času doseženi tudi nekateri pomembni uspehi, saj je kljub zmanjšanemu številu kmetovalcev, proizvodnja v zulniih letih narasla za 26 odstotkov. Toda največji del kmetovih dohodkov poberejo posredniki — trgov- cene kmetijskim proizvodom ostale iste. Gre torej za kmetijsko proizvodnjo v celoti in za politiko francoske vlade do vasi snloh. Gre pa v tem primeru tudi za nekaj več. Gre pravzaprav za splošno nezadovoljstvo do določenih ukrepov, tako notranje političnih kot zunanje političnih, v Vladi in predsedstvu V. republike. Zadnje de Gaullove izjave v Alžiriji so zaprle perspektive po-mirjenja z uporniki. Ureditev tega problema St ie spet modno oddaljila. s tem je Francija še kar naprej obsojena, da meče /a vojskovanje v Alžiriji ogromne vsote denarja, ki izčrpavajo narodne* rospodarstvo, hkrati pa za nobenega trezno mislečega Francoza nimajo nobenega pravega haska. K temu se pridružujejo Ogromni izdatki z;» razvijanje lastne proizvodnje atomske bom-he in trm »'to vztrajanje pred- 1031 Najdena je bila bencinska kanta na Kokrfci. Naslov v oglasnem oddelku. 1032 Prodam psa ovčarja starega eno leto in pol črnorjave barve. Odličen čuvaj. Dam na preizkušnjo. Naslov v oglasnem oddelku. 1033 Prodam čebelnjak 3 krat 4 uporaben tudi za kakšno drvarnico. Naslov v oglasnem oddelku. 1034 Prodam skoraj novo ročno slamoreznico in os za krožno žago. Mrak Anton, Vošče 1, Radovljica. 1035 Prodam 2000 kg holandca za seme. Naslov v oglasnem oddelku. 1036 Poceni prodam emajliran štedilnik. Sv. Duh 62, Skofja Loka- 1037 Prodam 100 kosov obeljenih kolov za drevesca. Žeje 5, Duplje. 1038 Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku. 1039 Kupim dobro ohranjen moped na zaganjač. Naslov v oglasnem oddelku. 1040 Kupim gumi voz 16 col, 4 tone, oziroma zamenjam za sejal-ni stroj, eventuelno ga prodam. Zabjek Ivan, Zapuška 17, Drav-lje - Ljubljana. 1041 Zamenjam krušne peči za vsakovrstna mehka drva po dogovoru. Mejač Jože, pečar, Savska cesta 8, Kranj. 1042 Iščem starejšo zanesljivo žensko za varstvo 20 mesecev starega otroka. Ostalo po dogovoru. Vprašati na naslov: Galičič Mirko, Cesta Staneta Žagarja 5 — Kranj. 1043 Delikatesa Kranj sprejme takoj kuharico za samostojno vodenje gostilniške kuhinje in moškega - mlajšega, po možnosti priučenega slaščičarja za izdelavo in prodajo sladoleda. Ponudbe sprejema uprava. 1044 Starejša samostojna ženska gre v pomoč k dobrim ljudem najrajši k dojenčku s prvim aprilom. Vprašati Močnik, Planina 4, Kranj. 1045 Stanovanje in hrano nudim ženski. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Marljiva.*. 1046 Pri AMD Podnart bo pričetek šofersko amaterskega tečaja v soboto 2. aprila ob 16. uri. Prijave sprejema Goričan Tone do 2. aprila 1960. 1047 Avto-moto društvo Cerklje organizira tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejema društvena pisarna v zadružnem domu do 29. marca 1960. liri Sprejmem delavca za kmečka dela. Ostalo po dogovoru. Gra-šič. Strahinj 12, Naklo. 1040 Planinske društvo Dovje-Mo.j-strana išče veščo kuharico za svojo postojanko Aljažev dom. Plača po dogovoru. Ponudbe oddati na naslov društva. 1049 Trgovsko podjetje »Orlovina« v Kropi odproda iz osnovnih sredstev žensko kolo znamke »VVista«. Prodam motorno kolo »Galeb« neregistrirano. Informacije dobite na telefonu 319, Kranj. — 1050 Opel Record 53 54, odl'i^ ohranjen z radioaparatom gretjem, prodam. Kalinšek, &! Brniki 3, Cerklje. Izgubil sem 20. marca denarnico z dokumenti od Kra nja do Tržiča. Poštenega ditelja naprošam, naj proti & gradi vrne na naslov Zepič ro, Zlato polje 5, Kranj. " 1051 196« 105; objave PR ES TAVITEV POSTAJALIŠČ PRI SAVSKEM MOSTU Po sklepu Tajništva za nO*® nje zadeve — prometni o&e. Kranj, se s 1. aprilom 1960 ne dosedanje postajališče P Savskem mostu — odcep cei" proti železniški postaji. Novo M stajališče bo od 1. aprila <^ffi med skladiščem Merkurja U> vila Kranj. - Potnike se naP * ša, da gornje vzamejo na z nJc- • M Prevozniška P»dJe kino 24. i*1 {0 10 Jesenice »RADIO« marca nmer. barv. »OBRAČUN PRI O. LU«. Jesenice »PLAVZ«: 24. marca amer. barv. vistaV »USTVARJALEC DEŽJA--- I H-irV1 Dovje: 24. marca amer. Di *y cinem. film »CAJ IN SlMPA JA«. Bled: 25. marca ob 20. uri J1 ^ riški barv. film cinem. »CAJ SIMPATIJA-. irca vh1 ci in proizvajalci kmetijskih stro- sednika de Ganila, da ujame ko-jev. Francoski kmetje so leta 193!) rak za velikimi tremi. prodali vrečo žita dvakrat draže, kot jo prodajo danes. Zato je logična z.'hteva, na i bi se cene kneti i-.kih in industrijskih proizvodov avtomatično vsklajevale. Doslej ' - cene Industrijskim proizvodom naraščMe, medtem ko .o Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. Hkrati ko raste nezadovoljstvo med ljudmi, ki VSO to početje občutijo na lasti i h plečih* pa ii Je nezadovoljstvo tudi w stimi desnimi ekstremisti, ki se vedno sanjajo o velikem francoskem imperiju. De GatlllOVS doktrina C francoski skupne.ti narodov jim ui povšeči. Skratka predsednik de Oaull si ie v Franciji ustvaril I svojimi včasih megalomanskim! , v iaslh p« premalo premišljenimi in polovičarskimi političnimi potezami preoej močna pozicijo, ki s-,- je formalno Izrasile. v šahtovi o "klicanju parlament i, ki naj hi razpravljal -samo - o kmečki politiki. ABC DRUŠTVO REJCEV MALIH ŽIVALI - JESENICE je pričel z valenjem enodnevnih piščet. in to 16. II. 1960, tako da je bila že prva partija izvaljena 9. marca 1960. Sedaj bodo piščeta na razpolago vsako sredo m soboto in to naslednje pasme: Štajerska jerebica, čopka Neuhampshire (Amerikanke) Rhodeisland (rodejlenke) Leghorn (bele) Beredroks (grahaste) Križane n. H. Rode. Leg. Stajerke Zlate italijanke Cena enodnevnim piščnncem je 70 din, enotedenskega R0 din itd. Društvo se zahvaljuje lanskoletnim odjemalcem in se priporoča /. naročili zgoraj omenjenih pasem. 20. uri ital.-franc.-nem. cinem. lilm »SKANDAL PLAŽI«. Kropa: 21. marca ital. bj* film »ANA ZACCHEO«. pi stava ob 19.30 uri. Kranj »STOR2IC«: 23. 'n cM marca ob 10. uri amer. »-*-- $ film »OBTOŽUJEM-; 23. ^ .'f, 25. marca ob 15., 17.40 in 2 ------ ......23 „POSI^ Skofja Loka »kora«: 2: ca amer. cinem. film -I Komisija ES sprejem in odpoved del vcev in uslir, hencev pri podjetju IVTOPROMET« KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Tajnico — administratori«) podjetja Pogoji: Popolno obvladanje strojepisja in vseh administrativnih del personalne službe. 2. Mojster — obrntovodja Pogoji: Mojster avtomehanicne Stroke I več letno prakso. Na (top službe možen takoj ali po dogovoru. Plača no tar. pravilniku. Pismene prošnje poslati na upravo podjetja ■Avtopromet« Kranj, Savska cesta 28. nji lov«. Domžale: 28 nem. barv Kamnik »DOM« 17. in 20. uri front vi DRAGULJEV- b film ROSE P^'VpD 25. tO***. film *** i* g I e d a I i i 2 e PREŠERNOVO (• KRANJ Petek. 25. marca ob Fischsr; prosti dan Dijaški. DA1 !