Državni zbor. Na Dunaju, 16. novembra. Novazatožba proti grofu Badeni. Pred nekaterimi meseci se je vrSila v državnem zboru obravnava proti grofu Badeni zavoljo tega, ker je koncem novembra 1897 dovolil, da so vsled sklepa državnega zbora prišli redarji v zbornico ter odvedli iz zbornice najve6e razgraja6e. Vsled malomarnosti nekaterih slovanskih poslancev in vsled tega, ker se je nemška katoliška stranka zdržala glasovanja, je takrat sklenii državni zbor izvoliti poseben odsek 36 udov, ki ima preiskati omenjeno postopanje bivšega ministra Badenija. Toda zdajšnja vlada je zaklju6ila državni zbor meseca julija in oni sklep državnega zbora je zgubil svojo veljavo. Radi tega so napeli nemškonarodni poslanci v tem zasedanju novo zatožbo proti groiu Badeniju, ki pa ni drugega storil, kakor da je izvršil sklep državnega zbora. V 6etrtek 10. nov. se je za6ela ta razprava; toda nikogar ni zanimala. Ko pogledam v zborni6no dvorano, kaj vidim? Vse klopi prazne. Kaj se je zgodilo? Se je li zaklju6ila seja? Ne, tu zagledam starega Tiirka, kako maha z rokama in kima s svojo brado — pred praznimi klopmi. Živa duša ga ne posluša; le nesre6ni brzopisec mora zvesto zabelježiti vsako modrost, ki prihaja iz Tiirkovih ust. Predsednik je pretrgal sejo ter začel obravnavo o nekaterih nujnih predlogih. Zopet govori zvest Schonererjanec Tiirk ter želi podpore od vlade za tkavce, ki trpijo veliko Skodo vsled tega, da so se znašli tkalni stroji. Dobro mu je zasolil nek socijalni demokrat, reko6: Glejte ga modrega Tiirka! Vse dela ta mož in njegovi tovariši, da se le zabrani vsako pametno posvetovanje v zbornici, — na drugi strani pa zahteva, naj se državni zbor posvetuje o tkavcih — trpinih. Toda ne samo Turk; velika ve6ina Ievi6arjev po6enja ravno tako. Tii ti vlagajo zlata vredne postavne na6rte, da morejo potem slepiti svoje volilce reko6: Glejte, kaj smo Vam hoteli lepega pridobiti v zbornici! A na drugi strani kričijo ali z dolgim besedičenjem zabranijo vsako modro razpravo. To je sleparija. Dvoboj med Wollom inGniewoszem. Prete6eno leto se je spozabil ministerski predsednik grol Badeni, da se je dvobojeval z znanim Volkom. Volk ga ie premagal. Pred nekaterimi dnevi ie pa Volk grdo psovko zblebetal proti vsemu poljskemu Ijudstvu, kakor smo v >Slov. Gosp.« naznanili že zadnji6. Vstal je proti Volku poljski poslanec Gnievrosz ter imenoval Volka pouli6nega pobalina. Volk pošlje dve pri6i h Gniewoszu, kateri napovesta dvoboj Poljaku. Dasiravno se je zborni6ni predsednik dr. Fuchs prizadeval, da se opusti dvoboj, sta se vendar sekala s sabljami Volk in Gniewosz. Izid tega dvoboja je zopet pokazal, kako nespamelno po6enja tisti, ki ho6e s kruto silo odločiti pravico. Celi svet spozna, da je v tem slu6aji bila krivda na Wolfovi, a pravica na Poljakovi strani. Toda v dvoboju je premagal Wolf Gniewosza. Vsled tega je predlagal opat Treuenfels, naj se takoj izvoli odsek 24 udov, ki ima sestaviti na6rt postave, vsled katere se vstanovi «6astno sodiš6e,» ki bo razsojalo, kedaj poslanec koga s svojim govorom razžali. Poslanec, ki se ne bi hotel vdati tej razsodbi, zgubi pravico, stopiti v poslopje državne zbornice tako dolgo, dokler ne zadosti tej razsodbi. Dr. Hochenburgerja silno pe6e imenovanje Slovenca dr. Hrašovca za mariborsko okrožno sodiš6e ter zahteva, da se ima pri imenovanju sodnikov gledati le na njihovo spretnost in pridnost, ne pa na to, jeli znajo slovenski jezik ali ne. Po tem takem tudi Turki sodijo za slovenske stranke. Dr. Štepišnik tudi ne zna slovenski, pa je imenovan za sodnijskega pristava v Ormožu. Ali se bo pa tudi nau6il tega jezika? Kako uraduie s slovenskimi strankami, ki ga ne razumejo? Dr. Pommer se boji za svoj sedež v državni zbornici. Radi tega je predlagal, naj se volilna postava spremeni tako, da bota s celjskim mestom volila tudi Slovengradee in Slovenska Bistrica. Kakor spri6ujeta že imeni, so bivali od nekdaj v teh dveh mestih le sami pristni Slovenei. Katoliško politi6no društvo za kozjanski okraj je vložilo 10. novembra po poslancu Ži6karju prošnjo za enakopravnost slovenskega jezika v vseh uradih na Štajarskem. Pri tej priložnosti se je oglasil naš poslanec Ž i 6 k a r k besedi ter toplo priporo6al prošnjo, ki se je dala tudi v stenografi6nem zapisniku ponatisniti. Ve6 prihodnji6.