LETO IXXX FEBRUAR 1980 NAJ se na tem mestu iskreno zahvalim številnim darovalcem v BERNARDOV TISKOVNI SKLAD, brez katerih bi MISI.I ne mogle več živeti. Saj niti za en dolar zvišana naročnina — pa četudi bi jo vsi naročniki redno poravnali, a to žal ne drži — ne zadošča več za kritje vseh stroškov tiskanja in razpošiljanja. Prav dolga vrsta imen pri darovih v zadnji številki je lep dokaz, da mnogi naročniki razumejo današnje težave izdajanja mesečnika. Darovi pa dokazujejo tudi to, da so MISLI med avstralskimi Slovenci zelo priljubljene. Ne dvomim, da in morda še zlasti tudi zato, ker so svobodni tisk in hočejo svojo neodvisnost ohraniti za vsako ceno tudi v bodoče. Iskreno želijo služiti resnici, kar v današnjem slepem popuščanju oportunizmu, ki ga vidimo na vsak korak žal tudi med nami, ni ravno lahka zadeva. Je pa edina pot svobodne Slovenije v svetu in zato tudi edina pot svobodnih MISLI. Prepričan sem, da bo prišel čas, ko nam bo za to zvestobo domovina enkrat izrekla svojo zahvalo. Naj ob tej priliki spomnim tiste bralce, ki še niso poslali naročnine, naj to čimprej store. Poslužite se odrezka na Koledarju in razmislite ma- lo, če listu kaj dolgujete. Mnogi ste v zastanku, nekateri žal kar za dolgo vrsto let . . . In če se selite, ne pozabite takoj sporočiti novi naslov. Tako ne boste oropani branja, mi pa ne bomo imeli nepotrebnih stroškov na pošti. — Urednik in upravnik CELOVŠKE MOHORJEVKE ($ 12.—) in tudi GORIŠKE ($ 13.—) so že na razpolago. Naročite Jih! K SLIKI NA PLATNICAH: Slap Savica, kateremu naravni lepoti je dodal Prešeren v “Krstu pri Savici” še globljo vsebino . . . misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I. dela $7.-, II. dela $8.50. ANGI.EŠKO-SI OVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. IADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Tc čitanke, bogale po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč za priljubilev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini. KUHARSKA UMETNOST AZIJE. Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja j azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARI.A MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10,- TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc j Sodja CM. Knjiga je izšli v Argentini, slane vezana S4.—, nevezana* pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTUSOM (n esmrtni spisi Tomaža Kempčana v obliki molitvenika). Cena $5. - vezani knjigi. MAJ I, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.-. j POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisali Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO TLAKON ANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o tehar-j škili dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA L, 2., 3., in 4. zvezek (zbral dr.j Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2— THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunsvvick, Vic. 3056 - Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065. J VSEBINA • Resnica je moč miru! — K papeževemu mirovnemu geslu 1980 — stran 33 • Ob “Prešernovem dnevu” — Dr. Tine Debeljak — stran 35 • Kmet Juhani — Finska zgodba — Elza Hasse — stran 38 • Valentinovo — pesem — F. S. Finžgar — stran 39 • Rusija kupuje žito . . . — s.h. — stran 40 • Glasniki so gostovali ... — Helena Rant — stran 41 • Dejanska milost božja — P. Bernard Ambrožič OFM — stran 42 • Ali veš, kakšen okus ima kruh? — stran 44 • P. Bazilij tipka ... — stran 45 • Letno poročilo Društva sv. Eme — stran 47 • Ne samo od kruha ... — stran 48 * Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 50 • Vozniki — povest, nadaljevanje 7 — F. Grivški — stran 52 • Naše nabirke — stran 52 • Skrivnost večne mladosti — Sonja Ferjan — stran 54 • Kaj pravite? Ob nekem časopisnem poročilu — stran 55 • Izpod Triglava — stran 56 • Z vseh vetrov — stran 58 • Kotiček naših mladih — stran 60 • Križem avstralske Slovenije — stran 61. RESNICA JE MOČ MIRU VEČ svetovnih novinarjev je že omenilo ugotovitev, da je ena ključnih besed v slovarju papeža Janeza Pavla II. beseda “RESNICA”. Vsi njegovi številni govori — še več: celotno njegovo pričevanje svetu — vse usmerja mož k cilju, da bi se človeštvo oklenilo resničnih vrednot, istočasno pa zavrnilo vse ponarejene in brezvredne nadomestke. Jasno je, da skrbi za resnico ni mogoče držati daleč od vsakdanjih dogajanj v svetu. Resnica se neprestano sooča z najtežjimi vprašanji in prav v teh srečanjih se znova in znova potrjuje. Nič čudnega torej, da je papež resnico postavil tudi v geslo letošnjega dneva miru, s katerim smo pričeli leto 1980: RESNICA OSVOBAJA, RESNICA JE MOČ MIRU! Malokdaj v novejši dobi je stal svetovni mir na tako trhlih in majavih temeljih, kakor stoji danes. Papežev poziv svetu sili vse k odločnemu razmišljanju, zakaj je tako. Nič preveč skrito ni, da temeljem miru manjka eno: iskrena resnica. Svetovni mir more rešiti samo resnica in nič drugega kot popoina ter neokrnjena resnica! Dokler ta ne zavlada, pravega miru biti ne more. Papež poudari najprej dejstvo, kako gre neresnica vedno skupaj z nasiljem vsake vrste, s krivico in vojno. Neresnica je na prvem mestu vsaka očitna laž, tej pa sledi tudi izkrivljeno in nepopolno poročanje, sektaška propaganda in zloraba sredstev družbenega obveščanja v slabe namene. V isto vrsto spada tudi zelo vsakdanja praksa, da nekomu nalepimo naslov sovražnika samo zato, ker je drugačnega mnenja od našega. Med zelo škodljive in nevarne neresnice papež prišteva tudi danes toliko razširjeno trditev, da sme tako posameznik kot skupnost z nasiljem pospeševati napredek človeštva, čim gre za nasilje, govorimo lahko samo še o “napredku”, ki kljub težkim žrtvam človeštvu ne more nuditi ničesar. Pod naslovom, da “mir potrebuje iskrenost in resnico”, papež razmišlja o mestu resnice v medčloveških odnosih. Poudarja, da je resnica tudi to, če nasilje in nasilnike imenujemo z njihovim pravim imenom. misli IN ČLOVEŠKE''-I LETNIK 29 — ŠT. 2 FEBRUAR 1980 Brez vabila je pritekel k njemu, da ga je papež dvignil v naročje. Nedolžno otroško srce čuti iskrenost, ki diha iz bele papeževe postave . . . Vsak uboj je uboj, pa naj ga izvrši kdor koli in pod kakršnim koli imenom, pa naj žrtve pripadajo tej ali oni etnični skupini ali socialnemu razredu. Isto velja za razne načine mučenja, zatiranja in izkoriščanja sočloveka. Samo priznanje človekovega naravnega dostojanstva vodi v medsebojno spoštovanje, ki je edina stvarna podlaga pravega bratstva in s tem miru po svetu. Močne poudarke daje papež v svoji mirovni poslanici tudi pomenu dialoga, ki je nujno in potrebno sredstvo svetovnega miru. Politika zastraševanja in rožljanja z orožjem ter oboroževalna tekma vsekakor ni pot do iskrenih razgovorov, kjer imata obe strani dobro voljo priti do medsebojnega soglasja, žal je slika sveta danes prav v tem kaj žalostna: medsebojni razgovori in dogovori ostanejo na papirju, človeštvo pa dalje pehajo na rob propada in uničenja. Potrebujemo poštenih in odločnih politikov, ki bodo znali pravočasno odkriti tleče spopade in zgladiti nesoglasje. To pa seveda le na temelju resnice. Zato po mnenju papeža sedanje voditelje držav in diplomate čaka še veliko veliko nerešenih vprašanj, ki so važna za ohranjevanje svetovnega miru. Lotiti se jih bodo morali čim prej, da se ne bo svetovni položaj zaostril do kraja in mu ne bo več rešitve . . . Papež bi ne bil glava Kristusove Cerkve, če bi se ne dotaknil tudi posebne vloge evangelija v prizadevanjih za mir. Zato poudarja, da nas ravno evangeljsko sporočilo vodi k izvirom resnice — k učlovečeni božji Besedi. Prav evangelij tako jasno poudarja zvezo med lažjo, nasiljem in smrtjo. Zato pa je resnica najmočnejši steber miru, ker razodeva in dopolnjuje človekovo zvezo z Bogom, človeka s samim seboj in s sočlovekom. Papež sklepa svojo letošnjo mirovno poslanico s prepričanjem, “da bo vsak človek dobre volje razumel vse to v moči svojega lastnega notranjega izkustva ob poslušanju glasu srca”, kakor pravi. “Zato kličem vsem vam, ki se trudite za mir in resnico: ko razmišljate o predlogih, ki sem jih zapisal za trinajsti svetovni dan miru, se vprašajte, ali ste pripravljeni na odpuščanje in spravo . . Brez dvoma pri tem razume tudi on, da samo odpuščanje še ni dovolj, če ni odziva; da spravo prinese samo obojestranska iskrenost ter iskanje resnice, kjer ni strahu, da je vse skupaj le taktična poteza ene strani v škodo drugih Zato pa se papež obrača na “vsakega” človeka in kliče “vsem”, naj bomo skupno z njim “izvrševalci resnice in resnica nas bo osvobodila” . . • Ko bi svet spoznal to resnico, mu je pristni mir zagotovljen. Kajti “resnica je moč miru”. . . . Potreben nam je duh spreobrnjenja, ki nas ob srečanju naših src navdaja, da delimo z najbolj zapostavljenimi v naši družbi; s tistimi, ki so vse izgubili, včasih celo svoje moško ali žensko, mladostniško ali otroško dostojanstvo; z vsemi tistimi zdomci, ki ne morejo več živeti v deželi svojih prednikov in so morali zapustiti svojo domovino. Tu srečujemo in tudi doživljamo najglobljo skrivnost trpljenja in Gospodove odrešeniške smrti. Resnično dajanje, ki pomeni srečanje z drugimi, nam pomaga osvobajati se vseh vezi, ki nas usužnjujejo . . . Iz letošnjega postnega pisma papeža Janeza Pavla II. Ob “Prešernovem dnevu” ŽE PRED VOJNO smo Slovenci razglasili OSMI FEBRUAR kot narodni praznik, ko naj se slednje leto ta dan spominjamo največjega slovenskega pesnika pft- FRANCETA PREŠERNA — na ta dan je namreč jeta 1849 umrl v Kranju — ter ob njem vse slovenske kulture. Tudi sedaj je v veljavi ta spomin tako v domovi-n* kakor v emigraciji. Tudi mi se mu pridružujemo, ^■ato ta spomin na Prešerna, ki naj vzbudi tudi našo dolžnost do slovenskega kulturnega dela nasploh in v ernigraciji posebej! Prešeren je slej ko prej naš prvi resnični pesnik in — P° splošnem mnenju — naš še vse doslej največji pesnik; tak, ki je po začetnem pesniškem jecljanju njegovih Prednikov in sodobnikov kot po čudežu dvignil Slovenjo besedo v orodje največje izrazne možnosti ter slo-Vensko poezijo v svetovno književnost, kjer je danes Priznana estetska vrednota. Stritar je celo zapisal, da se ^ njegovo zbirko Poezij lahko predstavimo pred samim °gom, da z njo dokažemo, da smo kulturno zrel narod. Kdo Slovencev ne pozna Prešernovih pesmi? Tudi v emigracijo mora prodreti njegov pesniški kult. In prav 2ato praznujemo Prešernov dan slednje leto, da se ob njem spomnimo tega genija slovenske poezije in tega od- lo£ nega potrjevavca slovenstva v vseh njega vrednotah, udi narodne in jezikovne samobitnosti. Če nas je že Postavil Bog kot Slovence na zemljo, ostanimo to do sodnega dne! Tak je Prešernov narodno-politični testament. Njegovega velikega pesniškega duha nam predstavi jnajhna zbirka Poezij izpred 130 let. Iz nesrečnega srca ln življenja je pel pesmi, ki so dragocena posoda njegova trpljenja, človenške plemenitosti pa v najvišji meri estetskega mojstrstva. Njegove ljubezenske pesmi, njegove Gazele, pa Soneti nesreče, Sonetni venec, balade in r°mance in “fantovske” pesmi, pa krik iz dna usodnega P°klica, ko se “ne boji nositi v srcu pekel al’ nebo”, vse je vsebina njegove pesmi, pa tudi njegovega življenja. P >n obup, strah za lastno ljubezen in za ves narod! ni iz tega upa in strahu pognal njegov Sonetni ve-nec> ki ga je vil ljubici in domovini obenem? Ali ni pe-Sem obupa in upa njegov Krst pri Savici? Iz obupa nad ^mrtjo prijatelja in upa na njegovo srečo onstran groba, z obupa je pel svoje Sonete nesreče in iz upa ljubezen- ske sonete in Gazele ... Z obupom seje poslovil od mla- ?°sti in z upom je pred smrtjo pel Zdravljico narodu in cl°veštvu. Jn ves ta strah in up je znal izpovedovati s tako umetniško močjo, da je slednji svoj srčni utrip spremenil v P°ezijo najvišje kakovosti, ter s tem pomnožil ustvarjajo kulturno vrednoto v duhovni rasti naroda. Ustvar-Je iz lastne osebne in narodne bolečine duhovno bo- Jal i gastvo v taki meri, da je danes postal patron vseh slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Toda njegovo življenje je bil bolj obup kot sreča. “Slep je, kdor se s petjem ukvarja,” je zapisal sam. Največji sodobni ukrajinski pesnik Maksim Riljski je zapel ob obisku Prešernove rojstne hiše v Vrbi: “Zrna vere in ljubezni je sejal po svoji njivi, v življenju pa je šel po težki poti; bil je tujec v svoji deželi tako, da si je zažeiel samomorilno zanko ... Ti pa, deklica mala, v njegovi rojstni sobi bereš njegov sonet?” Ta je čutil, daje Prešeren vse to nesrečno življenje znal po pesniški magični moči spremeniti v lepoto, ki jo danes uživajo bralci, ne misleč na pesnikovo življenjsko trpljenje. Ne bom ponavljal pesnikovega življenja, saj ga vsi poznamo. Samo v okvir naj ga dam: Rodil se je v vasi Vrba pri Bledu leta 1800 iz premožne družine, ki je imela več'duhovnikov. Pesnik je imel tri stare strice, dva strica in tudi svojega brata duhovnika. Stric ga je šolal v Kopanju in Ribnici, preden je prišel v Ljubljano, kjer je bil na liceju sošolec Antona Martina Slomška. Šel je na Dunaj študirat pravo in je postal doktor prava, “jezični dohtar”, ter se vrnil v Ljubljano. Bil je dolgo let konci-pient pri svojem sošolcu. V njegovem času je bilo namreč število odvetniških pisarn omejeno in jih je razpisovala oblast. Dasi je bil Prešeren odličen pravnik, mu je bilo pet prošenj odbitih. Šele na šesto prošnjo je dobil advokatsko mesto v Kranju, kamor se je preselil leta 1946, v letu svojih Poezij. Po dobrih dveh letih je tam zbolel za vodenico in umrl 8. februarja 1949 brez pravega premoženja. Pokopan je v Kranju, kjer je tudi njegov muzej. To je zunanji obris njegovega življenja. Notranji pa je zajet v njegovi poeziji. Bil je močna erotična narava, ki je doživela predvsem tri velike ljubezenske probleme v življenju. Prva, doslej slabo poznana ljubezen do graške Nemke Khlunove, je skoraj pripeljala v zakon, kajti na njo so pristali že strici in mati; ona je prihajala v Ljubljano v silni ljubezni zanj, pa se ji je on izneveril, v veliko njeno bolečino in svojo krivdo. Druga je bila go Primčeve Julije. Ta je bila že od vsega početka nerealna, a je prevzela vso njegovo bit s tako globoko preniklji-vostjo, da sta mu srce in duša pela v plemeniti strasti, ki jo je mogel izraziti samo v pesmi. Ta je ustvarila viške njegove poezije (Sonetni venec): žensko je postavil tako visoko kot še noben slovenski pesnik, kot enakopravno soustvarjavko kulturnih vrednot, pa tudi narodnega prebujenja (dasi je bila v resnici nemškutarka). Toda kljub temu ni postala medel simbol, bleda alegorija, temveč živa žena in nagnjenje do nje strast resnične erotike. Njena odklonitev ga je vrgla v samomorilne misli in nato v nasproten ekstrem: v seksualno sožitje z Ano Je-lovškovo, s katero je imel nato tri nezakonske otroke, ki pa se ni dotaknila njegove pesniške duše, in s katero se ni mogel odločiti — kljub njenim prošnjam — za legali-ziranje zakona. Razočarala ga je kot tovarišica in predvsem kot — mati svojih otrok, ki jih ni vzgajala sama, ampak jih je dajala “v rejo”. Na smrtni postelji je svoja otroka priznal (najstarejša hči je že preje umrla), ni pa se poročil z Ano. Kaj pa Prešernova — vernost? To nas morda na tem mestu najbolj zanima. Pokojni ravnatelj Ivan Dolenec, pisec prelepe avtobiografije “Moja rast”, je nekoč zbral nekaj sodb sedanjih kritikov o tem, kaj sodijo o Prešernovi veri. Nekaterim je panteist, drugim ateist, ki “je obetal najbolj radikalno prelomiti z vero staršev”; ki ni verjel v posmrtnost duše, ki je življenje pojmoval pogansko senzua-listično ter je bil že blizu marksizma (pred marksizmom). Spričo tega je Dolenec napisal članek “Nekaj glos o Prešernovi vernosti” za Zbornik Svobodne Slovenije (leta 1961) in ga objavil — ker ga je poslal iz Ljubljane— pod “psevdonimom” (pod mojim imenom). Na ta članek, ki ni vzbudil zanimanje, kot bi ga zaslužil, opozarjam sedaj ob Prešernovem dnevu. Dolenec postavi vse Prešernovo versko življenje med dve izjavi: iz dunajskih študentovskih let in iz zadnjih mesecev pred smrtjo. Kot 21 letni visokošolec je pisal staršem, da je “že skori v serci sklenil in ja, že tovaršom pravil, da bom nazaj šu,” namreč v bogoslovje. — Ta izjava zrelega akademika pač ne nudi dokaza, da bi bil tedaj brezverec. V času zadnje bolezni pa je njegova sestra Lenka, ki gaje obiskovala v bolezni, pravila prelatu Tomu Zupanu (Mladika 1932): “Boga je imel vedno pred očmi v besedi in v vsem vedenju .. . Rekel mi je, ko je v Kranji na postelji ležal: ‘Jaz zadnje čase le sveto pismo berem in pa Tomaža Kempčana.’ Slišala sem, da so nekateri v Kranju rekli: Se ne bo pustil previditi. Meni pa je rekel sam: ‘Le nobeden naj tega ne govori. Vse bom dejal v red in poklical gospoda, ko bom videl, da mi je huje. Jaz nisem nikoli mislil, da bi se ne pustil pre-videti; le takrat, sem menil, ko bi bil malo bolj slab.' Prav tako mi je govoril. Neki popoldan, malo pred smrtjo, je poslal sam po Dagarina. Precej dolgo tehanta ni bilo vun. Ko so iz vrat vun stopili, je Katra (sestra) slišala, da je rekel: ‘Jutri pa ne hodite sami z zakramenti. Kapelanov eden naj pride. Jaz sem sedaj tako vse poravnal.’ Drugi dan so s konduktom (moja op.: včasih — še v mojih letih — je bila navada, da je, preden je prinesel duhovnik iz cerkve ciborij s hostijo, zazvonil zvon in nato se je zbrala skupina ljudi, ki so v procesiji — kon-duktu — spremljali duhovnika do hiše obhajanca) prišli veliki kaplan Alojzij Košir, prav s konduktom. No, pa je bilo prav tako slovesno, da je videl Kranj.” Dolenec pravi: “Vsi grešniki še nismo nejeverniki.” Prizna Prešernovo moralno laksnost (malomarnost), dovtipe frivolnega značaja, da ni živel v skladu z zahtevami vere . . . toda “v dnu grešnika je lahko še globoka vera v Boga, velika duhovnost; iz take je prav pri Prešernu pognala njegova najlepša pesem in tako ga je ob smrti spravila z Bogom. Vse seje storilo, da bi se odstranilo iz presnitev to, kar je njena najvidnejša prvina: vera v posmrtnost.” Nato razbira v tem pogledu več Prešernovih pesmi, najdlje se pa ustavi pri Krstu pri Savici, tej centralni pes- N otranjost Prešernove rojstne hiše Cerkvica sv. Marka v Vrbi, ftšernovem rojstnem kraju, 1 pesnik omenja v sonetu n*tvi Prešernove poezije. Ugotavlja, da “ves Krst sloni na veri, da je edina |rajna sreča samo sreča onstran groba . . Zanimivo Je> da je Prešeren kot uvodni akord prirejeni Lepi Vidi dal motto: “V zemlji globoki moje veselje — gori pri ®°gu%moje so želje”, kar je leta 1844 v lastnem nemškem prevodu Mornarja skoraj ponovil: “Moj up je šel P° vodi, — le jadrajmo za njim,” — “den segle ich pach mit Gott: naj jadram za njim z Bogom!” Ko torej ^gubimo vero v srečo na zemlji, jo upajmo dobiti pri B°gu ... To je misel Krsta. V njem Dolenec poudari Predvsem: čudežno rešitev Črtomira na Bogomilino mo-»ev in zaobljubo. Črtomir je doživel potrditev Bogomile vere zaradi čudeža. Najglobljo misel pa je izrazil Dolenec s! tem, ko Bogomilo primerja z Ifigenijo Goe-|heja in Tassa in mu je — kot ona — tudi ta svetnica: ko obsije mavrica — nebeški zor obličje milo, je ta zor Pač to, kar navadno imenujemo svetniški sijaj/’ Samo svetništvo Bogomilino je moralo tako prevzeti Črtomira ~~ ob naravnem pojavu mavrice — da se mu je kot od-Pflo nebo. To je “milost božja, ki je za tak korak (spre-obrnjenja) potrebna.” Tako je Dolenec v letu 1961 rešil psihološki problem rsta v svetništvu Bogomiline dobrote . . . Osem let PpZl^eJe (1969) jo je poudaril nemški slavist A. Schmaus reserens Taufe in der Savica, Studia Slovenica Mona-j^nsia, 112, 112—125) v njeni žrtveni odpovedi iz lju-•m111' “odpoved je najvišja ohranitev njene ljubez-1 do Črtomira. Molila je, naj reši Črtomira, da se bo ?*°gel “spreobrniti, sicer bosta ločena vso večnost”. Sodil se je prvi čudež: rešitev iz boja. In nato je šel raz-°j: ne na epični ravnini, temveč v smislu “elegije”, kot ^rarnatski dvogor, ki ga prekine mimogrede le duhovnik odkrivanjem Boga ljubezni. Črtomir razumeva razgo-la°r us°dr>ost, ki vodi k združitvi na zemlji, Bogomi-Pa govori spiritualno. V koncu pa stopi iz himnične sine spet na zemljo z ljubezensko osebno noto: njena n- P°ved je samo zadnja potrditev njene globoke ljubez-'• Nakar se Črtomir vda, se krsti, razdeli premoženje in stane duhovnik. V prsih umrjejo nekdanji upi . . . Za-J^di tega, — meni Schmaus—izzveni Krst v elegično pes-ovo resignacijo, kot vsa ostala njegova elegijska ezija, ker ne omenja še posebej vere v posmrtnost. Vtis dela, kot da je treba ločiti Bogomilino vero v posmrtnost, pa pesnikovo-Črtomirovo resignacijo. Toda mnenja sem, da je s to oznako pesnik samo hotel podati, da je Črtomir odmrl vsemu upu na osebno zemsko srečo ter se ves posvetil poklicu krščanskega misijonstva “v domačih deželah in preko mej”, za drugih srečo, in da že ta poklic sam po sebi vključuje upanje na onstransko večno uživanje skupne sreče ljubečih se duš. Naj se tudi kot dokaz Prešernovega brezverstva navajajo njegovo frajgajstarstvo (ki ga Dolenec razlaga iz odpora proti janzenizmu, Finžgar pa iz mode), njegovo razmerje do Ane in otrok, tudi to, kot pravi Jelovško-va, da ni hotel dati prve hčere krstiti, da si je skušal vsaj dvakrat vzeti življenje, vse to ga ne približuje v območje današnjega materializma. In vsa njegova poezija govori proti temu, saj je izrazito duhovnega idealističnega značaja. Morda bi res najlepše zaključili podobo Prešerna človeka in vernika s Finžgarjevimi besedami, kot je storil Dolenec: “Bil je Prešeren necerkven, to gotovo drži; bil je zaradi rahlega srca, ki je bridko občutilo udarce življenja, dvomljivec, včasih celo obupanec. Nikakor pa ni verjetno, da bi tak um in genij toliko verskih resnic in lepot vpletal v svoja neumrljiva dela zgolj iz estetskih razlogov ali celo iz ozira na žlahto. Prisilna stvariteljska moč je bila v njem, da bi se kot resničen nevernik ne mogel vsega tega ogniti” (Mladika 1939). Toliko za spomin na Prešerna ob njegovem dnevu. Taje tudi dan slovenske kulture, ki ji je Prešeren eden njenih vrhov. Na ta dan praznujemo slednje slovensko kulturno delo, mi zlasti to, ki se opravlja med nami v izseljenstvu. Podpirajmo slovensko besedo, pa predajajmo jo iz roda v rod. Živo besedo, pa tudi tiskano. Dajmo brati naši mladini slovenske klasike. Naj spoznajo lepoto Prešernove pesmi in Gregorčiča in Cankarja in Preglja ... In kulturno delo na vseh drugih duhovnih področjih, ki so dela duha, ne samo rok . . . Prešernov dan je dan duhovnega življenja Slovencev, pa naj bomo kjerkoli. V duhu je Slovenija ena sama, globalna, obsega ves svet: zajame naj tudi naše duhovno življenje. DR. TINE DEBELJAK n Kmet Juhani (Finska zgodba) KMET Juhani je bil pač takšen — nepotrpežlji-vosti ni poznal. Njegova koča je bila majhna in revna kakor on sam; stiskala seje blizu meja prostrane finske pušče v zemljo. Vsa mirna in vdana, s kučmo čez ušesa je čakala — bi rekel — na sunke burje, ki je samovoljno in dostikrat nenadoma pripravljeno na nedrje, pa je vendarle trdno in pogumno in molče stalo na svojem mestu — kakor kmet Juhani. Njegova poševna očesca so se bliskala, ko je pomlad v skoku planila s prostranega, sinjega neba na ozke rjave ogone okoli njegove domačije. Takrat je pušča docela pozabila na svoje ime. In tudi kmet Juhani se ga ni več spominjal. “Ali ne živimo v raju?” je dejal svoji ženi Marti in pomaknil svojo koničasto laponsko kučmo z ra-zoglav ega čela, da mu je skoraj razposajeno zdrsnila na tilnik. Martin nagubani obraz z Živordečimi lici se je komaj za spoznanje razjasnil. “Raj?” je nejevoljno zagodrnjala. “Lep raj! Saj drugega nimava in ne jeva kakor kruh iz drevesne skorje! A li to ti povem: če bom morala prihodnjo zimo spet mesiti kruh iz brezove skorje, potem-------------” Kaj naj bi bilo potem, Marta ni povedala. Saj še sama ni vedela. Samo grozila je zmeraj. Pa reva drugače tudi mogla ni. Ledena burja ji je namreč prepihala dušo in zato — hu! — je bil zmeraj hlad v njej . . . Kmetu Juhaniju pa je cvetelo čudno svetlo, živo pisano finsko poletje v srcu. Kratko je to poletje, a vzbuja toliko lepih nad in že vnaprej si mu hvaležen za njegove dobrote. Navaja te k iskreni pobožnosti. In ker je tudi pod temno kopičastimi, grozečimi oblaki v Juhanijevem srcu še kar naprej žarel odblesk tega poletja, je znal vedno en sam odgovor, kadar koli sta iz Martinih ust pihala nezadovoljstvo in strah: “Žena, pomisli vendar: Bog nas noče ugonobiti, samo preskuša nas! ...” * * * Poletje — le preveč bežen gost — je brž gineva-lo, toda žito je rumenelo in žeje kmet brusil svojo koso. Pa je prišla noč, ko je v njej zimska megla prelezla polja kakor tat. Slana na žitu! Med rožljajoče klasje je planil silovit vihar. In zavijanje in žvižganje, prasketanje in pokanje je prebudilo ubogega Juhanija. da, zgrabilo ga je za srce, še preden seje prav zavedel. In glejte si, s tresočimi koleni je stal pred razdejanimi upi. Toda sklenil je roke. Marta je tulila in vpila. Rž je pozebla, vsa rž! V brezumnem srdu je razbijala s koščenimi pestmi po predalu, ki je v njem ležal plehki, suhi, trdi kruh iz drevesne skorje, ga potegnila iz njega in ga hotela pohoditi. Tedaj je pristopil njen mož, z globoko žalostjo se ji je zazrl v obraz in ni vedel drugega ziniti, kako samo svoj stari rek: “Bog nas noče ugonobiti, samo preskuša nas! . . .” In z neskončno potrpežljivostjo v svojem tihem glasuje s poudarkom ponavljal: “Preskuša — samo preskuša nas! ...” Bela smrt zime je dolgo čepela nad njivami in kočami kmetije. Naposled je prinorela in priplesala spet mlada, živa pomlad v zelenečo pokrajino-In kakor leto za letom so se spet zganile pridne roke. Bile so sicer nekoliko bolj uvele, toda v njih je krožilo spet novo veselje do dela. Zlato zaupanje je pognalo kakor zlati ključki po kotih na dvorišču. In dobra volja je plavala s prosojnimi belimi ovčicami na nebu tja daleč v deželo upanja. Prelepo je bilo žito,ko je napoči! avgust v bornih severnih predelih Finske. Kmet Juhani se je smejal, da so mu solze polzele mimo širokega nosu. Kimal je proti nebu, kakor bi videl ondi ljubega Boga. In menil se je z njim in s samim seboj: “Saj, saj, dolgo in velikokrat si nas preskušal — mar naj bi bil ti, mali Juhani, zaradi tega nepoča-kan in naj bi bil obupal? Kje neki! Saj veš: milost nebeškega Očeta je, da te je posadil na tole doma-č° grudo, kjer mora tvoja vera tudi kaj prenesti in kjer zaupanju v božjo pomoč sapa ne sme poiti. ” Toda naslednji dan se ni več smejal. Njegova Zrela njiva je ležala pod debelo, prezgodnjo p!a-s‘jo snega. In z gora je žvižgalo in tulilo — in Vfnes se je hripavo oglašala Marta: “Kruh iz drevja — kruh iz skorij— grenki brezov kruh! Groza, Sroza! ...” Juhani je pritiskal čelo na križe v oknu, da se 17111 je vtisnilo rdeče znamenje vanj. V njegovih 'nožganih se je nekaj vrtinčilo: bilo je zdaj res ka-kor divji, blazen obup. Potem pa mu je bilo, kakor daje dober angel stopil k njemu in mu zašepeči v uho z glasom potrpljenja: “Že mora tako bi-da te Bog še enkrat preskuša. Le to hoče tvoj °če v nebesih, nikar pa, da bi te ugonobil!” * * * In spet je minilo nad zapuščeno belo samoto 'nnogo mesecev z lakoto in žalostjo. In spet je vse ZaZelenelo in zacvetelo v samoti na severu. In kakor vselej so delali dan za dnem marljivo in po-SUntno, skrbno in zaupno. Končno je pod prijaznim, dasi že hladnim son- cem, v mirnem ozračju popadalo žito v gostih vrstah v razore. In ko je kosa odzvenela, so zleteli blesteči snopi na voz in suhljata konjiča sta sopihajoč odpeketala domov. Dolga sončnica pri dvoriščnih vratih je stezala svojo debelo, rumeno glavo in začudeno gledala, kako spravljajo zlati blagoslov pod streho. Maloštevilne kure so pritekle in zobale in zobale . . . Samo Marta je nezaupljivo javkala: “Zdaj bom pa pekla ržen kruh in nobenega drugega več — mar ne?” Kmet Juhani si je otrl znoj s čela in zaprl vrata pri skednju. Potem je položil svoji ženi roko okoli ramen, neokretno sicer, pa le s tolikšno silo, da se ga ni mogla otresti. In trdno je zvenel njegov glas, ko je rekel: “Žena, ali naj bi bil Bog zaman preskušat naše potrpljenje? Lej, našem sosedu Lauriju onstran hriba je snoči žito pozeblo. Čudež, da je ostalo našemu polju prizanešeno. Mar nam ni tudi bratova stiska dana v preskušnjo? Ali naj mi imamo vse dobro, on pa nič? Marta, primešaj v našo moko spet brezove skorje — pa bo dovolj za nas in zanj ...” V Martini duši se je vzdigni! silovit vihar in grdo je hotela vzkipeti. Ko pa je pogledala svojega moža čisto slučajno v obraz, je odmirovala — ob-mirovala tako, kakor je še nikoli dotlej ni videl... ELZA HASSE ZA VALENTINOVO Kako prekrasna si ljubezen taka, ki tiho skrivaš se v srca globini. Neznana ustom je beseda vsaka, ki skrito tajnost srčno razodeva. Le duši dobro čutita edini, da isti ogenj dvoje src ogreva in grel do zadnjega jih bode dneva. P.S. FINŽGAR RUSIJA KUPUJE UTO Članek je objavil goriški "Katoliški glas" v zadnjem novembru in nanj sem se spomnil ob mnogih komentarjih v zvezi z rusko zasedbo Afganistana. Celo iz ust voditeljev smo slišali, da gospodarski bojkot (tudi prodaja žita je bila pri tem večkrat omenjana) Rusije ne bi prav nič prizadel. Po branju članka si ustvarite mnenje sami. V PRAVEM socializmu morajo otroci pospravljati tudi krušne drobtine in ne odmetavati kruha! To morajo v letošnjem šolskem letu učiti sovjetske učiteljice po šolah, ker tako ukazuje posebna ministrska okrožnica. V žitnih skladiščih Sovjetske zveze je letos manj pridelka zaradi slabega vremena, suše, povodnji in hude zime, kar se ponavlja že vsa leta po oktobrski revoluciji leta 1918 in je v prvih letih po njej prišlo celo do prave lakote. Dejansko gre za primanjkljaj 45 milijonov ton žita. To so "drobtine”, ki jih mora Sovjetska zveza kupiti in jih bo uvažala, dokler bo imela denar, ladje in žitne silose. Ljudski pregovor pravi, da je za kos kruha tudi Kristus stopil z osla. Danes pa mora zanj tudi Brežnev razjahati konja. Sovjetsko kolektivno kmetijstvo polaga letos spet hud obračun državni ekonomiji, kot se to ponavlja že leto za letom. Vladni “ukazi” nič ne zaležejo. Vremenski pogoji: dež, mraz in poletna suša so zameglili ukazani cilj: 226 milijonov ton žitnega pridelka za leto 1979. Če bo vse v redu, bodo v sovjetske silose zbrali največ 180 milijonov ton vsega žita za kruh in živalsko krmo. Ker pa kruha ne sme manjkati in otroci ne pazijo dovolj na krušne drobtine, je sovjetska vlada morala začeti z nakupi žita na amriškem trgu. Uradno so že dvignili tri milijone ton, neuradno pa sedem milijonov ton žita in ga iz ameriških silosov usmerili proti sovjetskim pekarnam. Cena soda žita je na čikaški borzi štiri dolarje. Končni obračun, ki ga bo morala plačati Moskva, bo znašal 10 milijard dolarjev. Po 62 letih padca carizma, od izkoriščanja človeka po človeku, od zatona fevdalizma in po pol stoletju totalnega planiranja, nasilnih ukazov, sovjetska poljedelska politika še vedno finančno podpira že itak bogate ameriške farmarje . . . Žitni pridelek ameriških farmarjev presega za kar 60 milijonov ton domačo potrošnjo. To je pač uspeh ameriškega poljedelskega kapitalizma. Ameriških kmetov je manj kot pet milijonov, a pridelajo 265 milijonov ton žita. Sovjetski poljedelci pa imajo na voljo večje površine in jih je kar 35 milijonov, pridelajo pa le 180 milijo- nov ton žita. Če to ne bi bile uradne številke, bi se vse zdelo običajno protisovjetsko obrekovanje . . . Toda kruha bo v ZSSR dovolj. Tudi cena bo ostala: 10 kopejk za kilogram. A to iz političnih razlogov. Da pa bo kruha dovolj in poceni, kljub silnemu pridelovalnemu deficitu, bo moralo državno gospodarstvo, katerega že itak tarejo težki vojaški izdatki (ti požro kar 13 % kosmatega državnega dohodka) seči po dragocenih finančnih virih. Prav tako se bo treba odpovedati že davno napovedanemu blagostanju, ko bo sovjetski človek dosegel in celo presegel ameriškega, kot je to napovedal že pokojni Hruščov. Nekateri sovjetski gospodarstveniki trde, da politične cene nekih pridelkov in kruha bolj škodijo kot pa koristijo posamezniku in gospodarstvu, ker majejo zaloge in večajo potrato. Pravijo pa, da to ni gospodarsko, temveč politično vprašanje. Ameriški farmarji pa si zadovoljni manejo roke. Kje je krivda? Dokler ne bo v Sovjetski zvezi rešeno vprašanje kmetijstva, ni moč misliti na kakršen koli gospodarski dvig. Partija in vlada vesta to že pol stoletja in bodoča petletka (1981—1985) bo reformo ponovno vključila v svoje načrte. Toda predrugačenje sovjetske kmetijske proizvodnje bi pomenilo vpad v organizacijo sovjetske družbe, v kateri je kmetijska kriza nekaj nalezljivega iz leta v leto in je postala že kar sistem. To potrjuje stalni neuspeh reform in pa vedno močnejši in nujnejši zasebni sektor, ki s komaj tremi odstotki zasebne zemlje nudi kar 35 odstotkov potrošnih pridelkov. Sovjetska poljedelska reforma sliči velikanu, ki se hoče dvigniti s tal, a se oprijemlje vezalk lastnih čevljev. Milijoni in milijarde dolarjev, tudi v manj težkih letih, se pretakajo leto za letom iz sovjetske državne blagajne v žepe ameriških farmarjev. Ameriška državna blagajna pa tako dobiva povračilo podpor, ki jih Washington daje svojim farmarjem. Sovjetska zveza vsled svoje dezorganizacije in nesposobnosti v poljedelski politiki finansira Ameriko. Toda sovjetska politika bo nesposobna vse dotlej, dokler ne bo dopustila drugačnega gospodarstva, drugačne družbe. Tudi socializem ne more razpolagati z denarjem, ki ga nima, oziroma ga je že zapravil. s.h- KDOR DRUGE OSREČUJE uje, i r\ SEBE IN DRUGE BOGATI. GLASNIKI so gostoval ZADNJE čase smo bili pri Slovenskem misijonu v elaidi kar precej aktivni. Prav je, da vam to neko- 0 °pišem, saj se nasplošno od tu žal malo oglašamo. za praznike tudi adelaidske Slovence prevzame do-ače razpoloženje in se v večjem številu zberemo okoli 0venske cerkve. Tok rat nas je to razpoloženje prevze-'° prej. . Baznike smo prav za prav začeli že z Miklavževa- nJem v cerkveni dvorani. Dne 6. decembra zvečer smo |nieli najprej mašo za naše otroke, starši pa so se pri ^ spominjali svojih mladih let. V dvorani smo se na,t zbrali na tombolo (bingo), s katero smo pokrili ^r°ške, da je Miklavž lahko obdaroval vsakega otroka. Pa je prišel sveti škof Miklavž, ga dolgo nismo by^' PrePoznat'- Končno smo le izsledili, da mora . 1 Ahlinov Frank — njegova sestrica Rozika se mu je ^ar hitro spravila na kolena in ga celo večkrat po- lla. četudi ni takoj dobila svojega darila, ker mu ^ doma večkrat nagajala ... Bil je res prijeten večer le( °tr°ke 'n odrasle. Poizvedujemo, kdo bo Miklavž v u 1980 — že sedaj bi se mu radi prikupili . . . ^ e‘° lep dan smo imeli tudi v petek 7. decembra, p°. Sm° pričakali naše goste, GLASNIKE iz Melbourna. . r,speli so okrog šestih zvečer in vsak je imel že svojega .. ° sponzorja”, ki ga je sprejel za vse dni obiska. d dolge vožnje so bili precej utrujeni in so se hitro ^razgubili po naših družinah. Naslednji dan so se ‘"■ki z nekaterimi izmed nas odpravili na ogled aide. Pravijo, da jim je bilo naše mesto zelo všeč, tikT*' še Festival of Arts Theatre. Ta dan je bila seveda 1 generalna vaja ob treh popoldan, pa še sto drugih j Prav za večerni koncert. Morali smo preizkusiti oder farU,EC*lt' dvorano. Stole smo si izposodili iz dvorane ne cerkve, oder iz državne opere, zavese pa smo morali sami kupiti in jih je skupina naših mamic prikrojila po meri. Na že omenjeno generalno vajo ob treh smo se zbrali vsi, Glasniki in tudi naši adelaidski pevčki — Slovene Junior Choir jim pravimo, vodi pa jih g. Jože Štrbenc. Med vajo smo bili vsi iznenadeni, da nas je obiskal visoki gost — v zameno za večerno predstavo, katere se žal ni mogel udeležiti. To je bil sam Premier Južne Avstralije, g. Dr. David Tonkin. Sprejel ga je dr. Stanislav Frank, a lepo ga je pozdravila tudi moja sestra Martinca, ki se je za to priliko oblekla celo v narodno nošo. Gospod Premier je "bil med nami zelo vesel in kar solze so mu prišle v oči, ko je od naših pevcev zaslišal tudi pesem “Australia”. Navduševal nas je, naj le nadaljujemo po tej poti in bogatimo Avstralijo z našo kulturo. Omenil je tudi, da smo Slovenci z vso pravico lahko ponosni na rojaka Miša Lajovica, ki je postal kot prvi priseljenec avstralski senator. Premier je bil med nami tako domač in prav nič se mu ni zdelo za-malo, da je prišel med eno najmanjših etničnih skupin v Adelaidi. Premier si je ogledal tudi lične grbe slovenskih mest, s katerimi je bila okrašena dvorana. Naslikala jih je na les, kakih petdeset po številu, Ana Zupančič. Ob koncu visokega obiska pa so Valenčičevi trojčki — Walter, David in Sonja — ter Liliča Ivančič izročili Premierju zaboj steklenic slavenskega vina iz “Ljubljana Wineries”. Zahvalil se je za dar, sam pa je ostal zvest avstralski tradiciji in z nekaterimi našimi očeti popil nekaj kupic piva. Ob pol osmih zvečer je bil koncert. Tako lepega petja in toliko novih slovenskih pesmi še nismo slišali. Spored je trajal dobri dve uri. Pa ni bilo nikomur dolgčas in naši poslušalci so s ploskanjem in klici ho- teli še in še. Dvorana je bila polna in vesela sem, da se je zbralo toliko ljudi, ki jih zanima kulturno delovanje mladine. Nobenemu ni bilo žal, da je prišel in poslušal, kai zmore Melbourne in kaj Adelaide. Mogoče pa bomo kdaj lahko tudi mi vrnili obisk in šli gostovat v Melbourne. Tudi naslednji dan, nedelja, je prinesel svojo pestrost. Pri slovenski maši so prepevali Glasniki, gospod Kraševec, na obisku iz Slovenije, pa je imel govor in sveto mašo. Posebej ganljivo je bilo, ko se je na koncu maše mala Elizabeta Suznik zahvalila Melbournčanom za njihov obisk in nastop ter jih povabila, naj še pridejo v Adelaido. Naši pevčki pa so gostom v slovo zapeli v slovenskem in angleškem jeziku znano pesem “Beli cvet — Edelsveiss”, ki so jo končali skupno z Glasniki. Potem smo imeli lepo pripravljen BBQ, ki nam je dal priliko, da se z melbournskimi gosti tudi osebno bliže spoznamo in razveselimo. Kot vem, se nekateri izmed njih že dopisujejo. Lepi dan nas je potem vse skupaj zvabil na morje. Kar prehitro je bilo nedelje konec in tudi ponedeljek je hitro minil. Glasniki so se odpeljali v Victor Harbour, a dan je bil vetroven in se ni bilo treba hladiti v morju. V torek pa so se od nas poslovili med veselimi klici, da se bomo še srečali-Upam, da bodo na obisk Adelaide ohranili lepe spomine. V imenu vse naše 'skupnosti bi se rada ob koncu poročila zahvalila Glasnikom in našim pevčkom ter vsem, ki so naši mladini in nam vsem s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tega lepega srečanja. »Res je bilo veliko dela: očistiti okna, pripraviti oder in zavese, okrasiti cerkev, pomagati pri nastopu in BBQ, prenočiti in oskrbeti Glasnike ... A bilo je vredno, saj nam je pripravilo toliko veselja. Bog naj vsem povrne — mi mladi pa se bomo tudi potrudili, da bomo vselej staršem v veselje. HELENA RANT Dejanska milost božja Med zapuščino pokojnega urednika o. BERNARDA AMBROŽIČA sem našel ta njegov članek, s katerim prav “po amerikan-sko” prikaže, kaj je dejanska milost božja. Svoj čas smo sc pri verouku učiii o njej — koliko od nas bi jo še znalo razložiti? V osvežitev našega verskega znanja in v spomin na pokojnika, pa obenem ob prazniku sv. Valentina (14. februarja) članek objavljam. TRIDESET do štirideset otrok čaka na pouk. Pred sebej v razredu nimajo table — namesto nje stoji tam belo platno, nategnjeno na močan okvir. To pomeni, da bodo pouk spremljale slike. Nastopi katehet in ukaže mir. Sledi seveda molitev. “Otroci, danes se bomo učili, kaj je dejanska milost božja. Za zdaj si zapomnite samo ti dve besedi: dejanska milost. Kdo jih zna ponoviti?” (Roke se dvigajo in eden ali d>;a sta poklicana. Odgovora sta pravilna.) “Zdaj pa poslušajte! Bral vam bom lepo zgodbo iz evangelija, ki jo najdemo pri svetem Mateju v osmem poglavju. Prav natanko me poslušajte in si vse dobro zapomnite, zakaj ko bom končal, vas bom nekaj posebnega vprašal. Med branjem pa bodo zgodbo spremljale slike na platnu in vam dogodke še bolj živo predstavile.” Katehet začne brati: “Jezus je stopil v čoln in z njim so šli njegovi učenci. In glej, nastal je na morju velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi — on je pa spal.” (Pokaže se slika, katehet na njej pokaže to in ono Slika izgine.) “In pristopili so učenci, ga zbudili in rekli: Gospod' reši nas, potapljamo se!” (Druga slika. Postopek kot prej. Slika izgine.) “In jim reče: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane in zapove vetrovom in morju — in nastala je velika tišina.” (Tretja slika ... ) “Ljudje so se pa začudili in govorili: Kdo je ta, da sc mu pokorni celo vetrovi in morje?” (Četrta slika. Tudi ta izgine.) “Otroci, ali ste dobro poslušali? Zdaj pride tisto, kar sem vam napovedal. Kdo bi mi znal zgodbo lep0 ponoviti?” (Vse roke se dvignejo. Eden je poklican, morda s£ pripovedovanje razdeli med dva ali tri. Tudi slike platnu se ponove . . .) “Dobro, otroci! Zdaj pa poslušajte drugo zgodbo, k' ni vzeta iz evangelija! Ta zgodba je iz našega časa iz naše dežele.” (Preden natipkam zgodbo, je treba za slovenske bral-ce- ki severnoameriških razmer ne poznajo, nekoliko razlage. V Združenih državah — pa tudi v Avstraliji sem že videl reklamo za voščilnice k temu dnevu — 'ma god sv. Valentina poseben pomen — svetnik velja ?l1 patrona zaljubljencev. Mladi ljudje si takrat med seboj delijo “srčke”. Odkod je prišla ta navada v zvezi s svetim Valentinom, nas tu ne zanima. Je pa zadeva "ekaj takega, kot so bili v naši domovini “srčki" in srca’ ob priliki žegnanj in podobnih praznikov. Raz-'ka je menda ta, da so amerikanski “srčki” večinoma *8olj papirnati, ne pa iz lecta kot naši. Navadno se upijo — (udi v obliki voščilnih kart, nekateri pa jih ^rišejo ali izrežejo sami. Na teh srčkih so razni napisi, °‘J ali manj “ljubezenski”, a navadno v prav dostojnih Idejah. Tisti, ki srček da, se tudi podpiše. Ne dajejo si Jih le resnični zaljubljenci — dobe jih tudi prijatelji in znanci. Delijo si jih med seboj šolski otroci, dajo jih ^•teljicam in sploh osebam, ki jih imajo radi. In ker’ . el'Jo te srčke za praznik sv. Valentina, se jih je pri-)el° kar ime “Valentine” — velentajn jim pravijo v ®n8leški izgovorjavi. Tudi mi jim recimo tako v našem članku!) let Katehet bere zgodbo: "Neki mož, malo čez petdeset !ct *tar> je stopal mimo katoliške cerkve. Prav blizu )e bila farna šola. Počasi je stopal in gledal zamišljeno tla. Kar zagleda na tleh pred seboj rdeče papirnato Srce- Seveda je takoj vedel, da je to ‘velentajn’, ki ga Je nekdo izgubil. Postal je radoveden, čigav naj bi bil a srček. Skloni se in ga pobere . . (Slika na platnu.) |šče podpis in najde ime: Veronika. Potem bere ^'Pis. Iz njega spozna, da je neka deklica z imenom ^r^nika namenila svojega ‘velentajna’ Jezusu. Zato, r Je bila Jezusu hvaležna, da je nam dal svoje božje srce (Slika!) Mož se je zamislil. Spomnil se je na čase, ko je sam Pred štiridesetimi leti — hodil v farno šolo in pra-f.n°val dan svetega Valentina po navodilih sestre učite-, e- Tudi on je takrat vsako leto namenil svojega vclentajna’ božjemu Srcu in nanj napisal posvetilo in ljube. Pa to je bilo davno. Od takrat je mož že na vse . 2d .SVOje °t>ljube pozabil in skoraj odpadel od vere. aJ pa je gledal Veronikinega ‘velentajna’ in nekaj se I"11 ie zganilo v srcu. Kaj, ko bi spet začel . . . ? Hudo ernirjen je šel domov in sedel k večerji, pa ni mogel veseljem jesti, ker ga je nekaj tiščalo . . .” (Slika!) ta> večerji si je rekel: Nič lepo ni, da sem postal • A to pa le še vem, da bi me Jezus rade volje nazaj . e,e'> če bi se poboljšal. Na tem najdenem ‘velentajnu’ Ijub^ *ci še vedno deluje in je priznana karitativna ustano-k°r je sestrska hiša Slomškov dom znan po dnevni s rbi in čuvanju otrok. Še marsikaj bi lahko dodal, zla- 1 na karitativnem polju. • Melbournske rojake bi skoraj rad malo pokaral, ker zadnji čas za precej bolnih oseb prekasno in nekako ucajno zvedel, da so bile v bolnišnici. Vsakega rade vo-e obiščemo, tako patra kot sestre, če le dobimo pravo-,asn° sporočilo. Naj se nihče ne boji, da obisk duhovni-za bolnika pomeni — smrt. Ravno obratno: prinese šgu merico korajže. Zakrament maziljenja, ki ga mnogi aanes krivo imenujejo zakrament umirajočih, ima vse olitve za dušno in telesno zdravje, ki čudovito pomir-evalno vplivajo na bolnika. ^ato: obvestite nas pravočasno o rojakih-bolnikih! 0 Sre že za ureditev pogreba, je žal prekasno . . . • Obiskov iz domovine je kar vedno nekaj med nami. Vs- at®ri ostanejo delj, drugi manj časa, upam pa, da se vracajo v domovino z lepimi spomini na Avstralijo in s avstralske Slovence. Od časa do časa dobimo med 'nii tudi kakega duhovnika, ki ga hitro porabimo pri nju em središču za pomoč in prijetno spremembo ver-^ °rn. Te mesece je med nami župnik iz Št. Janža pri ko evI^U’ ^one Krašovec. Živi pri sorodnikih in je že Svr|Cal V mestu angleški tečaj. Za božič je šel pomagat v ^ ney, pri nas je pa tako večkrat. Prav te dni pa priča-^Jemo g. Stanka Ipavca, ki župnikuje v Spodnji Idriji. . ed enomesečnim obiskom bo živel pri sorodnikih v Nor‘h Altoni. • Upam, da bomo na koncu Tipkarije mogli objaviti Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Slan Zemljak O.F.M.,Baraga House 19 A’Beckett St., Kevv Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kevv, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 14. februarja 1980 # poročilo Društva sv. Eme, ki bo imelo v nedeljo volitve novega odbora. Ta skupina naših gospodinj je res delovna in zasluži naše priznanje, pa tudi sodelovanje in pomoč. Prav bi bilo, da bi se ji pridružile še nove ženske moči. Če pravimo, da žena pri hiši podpira tri vogale, isto velja tudi za naše središče, vsaj kar tiče domačnosti in postrežbe v dvorani. • Pa tudi naš cerkveni pevski zbor bi potreboval kaj novih moči. Ženskih in seveda moških, ki se cerkvenega kora tako čudno boje. Ne vem zakaj, saj smo Slovenci znani kot dobri pevci: pravimo, da trije že tvorijo pevski zbor. Za cerkveni zbor bi jih pa le pričakoval več, saj res ni malo pevcev med našimi moškimi. • G. Birsa je namestil novo črpalko za vodo v skladišču dvorane pod cerkvijo, če prejšnja po desetletnem delu slučajno odpove. G. Brne pa je “poflikal” pred začetkom pouka pod v šolskem razredu, ki je dotrajal in bo treba verjetno kmalu novega. Tudi Jernejčičevega Janeza večkrat pokličemo za kako nujno mizarsko popravilo, Jerneja Podbevška pa seveda za električne probleme • ■ ■ Zahvala vsem! Bolj ko gledam lesene dele zunanjosti cerkve, bolj čutim, da so potrebni nove barve. Bi bilo kaj naših pleskarjev na razpolago? Morda zdaj za postno pokoro . . . Prostovoljcem bi bil iz srca hvaležen. Glede notranjosti Baragovega doma, ki tudi kriči po pleskarski roki, sem dobil že nekaj obljub, toda od obljub, toda od obljub do izvršitve je včasih tako dolg korak . . . Letos obhaja Baragov dom dvajsetletnico — morda bi bivši Baragovci-pleskarji žrtvovali zanj kaj urič? V spomin na stare čase, ko jim je bil prvi dom ob prihodu čez lužo . . . ^ Postni čas se je pričel: vzemimo ga resno kol pripravo na velikonočne praznike. Zlasti ne pozabimo na Project Compassion, da bomo ob svojem pritrgovanju pomagali tudi drugim, ki si nimajo kaj pritrgovati. F.nkrat na teden bomo imeli večerno postno pobožnost: združeno z mašo, križev pot, spokorno vajo . . Tudi pred nedeljskimi mašami v postu bomo ob postajah križevega pota premišljevali Gospodovo trpljenje. 0 Rojaki v VVodongi in Alburyju imajo redno slovensko mašo na tretjo marčno nedeljo (16. marca) v cni-čajni cerkvi. Vabljeni! • Krstov v zadnjem mesecu ni bilo — malokdaj v vseh letih moje tipkarije se je zgodilo, da ni bilo treba omenjati krstov. Tač pa smo vpisali v našo knjigo dve novi poroki: Dne 3. februarja sta si tudi pred Bogom obljubila zvestobo Jelka Pinterič in Gregory Chi Sek Li. Jelka je bila rojena in krščena v Mariboru, njen zakonski mož pa je iz Hongkonga. — Dne 9. februarja pa sta na skupno življensko pot stopila Frank Gomizel in Anita Naomi Pandy. Frank je iz znane slovenske družine, rojen v Melbournu in krščen pri Sv. Moniki v Moonee Pondsu, nevesta pa je iz Madrasa v Indiji in tam krščena v anglikanski cerkvi. Naša nadškofija je izdala ženinu poleg dovoljenja za mešan zakon tudi poseben spregled, da se je smel veljavno poročiti v cerkvi neveste (anglikanska cerkev Vseh svetnikov v Claytonu), seveda pod gotovimi pogoji. Obema paroma naše iskrene čestitke! Bog naj ju blagoslovi! • Žal nam tudi z obiskom smrti ni bilo prizaneseno. Najprej bi šel rad nazaj v december, ker še nisem omenil smrti gospe VIKTORIJE PEDA r. ČESNIK, ki je po dolgem trpljenju izdihnila v privatni bolnišnici Vaucluse Hospital, Moreland Road, Brunsvvick. Pokojnica je sestra pri SDM poznanega Pavla Česnika, rojena v Ljubljani dne 18. decembra 1913. V Avstraliji je bila preko dvajset let, tu se je tudi poročila v Litvancem. Otrok v zakonu nista imela. V Viktorijini dolgi in mučni bolezni sem jo v bolnišnici večkrat obiskal. Kadar ni imela prehudih bolečin, je rada obujala spomine na rodni kraj in svojo mladost. Ko je zvedela, da bo umrla, sva tudi skupaj molila. Očiščena z nepopisljivim trpljenjem je izdihnila dva dni pred božičem, 23. decembra. Pogreb je bil po praznikih iz pogrebnega zavoda v krematorij v Fawkner. Komaj zdaj v februarju sem zvedel za smrtno nesrečo rojaka, ki se je 14. januarja ponesrečil z avtom blizu Ka-nive: ob čelnem trčenju je zgorelo tudi njegovo truplo, da ga sploh niso mogli prepoznati. Ponesrečeni rojak LEOPOLD KREBS je bil rojen dne 17. oktobra 1941 in je doma iz Leš nad Prevaljami. Kolikor sem mogel zvedeti, je v Avstralijo emigriral iz Avstrije leta 1966, živel pa je kot samec v melbournskem okraju Flemington. Žal nisem bil pravočasno obveščen za pogreb, ki je bil 7. februarja v Horshamu. Dne 12. februarja pa je v Melbournu nenadoma preminul na svojem domu v North Sunshine rojak VID PASTERK: hotel je popraviti električni kavni mlinček, pa ga je tok na mestu ubil. Pokojnik je bil rojen 14. junija 1936 v Radelcih pri Mariboru. V Avstralijo je dospel leta 1961 in se 9. novembra 1968 v hrvaški cerkvi poročil z Milko Medič iz Vinkovcev. V zakonu sta se jima rodila Suzana (11 let) in Johnny (5 let), ki bosta očeta zelo pogrešala. Poleg družine zapušča v domovini tudi še mamo in brata. Za pokoj njegove duše smo v slovenski cerkvi v četrtek 14. februarja ob krsti molili rožni venec, naslednji dan dopoldne pa imeli pogrebno mašo. Grob je dobil na katarskem pokopališču. Vsem žalujočim za našimi pokojnimi iskreno sožalje! R.l.P. % O naši letošnji počitniški koloniji v Ml. Elizi bodo s'ike dopolnile, kar manjka temu kratkemu in nepopolnemu poročilu. Imeli smo tri skupine po en teden, ki so napolnile nam že tako znano počitniško stavbo nad Prijetno morsko obalo. Prvi teden (od nedelje 6. januarja do sobote 12. januarja) je bil za družine in je zbral skupno 64 oseb. Kuharice in za pomoč v kuhinji so bile gospe Slavka Kri|h, Jožefina Hvala, Emilija Kurinčič, Janja Sluga dni) in Francka Anžin (2 dni). Drugi teden (od nedelje 13. januarja do sobote 19. Januarja) je bil fantovski teden. Kar 45 jih je bilo, za kuhinjo pa so skrbele gospe Viktorija Gajšek (I dan), ^ilka Knap, Marija Kosi, Marija Baraga in Marija Kotnik (4. dni). Tretji teden (od nedelje 20. januarja do sobote 26. ^nuarja) so počitniško stavbo zasedla dekleta. 48 po slevMu. Za lačne želodce so skrbele Francka Anžin, barija Špilar, Ivanka Jerič in Marija Rotar (4 dni). manjše otroke sta pazili Lidija Jerič in Francka Kastelic. Vreme smo imeli lepo, četudi ne prevroče. No, vsaj ni hilo prehudih opeklin! Prostora za razne igre pa je 'udi znotraj stavbe dovolj in še telovadnico sosednje ^lvše poboljševalnice smo smeli uporabljati za športne 'gre. Upam, da so ti tedni zadovoljili vse udeležence — je treba na račun skupnosti kjer koli tudi kaj P°trpeti. o tem pa nas uči vsakdanje življenje . . . Prisrčna zahvala vsem gospodinjam, ki so se žrtvovale ?LI počitniško skupnost. Enako vsem, ki so na druge načine pomagali koloniji, zlasti s hrano. Ob pregledu računov lahko rečemo, da so nam prav ti darovi pomadi in smo tudi letos pokrili stroške. Res komaj komaj. Pa vendar. Bog povrni vsem! Mladini pa smo le pripravili nekaj prijetnih dni — B°g daj, da nam bo s počitniško kolonijo mogoče nadaljevati tudi prihodnje počitnice! LETNO POROČILO DRUŠTVA SV. EME “Tudi preteklo leto smo uspešno delovale pri našem verskem središču v Kew. Pomagale smo pri vseh prireditvah (materinski in očetovski proslavi, na obletnici Baragovega doma in proščenju, pri dnevu ostarelih in pri mladinskem koncertu.) Skozi vse šolsko leto smo skrbele za kuhinjo, ki je postregla v dneh pouka gojencem Slomškove šole in tudi ostalim. V naši priredbi je bil tradicionalni sejem, enkrat na mesec smo prodajale v dvorani pecivo, na cvetno nedeljo pa butarice. Pomagale smo tudi v kuhinji počitniške kolonije na Mt. Elizi. Rednih sestankov smo imele to leto samo sedem. Najvišja udeležba je bila 19, najmanjša 8 članic, dobile pa smo to leto tudi nekaj novih sodelavk. Finančno poročilo kaže sledečo sliko: Ob pričetku poslovnega leta v lanskem februarju je odbor sprejel $ 335.41; vsoto je skozi leto s svojo aktivnostjo dvignil na lepo vsoto $ 2,705.44. Izdatkov je imelo društvo to leto $ 2,397.36 (poleg raznih nakupov za kuhinjo dvorane je tu všteta pomoč v nekaj nujnih primerih, oskrba počitnic štirim otrokom, fond bodočega Doma ostarelih pa je prejel vsoto $ 1,300.—). Ob zaključku leta je v blagajni še $ 312.08.” Zgornje je povzetek iz poročil voditeljice, tajnice in blagajničarke, ki so bila podana na sestanku z volitvami novega odbora, v nedeljo 17. februarja. Obenem se je odbor iskreno zahvalil vsem članicam za sodelovanje in pomoč pri oskrbi dvoranske kuhinje, kakor tudi številnim drugim, zlasti pri izdelavi peciva ob prilikah prireditev. Izražena je bila želja, da bi bilo treba z društvom tesneje povezati matere, ki imajo v Slomškovi šoli svoje malčke. Več rok gotovo več zmore. Večje število članic bi prineslo menjavanje osobja, da ne bi vse delo ležalo vedno na istih ramah. Zato bo tudi v novem letu sleherna pomoč dobrodošla in hvaležno sprejeta. Lanski odbor je dobil'na sestanku zahvalo za izvršeno delo in razrešnico. Obenem je bila izražena želja prisotnih članic, naj bi iste osebe ostale v vodstvu še eno leto. Po pristanku je bil končno lanski odbor ponovno potrjen: Rozi Lončar — voditeljica, Fani Šajn — njena namestnica, Angela Denša — tajnica in Milena Berko-pec — blagajničarka. Obilo uspehov v novem poslovnem letu! NEKAJ SLIK iz tednov počitniške kolonije na MT. ELIZI. Kar zgovorno kažejo, da so se udeleženci dobro imeli . JEZUS SE POSTI, HUDIČ GA SKUŠA (Mt 4, 1—lT)'. Iz svetega evangelija po Mateju. Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnja-vec ter mu rekel: „Ako si božji Sin, reci, naj bodo ti kamni kruh.“ On je odgovoril: „Pisano je: ,Naj ne živi človek samo od kruha, am- Boaja Useda pak ,bese'ie, ki iz- haianRSt' Po,em - t*e s seboj v ga in 9a postavi mu reče: sveKter vrh Vr* se dol, zaku ' ,!JVolim angelc'^edal, in na L 0 n°sili, da z n« ®neš ob ka-me'1.. ie rekel: ”Pis;>jegaNe Dskušai Gos? Boga.‘“ Znova ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva svetž in njih slavo in mu pravi: „Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš." Tedaj mu reče Jezus: „Poberi se satan; zakaj pisano je: .Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi.‘“ Tedaj ga je hudič pustil in glej, angeli so pristopili ter mu stregli. NE SAMO OD KRUHA ... RAZUMLJIVO je, da nas Cerkev z božjo besedo ob začetku predvelikonočne postne dobe spomni na zgodbo iz Jezusovega življenja, ko je odšel v samoto in se štirideset dni in noči postil. Zanj so bili ti dnevi priprava na javno življenje in delovanje, ki ga je čakalo. Cerkev pa je prav ob tem njegovem zgledu uvedla v svoj, liturgični koledar post kot prip/avo vernikov na bližajoče se praznike Gospodovega trpljenja in vstajenja. Vseeno pa ostanejo za nas ti Jezusovi dnevi, združeni s skušanjem hudobnega duha, več ali manj zapečatena knjiga. Še najbolj odgovarja razlaga, da je Jezus dopustil skušnjavo, da bi tako postal podoben nam, svojim nasledovalcem, ki smo podvrženi skušnjavam. Hotel nam je dati zgled in obenem tolažbo v človeških slabostih, ki smo jih tako polni. Skušnjavec je Jezusa izzval, naj uporabi čudodelno moč, ki jo je imel kot od Boga poslani Mesija. Hotel je priti na jasno, če je Jezus res Sin božji in če se tega zaveda. A satanov poskus se je izjalovil: ni mu uspelo, da bi dosegel od Jezusa nepotrebni čudež spremembe kamnov v kruh. Skrb za telesno hrano, katero je skušnjavec hotel podrediti čudodelni moči, je Jezus podredil božji previdnosti. “Naj ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust!” S temi besedami evangelija ob začetku postnega časa nam Cerkev daje močnih pobud za naše življenje. Predvsem nas opozarja na temeljno dejstvo: na dvojnost našega življenja in s tem obenem na smisel posta. Post naj bi človeka dvigal preko zgolj telesnih pogojev in mikov življenja v duhovno območje, k duhovnim dobrinam, ki so vredne vse več kot pa dobrine tega sveta. Opozarjal naj bi nas, da 5 telesno hrano podpiramo samo polovico svojega bistva, in to: minljivo polovico, ki danes živi, jutri pa je lahko že negibna in mrtva. Istočasno s to skrbjo moramo vsaj enako če ne še vse bolj skrbeti tudi za svojo duhovno hrano. S to poživljamo svojo dušo in njeno življenje, ki nikdar ne mine. Kaj nam pomaga vsa skrb za telo in njegove dobrine, če pri tem pozabimo na dušo in večnost! Smisel postnega časa naj bi torej bil v poživitvi naše duhovne zavesti, da nismo zgolj telesna bitja, ki so rodijo, rastejo in končno umro — prav kot poteka življenjska doba vsake običajne živali-Telo je za nas le posoda našega duha — žal samo prstena in krhka, ki marsikdaj ni njegov najboljši varuh. Naša duša mora črpati svojo duhovno 'n°č iz božjega duha, iz katerega je izšla in h ka-terefnu se vrača. K njemu teži kot svojemu konč-nemu cilju — v njem najdemo tudi smisel in 'reč° svojega življenja. ^ ®ruga pobuda, ki nam jo dajejo Kristusove esede o kruhu za naš postni čas, pa je tale: Bog n^akor ne zahteva od nas, da moramo s postom hirati svoje telo do skrajnosti, kakor nekateri gosto tako napačno razumejo svetega apostola Qvla. Jezus lepo pravi: “Človek naj ne živi samo 'udi kruha . . "S temi besedami da vse priznanje Potrebi do telesnega kruha. Ne svari pred ,e^esno hrano, ki jo potrebuje telo za svojo rast °hranitev, ampak le pred nezmernostjo, ki ji ° dodamo še lakomnost in skopost. Jezus ,)redobro pozna človekovo naravo in človeška >laSnjenja. Ve, da se le preveč nagibamo k tele-n'ni dobrinam in mikom. Priznava človekovo 0 'n njegove potrebe, saj je tudi sam jedel in ,er z delom svojih rok skrbel za vsakdanji Pil Toda ljudje smo v nevarnosti, da se v skrbi trudu za materialne dobrine telesno in duhovno in P°P°lnoma izčrpamo in pokvarimo. To nas lahko ede do tega, da izgubimo vsak smisel in sle-erfl° vcselje do duhovnega sveta . . . t , [' {em je zanimiva neka ugotovitev. Človek bi ^ j Čimbolj bi skrbeli izključno za telo, tem I bi m0rai0 raslj na$e telesno blagostanje. °da temu ni tako. Mnogim pri pretirani skrbi za telo in službi telesnim užitkom s čezmerno hrano in pijačo ter drugimi ugodnostmi prav to prinese bolezni, nezadovoljstvo, naveličanost, da, celo obup nad življenjem . . . Kaj ni to kaj zgovoren znak, da je človek le več kot žival, ki se je “slučajno” v svojem razvoju dokopala nad druge in ima danes razum? Kaj ni vse to le posledica tega, ker človek pri misli zgolj na telo zanemarja drugi, še važnejši det življenja: dušo z duhovnimi in večnimi dobrinami? Postna misel, da smo poleg telesnega kruha potrebni tudi duhovne hrane, nas sili k pogledu v lastno notranjost. Če nam te hrane manjka, kje je vzrok? Morda v premajhni zavesti, da smo brez božje pomoči slabiči, ki ne zmoremo dosti. Morda zaradi napuha, ki nam ne pusti duhovno rasti. Morda se bojimo priznanja krivde, ki je začetek slehernega iskrenega spreobrnjenja, to pa je smisel posta. Ni resničnega posta in pokore brez zavesti grešnosti in ničnosti. Samo v ponižnem priznanju krivde dosežemo odpuščanje grehov, notranje očiščenje, ki nam da novih moči za vzpon iz nižav. Človekova duša hoče kvišku in samo prosta vsega nizkega, oprana s pokoro, je zmožna poleta. Postni čas nam daje sto možnosti očiščevanja ob misli, “naj ne živi človek samo od kruha ..." Prav ista evangeljska misel pa nas tudi prisili, da dvignemo oči — kt sočloveku. Nenavezanost na častne dobrine, na kos zemskega kruha v skrbi za tostransko življenje, nas uči ta kos potrebne hrane deliti z drugim. Deliti s tistimi, ki nimajo za vsakdanje življenje. Beseda “deliti” pomeni dajati od tega, kar kdo ima, kar poseduje. Dati del od lastnega kosa kruha tistemu, ki tega kosa nima. Ne pomeni, da si bogat in razdeljuješ od svojega izobilja, da se ti vsa dajatev drugim ne bo niti poznala. Bogatin razdeljuje, ne pa deli od svojega, saj pri tem ne čuti lastne odpovedi ob drugemu podarjeni dobrini, ker ima vsega preveč. “Naj ne živi človek samo od kruha ...” Dvignimo v postu svoje oči k duhovnim dobrinam, zemske pa darežljivo delimo s potrebnejšimi od nas. In če nas skušnjavec hoče od tega odvrniti, bodimo dovolj močni, da njegovo past spoznamo in ga znamo tudi junaško odpoditi: Poberi se, satan! . . . Fr. Valerian Jenko O.F.M. in Fr. Janez Tretjak O.F.M., St. KaphaePs Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merr.vlands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, St. RaphaeCs Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160, Telefon kot zgoraj. • k-./Vii*-- KRST1. — Kristjan Michael Nelson, Busby, N.S.W. Oče Ernest, mati Edita r. Kostevc. Botra je bila Angela Sedmak. — Merrylands, 15. decembra 1979. Kar trije otroci družine Maly pa so prejeli pri nas zakrament svetega krsta dne 19. januarja letos. Družina živi v Blackett (Mt. Druitt), N.S.W., imena otrok pa so Daniel Joseph, David Alan in Richard Robert. So sinovi Jožeta in Milojke, rojene Štrukelj v Kobaridu. Botri so bili Mojmir in Diana Damjanovič, Vince in Elizabeth Janota, ter Steve in Katica Lušič. POROKA je bila v naši cerkvi dne 16. februarja: ženin je bil Rudolf Podbevšek, krščen v župniji Brestanica ob Savi in sedaj živeč v Oak Flats; nevesta pa Alojzija Ferbežar, r. Perčič, krščena v župniji Šmarje pri Ljubljani. Priči sta bila Ivan in Nada Gojak. REDNE SLUŽBE BOŽJE so v Merrylandsu vsako soboto ob sedmih zvečer (velja za nedeljsko mašo), ob nedeljah pa ob osmih zjutraj (tiha maša) ter ob 9.30 dopoldan (glavna maša naše skupnosti). Pri glavni maši redno prepeva mešasni zbor, enkrat na mesec pa mladinski zbor (navadno na četrto nedeljo v mesecu). Na prve petke v mesecu (7. marca), je pravtako večerna maša ob sedmih. Zdaj opravljamo pobožnost devetih prvih petkov, h katerim ste posebej vabljeni. Na prve sobote pa imamo pobožnost petih prvih sobot v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu v zadoščenje za preklinjevanje. Tudi ka tej pobožnosti, ki je skupno z večerno mašo, ste lepo vabljeni! POSTNO POBOŽNOST v mašo bomo imeli v postnem času vsako sredo ob sedmih zvečer. Vsakokrat bo različna oblika primerne postne vaje. Pričnemo s pepelnično sredo dne 27. februarja, nato 5., 12., 19. in 26. marca ter na veliko sredo (2. aprila). Kdor ne more k Sv. Rafaelu, naj skuša prisostvovati sveti maši v domači cerkvi vsaj enkrat na teden. Prav tako naj bi se z vrednim prejemo zakramenta sprave in pogostejšim obhajilom duhovno pripravili na velikonočne praznike. Starši naj bi svoje otroke vzpodbujali k temu z besedo, predvsem pa seveda z zgledom. POST IN DOBRA DELA. — Poleg molitve in zlasti maše si kristjan v postnem času prizadeva tudi za post, ki ga lahko označimo z izrazoma zatajevanje in pritrgo- vanje. Post v ožjem pomenu besede je pritrgovanje v jedi in pijači ter zdržek od mesa na gotove dneve. Strogi post je zapovedan le dvakrat v letu: na pepelnično sredo in na veliki petek. Na ta dva dneva se smemo odrasli le enkrat na dan dosita najesti in se moramo vzdržati mesa. Vse petke v postu pa je zdržek od mesa. Ostale petke v letu se zdržek od .mesa priporoča, ni pa obvezen. Namesto zdržka od mesa si ob navadnih petkih lahko določimo kakšno drugo vrsto odpovedi: da se zdržimo pijače, kajenja,zabave; da obiščemo kako bolno ali osamljeno osebo, da smo bolj potrpežljivi, prizanesljivi, razumevajoči do bližnjega . . . Prihranke, ki jih s temi odpovedmi v dobi postnega časa pridobimo, obrnemo v prid revežem. Tako se pridružimo že ustaljeni postni akciji PROJECT COM' PASSION, katere šparovčke bomo uporabljali p° družinah tudi letos. POSEBNO spokorno bogoslužje bomo imeli v Merry-landsu na tiho nedeljo (23. marca) združeno z glavno mašo. Namen te vaje je, da se pripravimo na dobro velikonočno spoved, brez katere ne sme biti nihče med nami. VVOLLONGONG: slovenska služba božja bo v nedeljo 9. marca (ob treh popoldne je pouk Slomškov« šole!), nato pa zopet 6. aprila, na veliko noč (ta dan n« bo šole). Na nedeljo 13. aprila v Wollongongu ne bo slovenske maše. CANBERRA: slovenska maša je v nedeljo 16. marca ob šestih zvečer. Pred mašo prilika za zakrament sprave^ NEWCASTLE pride zopet na vrsto za slovenski službo božjo na peto nedeljo v marcu (30. marca) o^ šestih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Hamilton. Nato pa zopet na belo nedeljo (13. aprila) ob isti uri. Obakra1 je prilika za spoved pred mašo. BRISBANE to pot še ne morem obvestiti glede maše Bomo objavili v marčni številki “Misli”. P. JANEZ TRETJAK O.F.M. je prišel med nas ' Sydney ravno na svečnico zjutraj. Ko boste to brali, že kar lepo vpeljan v delo na našem verskem središču; Na letališču ga je pozdravilo nekaj rojakov, seveda tud) s šopkom nageljnov. Pri Sv. Rafaelu pa ga je naslednj1 dan, na nedeljo, pred glavno službo božjo pozdravila' imenu naše skupnosti Karen Šajn. Na angleški tečaj sin0 ga tudi že vpisali: na vrsto bo prišel v aprilu. P. Janez je rojen v Št. liju v dolini Mislinje. V duhov' ,n a je bil posvečen leta 1976 v Nazarjih v Savinjski do-ln'- Potem je deloval nekaj časa med uniati (katoličani ^hodnega obreda) v Beli krajini, pozneje je bil kaplan v iski, pred odhodom med nas pa pri frančiškanih sredi jubljane. Želimo mu, da bi se dobro počutil med nami 'n imel lepe uspehe pri duhovniškem delu. Prav je, da ob 'eJ Priliki spomnim vse rojake, da je treba tudi za du-ovnike moliti: da bi vestno opravljali svojo službo in Varno vodili vernike po poti krščanskega življenja. P- Janez, dobrodošel med nami! SLOVENSKA ODDAJA na 2EA v priredbi našega Verskega središča bo zopet na nedeljo 23. marca ob pol 0smih zjutraj. Te oddaje morejo poslušati poleg Syd-*Jeya tudi v Wollongongu in Nevvcastlu. Najnovejše je, a uporabljajo nekatere teh oddaj tudi v Brisbane. Vse sydneyske etnične oddaje (od šeste do desete ure dopol-atl) ima Brisbane na sporedu na 4EB (ob nedeljah eno Ur° manj — od šestih do devetih). .TABORJENJE je priredilo naše versko središče zad-r*J1 Jeden v januarju. Triindvajset fantov in deklet je ta-°nlo na morju (The Entrance). Vreme jim je bilo nak-°nJeno in morska voda prijetna za kopanje. Brat Ber-nard in sestra Mirjam sta počitniško kolonijo vodila, za acne želodce pa sta skrbeli gospa Olga Vatovec in Ljuba , °bar. v nedeljo je prišlo precej staršev obiskat otroke ln so imeli z njimi piknik. Tu priobčena slika pa pred-stavlja mladino z nekaterimi starši med nedeljsko tabor-n° mašo na prostem (27. januarja). PREDHODNA GRADBENA DELA za našo farno v°rano so v teku. Odstranili smo staro hišo (3 Warwick °ad), za kar je bilo kar veliko navdušenja in je šlo delo ltr° od rok. Z bolje ohranjeno hišo (1 Warwick Road) Pa smo čakali, ker smo oglaševali njeno prodajo in od-Vendar do danes ni bilo resnih kupcev. Tako vse aze, da bomo morali podreti tudi to in napraviti prostor. Hvaležnik smo vsem rojakom, ki so nam precej sobot Pomagali. Nekateri res požrtvovalni pridejo kar vsaki , en. Vsem se priporočamo za prostovoljno delo, ka-v°r tudi za darove v naš gradbeni sklad dvorane. Pokajmo, da nam naše versko središče res nekaj pomeni; po- magajmo mu, da bo v bodoče moglo še uspešnejše vršiti svoje poslanstvo. PUSTNI PIKNIK smo imeli letos predčasno — že na nedeljo 10. februarja. Vreme je bilo lepo, a nekoliko hladno. Vendar je bila udeležba dobra, doprinos k skladu za bodočo dvorano pa $ 858.87. Zahvala vsem pomočnikom in pomočnicam, zlasti članicam Društva sv. Ane. PEVSKE VAJE mešanega zbora so vsaki petek zvečer. Pevci se že pripravljajo za veliko noč. Zato vse naprošam, da se vaj redno udeležujejo. Tudi mladinski zbor vadi po dvakrat na mesec in vaje sproti objavljamo. Starši naj poskrbe, da bi se še drugi mladinci pridružili zboru. Radi bi tako dobili naraščaj, ki bo mešanemu zboru v doglednem času dal kaj dobrih pevcev. MISIJONSKA NABIRKA na praznik Gospodovega razglašenja je prinesla S 92.06 in Bog povrni vsem dobrotnikom. Naš misijonar-posinovljenec p. Evgen je za praznike poslal čestitke vsem rojakom in zlasti dobrotnikom misijona. Zagotavlja, da se on in njegovi verniki redno spominjajo vseh v molitvah. P. Hugo pa se te mesece mudi v Evropi, kjer se bo udeležil tudi tečaja za posodobljenje dušnega pastirstva in misijonskega dela. “SLOVENSKE MAJICE” so se tudi med nami v Sydneyu že zelo razširile in ste jih gotovo že opazili. Nosi jih predvsem mladina. (Opis majic s sliko najdete v decembrski številki MISLI na strani 349!) Še jih imamo na razpolago v našem verskem središču in zanje povprašajte naše sestre! SLOVENSKI POUK na državnih šolah ima tudi v novem šolskem letu kar lepo število učencev. Obeta se spet nekaj maturantov, okrog šest po številu. Pouk je v Bankstownu in Ashfieldu, Nekateri so izrazili željo, da bi bil slovenski pouk tudi na državni šoli nekje v Parra-matti ali Blacktovvnu, a glasovi niso bili izrečeni na pravem mestu. Oznanjeno je bilo, naj starši že v začetku decembra na predhodnih prijavnicah povedo, če žele šolo na omenjenih krajih. Menim, da je še čas, da se to uredi, pisati pa morate čimprej na slovenski Šolski odbor (P.O. BOX 188, COOGEE, N.S.W. 2034). P. VALERIJAN brani okrog mize-ollarja . . . N| važno kje Važno je kako* NAŠE NABIRKE NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $ 20.— Rika Koloini, Antonija Stojkovič (za lačne); $ 10.— Marija Radin, Josephine Braletitch, Anton Konda; $ 5.— Antonija Šabec, Zofija Brkovec; $ 3.— Marija Čeligoj. SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE: $ 100.— Niko Krajc; $ 50.— Daniela Volarič; $ 20.— Jože Kromar; $ 10.— Slomškov dom, Kew; $ 5.— Zdravko Žele, Jože Brožič, Sonja Trebše, Ivan Kovačič (S.A.), Tinka Urh, Martin Telich (za lačne otroke); $ 4.— Franc Šiftar; $ 3.43 Anton Iskra; $ 2,— N.N. ZA INDIJSKE MISIJONE $ 3.— poklanja Janez Primožič ob četrti obletnici smrti misijonarja Stanka Poderžaja. ZA POMOČ CERKVI V NOVI GORICI: $ 100.— N.N.; $ 20.— Antonija Tomšič, Roman Uršič, Frančiška Mukavec, Vinko Štolfa, Petrina Pavlič; $ 10.— Fanica Lasič. BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $ 132.93 (150.— ameriških dolarjev) Slovenia Ars; $ 15.— Maks Hartman, Jože Koščak, Franc Danev, Marija Paunič; S 11.97 Julijana Smole; $ 11 .— Ignac Ahlin, Renato Legi-ša; $ 10.— Anica Pegan, Ivan Čirej, Franc Plesničar (Jr.), Stanislav Bele, Dr. Stanislav Frank; $ 7.— Emilia Walls, Stan Vrankar; $ 6.— Ivan Burlovič; $ 5.— Niko Kure, Anton Cevec, Ivan Novosel, Marija Haben-schuss, Antonija Šabec, Ida Migliac-ci, Vinko Dajnko, Danica Šuštar, N.N., Valerija Pančur, Henrik Šajn, N.N., Alojz Brne, Leopold Muller, Josephine Braletitch, Marija Bizjak, Antonija Vučko, Danica Perko, Marija Slokar, Albina Prosenik, Frances Mulay, Jože Brožič, Nikolaj Bric, Z I 1 S 'I' (7) «Saj res!» je dregal Janez. «Tilko mu dajte! Boljši je kot oni pritepenec!» «Molči!» je zarohnel Gregor. «Gospod Herman bo dobil vse!» Pijani so odhajali iz gostilne. V sobi je ostala samo Elza z gospodom Hermanom. Tolmač Berto pa se je iz jeze naslonil na Erno. Ludvik je zapiral polknice pri oknu. «Še bo lepo!» je mrmral. «Berto naj gre k vragu! Gospod polir in Elza! Živio par!» Vinjenega so odnesli v posteljo. Mežnar Luka je šel zvonit sveto jutro, ko je v vasi šele nastal mir. Dopoldne je vozil samo Niko, vsi drugi »o zaspali. Srca se vnemajo V avgustu je spet parila vročina. Ob osamelih plantah je rastel plevel in ščegetal jagode na zorečih grozdih. Avgu-stana— prvo grozdje — se je že zlatilo. V vasi so ropotal* vozovi od jutra v večer. Cesta se je širila in dobivala na ovinkih ravno smer. V kamnolomih je žgalo, na cesti je peklo, da je živina široko zevala. Obadi in nadležne muh® so dražile prepotene konje. Še v poznem večeru je izža-revala zemlja. V mali sobi pri zakristiji so na stežaj odprli okna ip vrata. Ko je Luka odzvonil v čast sv. Florijanu, so se zbi' rali pevci in pevke. Dekleta so bila ožgana v obraz. Z robčki in rutami so pahljale, da bi se ohladile. Za vajo so s2 preoblekle v lahne obleke. Živahno so se pomenkovale ifl skrivnostno obirale novice. Fantje in moški so imeli razpete srajce in zavihane rokave. Ustavili so se zunaj in posedi1 po kamnih. Zažgali so cigarete in sklepali o šmarnem dne' vu. Slovesno mora biti ta dan! Zbor se mora izvežbati, da bo donelo v prostorni cerkvi. Pogovor je nanesel na dogod' ke pretekle noči. Fortunat je pretepel Erno, tisti Berto j® je popihal navsezgodaj. Smejali so se voznikom in nič kal povoljno obdelali novega polir j a, Dekletom je pa novi kap0 F. GR1VŠKI N 8 K P C) V li ^Sajal. Prijazno jih je pozdravljal in celo sladko se je tej \°ni nasmehljal. Fantje so jih dražili, nekaj iz zavisti, aj iz ljubosumnosti. «Vse vas bo poročil kakor Turek! ve^f gospe «kapice» boste postale!» Pevke so se ujedale, ^ udar se jim je dobro zdelo, da jih novi polir ogovarja p 'gospodičnami«. Niti vprašale niso, ali je že poročen, nsel je organist, ves nervozen in nergav. S seboj je prinesi.celo skladovnico not in naganjal k vaji. Da bodo polo-» je sitnaril, da je škoda tako lepe pesmi, da imajo le e par pevskih vaj in končno, da ne poznajo točnosti, je j Ial> dasi je sam zamudil. Pevci so poznali njegove muhe j11,®11 niso zamerili. Dekleta pa so zavihale nosove in me-a*e krivdo na moške, •p.jk *Alt!» je ponujal note organist, «Kje je pa Gregorjeva ; , *Kmalu bo tukaj!« so jo izgovarjale pevke. «Janeza Fantje so se namuzali. Možje so silili, naj se vaja c alu začne in čimprej konča. Zjutraj je treba zarana na st?' P° krajšem prerekanju in po dolgi pridigi organi-0yi so začeli s petjem. Harmonij je ječal, organist je na-^enial svoj ubiti glas, kričal na sopran in ponavljal, da so e moški umaknili in zunaj čakali, kdaj bodo na vrsti. ^ Naglih korakov se je približala Tilka in z njo je prišel k 'j0.' Vsa žareča v obraz je stopila v sobo. Na mokrih «D k Se ’0 poznal°- da >e hitela. Zasopla je voščila: °ber večer!» in se umaknila na klopico v kotu. .. Organist je presekal pesem. Že je imel na jeziku lita-o zamudnicah, nerednicah in gospodičnah, ki jih je ^reba milostno čakati, pa je požrl besedo, ko je na vratih ^gledal slokega fanta, ki je prijazno pozdravil, se pred-^ avil in prosil, da bi smel sodelovati v zboru. Za ^e^^etom ie zastal glas in oči so jim obvisele na novem, ^ stavnem pevcu. Fantje so se suvali s komolci in molče Pazovali uglajeni nastop Gregorjevega hlapca. na /'Kakšen glas?» je vprašal organist. Premaknil si je a°cnike na nos in se obrnil k došlecu. «Tenor!» je dejal pa še pripomnil, da že dalj časa ni Pel. . Organist je ponudil Nikotu note in pozval: «Tenor naj t;°[e >> Pet moških se je stisnilo v kopico. Organist je pridal na tipke in spremljal. Ko je prišel na višji glas, so j^^.hrkali, Niko pa je vzdignil pesem visoko z lahkim in ^.enkim glasom. Dekleta so se spogledala in se ozrla v Tilko, 1 le zardela ^ot mak. ob *Dobro!» je pohvalil organist. Njegov razbrazdani j r^z 1e zasijal. Pevci so molčali in nič jim ni bilo po volji, nik tu,ec nov'T,6c odnesel pohvalo, kakršne ni organist c *°li dal njim, domačinom in starim preizkušenim pev-Z druge strani jim je pa laskalo, da se bodo lahko z v»n glasom postavili. KBas!» je zastavil pevovodja. <(Kje pa je spet Petrov Janez?» «Zunaj pred vrati kadi!» je odgovoril brkat možak. ''Pokličite ga!» Antonija Stojkovič, Justina Hinrich-sen, Ivan Cvetko, Maura Vodopivec, Anton Jesenko, Franz Plohl, Jože Sok, Marija Spernjak, Ivan Kovačič (SA), Marija Birsa, Janez Robar, Pavla Zemljak, Hinko Hafner, Jožef Štemberger, Viktor Matičič, Alojz Rezelj, Janez Turk, Ana Dominko, Mira Urbanč, Maks Krajnik, Ivan Stanjko, Ema Simčič, Maria Radin, Jože Podboj, Anica Szivatz, Julij Bajt, Julijana Mikac; $4.61 (7,— NZ) Sylvia Goetzl; $ 4.— Franc Pavlovič; $ 3.90 Ivan Cetin; $ 3,- Marija Bizjak, Ludvik Tušek, Štefka Fretze, Roža Franco, Jože Kromar, Jože Vuga, Ivanka Slavec, Jože Ba-rat, Bruno Zavnik, Franc Plesničar (Sr.), Josip Bastalec, Mara Catana, Franc Anželc, Gabrijel Cefarin, Franc Šiftar; $ 2,— Helena Breg, Anton Iskra, Štefan Baligač, Dušan Novak, Gašpar Jug, Andrej Lenarčič, Jože Turk, Janez Primožič, Martin Pečak, Ivan Erjavec, Anica Kle-kar, Vinko Erjavec, Elizabeta Car, Vinko Prinčič, Vinko Štolfa, Francka Kotnik, Frank Frigula, Danica Volarič, Mihaela Brkovec; $ 1.40 Ivan Strucell; $ i._ pavla Gruden, Marija Gorjan, Anton Ferfila, Darinka Sušelj, Marica Štavar, Anton Pirnar, Alojz Kovačič, Ivan Denša, Štefan Močilnik, Slavka Ambrožič, Viki Mrak, Alojz Bohte, Albina Zit-terschlager, Zinka Domajnko, Janez Rogi; $ 0.79 Rudi Kolarič. Dobrotnikom Bog povrni! TELEVIZIJSKI POST: Kaj, če bi si vzeli več časa za medsebojni pogovor? Pri lem pa ne pozabite na PROJECT COMPASSION! Nova Gorica «Pravi, da ne bo pel. Menda je prehlajen!« so javili pevci. «Sinoči je imel predolgo pevsko vajo pri Ludviku!* je pikro pripomnil organist. Pevci so Se na.muzali. Bas je udarjal brez Janeza. Povzeli so pesem vsi glasovi. Vstopili so se v krog in zapeli brez harmonija. Pesem se je zlila v prijetno melodijo in zaključila z močnim odpevom: Kronej jo, kronaj, večni Bog Oče in Sin in Sveti Duh. Nad vsemi glasovi je mehko plaval tenor. Organist je pobral note, zabičal točnost in ugasnil luč. Zunaj je sijala vedra mesečina. Pevci so se razgubili po ozkih ulicah. Za vasjo je spremljal Tilko hlapec Niko, Po travnikih so cvrčali murni, na bilke je padala rosa. Oba sta molčala in stopala vštric po mehki stezi. Jasne zvezde so se smejale na nebu in živordeča luna je bdela nad njima kot pastirica nad belimi ovčkami. Obema je bilo tako mehko pri srcu, pa sta skrivala svoje misli in zavila v reber. «Kaj pa Janez?» je zastavil Niko. Dekle se je zdramilo iz sanj in ravnodušno dejalo: «Našobil se je! Ga bo že minulo!» In spet sta molče predla vsak svoje misli. Oba sta pa čutila, da je nocojšnja vaja zabila oster klin med preteklostjo in bodočnostjo. Fant si je očital, da je nevede zasejal mržnjo med pevci in razdrl ustaljeno prijateljstvo med sosedi. Bil je hla.pec pri hiši, ki mu je dobrotno odprla vrata in rezala kr.uh. Pri konjih in pri biču naj bi ostal! V tkjni misli je sklenil, da ne pojde več k vajam. Samo veselje do petja in naklonjenost do gospodarjeve hčerke sta ga omamila. Res ni bilo primerno, da se je skušal povzpeti tako visoko on, ki ima ležišče v svislih in vse premoženj e v majhni leseni skrinji. (Da]je pfih) SKRIVNOST VEČNE MLADOSTI Če se vračaš iz narave pomirjen in očiščen, z očmi polnimi luči. z ušesi polnimi melodij, z razširjenim srcem, ki bi rado objelo vse ljudi, ponosen na dostojanstvo svojega božjega otroštva in na bogastvo, ki nas združuje v Kristusu, tedaj si na pravi poti, tedaj boš večno mlad .... Sonja Ferjai1 Če ne ljubiš rož in dreves, če se ne znaš od srca nasmejati, če te ne zanima nič novega, če si ne upaš lotiti nobene reči, če ti je važnejša tvoja plača in tvoje udobije kakor kaj velikega, kar zahteva napor, če se pritožuješ, namesto, da bi se daroval, če kritiziraš, namesto, da bi delal, če si nevoščljiv, namesto da bi občudoval, tedaj nisi več mlad .... OB NEKEM ČASOPISNEM POROČILU . . Prilagam izrezek iz časopisa, da vidite, kaj piše o našem senatorju. Prav je, da tudi vi veste, saj ga večkrat omenjate v MISLIH. Komu naj res verjamemo? . . (Iz sydney-skega pisma) Menim, da pametnemu odraslemu človeku !e ni pre-*ežko odločati, komu verjeti. Vsaj za MISLI se nikar ne °Jte, da bi komur koli nasedle in svoje bravce speljava-e k neresnici. Odkrito povemo, kar mislimo, pa naj bo to komu všeč ali ne. Zato pa imamo tudi mnogo odkritih PriJateljev, ked katerimi je tudi naš rojak-senator Miša aJovic. Že dolga leta ga poznamo kot poštenega, za-Vednega Slovenca — in to je za nas ostal tudi po pre-Jemu Vašega časopisnega izrezka. Kako bi se res Vi počutil, ko bi po petintridesetih letih P°Polnoma nesluteno zvedeli iz prve strani dnevnega ?as°Pisa, da ste “vojni zločinec”? Žal danes živimo v ‘fsu, ko je tudi to mogoče, tako poceni se zdi nekaterim °bro ime. Ko ene obdajajo z bleskom mita, na druge JHorajo metati blato. Ta se prime tem boljše, čim višje leti 'n tam mu ljudje še raje verjamejo, kar je razvidno udi iz Vašega pisma. Nič čudnega se nam ne zdi, zakaj nedavni napad v m smislu na senatorja Miša Lajovica. Previsoko se je Povzpel v avstralskem političnem življenju. A to samo na sebi še ni “greh”. Ker pa je njegov položaj združen z dejstvom, da se mož še drži načel, zaradi katerih je po vojni zapustil rodno grudo, je to le malo nevarna zadeva. Poskus blatenja je navadno prvi na vrsti. Rojak-senator je na časopisno poročanje moral javno nastopiti. Odgovoril je s svojo izjavo za tisk (Press Statement): obdolžitve zavrača kot popolnoma neresnične, zato je proti časopisu, ki jih je objavil, začel sodni postopek. Tu lahko berete celotno izjavo, kakor jo je senator Lajovic izdal dne 21. decembra 1979 za javnost in je prišla v mnoge avstralske časopise: On 30 November 1979, the Sydney “I)aily Telegraph” published an article on its front page dealing with allegations made in certain documents tabled in the N.S.W. State Parliament by Attorney General Walker. The article in question imputed that N.S.VV. Liberal Senator MISHA LAJOVIC had been a Nazi war crimi-nal. At the time of publication, Senator Lajovic was in Nevv Zealand on official Parliamentary business. On his return to Australia Senator Lajovic sought legal advice about the article and has now commenced legal proceedings against the “Daily Telegraph” seeking substantial damages for this unfounded defamation. Senator Lajovic states unequivocally and without qualification that ali these allegations and imputations are in every respect absolutely false and vvithout any basis in fact. Senator Lajovic is confident that he vvill be fully vindieated and his good name entirely cleared by the Courts of N.S.VV. and he has instructed his solicitors to have this matter brought before the Courts as expedi-tiousl) as possible. A(*elaidski r°jaki na obisku 'semenišču Cr' poročilo "3 strani 61!) ./• Moloney (levo) •|lrr> razlaga Rodovino Ustanove. jr ^\\ •lk pa najbrž ne . . . ljubljanski “Teleks” je še v začetku februarja T ^zoval na platnicah naslov “Nova zmaga tovariša lta” in imel na svojih straneh članek nam znanega ( ogdana Pogačnika (spremljevalca Okteta) z naslovom Prašaji brez vprašajev”, kako je “predsednik Tito Spe' premagati celo naravo” . . . j.j to pišem, omenjajo dnevniki Titovo resno stanje, Pa ni mit, ampak bedno dejstvo. Prah si, človek . . . Vodstvo države stalno zaseda in v Ljubljani čaka, kaj e bo zgodilo*. Že od lani je v rokah naslednjih: Makedonija — Lazar Koliševski (ta je predsednik in mora sklica-'nterne volitve po Titovi smrti), Slovenija — Sergej raigher, Hrvatska — Vladimir Bakarič, Bosna — VlJetan Mijatovič, Srbija — Petar Stambolič, Črna y0r.a — Vidoje Žarkovič, Kosovo — Fadil Hodja, °JVodina — Stevan Doronjski. Državljane pa prevze-( a.sto resnih vprašanj — kljub Bogdanovi nedavni ugo-Vltvi, da gre za “vprašaje brez vprašajev” . . . ^ ZADNJI številki NAŠE LUČI (mesečnik-za Slovenil na tujem, ki izhaja v Celovcu) beremo tudi tole: v rec*niŠtvo Naše luči je v zadnjem času prejelo spet sto pisem naših bralcev iz vrst zdomcev, v katerih se ti ‘tožujejo, da so jih ob božičnem obisku domovine or-d..n! državne varnosti ponovno ZASLIŠEVALI, ali ho-v J° ^ maši, jih od maše odvračali in nagovarjali, naj bi da h'0'*' meC* z^omc' v Pr'c* režimu. Ali ne bi bil že čas, bi zastopniki Vatikana in slovenski škofje pregledali $ z zastopniki jugoslovanskega režima Protokol in re-°i>no listino OZN o človekovih pravicah ter opozorili pr21/11 na določila teh dveh dokumentov? Doslejšnje ne-„ nJen° ribarjenje v kalnem spravlja zatrjevanje ju-l^as;Ovanskega režima o enakopravnosti vernih v tam-j,|JSnjem prostoru v dvomljivo luč. Trditev, da ni bilo v (^0N'en'ji nikoli toliko verske svobode, kot je je danes anc), imamo pa za neresno. njo^^ANTNA POROKA — koliko let je treba za-65 | ^Sr dočaka malo parov, najbrž komaj vemo: ^kupnega življenja zahteva. In vendar sta ta jubilej Ko-3*a v Godemarcih pri Ljutomeru 93-letni Janez ja r°^c *n njegova 90-letna žena Ana. Kljub temu, da je vjjtz Ze v prvi svetovni vojni mislil, da ne bo nikdar več le p sv°je izbranke. Bil je namreč hudo ranjen. Pa se je 'zal in do danes ostal čil in zdrav . . . Bog jima daj ce Srečo! KOPER ima vedno več prometa. Minulo leto so v koprskem pristanišču pretovorili 2,387.000 ton blaga, kar ni malenkost. Posebno ne, če vemo, da je to skoraj 29 odstotkov več kot pa v letu 1978. Naše okno v svet se le počasi odpira . . . KAKO je danes v Sloveniji — ali je bela ali ne — ne vem napisati. Toplo jesensko vreme je še v decembru ugodno vplivalo na rast pšenice, zlasti po poročilih iz Bele krajine. Zaradi takega vremena pa so pomladanske cvetlice — prehitele koledar: še pred resnično zimo so se po travnikih pokazale trobentice in telohi . . . Pa se res vse na svetu drugače obrača! NASI SMUČARJI so dosegli nedavno najboljšo uvrstitev v zgodovini slovenskega smučanja: na prvem letošnjem tekmovanju za svetovni smučarski pokal v francoskem zimskem središču Val dTsere-ju so zlezli kar visoko na lestvici. Bojan Križaj je v veleslalomu dosegel drugo mesto, Boris Strel četrto, Jože Kuralt pa peto. PRVE prenovljene stavbe naselja Šmartno v Goriških brdih so nedavno odprli. Ta kulturnozgodovinski in etnološko zaščiten kraj se je začel razvijati v zgodnjem srednjem veku, a očitno na ostankih antične naselbine. 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUDJD1NG. MELBOURNE Tel. (3 1(50 Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— SUke za potni list — v dvajsetih minutah! C" — IMATE NAMEN POTOVATI? Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki se odpravljajo na pot) bo uredil za Vas vse potrebno! Čez dan: 72 Smith Street, Collingwood, Vic. 3066 Tel. 419 2163 in 419 1584 Po urah: 1044 Doncaster Rd., E. Doncaster, Vic. 9109 Telefon: 842 1755 * J > PRAV za lansko Mednarodno leto otroka je prišla v svet tudi novica o modernem suženjstvu afriških otrok. Francoski katoliški dnevnik “La Croix” je prinesel na prvi strani vest, ki jo je Kuba tudi uradno priznala: Iz Konga je bilo poslanih na Kubo 601 afriških otrok v starosti 11 let na šolanje, ki bo trajalo od sedem do trinajst let. Ista usoda je doletela tudi okoli tisoč otrok iz Angole. Na prevzgoji v Vzhodni Nemčiji in celo v Romuniji pa je že tudi dva tisoč črnih otrok. Za kakšno “vzgojo” gre, je razumljivo. In vedno več je dokazov, da mnogi afriški starši niso dali svojih otrok prostovoljno v tako “rejo”. Gre torej v resnici za moderno suženjstvo, ki hoče te otroke prevzgojiti z marksistično ideologijo. Po vrnitvi na črni kontinent naj bi služili komunizmu do končne zmage nad Afriko . . . KULT OSEBNOSTI ni nikjer tako močan, kot ravno po komunističnih deželah. To se je očitno pokazalo tudi na 12. kongresu romunske komunistične partije, ko je bil za njenega tajnika ponovno “enoglasno” izvoljen Nicolae Ceausescu. Resolucija kongresa je to takole utemeljila: “ON je najljubši sin ljudstva, utelešenje vrednot romunskega naroda, izreden voditelj, ugleden revolucionar, resničen domoljub in obenem pravi inter-nacionalist, izstopajoči borec v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju ter borec za mir in sodelovanje med narodi.” Saj se pametnemu človeku ob vsem tem obrača želodec . . . VSEMU SVETU v brk so sovjetske oblasti akademika Saharova obtožile protidržavne dejavnosti, mu odvzele vse naslove in diplome ter ga iz Moskve pregnale v industrijsko mesto Gorki. Komunizem očitno ne soglaša s tem, da je svoboda misli in dela nujna za sleherno znanstveno in splošno človeško napredovanje. Zato tudi protesti, ki so deževali in še dežujejo v Moskvo iz vseh koncev svobodnega sveta, ne bodo dosti dosegli. Tudi Papeška akademija znanosti in umetnosti se je pridružila znanstvenim ustanovam vsega sveta, ki so pri sovjetski vladi protestirale zaradi ravnanja z uglednim Saharovom. LETOS v avgustu bo minilo 35 let, kar je padla prva atomska bomba in uničila japonsko mesto Nagasaki ter toliko človeških življenj. Ob tej priliki bodo na kraju opustošenja postavili v spomin Marijin kip in v ta namen že pripravljajo zemljišče. Visok bo skoraj tri metre in izdelan po zamisli nemške umetnice Yrse von Leister. Podoba Matere božje bo imela na desni roki malega Jezusa, z levico pa bo držala plamen ljubezni. Umetnica hoče s tem izraziti, kako nas Marija kliče v svoji ljubezni k miru. PRVA beatifikacija — proglasitev med blažene — izven Rima bo zdaj ob koncu februarja, ko bo papež obiskal Filipine. Med blažene bo proglasil Filipinca Ruiza Lorenza in šestnajst tovarišev, ki so vsi dali življenje za krščansko vero na Japonskem (v času od 13. avgusta 1633 do 29. septembra 1637). Poleg Filipinca Ruiza, ki je bil družinski oče treh otrok, je med mučenci deset Japoncev, štirje Španci, en Italijan in en Francoz. Cerkev bi rada s to slovesno proglasitvijo na Filipinih poudarila nalogo filipinskih katoličanov: posredovati Kristusa raznim azijskim narodom. Mučenec Lorenzo Ruiz naj bi bil vzor filipinskega katoličana. LANI je izšla že peta knjižna izdaja Jurčičevega JURIJA KOZJAKA v francoskem prevodu. (Poleg teh sta izšli dve izdaji kot časopisni podlistek.) Vse izdaje je oskrbel znani prevajalec kanonik dr. Ferdinand Kolednik, ki živi na Koroškem. Že prva izdaja leta 1937 je dosegla velik uspeh: povest o janičarju, ki pride kot deček v turško sužnost in postane poveljnik janičarjev, se je francoskim bralcem zelo priljubila in je bila hitro razprodana. Prevajalec je za prevod dobil zlato medalj0 Francoske akademije “za zasluge, ki jih je napravil ugledu francoskega jezika”. Druga in tretja izdaja sta izšli’v Kanadi, četrta pa leta 1960 v Toursu. Zadnjo* peto izdajo je prevajalec dr. Kolednik posvetil “Belin1 menihom v Stični, dobrotnikom slovenskega naroda, i" cistercijancem v Rajhenburgu (žal tam ni več samostana, ker so bili trapisti izgnani. Op. ur.), ki so me naučil' francoščine in katerim dolgujem vse”. Pravijo, da je francoski prevod Jurija Kozjaka že tako ustaljen, da se bere kot original. KANADSKI SLOVENCI so lani že enaintridesetič poromali na grobove kanadskih mučencev v Middland’ Ob tej priliki so se jim pridružili tudi rojaki iz Združeni!1 držav. To zadnje romanje je vodil škof dr. Lojze Ambrožič, nečak našega pokojnega o.urednika Bernarda. Posvečeno pa je bilo posebej spominu škofa dr. Gregorija Rožmana ob dvajsetletnici njegove smrti. V LENINGRADU je sovjetska državna kovnica že skovala 1394 “zlatih” medali, kolikor iih je teoretično možno razdeliti na olimpijskih igrah. Narekovaje srno dali k besedi “zlatih” zato, ker so medalje iz čisteg3 srebra in le s primesjo šest gramov zlata. Imajo 3 mil'" metre debeline in 60 milimetrov v premeru. Pri vsem tem pa vprašanje Olimpijade 1980 še visi v zraku. Če Rusi ne popuste v Afganistanu, bojkot ostane. Udeleženci pa bodo čutili težko vzdušje — prav kakor so ga na Olimpijadi Hitlerjeve Nemčije tik pre^ vojno, ki je služila razkazovanju nacistične moči let dolarjev s prošnjo, da opravite sveto mašo za mo-Je8a pokojnega očeta, ki je bil med prvimi graditelji No-Ve Gorice. — S slovenskimi pozdravi! — N.N. Prisrčna hvala! Radi Vam bomo ustregli z obojim. Pam, da boste imeli še kaj posnemalcev! — Urednik. reynella, s.a. — Že navada je postala, da se Qelaidska slovenska družina zbere na letno romanje. svet°s je p. Filip določil za to priliko škofijsko semenišče v- Frančiška Ksaverija v Rostrevor in tam smo se sešli a nedeljo 20. januarja v kar velikem številu, seveda z 0vo]jenjem semeniškega ravnatelja Fr. G. Scotta. Bil je ekrasen dan, ki smo ga pričeli s sveto mašo v semeni-skl kapeli. P° maši smo si ogledali semenišče, po katerem nas je °dil Fr. g. Moloney. Med drugim smo videli učilnice, be- obednico in seveda knjižnico. Tudi slikali smo se spomin z našim vodičem. I “lizu semenišča je Morialta Park Reserve, ki ima oko-'3 hektarov, pa veliko naravne lepote, celo tri nad aeset metrov visoke slapove. Okrog tri četrt tega Je naravni park, ki naj zaščiti naravo, obisko-j Cem pa Je v razvedrilo (nudi celo plezanje po skalah) tudi v znanstvene študije. . tem parku smo po obisku semenišča nadaljevali s Nikom. Naši očetje so pripravili BBQ, matere po stari boradi obilico jestvin, mi pa smo prodajali karte za tom-. °> ki smo jo imeli po kosilu. Zanimiva igra nas je vse Poslila, saj vsak išče srečo. Seveda smo imeli tudi lepe Sfade, ki so jih darovali v ta namen razni rojaki. [JU ako je minil prelepi dan adelaidskih Slovencev, ki je jj Vsem povolji: otroci so se naletali, starši pa pogovori- *-ePe pozdrave! — Helena Rant. d pred zaključkom februarske številke sem dobil Pts o adelaidskem romanju in pikniku tudi od Rose-Vjtjr> Poklar. Mi bo že oprostila, da ga ne morem obja-’ ker jo je Helena prehitela. Pač pa rade volje ob- Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in Gdrnsalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 N- Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor ** Parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. javljam sliko adelaiskih rojakov pred semeniščem, ki mi jo je poslala (na strani 55). Rosemary, hvala za pozornost! — Urednik. VVOLLONGONG, N.S.VV. — Oglašam se, v zvezi izpopolnjevanja MATICE MRTVIH, seznama slovenskih rojakov, ki so zaključili svoje življenje tu v Avstraliji. Pošiljam vam tale podatek, ki ga še nisem zasledil med pokojnimi: Preminuli KARL BRUNČIČ, rojen 3.3.1955, umrl 9.9.1977. Ime in podatke sem prepisal z nagrobnega kamna. Žal ne vem za kraj rojstva. Žnano mi je, daje rojaka smrt presenetila: nesreča seje pripetila, ko je bil pri tu zelo priljubljenem vodnem športu — z desko na morskih valovih (surfing). Upam, da sem s temi vrsticami storil svojo dolžnost in vam ustregel. Lepo je, da zbirate imena pokojnih; le naj se med nami ohrani spomin na rojake, ki so nas zapusti- li. Lepe pozdrave! — Milan. t Za podatke se Vam iskreno zahvaljujemo. Ko bi nam le več rojakov takole pomagalo pri zbiranju imen umrlih, pa bi Matico pokojnih zlahka izpopolnili. — Urednik. IZ HARIJ je prinesel naš dolgoletni sydneyski naročnik Drago Grlj, ki je s svojo družino obiskal domovino, prisrčne pozdrave zlatomašnika MILANA GRLJA. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEVVIS RD„ VVANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK HORVATH SCHOOL OF MUSIČ Poučujem harmoniko na domu kjer koli v Melbournu (za A.S.A. in A.M.E.B. izpite in spričevala) Prodajam tudi harmonike. PETER HORVATH 23 SALISBURY RI)., ASHWOOD, VIC. 3147 TELEFON: 277 6148 Kot bivši podgrajski župnik ima tukaj med nami veliko poznanih, na katere še vedno misli in zanje moli. Tole jim je poslal ob letošnjem novem letu: Mojim sestram in bratom in bivšim faranom iz Pod- graj! Hitite mojč misli čez širni ocean, spomine obudite — pri Vas so noč in dan. Kako ste se imeli za svete praznike? Kako pričakovali tam Novo leto ste? Mi pa tu v domačiji — sneg, burja, dež in mraz — lepo smo se imeli in mislili na Vas. Pri naši polnočnici je bilo res lepo, donela je vsa cerkev visoko tja v nebo: Le spi, le spi, nebeško Dete ti, saj ko se prebudiš, te čaka težki križ, za nas, za nas, o hvala tebi večni čas! In peli smo in peli, še stare pesmice, z otroških let spomine, nad vse priljubljene. Dete rajsko, Dete sveto . . . Daj nam mir in tisto srečo, ki si jo pastirjem dal! . . . Da bi Vas božje Dete blagoslavljalo in srečno vodilo skozi novo leto 1980 — to želi vsem rojakom, zlasti pa Podgrajcem, Harijcem in Brkincem — sivolasi zlatoma-šnik Milan Grlj. CONDELL PARK, N.S.VV. — Pošiljamo za naročnino, če bo kaj ostalo, pa zapišite za Bernardov sklad. Kef zbirate podatke o naši tu rojeni mladini, naj dodam Še tole: Naš sin STAN BEC je prišel v “galerijo mladih” v januarju 1974, ko je postal doktor zdravilstva. V isti številki MISLI ste poleg kratkega življenjepisa objavili tudi njegovo sliko. Z veseljem sporočam, da je sin Stanko nadaljeval študije in je postal strokovni zdravnik (specialist) — Obstetrician and Gynaecologist piše na diplomi. Zdaj pa se specializira še za anestetiko v LondonU' Prisrčne pozdrave! — Stan in Valentina Bec. Iskrena zahvala za podatke! Uredništvo MISLI čestita Vašemu sinu Stanu ter mu želi še veliko lepih uspehov na polju zdravilstva! — Urednik. HINDMARSH, S.A. — Ker sem bila pred leti faran' ka slovenske župnije v Milvvaukeeju, ki jo je vodil P' Klavdij Okorn, me je vest o njegovi smrti še bolj pretresla. Bil je dober in goreč duhovnik. Tu v Avstraliji pa s£ ga posebej spomnim, kadar pridejo v hišo MISLI, kate' rim je bil tudi on začetnik. Le spomnimo se ga v molitvi Pa tudi Vas, p. urednik, ki nadaljujete pokojnikovo delo. Saj najde vsakdo na teh straneh toliko lepega in p°' dučljivega, če le hoče. Mislim, da na splošno premalomolimozasvojeduhov' nike, kakor tudi za duhovniške police. V tem bi me žefl£ lahko veliko več storile: krščanske matere pri vzgoji svojih otrok, vse skupaj pa z zgledom in molitvijo. Imam0 toliko lepih zgledov v zgodovini in svetem pismu, saj s° prav zveste žene šle za Kristusom pod križ in prve k gro; bu, zato pa se je Jezus tudi ženi prvi prikazal. Pa tud1 danes — samo pomislite na mater Terezijo, o kateri ve* svet govori in se čudi njenemu neizmernemu delu ljube' zni. Žal pa v vsakdanjem življenju srečujemo tudi HerO dijane, ki s svojimi slabimi zgledi mečejo senco na vs& Mnoge “moderne” žene tako pozabljajo na svoje dostojanstvo. In vendar je Marija v Fatimi posebej omefl>' la tudi modo, ki Boga tako žali . . . VlkTOKIJSKIM SLOVEINCEM tb North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral directors NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Malvern 1382 Hi.gh Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 Naj končam! Vesela seni vselej, kadar nas obiščejo Lepo pozdravljam vse bralce! — Marija Posavac. Tale vaš Tonček ena teta. “Lase Ja. hlače im:i pa čisto mamine oči”, reče ma pa očetove” r_ _____________ pripomni druga. pa bratove", doda Tonček sam. KD0 BI VEDEL POVEDATI . . . • • • kje je JOŽE HOČEVAR, ki je svoj čas živel v ^dneyskem okraju Lakemba (Collin Street). Njegovi je ime Vesna in ima sina Pavla. Ker se od leta 1977 j*1 oglasil sorodnikom v domovini, po njem sprašuje zas-. r,)>jena mati, ki živi v Kranju. Kdor kaj ve o njem, naj uredništvu MISLI, ali pa svdnevskemu verskemu Središeu. Rešitev januarskih ugank: *• koliko? — Tonček ima sedem ovac, Tinček pa Pet' Ce da torej Tonček eno svojih ovac Tinčku, jih 'niata oba enako: po šest. Če pa da Tinček eno svojih °vac Tončku, jih ima Tinček štiri, Tonček pa osem, °rei še enkrat toliko kot jih ima Tinček. . ^ UGANKA. — Besedi ROB (odgovor prvi vrsti) n IDA (odgovor drugi vrsti) dasta združeni v eno be-Sed°: ROBIDA. , "I. BESEDNI KVADRATI. — A. kupa; 4. Adam. — enak- — I. 1. okli 1. joka; 2. obad; E. 1. veke; 2. eden;'3. kela; 4. 2. Krim; 3. lipa; 4. imam. Rešitve so poslali: Vinko Jager, Anka Brgoč, Jože r_n j’ Lidija Čušin, Marija Oražem, Viktorija in Viki aJsek, Ivanka Žabkar ter Stanko Aster-Stater. Moram ^eci, da druge uganke ni niti eden pravilno rešil. Zato jo za žrebanje črtal in na račun ostalih dveh ugank je bila za nagrado izžrebana Anka Brgoč. DOMAČA HRANA SREDI MELBOURNA! “THE SAUSAGE MACHINE” TAKE-AWAY SHOP CENTRE PLAZA, Cnr. Bourke and Svvanston Sts. Nudimo Vam klobase, pečenice, krvavice in razne slične dobrote nepečene za nakup, ali pa pečene na oglu (Charcoal Grili), postrežene s hrenom, gorčico, raznimi solatami ali kislim zeljem. Domače juhe: ječmenova, grahova, lečna. Na razpolago orehova in makova potica, sirova pogača, jabolčni zavijač in druge dobrote. Priporočata se Valerija in Miha ROPRET Dekle fantu: “Ko sem mami pokazala prstan, ki mi ga kupil, mi je rekla, naj te kar vzamem, ker se takt vidi, da nisi zapravljivec . . Urarsko In zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potViih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo Obiščite našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje! ERIC GREGORICH KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) ("d DISKO za Sydney in okolico Temu se smejejo doma . . 0 "Obsojeni ste zaradi klevetanja. Trdili ste, da v pisarnah delajo največ po štiri ure dnevno, v resnici pa so raziskave pokazale, da se dela precej manj.” Q S polnimi usti je težko povedati resnico. 0 "Po dopustu se bom pošteno nagaral. Najprej greni na simpozij v Portorož, potem imam posvetovanje v Dubrovniku in takoj nato še službeno potovanje v Rovinj . . £ Direktorji med seboj o delavcu: "O njem vodimo izredno skrb: kar se stanovanja tiče. ga že dvajset le' postavljamo v prvi plan.” 0 Direktor delavcu: "Ker že dolgo presegaš normo, smo se odločili, da ti kot dobremu delavcu zvišam0 normo." £ V džungli prilezejo najviše opice. fk Domači turisti vseh dežel, vrnite se! Vodoravno: 1. velika lesena posoda; 2. bodeča rastlina; 6. streha; 7. snažen, prikupen; 9. goljufa; 10. bolezen železa; 11. član judovske verske ločine samotarjev (zadnja doba pred Kristusom); 13. zelo zdravilna povrtnina; 16. plačilno sredstvo; 18. oko varuje; 19. moško ime; 20. v cerkev nas vabi; 21. apetit; 23. upanje; 24. del roke; 25. po lepih peresih znan ptič. Navpično: 1. boljši je od kruha; 2. rimski pozdrav; 4. s soljo začinjen; 5. površje, zemlja; 6. prestop, premik noge; 8. puščavska tla tvori; 9. žila dovodnica; 12. svet starešin pri starih Rimljanih; 14. ne več kot en sam; 15. strah, hud preplah; 17. del obleke; 18. vsakdanja pijača; 20. stena iz opeke; 22. začetna številka. Rešitev pošljite do 14. marca na uredništvo! 'Dragica, ali bi kaj jokala, če bi jaz umrl?” “Seveda bi! Saj me poznaš, da jokam za vsako neti mnost." "Vsak torek prihajaš iz službe domov pijan. To sc mora spremeniti!" "Dobro, pa spremenimo! Kaj pa. ko bi prihajal pijan ob petkih?” E.Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča /a prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh /namk. Izvršujemo vse vrste popravil! V /alogi imamo slovenske črke ČŠŽ, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC I elefon: 544 8466 9 Tcnnvson Ave.. ( 1 AVTON, Vic. 3169 4 Kličite me za praznovanje zarok in porok, rojstnih obletnic ter ! drugih veselih prilik! Igram po želji vse vrste glasbe in imam z lepo izbiro angleškin. slovenskih, nemških ter drugih plošč za j mlade in stare. j Priporoča se JOŽEF ROBAR, s 61 Garfield St., Wentworthville, NSW, 2145 Telefon: 636 7157 MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 31 1 63o6 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo Številko doma: 850 4090 F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040 Tax consultants — INSURANCE BROKERS ^r*-vzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo Vsakr,vrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov Urejamo davčne obrabne (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J M. THAMF. E. WEINBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”. budimo vam zavarovanja: za življenje, za bole-'en, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. *Workers’ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 .A MELBOURNSKI ROJAKI! Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila The vvorli) book and childcraft ENCYCLOPEDIA. domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete Marcelo bole — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, a,i pa NEVO BOLE-ROF.DER — tel. 306 1141. fii sc želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZ7JNI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA A VE., THOMASTOWN, VIC Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! OPALI Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ... OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 VVattletree Road, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 J Melbournski Tojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK'S AVTO ŠOLA'* : 32 THE BOUI.EVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 N.S.W. TELEFON: 72-1583 Dr. J. KOCE, 72 Essex Rd., Surrey Hills, Vic. 3127 — Tel. 836 3862 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmemi ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. ■ Kaj pa NAROČNINA? SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljeni sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street. PHILLII’ (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Melbournskim rojakom je na uslugo ! • ■ * ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN \ j LUBI PIRNAT ! j 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. j : Telefon: 288 4159 j j Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. ! ; Full denture service and repairs. I ; ' SLOVENiAN Al« ASSOOATi Naša telefonska številka: (062) 82 1083.