»našnja številka obsega 10 strani. i se »Jim JMovi čas“ V3ak petek ob uri dopoldne. Ured-a *n upravnišlvo jc ■ 4 gosposki uliei št. 6, drugo dvorišče. KI9VICAS tmm List stane za celo leto . . . . 4 za manj premožne 3 „ v Jtfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovora. tev. 19. V Gorici, 10. maja 1912. Leto III. J a Dunaj k evliari-tičnemu kongresu! Slovenski odsek odbora za prireditev 'inaiija k evharističnemu svetovnemu ’ ugresu na Dunaju je sklenil v seji dne t. m. pod predsedstvom N j. r e v z v i š e n o s t i kneza in n a d-k o f a sporočiti slavnemu občinstvu in 'eč. duhovščini ta-le navodila: t. Kje in kdaj se je treba priglasiti? , Kdor se, hoče udeležiti kongresa na Du-aju, naj se priglasi pri domačem dušnem B Mirju in naj plača pristopnino, ki je tro-—‘a: K 10 ali K 6 ali K 2. Kdor plača K H imel iste ugodnosti kakor tisti, ki plača 10, le poročila ne dobi, ki bo v n e m-v e m jeziku pisano. Kdor plača le K 2 P- imel pristop k vsem prireditvam konusa e n e g a d n e, ki si ga sam poljubno °loči. Priglasiti se je treba najkasneje do K junija, da bo mogoče dobiti na Dunaju ptrebna stanovanja. Tudi v Gorici naj se v |si priglasijo pri gg. župnikih. 2. Častiti duhovščini. Častita duhovščina dobi te dni vpiso-Plne pole. Te pole je treba natančno napolniti. Določiti treba dneve, katere se ho-- kdo udeležiti in to zlasti za slučaj, da luča le 2 K. Na prijave brez hkratu pla-Pne pristopnine se ne sme ozirati. — V opombi« naj se označi razred, v kate-^oin se hoče kdo voziti po železnici. Na ^\pncu se seštejejo ženske in moški. Pola 6 pošlje preč. g. dekanu, ki na posebni oli dožene, koliko moških in žensk se deleži kongresa iz celega dekanata. Vse ole skupaj pošlje potem g. dekan na preč. fdinariat, od koder se odpošljejo na Du-aj. Denar za pristopnice se pošlje na Du-aj po položnicah. Na teh položnicah bo 'eba še enkrat označiti vrsto in število ristopnin. Po prejemu denarja, bo dunaj-ca centrala doposlala dotično število pri-lopnic, ki so hkratu legitimacije za zniža-'Ab vožnjo po železnici na Dunaj in nazaj. ^ Častita duhovščina je naprošena, naj .udstvu v cerkvi in na shodih razlaga veli- i pomen tega svetovnega kongresa. Do e rili zdaj je bilo že 22 takih kongresov, in sicer v najslavnejših krajih na pr. v Jeruzalemu, Rimu, Madridu itd. Človeštvo hoče na teh kongresih javno izpovedati svojo vero v pričujočnost Gospodovo. Poživiti hočemo med ljudstvm versko prepričanje. Poseben namen je pokazati pred vsem svetom, da je naša cerkev katoliška t. j. za vse narode. S temi kongresi hoče sv. cerkev tudi pobratiti razne narodnosti. Ti kongresi so nekak praznik za vsa katoliška društva. Letošnji kongres pa ima Še zgodovinski pomen, k^kor smo že v listih naznanili. X'4T 3. Vspored. V t o r e k d n e 1 0. s e p t. pop. prihod in sprejem papeževega legata. V v r e d o dne 1 1. sept. od 5. do 7. itfvopoludhe v. stolnici sv. Štefana p r v o s 1 o v e s n o ^zborovanje. V'četrtek dne 12. sept. od 10. do 12. predp.Gn od 2.-4. popol. posvetovanja odsekov v raznih cerkvah in prostorih. 0cT 5.- 7. zvečer drugo slovesno zborovanje v, stolnici. Prav tako bo tudi v p c t e k d n c 1 3. sept. od 10.—12. predp. in od 2.—4. pop. posvetovanje odsekov in od 5.—7. zvečer tretje slovesno zborovanje. V soboto dne 14. sept. slovesno zborovanje od 11. do 1. Popoludne spovedovanje. V nedeljo dne 15. sept. od 10.—1. slovesna procesija z Najsvetejšim iz stolnice sv. Štefana do dvora, tam sv. maša in blagoslov in potem vrnitev v stolnico. Vse dni od 12.—15. sept. bodo no vseh dunai-skih cerkvah sv. maše in obhajanje vernikov. V Stolnici sv. Štefana bo vsaki dan ob 8. uri pontifikalna maša. Neposredno pred evharističnim kongresom bo od 6.—10. sept. na Dunaju katehetski kongres. Razstava za cerkveno umetnost se otvori dne 7. sept. ob 11. uri. Vsi. ki bodo imeli pristopnico za evharistični kongres, bodo imeli v to razstavo vsaki dan od 9. predp. do 5. pop. brezplačen pristop. Ves čas evharističnega kongresa od 12.—15. sept. bo Najsvetejši Zakrament razpostavljen v votivni cerkvi in v cerkvi salezijank. Za posvetovanja nenemških narodov so določene posebne cerkve in prostori. Za Slovence je določena frančiškanska cerkev blizu stolnice. Po kongresu priredijo Dunajčani zlet v Marijocelje. Posebne vsporede dobimo na Dunaju. 4. Razne ugodnosti. Vsi, ki se udeležijo evharističnega kongresa, dobijo pravico do znižane cene na železnici. Kdor se bo n. pr. vozil z državno železnico iz Gorice na Dunaj (čez postajo Amstetten)v III. razredu osebnega vlaka, bo plačal za tja in nazaj polovično ceno t. j. 20 K. v III. razredu brzovlaka- za tja in nazaj 24 K. Polovični listek I. in II. razreda brzovlaka bo veljal rudi za vožnjo v istih razredih osebnega vlaka; celi listek za I. in II. razred osebnega vlaka bo veljal tudi za vožnjo z brzovlakom v istih razredih. Te znižane cene bodo veljale za čas od 5. do 22. sept. t. I. Ako se oglasi iz naše nadškofije zadostno število, naročimo poseben vlak in v tem slučaju bodo cene še nižje. Upanje je tudi, da dobimo na Dunaju stanovanje prav po ceni. O tem bomo še poročali, da bo vsakdo natančno vedel koliko denarja mora vzeti seboj. Razen te ugodnosti daje pristopnica brezplačen vstop k raznim razstavam in muzejem na Dunaju na pr. k razstavi cerkvene umetnosti, v dvorni muzej za umetnost in zgodovino, v prirodoznanski dvorni muzej, v knežjo Lichtensteinovo galerijo slik. v zgodovinski muzej za umetnost in industrijo, v nienažerijo v Schonbrunnu. v voiaški arsenal in muzej, v zakladnico najvišje cesarske hiše itd. Cesarsko grobišče v kapucinski cerkvi bo dne 13. in 14. sept. za udeležence odprto. 5. Ml hočemo Iti! Čast najsvetejšega Zakramenta zahteva, da se vsi narodi iz cele avstroogrske države udeležijo te redke slovesnosti. Pridružiti se moramo torej v kar največjem številu tudi mi goriški Slovenci. Začnimo nemudoma s potrebno agitacijo tudi v goriški nadškofiji! Pred novo Avstrijo. Zadnje zasedanje delegacij je bilo ve-levažno. Vse nam kaže, da se bližamo važnim in resnim časom za Avstrijo. Bili so še pred kratkim časi, ko so edino naši poslanci, pred vsemi dr. Krek in dr. S u-s t e r š i č povdarjali, da se moramo Slovenci združiti s Hrvati. Ta dva naroda naj tvorita skupno jugoslovansko državo s svojim državnim zborom, toda pod habsburškim žezlom. To bi bil trializem. Dolgo časa so naši poslanci bili osamljeni. V zadnjem zasedanju delegacij se je pa trializmn upiral edino le še skupni finančni minister Bilinski, ki stoji v službi Mažarov. V Avstrijski delegaciji ni bilo moža, ki bi bil zavračal to veliko jugoslovansko misel. Poleg dr. Šušteršiča ie imel najznamenitejši govor češki knez Švarcenberg. Njegov govor je veleva žen že radi tega. ker Je knez Švarcenberg v najvišjih krogih zeio čislan. Dejal je, da Avstrija v sedanji obliki se ne more razvijati. Velika nevarnost je. da izgubi Avstrija zaupanje Jugoslovanov. Avstrijo ie treba preosnovati na tria-liški podlagi. Ze sedaj sta Bosna in Hercegovina ločeni od Avstro-Ogrske. Ta ločitev je slaba. Bosne Ogrom nesmemo dati. Zato je edino rešilno, združiti vse jugoslovanske dežele v enotno državo. Knez Švarcenberg kakor tudi nekateri drugi govorniki so namigavali. naj bi se Avstrija nreosnovala v zvezo narodov ali držav, kakor je n. pr. Švica, Zed. države ameriške. Nenčija in zadnii čas Anglija. Pa to še ni dosti! Nemci so doslej strupeno nasprotovali zedinieniu Jugoslovanov. Zadnii čas pa je glasilo štaierskih Nemcev »Tagespost«. ki nam je bila najbolj sovražna, začela pisati. da s ponemčevanjem Slovencev Nemci ne dosežejo nič. Še večje važnosti pa je iziava teea lista, ki niše, da je treba računati s triali-zmom. ki bo gotovo boljši ko dosedanje razmere. S tem so se tudi Nemci postavili nn naše stališče. Vsi gotovo niso zato. ampak zadovoljni smo lahko, da se sploh dobe nemški listi, ki to vprašanje upoštevajo. Pred kratkim časom so se norčevali iž njega. Kaj pa liberalci? Kakor bi iih ne bilo. Živa duša se za ni'e ne zmeni. Hrvaški liberalci bi celo radi to preprečili s pomočio Ogrov. V Avstriii na naših liberalcev ne upošteva nihče, čeprav z napadi na naše poslance tudi tukaj hočejo škodovati jugoslovanski misli. Tz povedanega ie razvidno, da premo v. Avstriji nasproti novim časom. Morda ne poide lahko: toda naša dolžnost ie. da naše liudstvo na te velike reči pripravimo. Zadnji pastir v naših planinah se mora zavedati, da nam bodo novi časi nri-nesli novo Avstrijo in s tem boljšo bodočnost Slovencem. Po tej poti. V Komnu se je v nedeljo in pondeljek vršil prekrasno uspeli poučni tečaj. Izvršil §e je tako sijajno, da so vsi prijatelji ljud- stva presenečeni, nasprotniki pa onemeli. Tečaj se je vršil tako le: V nedeljo dopoldne je dr. Krek imel dvoje predavanj, prvo o liberalizmu, drugo o socializmu. Marsikomu navzočih so se odprle oči ta dan. Dr. Krek — kaj bi ga hvalil -— je popolnoma jasno in določno orisal namene Iiberalstva in rdečega socializma. Popoldne je posl. Fon imel zanimivo predavanje o agrarni politiki, ali po domače o kmečkem vprašanju. Poljudno je razložil glavne slabe strani kmetove in sredstva za pomoč. Za njim je dr. B r e c e 1 j razlagal ljudstvu, kako naj skrbi za svoje zdravje. Podlaga zdravju je redno, pošteno življenje. — Po predavanjih se je vršila mala veselica, nri kateri so nastopali izurjeni tamburaši ter moški, mešani in ženski pevski zbor prav lepo. Dve deklici sta nastopili z ljubkimi samospevi. Bil je len užitek za vse. Zvečer pa je predaval Fr. Kremžar o alkoholizmu s pomočjo skjoptiških slik. Od ziutraj pa do poznega večera je dvorana bila natlačena ljudstva, posebno mladine. Pri tečaiu ie bilo v nedeljo navzočih 400—500 ljudi. Toliko zanimanja nismo opazili za poduk še nikjer v tei meri. Drugi dan je bila udeležba seveda manjša. Bilo je do 100 udeležencev, kar ie še vedno lepo število. Prvi je govoril Fr. Kremžar o podlagi naših društev, nakar ie nastopil č. g. župnik Janez Kalan iz Ljubliane. ki je povdarjal važnost verskega življenja za naš narod. Silno je vplival ta govor na vse navzoče. Resnica, brez verskega življenja je vse naše delo zaman. Nato je vclč. g. dekan T. Valentin-č i č zakliučil nrelepo uspeli tečaj, želeč božjega blagoslova na posejano zrnje. K sklepu je č. v. vikar Švara priporočal še »B o g o I i u b a« in »Novi Č a s«, nakar se ie takoj oglasilo za oba lista nekaj naročnikov. S tečajem se je otvorila nova društvena dvorana v župnijškem gospodarskem poslopju. Lepše se otvoritev ni mogla nro-slaviti. kakor s tečajem. Pa tudi tečaj bi bil brez te dvorane težko mogoč. Zato gre iskrena zahvala velč. g. dekanu, ki je vse tako leno uredil. Dvorana ie silno praktično nreiena in služi za vzgled tudi za druge kraie. Tudi tečai ie bil lepo pripravljen. Fantje in možje so prišli od vseh strani, vse komenske občine «o bile zastopan*3 in tud’ tiHcni sežanskih. Čast gospodom, ki so se trudili za tečaj! Nam pa in vsem drugimi naj bo tečai v Komnu opomin, da bomo le po tej noti napredoval'. Poduk liudstva. organizaeiia. živa beseda, stik z liudstvom in požrtvovalnost — le to more roditi uspehe. Bog blagoslovi naše delri! V oj na med Italij o in Turčijo. Lahi poročajo o novih zmagah v Tri-politaniji. Dne 2. t. m. ob 4h zjutraj je laški general Raisoli napadel kraj Lebdo, ki so jo branili številni Turki. Ob 3/27 so Lahi zasedli Lebdo. Turki in Arabci so izgubili 400 mož, Lahi pa le 8 mrtvih in 57 ranic nih. Nam se zdi. da je ta številka prenizka. Lahi zasedli otok Rodos. Medtem ko so Lahi pret. petek še uradno trdili, da jim niti na misel ne pride, zasedati otok Po-dos, šo ga že v soboto zasedli. Otok Ro- j dos leži v Egejskem morju ter pripada turškemu cesarstvu. Prebivalcev ima 30 tisoč. Obojih na Rodosu poročajo Lahi: Podadmiral Viale je odposlal z datumom 4. majnika popoldne sledečo brzojavko: »Odposlal sem parlanientarja, da pozove guvernerja, da naj se uda. Guverner je izjavil, da se ne more braniti in zato s protestom odlaga vodstvo poslov. Turška posadka se je umaknila na malo planoto Snejta. ki so jo naše vojne ladje obstreljevale, a streljanje smo kmalu prekinili. General Amcglio je pa brzojavil 4. t. m. zvečer: Popoldne ob dveh smo izkrcali vse naše vojake in vojne priprave, ki so bile namenjene za zasedbo Rodosa. Tzkr-cevanje smo pričeli ob štirih zjutraj. Ob dveh popoldne so se pričeli boji. Sovražnik je bil prisilien. da se je umaknil proti mestu Rodos. Ob sedmih zvečer sem ukazal voiakom. da so se pol ure od Rodosa ustavili. Imamo pet ranjencev, med njimi sta dva vojaka nevarno ranjena. Sovražnikove izerube niso znane, a sodimo, da morajo biti velike. Vjeli smo 50 sovražnikov. — Druga laško poročilo z dne 5. t. m. pa se el asi: 3000 mož močan sovražnik jo bil odbit in potisnjen do mestnega zidu. Ponoči se je sovražnik razdelil v male čete. i ki so šle v notranjost otoka. Mi smo imeli sedem raniencev. Turki 23 mrtvih. 48 ranjencev. 47 Turkov je bilo vietih. Danes s<> je izvršila predaja otoka. Prebivalstvo ie naše čete prijazno pozdravilo. Na Rodos so Lahi poslali 10.000 mo?., med temi 5000 iz Tripolitanije. Po laških poročilih se je turška posadka že udala. Kako na Doročaio Turki. Radi popolnosti priobčujemo turško poročilo o zadnjih boiih na Rodosu. Poročilo se glasi: Vali iz Smirne poroča, da so turške čete zagnale Italijane na Rodosu nazai in ujele 1000 Italijanov. Kakor se čuje, so imeli Italijani znatno število — baje okolu 1000 — mrtvih in ranienih. Tudi drusra poročila pravijo, iz Carigrada, da ie guverner Rodosa poslal notranjemu ministru v Carigradu sledečo brzojavko: »IJieli smo 1000 Italijanov. Italijani so sc pričeli vkrcavati na ladje.« To ie naznanil tudi nred-sednik turške zbornice zbornici z dostavkom. da so sp laške boine ladie žp oddaUilc od Rodosa. Zbornica ie to poročilo sprejela z velikim navdušenjem. Ta vest je že sama na sebi precej neverjetna. V resnici se doslej še od nobene strani ne potrjuje in Lahi jo odločno taje. Po svetu. Pri dunajskih občinskih volitvah pret. petek so zopet zmagali kršč. socialci. Krščanski socialec je dobil 730 glasov, judovski liberalec pa 640. Sedaj imajo krščanski socialci 132, liberalci 20 ip socialisti 10 mandatov. Poleg tega sta v obč. 2 kršč. socialna odpadnika. Hrvaški poslanci nam sorodne Stranke Prava so 8. t. m. imeli posvetovanje v Apatiji. Izrekli so Hrvaško-slovenskemu klubu pod vodstvom dr. Šušteršiča zahvalo, da se je klub pred najvišjimi krogi v državi postavil za hrvaške pravice. — V našem državnem zboru so se 7. t. m. nemški in socialistiški poslanci tako psovali »led seboj, da je to sramota za cel parlament. Državni zbor razpravlja o zakonu za uradnike. Na Ogrskem krpucajo sedaj volivno reformo, ki bo prav mažarska. Vseh volivcev bo kak poltretji miljon. Splošna in enaka ter tajna volitev se uvede le za mesta in delavske kraje. Na kmetih ostane kakor doslej. Kmet bo še dalje suženj magnatov. To je v prvi vrsti naperjeno zoper druge narode. — Na francoskem so se vršile po celi državi občinske volitve. Udeležili so se jih tudi katoličani. Posebnih uspehov doslej še niso dosegli. — V Belgiji bodo volitve za državni zbor 2. junija. Pri teh volitvah se bo šlo, ali ostanejo na krmilu katoličani, ki so deželo dvignili, ali pa zmagajo socialisti in svobodomisleci, ki hočejo vladati po francosko. Listek. Slovenska naselbina v južni jtiusiji. (Dalje.) Posebno všeč mu je mladeniška organizacija, Marijine družbe in izobraževalna društva. »Slovenci zelo napredujejo. Vsega tega ni bilo, ko sem odhajal iz domovine«. ' Zelo navdušen je bil za Slov. Ljudsku Stranko. »Povejte doma,« mi je naročal, »da sem tudi jaz član tega .občestva’, da popolnoma soglašam z njenimi načeli. Rad bi sodeloval, pa ne morem, ko sem tako daleč od doma.« Mož se je razvnemal čimdalje bolj, prešel je v osebnosti. Nekaj mu pa ni šlo v glavo, da se namreč dobe listi, ki pišejo proti veri m verskim odredbam. »Saj imamo tudi pri nas v Vladikav-kazu mnogo časopisov, pa nikdar noben list ne zabavlja čez vero, ne čez pravoslavno, ker bi sicer imel opraviti s sodnijo, ne čez katoliško, protestantsko ali mohamedansko.« Pripovedoval mi je, koliko pisem je dobil svojčas iz domovine, pa tudi iz Amerike, ko je g. btiasny pisal o njem v Koledarju. Nekateri so ga prosili, naj jim pošlje kako razglednico; drugi so ga izpraševali, kakšna je zemlja ob Kavkazu, kakšen zaslužek, bi jim li ne kazalo, da se preselijo v Rusijo, mesto v Ameriko. Celo leto ni bilo miru. »Odgovoril sem malokdaj; če sem pa odpisal komu, sem mu odsvetoval.« »Vi torej sami mislite, da bi ne kazalo Slovencem, izseljevati se v Rusijo? Ni tukajšnja zemlja rodovitna?« Pesno mi odgovori: »Ljubo doma, kdor ga ima; boljši v domovini suh kruh, kot v tujini pečenka. Ne morem se pritoževati, da mi česa primanjkuje, imamo že toliko, da-pošteno izhajamo; toda koliko sem se trudil in mučil, da sem si z delom svojih rok kaj prislužil! Tega dela ne privoščim nikomur. Ravno včeraj sem bil star 04 let, pa sem že ves siv in tudi telesne moči me že zapuščajo. Se te-le otročiče bi rad spravil h kruhu, potem pa rad umr-jem.« — Tolažil sem ga, da je še čvrst, da lahko še učaka pozno starost, pa mi je odkimaval. »Kako ste pa zašli tako daleč od domovine? Saj pred Vami ni bilo nikogar v teh krajih,« sem ga izpraševal. Pripovedoval mi je zgodbo svojega življenja. »Doma sem i^ lieneške Slovenije. Zibelka mi je tekla v Drenkiji pri bv. Lenartu, blizu goriske meje. .Kakor mi pišejo sorodniki, hodijo sedaj na kolodvor pri bv. Luciji poleg l olmina. Odtod je še dve uri tespoti do mojega rojstnega kraja, po ste-zali cez hribe. (Kakor nam poročajo od meje, je g. Matej Rutar doma iz vasice Lsrezje, tara Drenkija. K maši hodijo k sv. Stobienku, ki je podružnica Drenkije. — Lrezje je oddaljeno od Vole 2 uri, od Po-nov eno uro, od meje le pol ure. Starejši sosedje to ni onstran meje se še dobro spominjajo »nrcovegaMatevza«, kakor so po domače rekli g. Matevžu Rutarju.) V tako goratih krajih se nismo mogh preživljati. Zato sem že v mladosti začel krošnjami. 1'reliodil sem Uoriško, Kranjsko in btajersko. V Ljubljani sem se mudil večkrat. Prodajal sem podobe, zrcala, glavnike, žveplenke in drugo drobnjav. Ni bilo mnogo zaslužka, godilo se mi je pa vendarle dobro; posebno podobe so mi dona-šale mnogo dobička. Dobro se še spominjam na Konjice; tam so mi vzeli vso krošnjo. Bil sem revež na cesti, daleč od doma, v žepu sem imel samo 27 krajcarjev.« »Kako ste si pa pomagali v tej stiski?« ga prekinem radovedno. »Kupil sem si za 20 novčičev, žveplenk, prodal sem jih po hišah za trikratno vsoto, in ko sem prikrošnjaril v Ljubljano, sem imel v žepu že pet goldinarjev. Ravno tedaj so prišle z Dunaja naročene podobe; hodil sem z njimi po svetu in godilo se nn je izvrstno, b btajerskega sem priromal na Dunaj, odtod na Moravsko, v Galicijo, in sam ne vem, kdaj, sem se znašel v Varšavi. Več mesecev sem ostal med Poljaki, da sem se dobro naučil govoriti po poljski. Nekega dne zaidem med ruske vojake. Govorili so jezik, ki ga dotlej še nisem slišal; ugajal mi je, ker je prav podoben hrvaškemu. Ostal sem pri njih, da sem se od njih naučil ruščine. Tedaj mi je bila odprta vsa Rusija. Krošnjaril sem po ceh Rusiji, dokler nisem zašel v Vladikavkaz. Tukajšnja pokrajina mi je zelo ugajala, ker je tako podobna moji domovini. Na eni strani širna ravan, na drugi pa visoke gore. Kakor sem doma gledal na Alpe, gledam tukaj na Kavkaz, in kakor ima Triglav snežno glavo, jo ima tudi Kazbek. Podnebje ni prevroče, polje, tako so mi zatrjevali, je rodovitno. Prihranil sem si nekaj denarja, Krošnje sem se pa naveličal. Zemlja je bila takrat prav poceni. Ud lahkoživca sem kupil veliko posestvo. Naredila sva pogodbo. Kupil sem prav ugodno, toda kaj, ko so Ij uaje tako malo pošteni. .Prejšnji gospodar je isto posestvo malo prej prodal ze drugemu. Tožni smo se; od kupljenega posestva mi je ostala samo polovica, ou desjatin (— Oo liektarov), toda vesel sem bn, da se mi je izteklo še tako posreči, bel sem domov v Lenecijo, da sem se ozeml. Kusinje ne bi maral za nobeno ceno. Katoliške vere hočem ostati sam, pa tudi moji otroci morajo biti katoliški; po ruski postavi pa bi morali biti otroci pravoslavni, ce je mati pravoslavna. Privabil sem za seboj se druge rojake. Delali smo noč in dan. /.gramu smo sredi ravnine novo selo; lusc, iiieve, gospodarska poslopja; zasadili smo saune vrtove; zemljo, ki je bila uotiej pusta, smo skrbno obdelali; sedaj smo, livala JJogu, toliko premožni, da nam ni liudega.« »Kako že imenujete svojo naselbino?« prekinem vnovič njegovo zgodbo. »Italijanski h u t o r, tako ji pravimo. l srčno spoštuje duhovski stan. ko se prepričam o resničnosti njih mišljenja, svoje poročilo ja- L kobincem pa si bom še premislil. Hoteli so me prisiliti, da bi sedel k njihovi mizi. Meni pa se le gabilo biti v taki družbi in odtegnil sem se s hladno o- pazko, češ pravi prijatelj domovine ni prijatelj takih gostij. S tem sem odšel v svojo sobo nazaj. Mali debeli gostilničar, ki je v ozadju pivske sobe gledal in poslušal, šel je za mano in ko je zaprl sobina vrata za sabo, namuzal se je in rekel: „To ste izvrstno napravili! Če pa res niste odposlanec jakobincev, vam svetujem, da odpotujete jutri na vse zgodaj. Komisarji bi se lahko domislili, da bi zahtevali od vas pismenega izpričevala, ko se jirn v spanju izkadi vinska megla. In hočete zdaj res leči spat brez večerje?" Spomnil sem se pečene gosi, ki je ležala pred komisarji na mizi in tako prijetno dišala, in rekel sem si, da sem danes zaslužil dober grižljaj in kozarec. Zato sem si privoščil na račun gospodov komisarjev prav čedno večerjo in sem zraven spil steklenico burgundca, ki me je tako ogrel, kakor kuhano vino, ' ki sem je bil prej naročil. Rano zjutraj, ko se je šele danilo, zbudil me je gostilničar, kakor sem mu bil ukazal, in je rekel, da je moj konj v hlevu že osedlan. Pri zajutrku sem ga prosil, naj gre brž po učitelja. „Ta pa še globoko tiči v pernicah kakor komisarji; sinoči so še čvrsto nadaljevali pitje, da bi pregnali strah, ki ste ga jim spravil v kosti. Pa še nekaj! Res so se domislili, da je treba zahtevali od vas pismenega potrdila, da so vas v resnici poslali jakobinci. In gorje vam, če tega ne morete pokazati!" „Že dobro," sem rekel in mirno dalje zajutrkoval. Prikličite mi učitelja iz postelje! V desetih minutah mora biti tu." Res je bil nesrečni človek kmalu na mestu, seve le napol i v zavesti. Ukazal sem mu, da me mora takoj spremljati do La- ^ biseja; medpotoma mu izporočim važno skrivnost in dam neko i navodilo. Hotel se je sicer izgovarjati, a rekel sem mu tako odločno, da ne morem izgubiti niti minute in da bo izvedel še to uro zakaj. Strahopetnež je tedaj odcapljal poleg mojega konja, četudi je padal mrzel dež. Ko jo pot po dobrem četrtu ure dospela iz strnišč v gost gozdič, skočil sem brž iz sedla in sem zgrabil malovrednega ovaduha svojega očetovskega dobrotnika za vrat. Od strahu je zakričal in padel na kolena: „Ne umorite ine!“ „Mi ne pade v glavo — hudič bo tvojo Judeževo dušo zadosti zgodaj pobral. A skrivnost sem ti obljubil in navodilo. Skrivnost si deloma že uganil, namreč, da nisem jakobinec. Sicer pa sinoči tega tudi nisem rekel. Ne, jaz sem pošten Švicar, ki se zgraža nad spako, ki sojo napravili jakobinci iz svobode. Moje naročilo pa je vzgojno, tako, kakor ga dajaš ti dečakom, če se slabo obnašajo." S tem sem izrul iz tal travnato gručo in jo potisnil človeku v usta, da bi morda ne privabil nepotrebnih gledavcev s svojim kričanjem, ter sem ga jel z jezdarskim bičem obdelovati po zadnji plati, dokler se mi ni utrudila roka. „Tako," sem rekel, tukaj si pokusil mrvico tega, kar si zaslužil. Zdaj mi pozdravi gospode komisarje I Da pa pozdrav ne dospe prezgodaj, te hočem nekoliko privezati za ta-le drev.“ Privezal sem ga tedaj za bukev ob potu. Potem sem se vzpel v sedlo in naglo odjezdil dalje; bilje zame skrajni čas, da pridem čez švicarsko mejo. (Dalje pride.) razumemo. Stanuje pri meni; oni-le sobi sta njegovi.« »Sin Franc pa jc bogoslovec. Če Bog da srečo, v treh letih bo pel novo mašo. V Vladikavkazu še ni bilo takega dogod- lz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“. V nedeljo v Central! Kat. del. društvo iz Mirna bode predstavljalo v nedeljo dne 12. maja ob 5. uri popoldne v Centralu prelepo Sardenkovo dramatično igro v petih slikah »Mati svetega veselja«. Igra se je igrala na raznih odrih z najlepšim uspehom, posebno na ljudskem odru v Ljubljani. Tudi v Mirnu se je že igrala v splošno zadovoljnost. Vsak, kdor jo je enkrat videl, želi jo videti v drugo. Ne bomo je natančneje popisovali, pridite si jo ogledat v Central! Vstopnina: sedeži 1. II. 111., 2 K; IV., V., VI. — 1.50 K; VII VIII. IX. 1 K ostali sedeži 60 v; stojišča 40 v. »Dimež« v Št. Ferjanu. V nedeljo priredi katoliško bralno društvo v St. Ferjanu »Dimeža«. Fred in po igri poje domači pevski zbor. Vabijo se domačini in okoličani da prihite gledati to lepo igro. Zahvala. Odbor Slov. kršč. soc. zveze izreka najtoplejšo zalivalo predvsem slavni »Centralni posojilnici« za brezplačno prepustitev prostorov v Centralu, sl. kat. del. društvu v Mirnu,'da je izposodilo kulise, gospe Kremžarjevi, gdč. Čehovi in ^nideršičevi in ostalim gospodičnam in gospodom, ki so kakorsibodi sodelovali pri veselici pretečeno soboto in nedeljo. Slov. kršč. soc. zveza kat. izobr. društvom! V letošnjem septembru se vrši na cesarskem Dunaju svetovni evharistični kongres. Tega velikega slavlja se posebno udeleže avstrijski katoliki, da skažejo svoje globoko versko prepričanje in poča-ste veliko skrivnost katol. vere, sv. Evharistijo. Med Avstrijci ne smejo izostati Slovenci, ne smejo izostati naše katol. organizacije, ki naj pošljejo svoje odposlance na to manifestacijo. Zato naj pa naša društva v letošnji pomladi in poleti ne prirejajo preobilo veselic, ampak naj navajajo svoje člane k štcdenju in naj agitirajo za udeležbo na evharističnem kongresu! Odbor. Novo društvo v Lokavcu. V Lokaveu se ustanovi v nedeljo 12. t. m. popoldne ob 3. »Kat. sl. izobraževalno društvo«, za ka7 tcro je v občini dosti zanimanja, posebno od strani deklet. Pa tudi fantje ne "bodo zaostali. Torej na svidenje! Sela (Volče.) Vabilo k veselici, ki jo priredi kat. slov. izobraževalno društvo „Danica“ na Selih prihodnjo nedeljo 12. maja ob i in pol uri pop. s sledečim pozdravom: 1. Pozdrav. 2. Prisiljen stanje zaničevan, burka v 3 dejanjih, ženske vloge. 3. Obleka dela človeka, veseloigra v 2 dejanjih, možke vloge. 4. Gregorčič: Oj, prišla je znova v deželo pomlad, deklamacija. 5. Oh, ta Polona, burka v 2 dejanjih, ženske vloge. 6. Srečkanje. Vstopnina: za 1. sedež 1 K, za II. sedež 80 v, stojišča 40 v, za ude 30 v. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. Hudaju/.na. „Kat. slov. izobr. dr. v Iludi-južni“ je priredilo v nedeljo predavanje. Govoril je g. vikar Abram o verskih razmerah na Ruskem. Predavanje se bo nadaljevalo v nedeljo. Grahovo. .,Kat. slov. izobr. dr. na Grahovem", Koritnici bo priredilo javno predavanje na dan Vnebohoda popoldne ob 3. uri. Naša mladina. Moč organizacije. Iz Vel. Dola na Krasu smo dobiti naslednji velezanimivi dopis: Danes se širi kakor kuga po tržaški okolici brezverski duh in nekrščansko življenje. Ni je več du-hovnije, kjer bi fantje hodili vestno k sv. maši. Premnogo jih je tudi med možmi, ki nimajo nikake krščanske zavesti. Enako je bilo tudi v naši vasi. Ni ga bilo niti jedne-ga odraslega vestnega mladeniča. Odkar pa smo pred letom ustanovili telovadni odsek Orel, ki šteje 17 udov, moramo v pohvalo teh fantov reči, da so bili dosedaj zgledni v lepem vedenju in obiskovanju cerkve. Niti k izob. društvu nismo mogli pritegniti popred mladeničev. Orli pa so redno obiskovali fantovske večere vsak teden dvakrat in vsa predavanja. Hvaležni moramo biti zato g. akademiku Mi-haelu Zavadlavu, ki je mladeniče neumorno vzgajal. — Res ga ni plemenitejšega in bolj hvalevrednega, zaslužnega dela, kakor je vzgoja šoli odrasle mladine, pa tudi ne potrebnejšega in primernejšega sredstva za to kakor je telovadni odsek- Orel. Zastonj in bob ob steno so vse bratovščine in vse pridige in družbe in društva za tako cerkvi odtujeno mladino kakor je tu na Krasu. — Le fantje združeni v telovadnem odseku dobe zmisel za pravo, lepo življenje le taki so sprejemljivi za pouk. Organizacija Orel je res vzorna. Treba je le človeka, ki se sam v to vtopi in zna potem mladino učiti. Zdi se mi, da je za našo mladino ta organizacija rešilna deska za ohranitev vere. Cilji in vzori, ki jih goji Orel, morajo fanta povzdigniti iz močvirja, mu dati veselje za pobožnost. Moško so tudi ravnali naši mladeniči, da so prošlo nedeljo, ko je tukajšnje liberalno društvo pripravilo ples — se podali vsi na poučni tečaj v Komen. Enako moško so se vedle dekleta v Marijini družbi, tako da ni nobena se izneverila in zmenila za ples. Res hvalevredno je tudi od naših deklet, da so s pridnim čipkanjem to slabo letino obvarovale marsikatero družino dolgov. Sedaj pa so enako pridne na polju, l aki mladini vsa čast! Sramota pa nekaterim materam šeste-ro, sedmero otrok, ki so pustile otroke brez varstva in šle zijala prodajat na ples, ali še celo se vrtele kakor nore. Čudno res, da jih ne obide sramota! Podzveza Orlov. V nedeljo, 12. maja, se začno točno ob lOh predp. v telovadnici »Centrala« telovadne vaje za vaditeljski zbor. Odseki naj pošljejo vsaj po dva člana k tem neobhodno potrebnim vajam. Na zdar! »Goriško okrožje Orla« bo imelo v nedeljo, 12. maja, točno ob 3h popoldne v prostorih »Kršč. soc. Zveze« svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Vdeležba vseh članov je obvezna. Na zdar! Fojana. — Prva veselica tukajšne dekliške Marijine družbe se vrši v nedeljo 12. maja ob 4. uri popoldne s igrokazom: .Smrt Marije Device" tposebne obleke in izvirna scenerija), in to ob vsa-‘era vremenu v kritem za to prirejenem obširnem prostoru. Se pričakuje obilna vdeležba. Šmarje. Godba naših Orlov vrlo napreduje. Po zimi so bile vaje teorije godbene umetnosti. Od 24. marca, ko so dobili godala katerih so težko pričakovali pa se- pridno vadijo v godbi. Dvakrat na teden podučujeta dva učitelja godbe, skoraj vsaki večer pa se vrli mladeniči urijo v godbeni umetnosti. Do zdaj so se že naučili 7 komadov in sicer: Lepa naša domovina, Hej slovani, Cesarsko himno, Još llrvatska, Orlovsko „bratom Orlom" (Vodopivčevo), en Valček in eno Mazurko. Sedaj pride na vrsto: Po jezeru, Bodi zdrava, Otok bleški, Koračnica batujskih Orlov in potem druge med njimi za Moreško. Tako upajo da do sredi junija že z gotovostjo nastopiti morejo. Mladeniči mi mladi krščanski gremo naprej I in vedno naprej! Godba naj nam bo prava umetnost, ki blaži srce in služi v pošteno razvedrilo, ne pa za ples in pogubo plesalcev in godcev, ki godejo za ples. »»Slovenska Straža**. Iz Št. Ferjana. Dne 19. maja po pop. službi božji bo občni zbor podružnice »Slovenske Straže«. Člani in članice, udeležite se ga polnoštevilno! Na straži za dom! Delavski ir| socialni vestnik. Prvi inajnik. Iz Nabrežine: Po široko-ustnem kričanju socialistov bi se morala vršiti dne 1. maja impozantna manifestacija socialistične ideje s procesijo do 1000 glav, a nesreča je hotela, da smo jih sešteli točno le 163 z godbo in šolsko mladino vred. Vodstvo je imel v rokah znani kričavi Marizza, ki je srečno prilezel vsled svojega kričastva do polnega korita. Lanskega leta ga ni bito nikjer videti, /.akajr1 kaj ne Marizza, to so britki spomini, rna-cice se vam tresejo pred korenjaškimi pestmi jankota z Drenja. Namen socialistične procesije, ki je imela svoj pohod iz Nabrežine v beinpoiaj, sc je popolnoma izjalovil. Uehehcc so sle iskat medu, s katerim bi za prihodnjo zimo napolnile prazni panj, katerega bi znova izpraznil kak Uidin. Toda, trezni ljudje se ne dajo več loviti kot lahkoverni kalini. Nesreče ni bilo nobene, ra-zun, da so se med seboj pošteno sklestili in prišli domov z razbitimi bucailii. — Prvi maj, rdeči in krvavi maji Rako se sramoti katoliška vera. Iz Nabrežine: Rdeči nageljni niso bili nikjer tako dragi kot 1. maja pri nabrežinskih socialistih, ki so jih prodajali po otl v. komad. Nekaterim sodrugom se je zdelo preneumno, da bi kupovali nageljne, raje so izpili par kvartinov več, zato so jih pa rdeči njihovi bratci vrgli iz gostilne in izžvižgali. 1 o je res svoboda! takim bac-kom brez skrbi lahko pridiga duh Kopačev, ki je oživel v »kavi romani«, da imajo socialisti 7 2 bogov, njihovi prazniki so kamnolomi, in /uljeve roke njih Bog. — Radi bi pač videli, koliko žuljev ima Kopač. Vprašamo pa tudi c. kr. okr. glavarstvo v Sežani, ali se ne upa stopiti temu bogokletnežu na prste? Ce se ne bo glavarstvo zganilo, da pristriže tej surovini predolgi jezik, potem bomo napeli druge strune. Katoliška vera je priznana od države, zato jo mora država braniti pred napadi in sramotenjem raznih Kopačev. Dvojna uiera pri bolniški blagajni. Iz Nabrežine: Delavec Mavrič je bil bolan. Bolniški red določa, da ne sme prestopiti noben bolnik pragu svoje hiše brez dovoljenja zdravnika. Toda Mavrič je imel v eni hiši stanovanje, v drugi pa hrano. In ko je šel Mavrič h kosilu, gre Marizza v njegovo stanovanje, kjer ga seveda ne najde. Takoj mu odvzame bolniško podporo. Delavec se pritoži v uradu nad storjeno krivico. Uradniki so odgovorili, da tu ima besedo razsodišče, katero je delavcu sporočilo kakor sledi: Uosp. Franc Mavrič — Nabrežina. Reševaje Vašo pritožbo z dne 13. t. m. se Vam sporoča, da se je v včerajšnji seji razsodišča enoglasno sklenilo, ne dati Vam podpore, ker Vas ni našel kontrolor doma, s čemur ste prekoračili obveznosti kot oboleli član. Pečat bolniške blagajne in podpis nečitljiv. Vprašamo to salomonsko razsodišče, zakaj ste dali podporo tistemu klesarju iz Šempolaja, ki je sicer res bolan, ali je vendar dne 1. maja hodil okoli in popival z rdečo klapo. Vi se bojite odgovoriti. Mi pa ne, zato vam povemo na vsa usta: Mavrič ni organiziran in ne podpira požrešnih trotov, zato ga je zadelo maščevanje kontrolorjevo. Drugi delavec pa je socialist, in za take je Marizzevo oko popolnoma slepo, tudi če uganjajo ljudje še večje nepravilnosti. Da, pri bolniški blagajni je dvojna mera. Ubogi delavci, koliko časa boste še pod tem turškim jarmom?! „Zlatorog“. (Uprizorila S. K. S. Z. v Gorici dne 4. in 5. maja.) O igri sami, ki je mestoma še precej nepopolna in tehnično nedovršena, ne 1110--remo izgovoriti konečne sodbe, ker je nimamo pred seboj.") — Večje važnosti pa kot igra sama je vprizoritev igre. 10 je ze druga predstava, Ki jo je dala letos b. K. S. Z. 111 nam pokazala precej skritih in še nerazvitih moči, na katere lahko stavi veiiko upanje. — Ne maramo in ne moremo brezpogojno hvaliti, Ker bi to stvari bolj škodovalo kot koristilo. Upoštevati je treba, da imamo pred sabo diletante brez vsake dramatične šole, brez posebne rutine, brez posebne deklamatončne in 1111-mične vaje. — Na splošno je treba priznati, da je bila nedeljska predstava, (Katera je v vsakem oziru presegla sobotno) prav dobra, ako izvzamemo 1. dejanje, ki je že samo na sebi premrtvo in se je še bolj mrtvo 111 mnogo pretiho igralo; pozneje je bilo več življenja. Pred vsemi igralci se je odlikovala mati Marina s svojo naravno in prisrčno igro; v dialogih je igrala mestoma naravnost krasno, — v monologih se je poznalo pomaiijKanje dramatične šole. Za svoja leta je bila premlada (po kostumu — izvzeinši svatbo — in nema-skirana!) Anica se je mestoma n. pr. pred snubači iz Benetk odlikovala v mimični igri. Zal da je bila v deklamaciji nekoliko afektirana na nekaterih mestih in se ji ni posrečilo zadeti tona kmečkega dekleta. — Tudi frizura je nekoliko motiia • v začetku. — T o 11 e b p 1 k je bil fest fant, vreden Anične ljubezni; v energičnih momentih se je bolj odlikoval kakor v nežnih; deklamacija je bila premalo tekoča in gladka; mimika dobra. O r o f je bil vseskozi pretih in premrtev. — Po igri in po maski je bil popolen N e 111 e c - a r i s t 0-k r a t brez vsake italijanske poteze. — K i k a r d o je igral dobro; bil je med najboljšimi, le žal, da je včasih v deklamaciji disoniral dialektičen naglas. Motu p a, kateri je tudi prav dobro igral, se je podal domači izgovor. Druge vloge so manjše in so bile tudi vse več ali manj srečno rešene; — le stari pastir s pripovedovanjem o Zlatorogu ni dobro rešil vloge. — Petje jc bilo dobro, le mestoma prepočasno (11. pr. »Lovska«) — kakor mi je potožil strokovnjak V. Vodopivec. Nekatere maske (n. pr; lovcev, Rikar-dota, Benečanov) so bile dobre. Kostumi lepi; trije Benečani so bili prefantastično oblečeni. Trentariee so bile jako ljubke. Režija cele igre je bila dobra; merno-riranje dobro; scenerija v izpremembi na koncu slaba; — le bolj hitro naj bi se vršile vse izpremembe na odru; — to bi šlo pri provizoričnem odru pa le, če ima vsak mož svoj kos scenerije v oskrbi. Na koncu se je Anica nekaterim skrila za suflerjev zaboj in vendar so želeli vsi videti celo igro. S. K. S. Z. pa kličemo: »Naprej!« Venceslav Bele. *) O ]) o m b a u r e d n i š t va: Zaradi nedostatnega odra je moral režiser izvirnik marsikje, izpremeniti in celo izpustiti eno dejanje, vršeče se ob triglavskem jezeru, kar je seveda igri v kvar. Novice. Za upravitelja dekanije Devin je imenovan vlč. g. Angelj Čargo, kurat v Nabrežini. inštalacija novega župnika v Volčan. Volče: Hvala Bogu, že imamo Volčani svojega novega dušnega pastirja v osebi preč. g. Alojzija Matelič. Dne 29. aprila je prišel k nam. Spremila sta ga ob vol-čanski meji preč. g. Andrej Strekelj kot dotedanji župni upravitelj in pa g. župan brane Podreka. Pri vhodu v vas je pričakoval novega g. župnika pod krasno ozaljšanim slavolokom ves občinski zastop, šolska mladina in njeni predstojniki in veliko drugih ljudi. Tu mu je predstavil vse preč. g. Andr. Strekelj po kratkem, a jedrnatem nagovoru. Šolska deklica je podarila novemu g. župniku krasen šopek svežili cvetlic. Nato se je vršil sprevod v cerkev, kjer je novi dušni pastir dal prvi blagoslov, be lepši in veselejši dan je bil v nedeljo, ko je bil novi g. župnik slovesno inštaliran po-preč. g. monsig. Jož. Kragelj, dekanu v Tolminu ob navzočnosti visokorodnega g. barona Bauin in druge gospode. Vesel je bil ta dan za vse Volčane, saj smo dobili dušnega pastirja, kakoršnega smo si želeli, da nas 00 vodil po pravi poti s krepko in vstrajno roko. Novemu preč. g. župniku, želimo, naj ga Vsemogočni Bog ohrani veliko, veiiko let kot dušnega pastirja v naši fari. Naše stališče. »Gorica« in »Primorski List« ponatiskujeta, kar smo lani pisali o prireditvi »Šolsko-domskih« otrok in g r a-j a 1 i, da šolski otroci vprizarjajo plesne igre. Dotična igra obstoja iz petja, ki opeva, spremlja in poveličuje ples. l a dva lista pa hudomušno pričakujeta, kako stališče zavzame naš »Novi Cas« napram okol-nosti, da se je v igri »Zlatorog«, ki ga je »Slov. kršč. soc. zveza« dala proizvajati prejšnjo soboto in prejšnjo nedeljo, pri kmečki svatbi markirala po enem paru plesna zabava na nevestinem domu. No. da izrazimo najprej stališče »Novega Časa«, ki je do sedaj vedno najbolj dosledno in najbolj odločno povdarjal, da jc treba plesno razvado povsod, toraj tudi pri domačih kmečkih svadbah, iztrebiti, tedaj prav odkrito priznavamo, da bi bilo najbolje, če bi se bil oni prizor v »Zlatorogu« izpustil ter nadomestil z drugim. To jc naše mnenje! Prosimo le, da bi je tudi »Gorica« in »Primorski List« sprejela vedno za svoje! Drugo pa, kar hočemo v ti točki pov-dariti, je to, dani res kar pišeta »Gorica« in »Primorski List«, da se je v igri »Zlatorog« pri omenjenem prizoru »na odru vrtela in plesala nedolžna mladina obojega spola.« Kdor to čita, nehote misli: tu so kar cele vrste plesale polko, valčke itd. Ne vemo, iz kakega postranskega namena se je ta neresnica spustila med svet. Kajti v zadevnem prizoru se je izmed okroglo 30 svatov le en par dvakrat zavrtel, da jc plesno zabavo pri svatovščini označil. O kakem plesu torej niti govora ne more biti. Vse drugo je bilo lani pri veselici šolskih otrok, kjer so plesali otroci in peli celo igro! — V igri »Zlatorog« se toraj plesna zabava ne poveličuje, ne priporoča, ampak le prizor se tam predstavlja iz zasebnega življenja na kmetih. Kakor pa je »Slov. kršč. zveza« dolsej po svojih močeh vse storila, da se taki prizori v življenju sploh omeje, in je v tein pogledu posebno giede javnih plesov že mnogo dosegla, tako hoče navzlic vsemu šikaniranju v tem oziru tudi naprej delovati. Kajti to že vidimo, naj delamo dobro tu, naj delamo dobro tam, nekaterim to ni prav. Smrtna kosa. V soboto je umrl v Gorici vpokojeni kurat č. g. Tomaž R u t a r, star 68 let. Služboval je v Gor. Tribuši, Lokovcu, Desklah, Šempolaju in v Št. ber-janu. V pokoju je bil le par let. Svoje malo premoženje je zapustil dobrodelnim zavodom. Pogreb je bil v ponedeljek. R. i. p.! V noči od torka na sredo je umrla v Gorici gospa A. Suttner v starosti 5(> let. Pokojnica je bila prava mati revežev, ki so pri njej vedno dobili pomoči in podpirala je tudi slovenska krščanska društva. Obolela je nagloma, prenesli so jo v torek v bolnišnico, kjer so jo zvečer operirali; a zaman. V sredo ob lh zjutraj je izdihnila. Pokopali so jo včeraj. Bog ji daj plačilo za vse dobrote! Počiva naj v miru! Družini naše sožalje! Pravico javnosti je zadobil kakor druga leta tudi za tekoče šolsko leto dekliški licej v zavodu čč. šolskih sester De Notrc Dame v Gorici. Licej šteje sedaj že pet razredov. Prihodnje šolsko leto, ko sc razširi še na šesti razred, postane popoln. Naročnike, ki preminjajo naslove vsled preseljevanja iz enega kraja v dragi, prosimo- naj pri premembi naslova natančno povedo naslov, pod katerim so doslej dobivali list. Nekateri kar pišejo: »Moj list mi pošljite sem in sem.« Sedaj pa išči, karti je doslej dobival list, posebno, ker je toliko enakih imen. Zato naznanjamo, da se ne bomo ozirali na premembe naslovov, če nc bo dotičnik povedal svojega dosedanjega naslova. Prosimo radi reda, da naročniki to upoštevajo. Izlet iia sv. Goro in v Gorico so priredili prejšnji torčk in sredo višjegimuazijci škofijskega gimnazija v St. Vidu nad Ljubljano. Škoda da jim je sredo zjutraj vreme nagajalo. Bi bili nesli s seboj neprimerno boljši vtis od naše solnčne Gorice, ki je posebno sedaj, kakor sije nanjo jasno pomladansko nebo. kar naravnost lepa! Zupan v Lrzelju. Na Erzelju so v soboto izvolili novega župana v osebi g. Jožefa K o b a 1. iz Lenivca. Novi župan, ki je navdušen pristaš S. L. S., je tudi predsednik krajnega šolskega sveta. Novega župana in starešinstvo čaka mnogo dela z občinskimi računi. Mladenič za »Novi Čas«. Mladenič iz Riheniberga nam piše: »Dragi »Novi čas«: Ni ga časopisa, ki bi mi bolj dopadel, kakor ti. Zato te rad imam, rad Čitam, ker si sc mi tako priljubil, da ko te denem iz rok, sc mi pred očmi kažejo tvoje lepe črke. Le tako nas v teli težkih časih razveseljuj in razvedruj naše glave! Zato Tj V kratkem pošljem za letošnjo naročnino namesto tri. štiri krone. Pa nič me nc hvali po imenu! Naprej! Nazdar! (Mladeniču hvala za naklonjenost! Delajmo vzajemno naprej Ured.) Občinsko starešinstvo v Št. Ferjanu je imelo v torek zjutraj prvo sejo. Sv. maše se ni udeležil le eden starešina, ki je med tem rajše opazoval okinčani občinski dom. Sicer pa je bil ta mož precej potreben svežega zraku in je bilo njegovemu stanu prav primerno, da ga je med cerkvenim opravilom srkal. — S. L. S. ima v starešinstvu dobre zastopnike, to je pokazala prva seja. Disciplina in solidarnost je nasprotnikom brezdvomno imponirala. Naši so pokazali. da umejo voditi spretno in pametno občinske posle. Vsa čast njim in našemu vrlemu g. županu, ki je že s prvim nastopom pokazal, da je mož na mestu. Kako so se razdeljevale podpore. — lz Anhovega nam pišejo somišljeniki: (Jd vladne podpore zoper bedo je naša občina dobila J970 kron. (J. župan Kristjan Velušček je polovico te podpore določil za pot Debenje-Zelinje, drugo polovico pa za vaško pot Cioljevica-Ložice. To bi bil moral g .župan storiti v sporazumu z obč. zastopniki. 'lega pa ni storil, kar ni prav! Vendar pa nimamo nič proti temu, da se je polovica podpore določila za pot Debe-nje - Zelinje. Glede druge poti pa smo nasprotni. Ze pred J leti je obč. zastop sklenii graditi omenjeno pot; toda oglasilo se je nad 1U0 davkoplačevalcev z rekurzom na dež. zbor, ki še doslej ni rešen. Tudi sedaj je ljudstvo ogorčeno, da se cela glavna polovica podpore izdaja samovoljno za pot, od katere ima korist le kakih 10 posestnikov. Podporo, ki so jo izposlovali naši poslanci, dobe po večini liberalci. To ne gre in ne gre tudi, da bi se podpora razdeljevala tako samovoljno brez vednosti obč. zastopnikov in davkoplačevalcev. Z enako mero! Somišljenik, ki je bil navzoč pri »Zlatorogu«, nam piše: Obsojal sem strogo in popolnoma »objektivno« kritiko o tej predstavi, ki sem jo bral v »Gorici«. Pričakujem, da bo »dobrohotni« kritik z istim merilom meril tudi druge prireditve v mestu in drugod, n. pr. v So-vodnjah. O laških ogleduhih, ki so jih baje prijeli v Boli. Bistrici, pišejo listi. To vse je pretirano. Kaj naj delajo sedaj vohuni v Bistrici? Saj so imeli dovolj prilike, ko so železnico gradili. Takrat smo jih sami plačevali zato. Posestvo na meji na prodaj. V narodno zelo ogroženem trgu nekje ob slovenski narodni meji je na prodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. To posestvo obstoji iz lepe pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernih prostorov otvori tudi gostilna, iz mlina z velikim prometom, žage ter stop. Cena za vse skupaj znaša krog 100.000 K, od katerih pa bo potreba v gotovini izplačati k večjemu JO 30.000 K, ostala kupnina pa ostane vknjižena. Za slovensko stvar bo velikanskega pomena, ako pride to posestvo v narodne roke. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. »Pri božji martri«. lz Podgore: l am na podgorski meji, kjer se križajo poti za v Podgoro in Ločnik, stoji sredi križišča znamenje, kateremu pravijo Podgorci ze od nekdaj »pri božji martri«. Ko zagledaš to znamenje od daleč, pohitiš, da si ogledaš ta spomenik bolj od blizu. A kako si razočaran, ko prideš blizu! Od daleč se ti je zdelo, da boš videl kaj posebnega, a nazadnje stoji pred teboj razvalina. Znamenje je zidano na tri kote in ima torej tri strani; v vsaki strani bi imela biti naslikana kaka sveta podoba. lJa če pogledaš v prvo stran, ne vidiš nič; če pogledaš v drugo stran, ne vidič nič; če pogledaš v tretjo stran, ne vidiš nič. Zob časa je oglodal to znamenje že na vseh koncih in krajih, omet je odpadel, streha je raztrgana in visi — in tako stoji to znamenje bridko in žalostno prav na sredi poti. Zakaj opisujemo to? Kaj hočemo s tem reči? To znamenje je prava podoba liberalnega človeka. Od daleč se kaže, da je krščanski, od daleč se zdi, da se v njem še najdejo znamenja vere; a ko si takega liberalca ogledaš bolj od blizu, potem spoznaš, da si se zmotil. Obrni ga kakor hočeš, oglej si ga dobro od vseh strani, v njem nc boš našel več žive vere. Od daleč pač kaže, da je še vera v njem, kakor tisto znamenje »pri božji martri«, ko si ga pa ogledaš od blizu, ni na njem nič in zopet nič in še enkrat nič. Resnično, to znamenje je najboljša podoba liberalnega človeka in liberalne stranke! Skoda bi bilo, če bi se tisto znamenje podrlo, in škoda bi tudi bilo, če bi se tisto znamenje popravilo, ker je zelo poučno in je v Podgori popolnoma na svojem mestu. Samo od znotraj, kjer še kaj ometa, naj bi se na vse tri strani zapisalo z ogljem, da tako so razpadali v Podgori verski spomeniki pod 40 letnim županovanjem Antona Klančiča. .. Važen sklep županstva. Županstvo v Štjaku je sklenilo, kaznovati z globo 10 K vsakogar, ki bi med službo Božjo postopal in brez vzroka postajal zunaj cerkve. — Pameten sklep! Zopet ponesrečena tombola, lz Vrtojbe: Kolesarji v Vrtojbi so priredili v nedeljo 5. maja javen ples s tombolo. Cel teden so tombolah in listke ponujali, tako da so iz vseh krajev ljudstvo skupaj zvabili. Keklo se je, da prične tombola ob 5. uri, a ti mladeniči so rajši plesali do 6 in pol zvečer. Ljudstvo je vse nestrpno čakalo in žvižgalo: tombola ven! Kar naenkrat zatrobi: tombola se ne vrši: »Kdor hoče, naj pride jutri po denar!« Vse je skakalo in vpilo rekoč: »Škandal občini, ki ima take ljudi, ki ima ljudstvo za norca.« Ljudstvo je bilo silno ogorčeno, da je tombolarje stražil domači redar. Tombole niso hoteli izvršiti, ker menda niso toliko kartel prodali, da bi izplačali tombolo. Ljudstvo je izreklo, da ne pride več v Vrtojbo na take slavnosti. Izgovarjajo se, da je bil dež, a dež je prišel šele okoli 7 in pol, ki nam je več prinesel nego tombola in ples. Še nekaj par gospodičem v društvih: pripravite rajši še mladini kaj koristnega! Ne vlecite ljudstva š tombolo za nos, s plesi pa ne vlecite mladine v pogubo. Mlada kost. Radi bolezni otrok. Otroški vrtec v Nabrežini je vže dlje časa zaprt zaradi oslovskega kašlja. Biljenski liberalci so ustanovili podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Zanimanja za njo pa so Biljenci pokazali jako malo. Zato hočejo liberalci Biljence privabiti v podružnico z javnim plesom. Žalostna taka stranka, ki vabi na ples ljudi z imeni svetnikov, na katere niti ne veruje. Taka barka ima veliko luknjo. Napad na cesti. V Rupi pri Mirnu so v petek t. m. zvečer na cesti napadli s kamenjem mladeniča Karola Leštan iz Mirna, ki je mirno šel mimo. Razklali so mu ustnico, izbili dva zoba, ter ga na več krajih telesa poškodovali. Bili so to mladi sinovi rupenskih nekaterih naprednjakov, ki so s tem pokazali, kakor dobro so vzgojeni. Zdaj je stvar v preiskavi. Slovenski grob na Češkem. V vasi Li-bšic, župnija Stari Knin, na Češkem je dne 10. aprila v zlatem rudniku v globočini m. ubilo mladeniča Martina M a n d e r v starosti 30 let. Doma je bil nesrečni mladenič iz Dol. Novakov št. 27 pri Cerknem. Kakor piše g. župnik iz Starega Knina, je bil priden delavec in dober kristjan. Počivaj v miru v češki zemlji! Pes je ogrizel. V pondeljek je neki pes iz Gojač na Vipavskem ogrizel v Selu malega dečka po obrazu. Ker je pa razglašen pasji kontumac za goriški sodni okraj, se je brž mislilo, da je to oni stekel pes. Izkazalo se je pa, da pes ni bil stekel. Sicer je malemu psičku nekdo iz Sela končal življenje. Letina na Vipavskem. 'Irta kaže dobro, zaroda je mnogo. Na črešnjah so napravili črvi obilo škode. Krompirja, kakor kaže, bo malo. Seno tudi počasi raste, ker je bilo v zadnjem času hladno in suho vreme. Vreme na Vipavskem. Z Vipavskega kota nam pišejo: Bilo je že precej suho pri nas povsod. Toda v noči od nedelje na ponedeljek je Bog dal blagodejnega dežja. Vse je oživelo. Bojimo se za krompir, da ga ni zamorila suša. Sumljiv človek je 30. aprila zvečer ob 91i prišel v župnišče v Branici. Ker je bil zelo sumljivega obnašanja, so ga postavili pred vrata, kjer je začel tresti oleandre, hoteč jih polomiti. Ko so ga tudi od tu spravili proč, je zlobnež šel razbijat na cerkvena vrata. To pa je bilo gospodu kuratu preveč ter je hudobneža prav na krepek način zapodil proč. Tatovi na delu. Na sejmu v Sežani so . neznani tatje ukradli nekemu kmetu 3800 kron. Pozor kmetje! Velika nesreča je zadela našega somišljenika Stef. Furlana, gostilničarja v Mančah pri Vipavi. Ženi njegovi je zopet otemncl um in v tem stanju je skočila z gorenjih delov hiše na tla in se močno poškodovala. Že pred leti je bila v ljubljanski bolnišnici operirana. Plesna norost na Krasu. V nedeljo so na Krašu plesali kar na treh krajih, in sicer v Vel. dolu. Skopem in Štanjelu. Na eni strani prositi za podporo, na drugi pa denar proč metati, kako gre to skupaj? Pa liberalcem to tii nič mari! Na ples v Štanjel se je peljalo tudi nekaj gospodičen iz Gabrij. Ko so se v ponedeljek zjutraj vračale domov, so se prevrnile v grapo. Vprašanje. Iz Gabrij na Vipavskem prašujejo z ozirom na dopis v liberalnih listih, naj dopisnik rajši pove, kako se je razdelila turšiea, ki je bila poslana v podporo revnemu ljudstvu. Velike povodnji imajo na Tirolskem. Bati se je najhujšega. Na čuden način rešen. Amerikanska družina Cornel G. Amans, obstoječa iz obeh zakoncev, sinčka in matere soproge, je vsled malenkostnega slučaja odšla smrti v morju. Amerikanei so se odpeljali iz hotela v bothainptonu k luki, da bi se ukrcali na »I itanika«. Kočijaz pa je namesto »vVhite Star Line« razumel »l istim na čast in veselje, žaloigro »Vestalka« v petih dejanjih. Začetek ob 5. uri pon. na sporedu je še petje »Venček narodnih Pesmi.« Trospev »Lilija« in srečkanje za dobitke. Toliko na znanje tistim, kateri niso še videli igre. ali bi jo želeli še videti, ker ie res krasna, in jako podučljiva za žensko mladino. Samo. kdor želi priti na "veselico«, naj skrbi, da oride pravočasno da ne moti predstave. K obilni udeležbi vabi in obenem se tudi lepo priporoča dobrosrčnosti udeležnikov za kaki milodar -ker ima družba dosti troškov — preudmio Prcdstojništvo. Generalni štrajk se je v sredo začel v Pulju radi odpuščenih uslužbencev tramvaja. Bili so sinoči veliki nemiri v Pulju. Krmar Milanovič. Povest. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena I K 40 vin., vez. 2 K 20 vin. — Naša povest »Krmar Milanovič« nam opisuie živ- ljenje na morju ter potop velike ladie. Le malo ljudi si more rešiti golo življenje v malem čolničku, s katerim se igrajo morski valovi kot z orehovo lupino. Sredi brezdajnih, neizmernih ' vodnih množin trapi ljudi, ki so se oteli v čolničku, neznosna žeja. in sfbdnjič pomrio vsi od žele 'n drugega trpljenja le junaški krmar Milanovič ima v sebi še malce življenja. Nezavestnega ga najde po dolgem času mimo nlujoča trgovska ladja, ki ga vzame na svoj krov, kjer počasi okreva. Vendar mu ie pa prestano grozno trpljenje povsem zatemnilo spomin tako, da se ne more nič več spominjati, kdo je in odkod je. Tudi 'ia svoio ljubljeno ženko in drago hčerko, kateri ie pustil doma, popolnoma pozabi. Nekaj let preživi tako v Avstraliji, kamor se je pripeljal s trgovsko ladjo, ki ga ie i'eŠiln smrti. Po mnogih čudnih dogodljajih sleldniič slučajno pride zopet na Slovensko. kjer se mu počasi začne vračati spomin in kjer konečno zopet najde svojega otroka in ženo, katera se je pa med tem v prepričanju, da je njen ljubljeni mož mrtev, v drugič poročila, hoteč s tem hčerko rešiti preteče bede. Povest je jako zanimiva, da je čitatelj ne bo mogel položiti iz rok. predno je ne bo popolnoma prečita!. Zato jo vsem najtopleje priporočamo. Hiša na prodaj lyVsKL,af! Primerna za vsako obrt ali kmetijo. Poleg hiše vrt. ki meri nad 700 m z zimsko gredico. Na lepem a vzgled vse. — Več pove upravništvo „Novega Časa". čevlji za birmance in botre barvani in črni najraznovrstneiših krojev in kož, ličnega dela, in najboljšega blaga, ter trpežni čevlji za delo, se dobe po nizkih cenah v prodajalnah „ Čevljarske zadruge v Mirnu “ v Gorici na Starem trgu štev. 1. V Trstu Barriera vecchia 38, Via dei Rettori 1. — V Splitu ul. Staroga suda. V zalogah vedno sveže blago. Alojzij Wittek Sv. Lucija ob Soči. Priporoča, p. n. na novo urejeno * delavnico v kateri bodem od sedaj, v naprej prodajal izgotovljene obleke, kakor hlače, srajce, sp. hlače, bri-salke itd. itd. Domač izdelek. Blago prve vrste, Naročajte „NOVI ČAS11! PETER LUKMAN, krojač v Gorici Križna ulica štev. 8 (Via della Croce) priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in dežele svojo 99* krojaško delavnico Točna postrežba. Cene zmerne. MIZARSTVO odlikovano z električnim mehaničnim obratom čEJijvriso;) GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18. Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste- — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — —----- — — Moztramštl Id nMlilffi atelje Dr. I. Eržen GORICA * Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. gt. 20 f Goriška zveza 1 gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natip hnefflstili potrettin in pri prodaji ^ ^ ^ fcme®ili pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. ZAHVALA. Vsem, ki so izkazali na katerikoli način zadnjo čast pokojnemu pree. gosp TOMAŽU RUTAR, kuratu v pokoju zlasti čč. duhovnim sobratom, ki so se udeležili pogreba v tako obilnem številu, blag. gosp. dr. llm. Gresiču, ki se je pri bolniku neumorno trudil, in vsem drugim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku, bodi izrečena v imenu prijateljev in sorodnikov pokojnika najsrčnejša zahvala. V Gorici, dne 7. maja Ivan Kokošar, mestni župnik. JAKOB ŠULIGOJ, URAR c. kr. državnih železnic — GORICA ===== GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 25 priporoča raznovrstna birmanska darila, zlate in srebrne predmete. Ignac Šuligoj Lucija © priporoča najboljše ure, šivalne stroje in najznamenitejših tvornic kolesa „Puch“. — Vse po najnižjih tvorniških cenah. Sprejema tudi popravila. Večletna garancija za nove«in popravljene predmete. ........m,,,:,!,!,,,,...................m u m n n..........milimi........................................................................................imimimiiiiimimiiimimiiimimimiiiiij||iiimiiimimimiiimimiii....uh mi ................. Cene konkurenčne ! = Papir, = tiskovine, nabožne knjige. Prodajalna iiiiiitu tistim n i m Zdaj še: Semeniška ulica št, 10. Postrežba točna! E Pisarniške potrebščine, | E — trgovske knjige — S muzikalije. Devocianalije. z simimimiiimimi mičfimimimimiiimiiiiimiiimiiimimim nitmi in ............................................................ m.......................................................... Lastnik ,Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.