Predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin bo danes (9. aprila) ob 10. uri v Savskem logu v Kranju odprl XV. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Na 8000 kvadrat, metrih razstavnih površin tokrat razstavlja prek 110 razstavljavcev (12 tujih), ki zastopajo še prek 50 domačih in prav toliko tujih podjetij. Za obiskovalce bodo sejem odprli danes ob 11. uri, v prihodnjih dneh pa °o odprt od 9. do 19. ure. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 28 ^stanovitelji: občinske konference SZDL yesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 9. 4. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 4. stran: Se več tovora po zraku Šola za delo in življenje cd 00 13. stran: Tudi z opeko hitra gradnja lhp Kalan: ajprej šola, potem šport Ne ravno upravičeni strah Nekako navadili srno se, ali kakor pravi pregovor v meso in kri nam je prišlo, da smo dolga leta živeli na kredit. In to prav vsi, od neposrednega proizvajalca v najbolj oddaljeni organizaciji združenega dela pa vse tja do zveze oziroma federacije. Tako največkrat nismo vedeli, koliko sploh veljamo, koliko smo ustvarili. Pri tem bi bilo napak misliti, da smo vedno zajemali s preveliko žlico. Tudi to se je dogajalo. Vendar je pomembnejše to, da smo na podlagi tako imenovanega evidentiranega (fakturiranega) dohodka dobro in slabo gospodarili. Slednjim je slabo gospodarjenje dobro uspevalo, predvsem na račun tistih, ki so dobro gospodarili. Drugače povedano, dogajalo se je, da smo delili (fakturirani) dohodek, ki ga sploh nismo dobili. Po drugi strani pa so denar delili tudi tisti, ki niso poravnali obveznosti. Zato je bilo treba enkrat dokončno presekati, da se dohodek preliva od tistih, ki so ga ustvarili, k nekomu, ki je slabo gospodaril. Skratka, treba se je bilo lotiti ukrepov za trdnejše gospodarjenje nasploh, za boljšo likvidnost, trdnejše cene in zmanjševanje inflacije. Prvi signal in napoved k čimprejšnjemu spametovanju na tem področju je bil že lani junija sprejeti zakon o zavarovanju plačil za investicije. Poleg tega so bili sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi. In posledica le-teh? V kranjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva in tudi nasploh drugje ugotavljajo, da so se vlaganja v objekte, v administrativno-poslovne stavbe umirila. Takšen pa je bil tudi namen zakona in ukrepov. In lahko rečemo, da je bil dosežen, saj danes delovne organizacije v veliki večini vlagajo sredstva v povečanje proizvodnje oziroma v opremo in stroje. V začetku leta je potem sledila multilateralna kompenzacija (vsestranska poravnava). Ta je do neke mere pokazala, kje smo in kakšni smo. Imeli pa smo v začetku letošnjega leta tudi izkušnje iz prejšnjih takšnih poravnav, ki so govorile, da je uspeh le delen in da je to lahko le določena priprava za dejansko poravnavo obveznosti oziroma plačil. In tako sta potem sledila dva pomembna zakona: zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o načinu ugotavljanja dohodka. Prvi govori o tem, da je treba dolg poravnati — plačati, ne pa s plačilom kasniti v nedogled, drugi pa o tem, da lahko delimo le tisti dohodek, ki smo ga dejansko ustvarili in dobili. Gospodarstvo je moralo zato med 11. marcem in 5. aprilom letos urediti medsebojne odnose tako, da je plačalo ali pa zavarovalo plačilo obveznosti iz konca minulega leta, ki so zapadle 31. januarja letos. Ti ukrepi so v gospodarstvu najprej zbudili bojazen in marsikje tudi precejšnjo negotovost, saj niso bili redki, ki niso vedeli, kako bodo uspeli poravnati dolgove. Če bi se namreč zgodilo, da kdo ne bi mogel plačati dolgov, ali dobiti zavarovanja za plačilo, je kazen huda in lahko pripelje celo do likvidacije podjetja. Podatki kranjske podružnice Službe družbenega knjigovodstva, ki dnevno spremlja tovrstno stanje, kažejo, da gorenjsko gospodarstvo pri tovrstni poravnavi ni imelo posebnih težav. Večina delovnih organizacij je uspela sama poravnati vse dolgove, le del večjih delovnih organizacij je moral zavarovati plačilo s tako imenovanimi avaliranimi menicami. Pri tem pa je zanimivo, da so med njimi le redke, ki so izdale menice na skrajni rok (30. september 1976). Večina se je odločila za krajši rok, ker meni, da bo lahko v določenem roku plačala obveznosti oziroma dolg. Določena bojazen pa se v zadnjem času kaže vseeno prav pri menicah. Kaj pravzaprav je menica? Zakon pravi, da morajo dobavitelji blaga izstaviti fakturo prejemniku najkasneje v 10 dneh, prejemnik blaga pa mora potem poravnati svoje obveznosti najkasneje v 15 dneh. Zgodilo pa se bo, da prejemnik blaga računa ne bo mogel poravnati v tem času. V takšnem primeru se lahko posluži več oblik plačila oziroma zavarovanja, ena od novosti pa je menica. Z izdajo takšne menice pa se bo prejemnik blaga obvezal, da bo plačal dolg najkasneje v 90 dneh ali prej. Vendar sama menica, ki jo izda prejemnik blaga, nima vrednosti dokler nima tudi ustreznega jamstva. Zgodi se namreč lahko, da prejemnik blaga vseeno ne bo mogel plačati obveznosti v roku, za katerega se je obvezal v menici. Zato v takšnem primeru mora plačati dolg namesto njega tisti, ki zanj jamči. To pa je lahko druga delovna organizacija ali pa poslovna banka. Drugače povedano, je torej menica vrednostni papir in plačilno sredstvo, ki jo dobavitelj lahko vnovči v predpisanem roku. Takšna menica torej pomeni tudi denar in ne le zgolj fakturirano, ampak tudi plačano realizacijo za dobavitelja. Nadaljevanje na 20. strani ±0 U XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA Naročnik: f Srečanje Tita in Bandaranaike Predsednica vlade Sri Lan-ke Sirimavo Bandaranaike je v sredo iz Igala, kjer je bila tri tedne na zdravljenju, odpotovala na Brione. Tam jo je sprejel predsednik Tito. Pogovarjala sta se o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno skrb pa sta posvetila pripravam na peto konferenco šefov držav oziroma vlad neuvrščenih dežel, ki bo v Co-lombu. Torbice za vietnamske šolarje Čez nekaj dni bo iz reškega pristanišča odplula ladja s 7000 šolskimi torbicami, ki so jih v tednu solidarnosti z Vietnamom zbrali za vietnamske naši otroci. Odhod ladje, katere tovor izraža prijateljstvo jugoslovanskih pionirjev do vietnamskih otrok, bodo počastili s slovesnostjo, ki jo bodo pripravili naši pionirji in predstavniki vietnamske ambasade v Jugoslaviji ter predstavniki RK. V vsaki torbici je komplet za likovni pouk in matematiko, 10 zvezkov, pisalni pribor, pionirske rutice in zemljevidi naših krajev. Štafeta mladosti v BiH Sredi tedna je štafeta mladosti dopotovala v Sarajevo, kjer je mladina pripravila veliko srečanje pod geslom »Tito - partija - mladina ■ akcija«. Od tu je krenila proti Trnovu, Kalinoviku in Palu. Včeraj pa je prispela v zgodovinsko mestece Rudo, kjer je bila ustanovljena prva proleterska brigada. Večja množičnost Na peti konferenci zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije, ki je bila te dni v Zagrebu, so sklenili, da je nadaljnje organizacijsko urejanje in množičnost ena od najbolj pomembnih nalog te humanitarne organizacije. Sejem Alpe Adria Mednarodni sejem Alpe-Adria je skupna gospodarska manifestacija treh dežel, ki potrjuje, kako koristno je tesno sodelovanje med gospodarstvi Italije, Avstrije in Jugoslavije. Veliko razstavljavcev na letošnjem sejmu — 375 in 17 dežel — pa priča, da je sejem že prerastel okvire prvotnega gospodarskega sodelovanja treh dežel in že povezuje širši gospodarski prostor. Sejem so odprli 6. in ga bodo zaprli 11. aprila. Nova tovarna svetil 26. aprila bodo v Saturnusu izročili namenu novo tovarno avtomobilske opreme. To bo najmodernejše opremljena in edina tovarna v Jugoslaviji, ki bo proizvajala svetlobna telesa za motorna vozila. Z otvoritvijo nove tovarne bodo počastili 55-letnico obstoja podjetja in 35-letnico ustanovitve OF. Nove ladje Splitsko podjetje Jadro-sloboda bo kmalu povečalo svojo floto za 5 novih ladij, ki bodo imele skupno nosilnost več kot 70.000 ton. Jadro-slo-boda želi vse te ladje kupiti pri domačih proizvajalcih. Pred sejo CKZKS N 6. seji CK ZKS, ki bo prve dni maja, bodo obravnavali idejnopolitične osnove zakona o združenem delu in aktivnosti komunistov v javni razpravi o tem zakonu. Ta teden sta na obisku v Kranju župan angleškega mesta Oldham Jack Armitage in mestni zakladnik Thomas Groom. Njun obisk sodi v okvir prijateljskega sodelovanja mesta Kranja z angleškim mestom Oldham. Gosta sta si ta teden že ogledala nekatere zanimivosti Kranja in kranjske občine ter Gorenjske. Obiskala sta tudi nekatere kranjske delovne organizacije, kjer sta se zanimala predvsem za proizvodnjo, organizacijo dela in za naš sistem samoupravljanja. Včeraj (8. aprila) pa sta se s predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij pogovarjala o nadaljnjem prijateljskem sodelovanju med mestoma Kranj in Oldham. Na sliki: Med obiskom nekaterih kranjskih delovnih organizacij sta si gosta iz Oldhama v torek dopoldne ogledala tudi kranjsko Iskro. — A. Z. — Foto: F. Perdan Jesenice Jeseniški pionirji so se tudi letos pripravljali na kar najbolj slovesen sprejem Kurirckove pošte. Mladi pionirji iz jeseniških osnovnih šol so Ku-rirčkovo pošto sprejeli v četrtek, 8. aprila, ponesli pa jo bodo ob vseh pomembnejših spominskih obeležjih v jeseniški občini, kjer ji bodo pripravili lepe kulturne programe in sprejeme. D. S. V ponedeljek, 5. aprila, so se sestali člani osnovne organizacije ZK Koroška Bela in razpravljali o osnutku zakona o združenem delu, o akcijskem programu o uresničevanju sklepov za večjo kulturno dejavnost v občini nasploh in v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela, o planiranju, ocenili nedavne volitve v občini ter razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. Predvsem so menili, da bi morali mladim v krajevni skupnosti, ki so že do zdaj pokazali precejšnjo pripravljenost za delo, omogočiti, da njihova organizacija še naprej uspešno deluje in ji je zato potrebno poskrbeti nujna finančna sredstva za njihovo dejavnost v letošnjem letu. Člani osnovne organizacije ZK Koroška Bela so tudi sklenili, da bo potrebno zaostriti odgovornost tistih komunistov osnovne organizacije, ki se ne odzivajo vabilom na sejo in niso aktivni. Eno svojih prvih prihodnjih sej pa bodo komunisti posvetili problematiki kulture v krajevni skupnosti in povabili vse tiste komuniste, ki delujejo v kulturnih društvih in organizacijah na terenu. D. S. Kranj' Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je v ponedeljek, 5. aprila, dopoldne pripravil posvet s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov s področja gospodarstva. Na posvetu so razpravljali o nalogah pri uveljavljanju družbene samozaščite. V torek, 6. aprila, pa se je pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala komisija za organizacijo in razvoj ZK. Obravnavali so gradivo za sejo komiteja in ocenili idejnopolitično udejstvovanje komunistov od septembra lani do marca letos. 4* V sredo popoldne je bila 21. seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o poročilu komisije za ljudski odpor in družbeno samozaščito in o izvajanju programa idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v občini. Pogovorili so se tudi o obisku delegacije predstavnikov KP Italije iz Rivolija. V sredo popoldne pa so se sestali v Kranju tudi predstavniki turističnih društev, ki delujejo na območju občine. Pogovorili so se o osnutku panoramske karte sprehodov in o turistični taksi. Pri slednjem so razpravljali o položaju turističnih društev, ker je občinska skupščina sklenila, da se turistična taksa letos odvzame turističnim društvom in dodeli krajevnim skupnostim namensko za pospeševanje turizma. A. Ž. Radovljica V sredo popoldne sta se na skupni seji sestala koordinacijski odbor za planiranje pri občinski konferenci socialistične zveze in komisija za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica. Na skupni seji so obravnavali predlog družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana. O pripravi tega dokumenta je v sredo zjutraj razpravljal tudi izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Na redni seji sta se v ponedeljek zvečer sestala upravni in nadzorni odbor turističnega društva Begunje. Na seji so razpravljali o sprejemu novih članov v turistično društvo in o uresničevanju sklepov in zadolžitev iz prejšnjih sej. A. Ž. Pomemben sestanek v Jelendolu Jelendol nad Tržičem — Konec marca je bila v Jelendolu razširjena seja sveta krajevne skupnosti in izvršnega odbora krajevne organizacije SZDL, na katero so bili vabljeni tudi delavci iz drugih republik in pokrajin, ki so stalno ali začasno naseljeni v krajevni skupnosti Dolina — Jelendol. Na sestanku je bilo govora o sedanjih in prihodnjih akcijah krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter o nujnosti vključevanja teh delavcev v omenjene akcije. Posebne pozornosti je bila deležna organiziranost družbenopolitičnega življenja v kraju ter pomen sodelovanja med krajani, kar je še posebno pomembno, saj je krajevna skupnost Dolina — Jelendol obmejna skupnost. V razpravi so delavci iz bratskih republik in pokrajin poudarjali, da je bil že skrajni čas za sklic takšnega srečanja. Nekateri med njimi žive v kraju že trinajst let in so zaposleni večinoma pri Gozdnem gospodarstvu. Le-ti so enakopravno sodelovali pri nekaterih skupnih akcijah krajanov kot so urejevanje ceste in postavitev spomenika ter televizijskega pretvornika. Večje težave so pri sezonskih delavcih, ki se po treh ali štirih mesecih vračajo v domače kraje. Delavci iz drugih republik in pokrajin so se voljni bolj vključevati v družbenopolitično življenje, kar pa je odvisno tudi od aktivnosti krajevnih organizacij in društev. Na seji so razpravljali o preoblikovanju krajevne organizacije SZDL v krajevno konferenco in vključevanju mladih v osnovno organizacijo ZSMS. Le-ta je bila ustanovljena pred kratkim in predvideva v delovnem programu izgradnjo rekreacijskega središča, klubskega prostora v stari šoli, prostora za streljanje z zračno puško itd. Delavci iz drugih republik bi se lahko vključevali tudi v kulturno društvo in gasilsko društvo. To bi še bolj utrdilo sožitje med krajani, delavci iz drugih republik in pokrajin ter vojaki karavle Srečka Perhavca v bližnjih Medvodah. V Jelendolu in Dolini bo krajevna konferenca SZDL oblikovana do konca aprila. Predstavniki krajevne organizacije tudi razmišljajo o vključitvi prebivalcev Čadovelj v novo krajevno konferenco. Jakob Kepic Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Oddelek za gospodarstvo in finance Štev.: 464-3/76-3 Datum: 1/4-1976 Radovljica Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Radovljica objavlja na podlagi 219. člena statuta občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/74) in na podlagi pravilnika o oddajanju gradbenih parcel za počitniške hišice na Goreljeku — Pokljuka in Pod Stražo na Bledu, ki ga je sprejel izvršni svet skupščine občine Radovljica dne 5/3-1976, RAZPIS za sprejemanje pismenih ponudb za nakup gradbenih parcel za počitniške hišice na Goreljeku na Pokljuki Občina Radovljica oddaja na Goreljeku na Pokljuki štiri komunalno neopremljene gradbene parcele, razvrščene na vzhodnem delu kompleksa »A« v zazidalnem načrtu »weekendi Pokljuka«, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Bled pod št. proj. 186/69 z dne 2/9-1974. Ta gradbena zemljišča ležijo na pare. št. 1956/50 k. o. Boh. Cešnjica, na njih pa je predvidena gradnja objektov št. 5, 7, 9 in 10. Gradbene parcele še niso odmerjene, njihova površina po zazidalnem načrtu pa je približno po 700 do 800 kv. m. Vsi predvideni objekti so brunarice dimenzij 5 X 6 m do 6 X 8 m s strmo streho (izkoriščeno podstrešje) z naklonom 42 stopinj. Podrobnejše grafične podatke, to je izvleček iz zazidalnega načrta, sheme komunalnih naprav in drugo, se lahko dobi pri referatu za premoženjsko pravne zadeve SO Radovljica. Ponudnik je lahko vsaka fizična ali pravna oseba. Najugodnejši je tisti, ki za kv. m komunalno neopremljertega nezazidanega stavbnega zemljišča, ne glede na posamezno določeno parcelo, ponudi največ in ki navede najugodnejši rok za začetek in dokončanje gradnje. Najnižja oz. začetna cena je 40.-r- din za kv. m. Poleg cene za kv. m, roka za začetek in dokončanje gradnje, mora ponudba obvezno vsebovati še polni naslov ponudnika in število parcel, če gre za organizacijo združenega dela ali druge pravne osebe. Posebna komisija bo po odpiranju ponudb izbrala najboljše ponudnike po vrstnem redu, ti pa bodo kasneje po takem redu lahko izbirali posamezne gradbene parcele. Vsem udeležencem postopka bodo vročene ustrezne odločbe. Pismene ponudbe morajo biti v zaprti kuverti in se izročijo naravnost referatu za premoženjskopravne zadeve pri SO Radovljica ali pa se mu pošljejo po pošti na naslov: »Komisija za odpiranje pismenih ponudb za vveekende na Pokljuki - referat za premoženjsko pravne zadeve skupščine občine Redovljica, 64240 Radovljica«. Rok za sprejemanje ponudb je do vključno 22. aprila 1976. Šteje se, da je ponudba prispela pravočasno, če se v tem roku priporočeno odda na pošto. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Vabi MLADINCE IN MLADINKE, da se prijavijo za sprejem na delo v milici. Izpolnjevati morajo naslednje pogoje: — da niso stari nad 25 let — da so moralno in politično neoporečni — da so telesno in duševno zdravi — da obvladajo slovenski jezik — da izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah. MLADINCI morajo še: — imeti odslužen vojaški rok — imeti uspešno dokončano vsaj popolno osnovno šolo. Izorani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnike. Pripravniško dobo bodo končali po uspešno končani šoli za miličnike v šolskem centru za izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v dveletni strokovni šoli, šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Mladinke morajo imeti popolno srednjo šolo. Delo bodo začele kot miličnice-pripravnice in bodo nosile uniformo. Med enoletno pripravniško dobo si bodo pridobile dopolnilno strokovno izobrazbo v šolskem centru za izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve. Delovna mesta za miličnice so v večjih mestih in turističnih krajih v SR Sloveniji. Opravljale bodo naloge iz pristojnosti postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem. Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja zagotovljena. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližjo postajo milice ali oddelek milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Po sklepu 2. seje Izvršnega odbora AMD Kranj z dne 29. marca 1976 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 NK delavcev za delo v delavnicah Rok za prijavo je 10 dni po objavi razpisa na naslov Avto-moto društvo Kranj, Koroška c. 53 d. Hp bled LIP lesna industrija Bled Odbori za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v temeljnih organizacijah in DSSS objavljajo naslednja prosta delovna mesta: TOZD Lesna predelava Rečica: — kvalificirane mizarje (štiri delovna mesta) — kvalificirane pleskarje (dve delovni mesti) Pogoji za zasedbo navedenih delovnih mest so: Sr KV mizar oziroma KV pleskar — 6 mesecev delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Delo združujemo za nedoločen čas s poskusnim delom en mesec. Stanovanj ni na voljo. TOZD Lesna predelava Mojstrana, Mojstrana — več kvalificiranih mizarjev — več priučenih delavcev v lesni stroki (PK) TOZD LESNA PREDELAVA PODNART, PODNART rr. tajnice Pogoji za zasedbo: — srednja ekonomska ali upravnoadministrativna šola ~ obvladanje strojepisja — 2 leti delovnih izkušenj kot korespondent ali evidentičar — poskusno delo 2 meseca Zasedba delovnega mesta traja za določen čas TOZD LESNA PREDELAVA PODNART, ODDELEK LANCOVO — kuharice Pogoji za zasedbo: ~~ PK kuharica s 3-letno prakso "* tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil ~* poskusno delo 1 mesec DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB BLED — konterja Pogoj: srednja ekonomska šola s 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu Poznati mora zakonske in interne predpise o finančnem poslovanju 'JaVe naJ kandidati pošljejo do 15. aprila 1976 odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v TOZD, v katero 8e prijavljajo, odn. v DSSS. Upravni odbor počitniškega doma LIP Bled v Seči pri Portorožu pa izpisuje naslednja prosta delovna mesta za čas sezone junij — september 1976: 1. upravnika doma 2. kuharice (kuharja) 3. servirke 4. gospodinjske pomočnice Pogoji: Pod 1.: šofer avtomobila, smisel za vodenje del in evidence ter nabavo 1T1£1 t>6I*l£l lv. Vsi trije so spadali med tako jrnenovane beraške rede. Umrl je !eta 1926, leta 1928 pa je bil »menovan za svetnika. Na slovesnost je prišel tudi sam papež Gregor IX. iz Rima, kar tistih dob ni bila papeška navada. Frančiškov brat Elija je v Assisiju v bratovo »Spoznavajmo svet in domovino« v Tržiču V soboto, 10. aprila, bo ob 20. uri v dvorani Cankarjevega doma v Tržiču prva polfinalna oddaja letošnjega ciklusa oddaj »Spoznavajmo svet in domovino«, ki jih organizira RTV Ljubljana. V tej javni radijski oddaji bosta spoznavali svet in domovino ekipi Ptuja in Tržiča, ki sta se po izbirnih srečanjih in četrtfinal-uih oddajah uspeli prebiti v pol-finale. Oddajo v Tržiču bo pripravila OKZSMS Tržič, katero bo zastopala ekipa Tržiča. RTV Ljubljana je za sodelovanje v oddaji poleg obeh ekip povabila I *u num.orista Frana Milčinskega-^ezka, instrumentalni ansambel Mojmira Šepeta s pevcem, dva igralca ljubljanske Drame ter seveda vo-°^.telja oddaje Milanko Bavcon in "ija Vodopivca. V skoraj dveurni oddaji bo z nagradnim žrebanjem za Poslušalce sodelovala tudi mladinska revija Mladina. -mv čast zgradil mogočno cerkev in ko je bila dokončana kripta, so bili svetni-kovi posmrtni ostanki preneseni tja. Cerkev je nekaj posebnega: grajena je v treh delih in sestoji iz kripte, spodnje in zgornje cerkve. Freske v notranjosti so delo Cimabua, Giotta in drugih. Ves krščanski svet je kaj hitro izvedel za tega skromnega kristjana, ki je kljub vsemu bogastvu, ki ga je imel doma, tolkel vse življenje revščino, zdravil gobave itd., in tako se je priljubil ljudstvu, da že vsa ta stoletja romajo na njegov grob v Assisi. No, tudi mi si bomo ogledali njegovo veličastno cerkev ter njegov grob pa tudi druge znamenitosti mesta. Za 5-dnevni izlet, ki stane le 1800 dinarjev, sprejemajo prijave vse Alpetourove poslovalnice (v Kranju v hotelu CREINA). Odhod bo 27. aprila. In ne pozabite: če se naročite na GLAS do 16. aprila, boste mogoče srečnež, ki bo šel z nami zastonj. Velja pohiteti. Dokaj velika skala, ki se je zvalila s področja na Delavsko cesto v Kranju, je najbrž res pretežka, da bi jo dvigoval kak voznik, če bi se hotel ravnati po določilu zakona o odstranitvi ovire na cesti. Verjetno je potrebna kakšna specialna mehanizacija za odstranitev, ker skala leži na cesti že najmanj dva tedna. — L. M. — Foto: Perdan - .Cv.ja iviiaaina. -mv -L. M.- Foto: Perdan Mengeška »Slovenka« vleče Poskusna serija razprodana — zanimanje tudi v svetu Mengeš — Poskusno serijo »fraj-tonaric«, diatoničnih harmonik narodnega tipa, so v Melodiji takoj Druga oddaja RTV Šenčur DPD Svoboda Šenčur bo po Uspešni prvi oddaji RTV Šenčur v soboto, 10. aprila, pripravila že drugo oddajo. RTV Šenčur bo začela oddajati točno ob 19. uri v domu kulture v Šenčurju, in sicer zabavno - glasbeno - humor - informativno °ddajo Mladi za stare in mlade. V oddaji bodo sodelovali že stari znanci RTV Šenčur: komponist Kazimir Mohar s skupino Dar, pesnik Štefan Remic, humorist Ćipsi, napovedovalca Slavica Celjer in Miro Erzin ter vremenar Viljem Kavčnik, ki bo skrbel tudi za reflektorje. Poslušalci in gledalci bodo lahko slišali in videli mnogo zanimivih stvari iz svojega kraja in okolice, prisluhnili pa bodo lahko tudi komentarju s festivala amaterskih pevcev Iskra poje, kjer je pevka Nevenka Sviligoj zasedla prvo mesto. Kot Kost oddaje bo tokrat nastopil eden ^odilnih slovenskih humoristov §vgen JuriČ, ki je avtor TV oddaj selena luč. F. Erzin razprodali. Konec maja bo na trgu nova serija, tokrat 300 »slovenk«, kot so z narodnimi motivi okrašen instrument poimenovali v tovarni. Zanje pa se ne zanimajo le naši glasbeniki, temveč tudi Avstrijci, južni Tirolci in celo izseljenci v Ameriki in Kanadi. Prvih 120 takih harmonik je prišlo iz mengeške tovarne na tržišče že ob koncu lanskega leta. Vzorec so mu-zikantje, ljubitelji narodnozabavnih viž v nekaj dneh razgrabili. Enega od prvih izdelkov je dobil v roke in ugodno ocenil tudi Lojze Slak, ki se v svojem instrumentalnem triu že od leta 1963 ne loči od podobne harmonike. Za izdelavo narodnega inštrumenta »starega« tipa so se v Melodiji odločili potem, ko so mnogi zaman že dalj časa trkali na njihova in druga, zasebno-obrtniška vrata izdelovalcev glasbil. Z natančno izdelavo in vgrajevanjem kvalitetnih glasilk iz uvoza so izdelali inštrument, ki zadovolji tako poklicnega kot amaterskega harmonikarja. Lep in zanimiv je tudi njegov videz, saj je okrašen z intarzijo ali mozaikom iz bogatega folklornega izročila. »Slovenka« iz druge serije bo predvidoma veljala v prodaji 776,20 dinarja. J. Kuhar Človekova lepota Človek se je prvi začel zavedati lepote, prvi je razvil nauk o lepem in nihče ni popolnoma ravnodušen do lastnega zunanjega videza. Vsi bi želeli biti lepi, uglajeni v vedenju in usklajeni v gibanju. Lep človek ugodno vpliva na sočloveka, napravi prijeten vtis, posebno pri prvem stiku z ljudmi, lepa ženska očara družbo in sploh sta človekova dostojanstvenost in lepota pomembna dejavnika v številnih medsebojnih odnosih. Vsi ne moremo združevati vseh prvin lepote. Nekatere pomanjkljivosti, bodisi dedne ali pa one, ki nam jih je prinesel čas, skušamo nadoknaditi z oblačenjem in drugimi predvsem kozmetičnimi sredstvi ali celo operacijskimi posegi. Ali je točen in popoln pregovor, da obleka naradi človeka? V obleki — praznični ali delovni izkazujemo lastno osebnost, vrsto in način dela, negovanost ali zanemarjenost. Obleka nas varuje pred mrazom, dežjem in vetrom, razodeva naše življenjsko obdobje, spol, gmotno stanje in osebno blaginjo. Uniformirane osebe že navzven kažejo največkrat pomembno javno delo, napravijo vtis spoštovanja, njihovega dela ali podrejanja njihovim ukazom. Športna obleka ali oprema kakor jo navadno imenujemo, se prilagaja tehniki posameznih panog in nas varuje pred poškodbami. Obleka prikrije pomanjkljivosti naSe postave in navidezno odpravlja ali blaži razne hibe v postavi. Primerno oblačilo daje vtis vitkosti, kadar smo preveč stasiti. Prav tako smo lahko bolj krojaško atletsko razviti, če smo preveč suhljati. Športni pedagogi morajo biti lepo oblečeni, tako da zbujajo prijeten občutek in delovno vadbeno vnemo. Njihova zunanjost naj bo prikupna in estetska. Človek je najpopolnejše bitje — zapletena enotnost splošno človeškega bistva in značilnega posameznega osebnega pojava. Prav notranjega bistva, kot pameti, nagibov, odnosa do dela itd. pa nam obleka nikoli ne more izboljšati. Tako pregovor, da obleka naredi človeka, ni točen in popoten. Človek se uresničuje v poštenem delu, humanosti, dostojanstvu in plemenitosti. V njem se morata usklajati in dopolnjevati zunanjost in notranjost. Kot pomembno sestavino lepote ne kaže prezreti predvsem brezhibnega delovanja organizma, lepega značaja in lepote kot sestavine osebnosti. Zdravje in lepota sta neločljiva, biti lep pomeni biti zdrav. A niti zdravje niti lepota nista nekaj trajnega. Lepoto kaze življenjske težave, brezdelje, stalno posedanje, kajenje in alkohol. Kakor zdravje tako je tudi lepoto v mejah možnosti treba ohranjati s primerno aktivnostjo in z zdravim načinom življenja. Z gimnastičnimi lepodržni-mi vajami okrepimo mišice, pridobivamo strumnost in splošno delovno sposobnost. Lepote ne moremo kupiti ali jo pridobiti z obleko, pričesko ali s kozmetiko. Je dedna danost, dedni zametek, ki ga je treba razvijati, ga ohranjati z osebno energijo, prizadevnostjo in voljo. Zal danes že mnogi mladi zgubljajo občutek za lepoto, tako v oblačenju, videzu in vedenju. Njihov mladostni obraz je pod vplivom obilnega lasišča, obrvi in brade videti starikav. Mlada dekleta pa včasih z odvečnim lišpanjem bolj zgubljajo kakor pa pridobivajo pri prikupnosti. Ideja o lepoti človeka se ne menja po modi. Lepota je predvsem v pravilnem razmerju udov, glave in trupa, v lepi postavi in v gibalni lahkotnosti. Lepota ne sme biti sama sebi namen, niti znamenje določenih osebnostnih odklonov. Biti mora izraz vitalnosti, zdravja in omike. Jože Ažman kino Kranj CENTER 9. aprila amer. barv. knm. komed. DVA DETEKTIVA - PREBIE IN BEAN ob 16. in 20. uri, jug. barv. film PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI ob 18. uri za Filmsko gledališče 10. aprila amer. barv. krim. komed. DVA DETEKTIVA - FREBIE IN BEAN ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 22. uri 11. aprila amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri, amer. barv. krim. komed. DVA DETEKTIVA - FREBIE IN BEAN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. INSPEKTOR BRANNICAN oh 21. uri 12. aprila amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 9. aprila angl. barv. krim. POROČILO O UMORU ob 16., 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv. vestem MOZ ZAKONA ob 10. uri, amer.-ital. barv. CS vestem ZA MRTVEGA MOLI - ŽIVEGA UBIJ ob 16. in 20. uri, angl. barv. film V LEVJIH KREMP-LJIH ob 18. uri 11. aprila ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 16. uri, angl. barv. krim. POROČILO O UMORU ob 18. uri, premiera amer. barv. vestema BOBNAR MAŠČEVANJA ob 20. uri 12. aprila amer. barv. krim. komed. DVA DETEKTIVA - FREBIE IN BEAN ob 16. in 20. uri, amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 18. uri Tržič 9. aprila amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 18. in 20. uri 11. aprila nem. barv. krim. TUDI JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 15. in 19. uri, amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE oh 17. uri, premiera amer. barv. krim. VELIKI REVOLVERASI ob 21. uri 12. aprila nem. barv. krim. TUDI JIMMY se PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 18. uri Kamnik DOM 9. aprila amer. barv. pust. JAMES BOND -MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv. pust. JAMES BOND - MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ARTISTIČNI PROGRAM - DUO KOCER (hipnoza, telepatija, magija) 11. aprila amer.-ital. barv. CS vestem ZA MRTVEGA MOLI - ŽIVEGA UBIJ ob 15. uri, amer. barv. pust. JAMES BOND -MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 17. uri, ob 19. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA DUO KOCER 12. aprila ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 9. aprila hongkong.Ski barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv. krim. BLISKOVITI MURPHY ob 18. in 20. uri 11. aprila amer. barv. krim. BLISKOVITI MURPHY ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 9. aprila amer. barv. krim. BLISKOVITI MURPHY ob 20. uri 10. aprila ital. barv. komed. MOŠKOST ob 20. uri 11. aprila hongkongski barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 9. aprila angl. barv. drama SIROTA IZ LOOVVOODA ob 17. in 19. uri 10. aprila Šved. barv. risani BUČKO GROM ob 15. uri (predstava brezplačna za člane Jež-kovega kluba), amer. barv. CS drama SUROVA OKLAHOMA ob 17. in 19. uri 11. aprila amer. barv. CS drama SUROVA OKLAHOMA ob 17. in 19. uri 12. aprila amer. barv. glasb. LJUBIM LUCY ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 9. aprila nem. barv. SKOK CEZ PLOT (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv. glasb. LJUBIM LUCY ob 18. in 20. uri 11. aprila amer. barv. glasb. LJUBIM LUCY ob 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. CS drama SUROVA OKLAHOMA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 10. aprila amer. barv. akcij. KUNG FU - Detektiva Rusheva Dva detektiva sta predvsem domiseln in svež film, ki ga poleg izvrstnih igralcev Arkina in Caana krasijo se fotografija Laszla Kovacsa, dialogi, ki z neposrednostjo občevalnega jezika presenečajo in nakazujejo širok miseln razpon, se posebej pa ideja kriminalke-komedije. Dva detektiva nista le komika, klovna, ki bi nas razveseljevala kar tako; norčujeta se res iz vsega, Se najbolj pa iz svojega poklica, policijske hierarhije, toge družbe in aineri-kanizma. In če je film delno tudi parodija na žanr kritni na Ik, če ob najbolj absurdnih situacijah postane resen in zaresno zavzet, če nam skoz smeh spregovori o družbenih na-nasprotjih, ki pogojujejo tako detektiva kot gangsterja. torej dobro in zlo, ko tako rekoč ni razlike med njimi, razen v biti proti ali z zakonom; mar tedaj film kljub navidezni destruktivnosti (avtomobilske dirke, nasilje) ne pomeni pogumnega dejanja, se-gajočega v kompleksnost bivanja nasploh in ameriške sredine posebej? Posameznik ali dva posameznika itd. je povsem nemočen, če mu okolica in situacija ne nudita Zaledja, ga opravičita v dejanjih, ki presezajo ravnodušnost in konformizem. Ce pa je na kraju ustreljeni detektiv ves zdrav »zaživel«, ker je tako zahteval okus ameriške publike, ki ni mogla razumeti žvižgov na stadionu, podkupljivosti visokih uradnikov in policije in sploh kritičnega stanja družbene zavesti, potem se film iz komične kriminalke spremeni v satirično ost, ki pa pri nas seveda ne doseže pravega učinka, opozarja pa vendar na stanje: čakati ali se upreti. J. Poštrak ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri 11. aprila japon. barv. CS vojni NEVIHTA NA PACIFIKU ob 18. in 20. uri Kranjska gora 10. aprila japon. barv. CS vojni NEVIHTA NA PACIFIKU ob 20. uri 11. aprila angl. barv. drama SIROTA IZ LOOVVOODA ob 20. uri Radovljica 10. aprila ital. barv. vestem PROTUHA ob 18. uri, franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 20. uri II aprila amer. barv. pust. DAKTARI — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU ob 10. uri, amer. barv. komed. HOLLYWOODSKI FRIZER ob 16. in 18. uri, amer. barv. HARYJEVA TOLPA ob 20. uri 12. aprila amer. barv. film ZLATO IN WHISKY ob 20. uri Bled 9. aprila amer. barv. komed. HOLLYWO-ODSKI FRIZER ob 20. uri 10. aprila amer. barv. komed. HOLLYWO-ODSKI FRIZER ob 18. in 20. uri 11. aprila amer. barv. pust. DAKTARI — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU ob 14. uri, amer. barv. film ZLATO IN WHISKY ob 16. in 18. uri, franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 20. uri 12. aprila ital. barv. vestem PROTUHA ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 9. aprila, ob 19.30 za red PETEK -Aldo Nicolaj: STARA GARDA; gostuje SSG iz Trsta; SOBOTA, 10. aprila, ob 19..'«) za red SOBOTA - Aldo Nicolaj: STARA GARDA; gostuje SSG iz Trsta. AG TONE C U FAR JESENICE PETEK, 9. aprila, ob 16. uri zaključena predstava, za Železarski izobraževalni center — F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH; gostuje PreSernovo gledališče iz Kranja. Sobota™™ in nedelja SOBOTA ROKOMET - SRL (moški): (Tržič, igrišče Partizana ob 19. uri Tržič : Šoštanj, (ženske): Stražišče ob 18. uri Sava : Iskra; LCRL — sever: Jesenice ob 16. uri Jesenice : Slovan B, Železniki ob 19.30 Alples : Križe, Duplje ob 19. uri Duplje : Mokerc; GRL I: Žabnica ob 18. uri Zab-nica : Tržič B, Radovljica ob 16. uri Radovljica : Storžič, Cerklje ob 19. uri Krvavec : Kr. gora, Stražišče drevi ob 19.30 Gorenjski sejem : Alples B; GRL II: Zabnica ob 16.30 Zabnica B : Sava B, Škofja Loka ob 15.45 Jelovica B : Stadion, Križe ob 17.30 Križe B : Alples C; NOGOMET - GNL I. rezred: Stražišče — Sava : Bohinj, Kranj - stadion S. Mlakarja Triglav Bled, Jesenice — Jesenice : Alples, Tržič - Tržič : Lesce, 2iri - Al-pina : Šenčur, Naklo — Naklo : Medvode, vse ob 16.15; GNL - člani: Orehek - Fil-marji : Reteče, Kropa — Plamen : Kokrica, Podbrezje — Podbrezje : Trboje, Britof — Britof : Primsko-vo, Preddvor — Preddvor : Grinta-vec, Gddešič — Kondor : Jezero, vse ob 16.15; pionirji: Medvode ob 9.30 Medvode A : Lesce in ob 10.45 Medvode : Jesenice, Železniki ob 10. uri Alples : LTH, Primskovo ob 10. uri Primskovo : Kondor, Boh. Bistrica ob 10. uri Bohinj : Sava B, Šenčur ob 10. uri Šenčur : Bled, Podbrezje ob 15. uri Podbrezje : Tržič, Žiri ob 15. uri Alpina : Sava A, Primskovo ob 10. uri Primskovo : Kondor, Kranj — stadion S. Mlakarja ob 15. uri Korotan : Naklo. NEDELJA ROKOMET - GRL I: Besnica ob 10. uri Besnica : Veterani; GRL II: Radovljica ob 10. uri Radovljica B : Duplje B; LCRL — .sever: Preddvor ob 9.30 Preddvor: Olimpija; NOGOMET - ZCNL: Škofja Loka ob 16. uri LTH : Tabor; GNL — mladinci: Kranj, stadion S. Mlakarja — Triglav : Jesenice, Orehek — Filmarji : Medvode, Stražišče — Sava Podbrezje, Naklo - Naklo : Lesce, Tržič -Tržič : Korotan, Šenčur - Šenčur : Primskovo, vse ob 10. uri, Žiri — Alpina : Preddvor, Boh. Bistrica -Bohinj : Alples, obe ob 10.30. -dh Madžarski perkelt Potrebujemo: pol do 1 kg govedine, l žlico masti ali olja, 1 čebulo, 1 žlico sladke rdeče paprike, 2 do 3 del čiste mesne juhe iz koncentrata, 1 del trpkega ali kislega vina, malo ostre rdeče paprike, sol. Meso operemo' in narežemo na manjše kose. Na segreti maščobi opra-žimo olupljeno in sesekljano čebulo, jo potresemo s papriko in dodamo meso. Ko se je tudi meso opražilo, ga zalijemo z juho in vinom, posolimo in posodo pokrijemo. Dušimo do mehkega, vmes, če je potrebno, dolijemo še malo tople vode. Ko je meso mehko, jed še po potrebi dosolimo in začinimo še z ostro papriko. Jed mora biti gostejša od golaža. marta odgovarja Špinača Kozmetične obloge (1) Na trgu kar ne moremo mimo zelenega kupa špinače, saj je po zimski prehrani bolj revni z zelenjavo, na mizi zares vabljiva. Kuhamo jo v malo vode, ki jo kasneje tudi uporabimo, če špinačo pripravljamo v omaki, ali pa špinačno vodo prili-jemo kaki zelenjavni juhi. Špinačo vedno uporabimo še isti dan, ko jo kupimo: v hladilniku pa jo v predalu za zelenjavo hranimo največ dva dni. Špinača je dobra le takrat, če ima lepe zelene in čvrste liste. Pred pripravo gnile ali uvele dele odstranimo, operemo v dveh ali treh mrzlih vodah in odredimo. Špinača vsebuje veliko mineralnih snovi, med njimi tudi železo, zato ima bolj oster okus. Omilimo ga, če jo pripravljamo na maslu ali margarini. Že pripravljeni pa dodamo še sladko smetano. Če pa špinačo pomešamo med solato, jo okisamo z limoninim sokom, lahko pa dodamo tudi kislo smetano, česen in drobnjak. Seveda pa špinače ne pripravljamo vedno dušeno in v omaki: lahko jo pripravimo na prepečenih kruhkih s šunko, z njo potresemo pizzo, dušeno zmešamo z jugortom, napolnimo z njo omlete in podobno, K špinači sodijo tele začimbe: sol, poper, muškatni orešček, sladka paprika, česen, čebula. Mešamo pa jo lahko s paradižnikom, gobami, rezinami klobase, ponudimo jo k prepe-čenemu siru, k mešanici iz drobtin, jajčnega rumenjaka, zelišč in nastrganega sira. Pripravljeno špinačo pojejmo naenkrat, pogrete otrokom ne ponu-jajmo, odraslim pa navadno pogreta špinača ne škoduje. s šolskih klopi Svetlo pomladansko sonce odkriva na koži vse tiste pomanjkljivosti, ki jih je pustila zimska prehrana in bivanje v toplih bolj malo zračenih prostorih. Če ste se odločili za bolj zdrav način življenja, kamor sodijo vsakodnevni vsaj polurni sprehod, veliko zelenjave, sadnih sokov, mleka, jogurta in skute, črnega kruha, potem se bo čez nekaj tednov na koži obraza že poznalo. Lahko pa koži pomagamo do lepšega videza tudi od zunaj. Različne kozmetične maske in obloge spodbujajo presnavljanje in delovanje biološko učinkovitih snovi v koži. Vsaka kozmetična kolekcija vsebuje tudi že pripravljene maske za različne kože: navadno so v obliki paste, ki jo razmažemo po očiščenem obrazu, pustimo dvajset minut učinkovati in nato zmijemo z mlačno vodo ter se namažemo s kremo. Nekatere že pripravljene maske so podobne želeju ali pa se prilepijo na kožo obraza kot tanek film, ki ga nato s kože odtrgamo. Prednost teh mask je vsekakor v tem, da so vedno pri roki in da nam jih ni treba pripravljati, so pa vsekakor dražje od tistega, kar lahko pripravimo doma. Te pripravljene maske lahko nanašamo na obraz enkrat na teden, za splošno osvežitev obraza, navadno pa tudi takrat, kadar smo utrujeni, pa bi radi imeli v kratkem času spet spočit videz. Mnogo cenejše so maske iz živil, ki jih najdemo v hladilniku. Vendar pa jih moramo dlje časa pripravljati m samo majhno količino, višek vedno zavržemo. Kaj lahko uporabljamo? Jajca na primer so staro in preizkušeno lepotno sredstvo; vsebujejo holesterin, lecitin, vitamine. V mleku, jogurtu in skuti je mlečna kislina, beljakovine, maščobe, vitamini. Kvas vsebuje encime, gliko-gene, vitamine. Od maščob omenimo mandljevo olje, ribje olje, olivno olje, tudi maslo. V teh maščobah so maščobne kisline in vita- 4 Za balkon ali za vikend hišico so primerne takele lesene police za odlaganje. Dve leseni deski prebarvamo ali prelaki-ramo s prozornim lakom, zvrtamo štiri luknje in jih povežemo skupaj z dvema koncema vrvi, na kateri smo na primernem kraju naredili vozle. V zid pritrdimo plastične kljukice in nanje obesimo polico. Veronika iz Kamnika — Ker se ne morem odločiti za model spomladanskega kostima, vas prosim, da mi pomagate. Blago že imam, košček v pismu prilagam. Želim si kostim po zadnji modi in da bi seveda ustrezal mojim letom. Stara sem 36 let, visoka 163 cm, tehtam pa 52 kg. Marta — Kostim je enostaven, a kljub temu zelo moden. Jopica ima okrogel izrez brez ovratnika, spuščene rame, tričetrt rokava, nekoliko širša seveda, in brez gumbov. Čez lahko nosite ozek pas. Jopica sega le do bokov. Krilo je midi dolžine, ozkega kroja z zapenjanjem ob strani in gubo po sredini. Izgubljamo kalorije Če smo v večni vojni z odvečnimi kilogrami, navadno pazimo na vsak grižljaj, ki ga zaužijemo. Le kadar se pregrešimo in pojemo kaj sladkega, mastnega in sploh prepovedanega, se tolažimo, da bomo pač odšli na daljši sprehod in tisto odvečno takoj »porabili«. Vendar pa to ne gre tako hitro: telo porablja kalorije drugače, kot mi želimo. V eni uri počasne hoje po ravnem na primer porabimo od 50 do 100 kalorij, le pri hitri hoji navkreber jih v našem telesu v eni uri izgori od 100 do 400. Če pogledamo še druge športe: v eni uri namiznega tenisa porabimp 50 do 150 kalorij, pri tenisu, plesu, plavanju, smučanju porabimo v eni uri od 150 do 300 kalorij. Pri nogometu porabimo nekoliko več — prav tako pri kolesarjenju: od 300 do 1000 kalorij na uro, odvisno seveda od lagodnega ali hitrega tempa. Če pa tečemo, nam v eni uri zgori v telesu od 600 do 1500 kalorij. Pri domačem delu ne porabimo toliko energije kot bi sicer mislili ali merili po utrujenosti, ki se nas ob koncu loteva. Pri pometanju ali čiščenju oken, kar so že težja opravila, porabimo na uro 50 do 100 kalorij, pri lupljenju krompirja 50 kalorij na uro in pri ročnem pranju ali nakupovanju pa 200 do 300 kalo; rij na uro. Pri sedečem delu v služI" porabimo v 8 urah okoli 800 kalori)> tipkanje rabi na uro 40 kalorij. \ sedmih urah spanja pa telo porabi 350 kalorij. Skriti dnevnik »Je že šla. Zdaj pa poiščem njen dnevnik,« reče Matjaž in se po prstih prikrade v Bredino sobo. »Kam neki ga je dala?« se vpraša in začne brskati med zvezki na pisalni mizi. »Kemija, fizika, jezikovni pouk, spisje, biologija,« polglasno mrmra, ko pregleduje zvezke. »Ne, tu ga ni,« je končno ugotovil. »Mogoče ga ima v kakem predalu.« In že je začel brskati po prvem. Tudi tu so zvezki. Vse zmeče na mizo, toda ne dobi ga. »Moram pospraviti nazaj, da ne bo opazila, da sem brskal tukaj,« pomisli in že odpre drugi predal, kjer so gramofonske plošče. »Ne verjamem, da je tukaj, toda pogledal bom,« pravi Matjaž in polglasno bere naslove plošč. Ne, ni ga. V naslednjem predalu med fotografijami, slikami in razno »šaro« ga tudi ni. »Ne vem, ali je vredno iskati,« reče; »toda vendar. Danes ni nikogar doma.« Jezno gleda po sobi. Ne, na kavču ga ni, na posteljni omarici ali Eostelji tudi ne. Še v omaro z oble-ami pogleda. Kaj hitro je ugotovil, da ga tam tudi ni. Utrujeno se sesede na kavč in si podpre glavo z rokami. Kar naenkrat plane pokonci in prešine ga nova misel: »Mogoče je pod posteljo.« Skloni se in ga zagleda. Tisti mali zvezek, rjavo rdeč z belo etiketo, na kateri piše: Kopač Breda, 14 let. Potegne ga izpod postelje in pogleda prvo stran, na kateri piše: Danes sem stara 13 let. Začne listati: »Praznovanje rojstnega dne. Za-ležala sem in prišla v šolo ob devetih. Danes smo pisali biologijsko kontrolno.« Nič zanimivega. Toda S kolesom V kleti počiva moje kolo. Staro je osem let. Sestrična mi ga je podarila za novo leto. Hitro bi se naučil voziti, če mi ne bi delala težav pedala. Vedno sem pritisnil v nasprotno smer. Čez teden dni pa sem že znal voziti kolo. Tedaj se je zgodilo. Vozil sem hitro. Nenadoma sem izgubil ravnotežje. Nato sem padel kraj ceste v močvirje. Izkobacal sem se iz močvirja. Bil sem moker. Pobral sem kolo in odšel domov. Pred domom sem opazil, da imam v sedežu razpoko. Povedal sem očetu in bil je zelo hud. Bojan Valančič, 4. r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj vendar. Tu piše: »Danes sem šla v knjižnico in ga zagledala tam ...« Toda, kaj je to? Seveda, nekdo zvoni. Pa prav zdaj! Zvezek, ta zvezek, ki ga je iskal celo popoldne, mora vrniti. »Kdaj bo spet priložnost, da preberem naprej?« Pogleda po sobi, vse je razmetano. Kaj bo rekla Breda? Ze zasliši klic: »Ja, Matjaž, kaj pa delaš? Odpri vendar!« Ne kaže mu drugega, odpreti mora in tvegati. Brezbrižrib začne prepevati sam zase najljubšo popevko in z rokami v žepu gre odpret. »Kaj pa delaš? Misliš, da bom stala pol ure na tem mrazu?« ga sprejme že na pragu. »Oprosti, Breda, toda nisem te slišal,« se skuša opravičiti Matjaž. »No, pripravi mi nekaj hrane! Jaz nesem tele knjige v sobo.« »Ze grem,« reče Matjaž, steče v kuhinjo in premišljuje, kaj bo: »Naj se zaklenem v stranišče? Ne, to ne bo dobro. Tako ali tako se mi bo maščevala.« Breda kaj kmalu prihrumi v kuhinjo. »Matjaž, kaj si delal v moji sobi? Poglej, kako. je vse razmetano!« ga že vleče v sobo. »Kaj si iskal?« Pogleda proti postelji. Seveda, dnevnik se vidi. »Pa ne, da si iskal dnevnik?« Že priletita dve klofuti. »Si kaj prebral?« »Nič zanimivega,« se brani Matjaž. »Si pa nesramen,« govori Breda, komaj zadržujoč solze, pograbi dnevnik, gre v kuhinjo in ga pred Matjaževimi očmi sežge. Le-ta skozi solze gleda, kako ognjeni zublji požirajo skrivnosti poln dnevnik. »Ne, ne bom pustila, da drugi vedo za vse moje skrivnosti,« ihti Breda. Ogenj dokončno uniči zvezek. Nekdo pozvoni. Mama. Breda odpre. »Kaj pa je? Oba sta objokana,« obstane na pragu. »Nič, nič. Skregala sva se zaradi svinčnika,« se znajde Breda. »Zaradi tega se kregata?! Saj imamo vendar dovolj svinčnikov! Kaj bo! Kaj bo!« pravi mama in gre v kopalnico, Matjaž in Breda pa vsak v svojo sobo. Cilka Demšar, 7. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki r-n Naročilo oblačku O ti oblaček snežnobeli, kipluješ po nebu kot ptiček veseli, tedaj, ko prijadral boš čez Dravo, nad Mariborom postoj mi malo! Morda na straži uzreš vojaka. Reci mu, da nanj doma mamica in očka čaka. Povej, da videl si z višine Hujske rodne njive. Tamkaj očka in mamica sta bila in te pozdravit naročila. Rado Miklavčič, osn. šola Davorina Jenka, Cerklje, iz glasila Odmevi izpod Krvavca Če bi bil generalni sekretar OZN Po njihovih stopinjah V Kranju je veliko osnovnih šol. Šole so poimenovane po različnih pisateljih in pesnikih. Hodim v šolo pri Vodovodnem stolpu. Ime nosi po Simonu Jenku, pesniku Sorskega polja. Veseli smo, da se šola imenuje po njem, saj nam je zapustil veliko lepih pesmi. Tudi mi se v šoli učimo. Hodimo po stopinjah naših prednikov in skušamo biti čimboljši. Lepo bi bilo, da bi z našim učenjem in delom bili njim vsaj malo podobni. Toda pred nami 1'e še mnogo truda, da bi dosegli to, :ar je bilo dano njim. Zato se učimo in trudimo, kajti naše delo je učenje. Vlasta Greiser, 5. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Kje je šola? Bilo je lepo jutro. Odpravil sem se v mesto. Pri mostu se ustavi pred mano avtomobil. Registracija je bila zagrebška. Voznik me je nagovoril: »Hej, mali, da li znaš gde se nalazi škola Luciiana Seljaka?« Povedal sem mu, da je šola na nasprotni strani Save. Lepo se mi je zahvalil in odpeljal dalje. Zelo sem bil radoveden, zakaj išče prav to šolo. Mogoče je bil fotograf ali pa je prodajal značke ih embleme. Mišo Savnik, 6. b r. osn. šole. Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Na Zemlji se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Prebivalstvo skokovito narašča, onesnaženje okolja je doseglo stopnjo, ki so jo znanstveniki predvidevali krepko čez leto 2000, pa še mnogo drugih nevšečnosti se je nagrmadilo nad šibkim hrbtom človeštva in ga skoraj grozi upogniti. Predstavniki vseh držav so se, kot že večkrat, zbrali na zasedanju varnostnega sveta OZN, da bi preprečili ali vsaj omilili pogubo človeštva. Vlogo generalnega sekretarja te organizacije so zaupali meni. 21. julija 2015. leta sem v zgodnjih dopoldanskih urah zasedel svoje mesto v dvorani palače OZN v New Yorku. S plemenito neprizadetostjo sem odprl zasedanje, nato pa so besedo prevzeli znanstveniki, biologi, tiho pa niso ostali tudi zastopniki vseh držav sveta. Govorniki so si drug čez drugega očitali kar nekaj ur, vsak je imel svoj »prav«, toda ... Vstal sem, s pogledom pobožal vso dvorano, in spregovoril: »Težave, ki nas tarejo, moramo uspešno rešiti! Danes morje ni več morje, pokrivajo ga mastni madeži, na njem plavajo gnile alge in razpadajoče rib* Sredstva javnega obveščanja na# vsak dan slikajo še hujše probleme: suše, poplave, prebivalstva je vedno več in vse te stvari imajo skupni imenovalec enak: HRANE NI. Če pa ni hrane, sledi smrt. Res, proizvajati ie treba vedno vet za napredek in sodobnost, a to še ne pomeni, da se moramo spraševati, Če je čist zrak že zastarel, če je cvetoča trata še moderna. Zato nam ne sme biti vseeno, če bo napredek poskušal tudi človeka »odložiti med naplavine modernega časa,« sem nepristransko končal in nadaljeval: »Prekinjam zasedanje VS OZN in ga prestavljam na jutrišnji dan.« Milijonski New York je zaživel svoje nočno življenje in trepetajoča svetloba pouličnih svetilk se, prižigajoča in ugašujoča izgublja v zatonu poletnega dne, prvega in zadnjega, ki sem ga preživel kot generalni sekretar OZN ... Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Petek - 9. aprila 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 11. stran 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ '7 18 ■ 20 ■ 22 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Rešitev nagradne križanke z dne 2. aprila: 1. poza, 5. snaga, 9. Nama, 13. etiketa, 15. atentat, 17. Todorov, 18. ritmika, 19. MI, 20. ojačalo, 22. ČA, 23. -lana, 25. Adana, 26. tara, 28. anali, 30. akt, 31. kanon, 32. KA, 33. Eva, 35. bot, 36. Na, 37. ekipa, 39. koran, 41. polo, 43. estet, 45. rast, 48. Iri, 49. starter, 51. Kir, 52. sinonim, 54. ogorina, 56. Astarta, 57. napotek. Izžrebani reševalci: prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Ludvik Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 2. nagrado (40 din) Lado Švarc, 64000 Kranj, Stritarjeva 4; 3. nagrado (30 din) Stane Murnik, 64207 Cerklje, Vesesovo 47. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do torka, 13. aprila, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: L: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. izbrali smo za vas Pravijo, da je včasih vsaka »boljša« nevesta morala imeti v bali vsaj enega od servisov v tako imenovanem »Zwiebelmustru« — čebuljem vzorcu, tako je slovel ta odlični češki porcelan. No, pri nas ga dolgo ni bilo zaslediti v trgovinah s porcelanom, sedaj ga imajo pa v Murki-nem ELGU v Lescah. Cene: jedilni servis 1850,90 za pecivo 287,65 din za pravo kavo 426,25 din za kompot 306,65 din za belo kavo 582,85 din V ANA je ime tej dvodelni pleteni obleki, ki so jo spletli v ALMIRI v Radovljici. V olivno zeleni, svetlo zeleni, kovinski in temno modri, rdeči in rjavi barvi in v velikostih od 38 do 46 jih dobite v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici in v vseh bolje zalotenih trikotažnih trgovinah po Gorenjskem. Malemu in velikemu sadnemu in marmornemu kolaču so v pekarni ŽITA v Lescah dodali se medeni kolač, ki po svoji trajnosti prekaša prav vse. Tri mesece ga lahko hranimo, pa bo se vedno odličen. Dobite ga v vseh bolje založenih deli-katesah in prodajalnah s pecivom. Cena: 7 din Jopa iz umetnega usnja je tudi to pomlad modna in dekleta bodo rada segala po njej. V zeleni in črni barvi jih imajo naprodaj v ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah. Velikosti ob 7 do 16 let. Cena: 390 do 450 din Vodoravno: 1. nižinski svet, nižava, 7. prisednik, zlasti na sodišču, 13. dajanje, izročitev denarja v obtok, tudi radijska ali TV oddaja, 15. premoženje, imetje, 16. rekrut, novinec, 17. bikovo oglašanje, 19. današnji dan, 20. zahod-noavstrijska reka, pritok Rena, 21. ime beograjske pevke Katarine, 24. nekdanji turški velikaš, 25. vzdevek Geothejeve matere, 27. ptica roparica, 28. irne Tolstojeve junakinje Karenine, 29. tuje žensko ime, tudi resje, 31. okras na korintskih stebrih, izdelan po listih sredozemske rastline, 33. materija, 34. liter, 35. ameriški skladatelj musicalov in zabavne glasbe, Jerome, 37. skrivnost, 38. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem, 40. privrženec stoicizma, ravnodušen človek, 42. kratica za radio-televizijo Španije, 43. v budizmu prenehanje zemeljskih želja, 46. pripadnik visoke plemiške stopnje, v Angliji peer, v Franciji pair, 47. ploskovna mera, 48. nočna ptica, simbol učenosti, 49. varovalna kožica nad očesom, 51. kratica za prejšnjega meseca,"52. španska stena, zaslon, 54. katedra, 56. starogrški bog sonca, lepote in harmonije, varuh umetnosti, 57. serpentina. Navpično: 1. uralsko ljudstvo, Samojedi, 2. staro mesto v srednji Italiji, 3. nasprotje smrti, 4. ime italijanske filmske igralke Mirande, 5. moško ime, Nikolaj, 6. Andrej Jarc, 7. Anton Marti, 8. natrijev karbonat, 9. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 10. v antropologiji ime za pračloveka, latinski sinanthropus, 11. reka v SZ, ki se izliva v Belo morje, 12. pleme, pasma, 14. operni spev, 15. japonski politik, nekdanji predsednik vlade, Havato, 18. ime slovenskega slikarja Šubica, 22. čebula, 23. nevarna sodobna bolezen, 26. prvi izraelski veliki svečenik, židovsko ime, 28. francoski pisatelj romana »Ariane«, Claude, 30. industrijsko mesto severovzhodno od Moskve, 32. ruski slovanofil, pisatelj, Sergej T., 33. kraljevi pokrajinski namestnik v Perziji, 34. iskanje, zasledovanje divjadi, lovljenje, 36. eden od iznajditeljev fotografije, po njem niepestipija, 37. neumnica, norica, 38. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi, jez, 39. pretep, 41. prašič, ki se ga izdatno krmi, 44. ime največjega slovenskega dramatika in pisatelja, 45. čista teža, 48. reka na Kavkazu, levi pritok Dona, 50. vprašalnica mar, 53. grška črka, 55. veznik. ŠAHOVSKI KROŽEK Blokada in tempo Šahovska igra temelji na treh glavnih postavkah, in sicer na šahovski deski in njenih površinskih dimenzijah, šahovskih figurah in njihovem dometu ter časovnem okviru, v katerem figure uveljavljajo svoje specifične sposobnosti na določeni površini. To pa pomeni, da mora šahist obvladati poleg pozicijskih osnov igre tudi časovne. V poziciji na sliki (Wade - Korčnoj, Buenos Aires, 1960) lahko prikažemo v kakšni tesni medsebojni odvisnosti sta blokada kot pozicijski element in tempo kot časovni element. Beseda tempo je latinskega izvora in pomeni čas; pogosto jo rabimo v šahovski govorici. Crni je bil v časovni stiski in je igral nepremišljeno 1. ...Kh5—g5? Sledilo je 2. b4-b5! Kg5-h5 3. a4-a5!! in črni se je vdal. S prvo potezo je beli blokiral kmeta b6, z drugo pa ga je sprostil (deblokiral); glavni namen tega jc bil posredno eliminirati kmeta c7. Na 3. ... b6 x a5 bi sledilo 4. b5-b«! c7xb6 5. d5-d6 in kmet odkoraka neovirano proti osmi vrsti ter se hitreje pretvori v damo kot črni kmet na polju al. Crni bi se lahko rešil na naslednji način. 1. ...b6-b5! 2. a4 x b5! Tempo poteza, kajti črni se bo moral še pomuditi, da zaustavi kmeta b5. Na 2. a4-a5? bi sledilo g6-g5! 3. h2-h3 g5-g4 +!! 4. h3xg4+ Kh5-g5 in beli kralj mora odstopiti, črni pa osvoji kmeta in prodre v pozicijo belega. 2. ...b7-b6 3. h2-h3 g6-g5 Položaj kraljev in kmetov je enak kot pri prejšnji varianti, z eno razliko: na potezi je beli. Gre torej za časovno razliko, ki pa je bistvenega pomena. 4. Kf3-g2 g5-g4 5. f2-f4I! g4 xf3 + e.p.! Obe potezi sta izsiljeni. Kdor bi igral drugače, bi izgubil. S podrobnejšo analizo si to vsakdo lahko dokaže. 6. Kg2xf3 Kh5-g5 7. Kf3-e3 remi Nihče ne more zmagati. Kmetje so zaustavljeni, kralja pa preprečujeta drug drugemu vdor na nasprotno stran, tako da se črni premika s polja g5 na h5 ter nazaj, beli pa s polja e3 na f3 in nazaj. dr. 8. Bavdek LU > c/) O CL Z O LU Uresničuje mladostno željo Znani ameriški igralec James Stemart (67), ki živi trenutno v Londonu, si je kupil staro lokomotivo, zgradil na podeželju kilometer in pol dolgo železniško progo in se sedaj ob koncu tedna neutrudno prevaža po njej. Ves srečen pripoveduje, da je bila že od mladih nog naprej njegova največja želja, da bi postal — strojevodja. Zmotil se je Angleški znanstvenik Gregory K ing, ki velja za enega od prvih ekonomistov, je leta 1696 trdil, da se bo do leta 2300 prebivalstvo Anglije podvojilo in bo takrat v tej deželi 11 milijonov prebivalcev. Toda že leta 1906je imela Anglija 36 milijonov prebivalcev. Kljub bogastvu revščina Pred nekaj leti so začeli črpati nafto tudi v afriški Nigeriji. Kljub temu, da »priteče« nafto v to deželo vsak dan za 50 milijonov mark denarja, sodi Nigerija med najbolj revne dežele Afrike. Človeštvo se rado bojuje Še danes, ko se svetovna politika že kroji z dogovori in sporazumevanji, skoraj ni leta, da kje ne bi divjala vojna. Toliko huje pa je bilo v preteklosti. Zgodovinarji so izračunali, da je bilo v zadnjih 3500 letih le 231 let brez vojn. Pri tem manjših prask niso šteli. Začetek ameriškega suženjstva Sužnji so v Ameriki več sto let veljali za najbolj ceneno delovno silo. Večinoma so bili črnopolti prebivalci, ki so jih pripeljali lastniki kolonij v Ameriki iz svojih kolonij v Afriki. Prve sužnje so pripeljali v novi svet leta 1619 in trgovina s sužnji je kmalu postala ena od najbolj donosnih. NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žahnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) Crngrob — božjepotna cerkev (14. zapis) Ta zapis sem namenil zgolj pripovedi o Crngrobu. Seveda vem, da zaselek s svojo slavno božjepotno cerkvijo pripada že škofjeloški občini. Toda skok v soseščino se mi vidi bolj mikaven kot pregrešen. Sicer pa je pri sosedih dostikrat vse bolj lepo, tudi kruh je boljši. Tako nas vsaj prepričuje stara ljudska modrost s svojimi reki in pregovori. CRNGROB -TAJINSTVENO IME Kot bi gotovo radi, da bi bilo to skoro zagonetno krajevno ime slovenskega izvora, tako ne moremo mimo srednjeveških listin, ki so zapisale ta kraj kot FJrngrub ali Erengruben (Planina), drugje (Vei-der) preberem drugače: Ehrengru-ben in celo Maria zu Ehren in Gru-ben. Torej božjepotna Marijina cerkev v kotlini; nikakor pa v kakem »grobu«! Sicer pa: crngrobska cerkvica stoji danes na prijaznem holmcu, na vzpetini. Mar je poslopje kdaj stalo v bližini peskoloma, če pomeni beseda Ehrengruben jamo, iz katere so kopali pesek? Tajinstveno, skoro ne raz ložlj ivo ime — edinstveno na Slovenskem. Crngrobčani — jih še 50 ni — bodo že vedeli, zakaj sem priključil opis njihovega kraja k žabniškemu območju. Saj imajo tamkaj (v Zab-nici) pošto, šolo in avtobusno postajo. Tako se opravičujem, ker segam čez občinsko mejo. Saj sem pripisal tudi dorfarške sadne drevesnice k Zabnici — ker sem pač vselej slišal: pojdi po drevesa v Zabnico. Tako se pojmi združujejo, širijo — nikoli pa ne ože. Crngrob pa ni kaka strnjena vas. Kraj s tem imenom druži raztresene domačije na vzhodnem pobočju in v vznožju Križnogorskega hribovja. Dobrave s pomembnim imenonl Gorajte (najbrž od goreti, torej iz časov požigalništva) ločijo Crngrob od ravnine Sorskega polja. Tu sta še dva potočka s prav šegavima imenoma — Rengelc, ki teče v Suho, ter Očik, ki se izliva v Pevenski potok. Še razgled na Sorsko polje od crngrobske cerkvice je treba omeniti in pa kar preveč razkošno gostišče — sicer z nadvse prijazno postrežbo — ki ga ima sedaj naš sloviti božjepotni kraj. — Tu se je razpletalo tudi ono barvito dejanje filma Cvetje v jeseni, kjer se- je Bibič tako izkazal v pretepu s posavskimi fanti. UMETNOSTNI SPOMENIK Crngrobska cerkev je vsesplošno priznana kot eden najpo-memhnejših spomenikov likovne umetnosti na Slovenskem. Tako po svoji pestri arhitektonski zasnovi, kot po nenavadnih gotskih freskah, nima Crngrob primerjave širom po slovenskem ozemlju. Božjepotno svetišče Marijinega oznanjenja stoji vrh položne dobrave. Prvotna stavba je stala vsekakor že v romanski dobi, torej pred letom 1300 (Veider datira nastanek celo v leto 1250). Bilo pa je to nizko in kratko poslopje, kakršne so bile v onem asketskem času vse podeželske cerkvice. Menda je bila naša crngrobska cerkvica 8 m dolga, 7 m široka, visoka pa le 3 m . . . Stolp je bil lesen, prislonjen na streho. Tako podobo prvotnega svetišča so dognali strokovnjaki, ki so odkrivali stare freske. Celo to so določili, kjer je stala prva cerkvica: na mestu sedanje severne cerkvene ladje! K sreči ob poznejših prezidavah niso uničili prav vseh fresk, ki so krasile skromno romansko cerkvico. Ohranili sta se celi dve steni, na katerih so še freske iz 13. stoletja. POVEČAVE IN PRIZIDAVE Zagnanost nekdanjih fajmo-štrov, ki so stremeli za dostikrat neutemeljenimi povečavami starih idiličnih cerkvic na gričih nad ravnino, ni bila vselej najbolj na mestu. Saj romanj je bilo le nekaj v vsakem letu. Tedaj pa se je dalo vernikom povedati pridigo tudi iz preddverja (poglej, kako je to urejeno pri cerkvici sv. Marka v Vrbi!). Tudi ravni leseni poslikani stropi so bili ljubka posebnost, ki so jo v prejšnjem stoletju tako hiteli razvrednotiti, odstraniti... Stare cerkvice (taka je še sedaj v Hrastovljah, slovenska Istra) so bile na gosto poslikane: stene in strop in še celo stebri. Mar je taki pestrosti botrovala slikarjeva radoživost, strast do slikanja? Prav v Hrastovljah so mi povedali: v onih mračnih srednjeveških časih ljudje seve niso bili vešči branja - in tako jim je duhovnik ob slikah (kot ilustracijah!) razlagal Sveto pismo in evangelije. Nazorno, prepričljivo in sugestivno. Poslikave starih cerkvic so po tej logiki pravzaprav slikanice za ljudstvo, ki je znalo gledati, brati pa ne. BAVARCI PRIHAJAJO Domneva zgodovinarjev razlaga povečavo zgodnjegotske crngrobske cerkvice s prihodom nemških Bavarcev. Freisinški škof Kmiho je leta 1283 naselil pod Crngrob med redko naseljene slovenske prebivalce svoje rojake iz nemških dežel. Kaže pa, da so tudi ti novoselci vzljubili romarsko pot in brž poskrbeli, da se je cerkvica podaljšala in zvišala. Mar so bili tu tudi novi domačini Bitenj in Dorfar-jev udeleženi — saj so ti vsi imeli Crngrob za svojo božjo pot, medtem ko je bil Jošt bolj vabljiv za druge Gorenjce? V tem času (okrog leta 1350) pa je crngrobska cerkev dobila vrsto novih slikarij — pač znak, da je bilo dohodkov (milodarov) dovolj. Tretja gotska cerkev (po letu 1410) je bila znova plod stremljenj po povečavah — k sreči se je le ohranilo precej starega, gotskega. Sledila je še četrta prezidava (pred letom 1453). V tem času pa je nastala tudi slovita freska sv. Nedelje na zunanji cerkveni steni. 0 tej dragocenosti pa prihodnjič. Č. Z. Petek - 9. aprila 1976 10 5.00 8.10 9.05 9.35 9.45 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 sobota 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansamblom Latinos Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Med vzporedniki in poldnevniki Lahke note velikih orkestrov Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Kock selekcija 15.40 Portret orkestra Oliver Nelson MUK) Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut z ansamblom Franca Puharja 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 F. Schubert: Sonata za klavir št. 19 v c-molu, op. post h. 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — M. Frankih Tramvaj pravljica 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Glasbena med igra 10.05 Prvi aplavz 11.10 Nedeljska reportaža 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — H. de Balzac: Sreča je zmeraj ženska 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč. otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.15 Film, opereta, musical 14. (X) Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15. din mer., sladko zelje 7 din, kislo zelje 10 do 12 din, orehi 15 din 1, jajčka 1,60 din, krompir 7 din poročili so se V KRANJU Peric Drago in Korpar Ljubica umrli so V KRANJU Mačefat Ana, roj. 1900, Jančar Franc, roj. 1890, Dolenc Anton, roj. 1914, Tronkar Anton, roj. 1902, Kristan Uršula, roj. 1897, Juvanc Savo, roj. 1905, Košir Alojz, roj. 1905, Podbre-gar Ana, roj. 1928, Udovič Angela, roj. 1899, Novak Josip, roj. 1905, Sojer Jožef, roj. 1898 V TRŽIČU Golmajer Marija, roj. 1903, Dolinar Peter, roj. 1890, Pogačnik Vincenc, roj. 1945 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 2().(X) Gost urednik — Jure Bilič 21.00 24 ur 21.15 Glasbena oddaja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. Rado Časi vam priporoča 11. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Beseda da besedo 21.05 Moddv in Pegg — serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Dokumentarna oddaja Naslednji teden bo v našem TV sporedu predvsem nekaj zanimivih filmskih prikazov. Zato bi se to pot omejil le na tri filme, ki jih bomo lahko videli. Sobota Ze v soboto, 10. aprila, si boste lahko ogledali angleški barvni film Ljubezen med ruševinami. To je televizijski film najnovejše proizvodnje. Sijajna igralca Katherine Hapburn in Laurence Olivier v glavnin vlogah nam predstavljata ostarel par. Katherine Hapburn ima neprijeten sodni proces, saj jo toži neki mladenič, češ da mu je ves čas nesrečen, saj se lepa gospa ne spominja ali pa noče spominjati njune skupne nepozabne avanture, ko sta se srečala v Kanadi. Proces ima presenetljiv preobrat, prav tako se zasuče tudi konec filma. Gre torej za svojevrstno, prej bi lahko rekli dramo kot komedijo. Nedelja V nedeljo, ob 17.25 si boste lahko ogledali slovenski barvni film Cvetje v jeseni. Televizijska priredba Tavčarjevega romana v treh delih je imela med gledalci veliko odmevnost. Ze ob snemanju nadaljevanke pa je imel režiser Matjaž Klopčič pred očmi verzijo celovečernega filma, ki jo je izdelal kmalu po tem, ko so si TV gledalci nadaljevanko že ogledali. Gledalci so tudi film v kinematografih z veseljem gledali, zato smo prepričani, da bo tudi TV predstavitev filma uspeh. Sreda V sredo zvečer ob 20. uri si boste lahko ogledali egipčanski barvni film Zemlja. Med arabskimi kinematografijami je egipčanska najbolj popularna. Tudi po številu filmov, ki jih posnamejo vsako leto, bi lahko sodili, da je to močna kinematografija. Zal je resnica taka, da le malo od te množice filmov zaide na kine matografska platna izven arabskega gov rnega obimnija. Po vsebini, strukturi in celotnem vtisu namreč zvenijo tuje filmsko »pokvarjenemu« evropskemu in drugemu gledalcu. V glavnem snemajo preproste ljuti ske glasbene komedije z značilno orientalsko glasbo, k se ji mora evropsko uho šele privaditi. Po vsebini pa s« vse prepogosto zgledujejo po slabih zahodnih v/onh Redko pa črpajo teme iz lastne problematike Eden takih redkih filmov je film Zemlja, s katerim bom predstavili egipčansko kinematografijo \ okvira filma tedna. Ivan Cankar: I Martin Kačur 18 V obratu Opekarne v Stražišču pri Kranju so modernizirali proizvodnjo opeke in jo zdaj izdelujejo celo leto. Tudi z opeko hitra gradnja V okviru Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj od konca leta 1975 deluje tudi temeljna organizacija združenega dela Opekarne. Do združitve z novim podjetjem je Prišlo zaradi boljše organizacije dela m večje socialne varnosti zaposlenih. Opeko je namreč v zadnjem Času pri nas začel spodrivati beton, ker je gradnja z njim veliko hitrejša. £ato so se v težavah kot nekdaj Kranjske opekarne znašle prav vse opekarne v Sloveniji. Številne so lani in nekatere tudi letos morale Prenehati obratovati. V podjetju Kranjske opekarne Pa so se že pred časom odločili, da bodo s proizvodnjo nadaljevali. Zavedali so se, da beton ne more popolnoma nadomestiti opeke. V zadnjem času pa strokovne analize, ocene in študije celo kažejo, da zaradi počutja in drugih vzrokov beton pri gradnji stanovanj nikdar ne bo mogel nadomestiti opeke. Zato so se v Podjetju odločili, da ie treba pro-I Ik- Jw modernizirati in tehnološki postopek tako razviti in Prilagoditi, da bo tudi z opeko gradnja hitrejša. Po združitvi v Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj so se v TOZD Opekarne lotili prav te naloge. Ze pred časom so opustili proizvodnjo opeke v Bobovku in se lotili modernizacije obratov v Stražišču in v Oešnjevku. Tako so uspeli, da pro-•zvodnja opeke ni bila več sezonska, marveč zdaj poteka celo leto. Proizvodnjo so povečali od 17 na 22 milijonov enot opečnih izdelkov na leto. Pri tem pa se je število zaposlenih zmanjšalo od 160 leta 197:5 na 100 ob koncu minulega leta. Temeljna organizacija združenega dela Opekarne pri KOGP Kranj je tako danes ena večjih opekarn v Sloveniji. Vzporedno z modernizacijo pa 8« začeli povečevati tudi izbor opečnih izdelkov. Tako delajo zdaj vse vrste opečnih izdelkov od navadnega zidaka do nosilnih •n stropnih elementov, protipotresne vogalnike, dimne tuljave in v sodelovanju z Opekarno Maribor dobavljajo tudi montažne stropove. Program pa dopolnjujejo še z betonskimi izdelki, ki jih izdeluje TOZD Gradnje v KOGP Kranj. Tako imajo kupci v sedanjem TOZD Opekarne v Kranju zelo širok izbor opečnih izdelkov za gradnjo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih objektov. Ob tem pa velja posebej poudariti, da gradnja z različnimi vrstami opeke, ki jo danes lahko dobijo kupci v KOGP Kranj - TOZD Opekarne ni več počasna, ampak je tudi z njo moč hitro graditi. Pri gradnji kakršnega koli objekta na primer niso več potrebni betonski temelji, ker je moč graditi z betonskimi zidaki. Pri nadaljevanju pa potem lahko graditelj uporablja protipotresne vogalnike, s katerimi je gradnja veliko, hitrejša kot s klasično opeko in nazadnje zaključi gradnjo z montažnimi opečnimi stropovi, kjer ni potrebno opa-ženje in železokrivsko delo. Predstavniki TOZD Opekarne pravijo, da je na pogled takšna gradnja morda nekoliko dražja od klasične. Vendar to ne drži. Ker je gradnja hitrejša in ni potrebno toliko živega dela, se nazadnje izkaže, da je cenejša od klasične. Naštejmo nazadnje torej, kaj lahko vse dobite v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj - TOZD Opekarne. Postrežejo vam lahko z navadnimi zidaki, modularnimi bloki za nosilne zidove, pregradnimi bloki in poroliti (5 do 8 centimetrov), z monta opeko in stropnimi polnili za stropne zidove, s protipotresnimi vogalniki in v sodelovanju z ostalimi- opekarnami imajo na zalogi tudi dimniško opeko, stropne nosilce, okenske preklade in betonske zidake za temelje. Vse to lahko naročite na sedežu temeljne organizacije združenega dela Opekarne Na skali 5 v Kranju, ali pa na spomladanskem in mednarodnem poletnem Gorenjskem sejmu v K ranju. Gospodarska komisija pri DO Merkur veleželeznina Kranj razpisuje prodajo naslednjih starih osnovnih sredstev: knjižni stroj ASCOTA, letnik 1973, 45-števčni, izklicna cena 17.000 din knjižni stroj ASCOTA, letnik 1968, 35-števčni, izklicna cena 11.000 din knjižni stroj ASCOTA, letnik 1962, brez števcev, izklicna cena 2500 din električna fakturirka SOEMTROM, letnik 1968, izklicna cena 8000 din električna fukturirka SOEMTROM, letnik 1968, izklicna cena 8000 din električni računski stroj SOEMTRON, letnik 1964, izklicna cena 500 din elektromotor RK, dvohitrostni, 10 kW, izklicna cena 700 din kamionet IMV, 11, letnik 1971, izklicna cena 10.000 din kamionet IMV, 11, letnik 1971, izklicna cena 16.000 din kamion TAM, 2000/K, letnik 1968, izklicna cena 7000 din V navedenih cenah ni vračunan prometni davek. Pred začetkom licitacije mora vsak licitant položiti 10 %-ni polog od izklicne cene. Licitacija vseh navedenih osnovnih sredstev bo za družbeni in privatni sektor v sredo, 14. aprila 1976, ob 12. uri v sejni sobi DO Merkur Kranj, Koroška cesta l/I. nad. Ogled je možen na dan licitacije od 10. do 12. ure v skladišču na Gregorčičevi cesti, za knjižne stroje ASCOTA pa na upravi Koroška cesta 1. »Ze zdaj začenjaš s t eni!« Takoj se je streznil in sram ga je bilo. Toliko močan ni bil, da bi jo prijel za roko in jo prosil oproščen ja; nekaj Čudnega — kakor temna misel, temna senca — gaje potegnilo st ran. »No, pa zbogom!« Šel je hitro po ulicah. Topel, zadchcl vedel1 je bil, nebo je bilo jasno, zvezde pa so -dremale V veliki daljavi in komaj jih je videlo oko. »Seveda sem ji delal krivico! Ampak — ah, kako gnusnega, nizkotnega napravi človeku to gnusno, nizkotno živi jen je!« — . V velikem vozu so pripeljali pohištvo, ki ga je bil naročil Kačur. »Na!« je rekel nevesti, ko se je zibal voz mimo krčme skozi vas. »Pojdi in napravi, kakor hočeš! Jaz se ne bom brigal! »Pa to je tvoja reč!« Zavezala-si je urno ruto okoli vratu. »Jaz bi pa le rada videla . . . pojdi no, kaj bo hlapec sam?« »Ne morem! Jaz ne vidim tam nič drugega nego velik dolg, težak davek, dva sežnja visok!« Točil si je in je pil. Tončka je šla. Veselilo jo je pohištvo, ki je bilo čisto mestno, obleka jo je veselila, in velika, vsa bela in čipkasta skladovnica perila, in poroka sama, in svatba: in solze so ji silile v oči. »Nima me več rad; ves srdit je in ves izpremen jen.« In ni še slutil, da je tudi njena ljubezen vsa drugačna in da se je komaj še, kakor od daleč, dotikala njega, ki je bil njen ženin. — Ko je prišel tisti lepi poletni dan, je zasvetilo tudi v Kačurjevo srce nepričakovano veselje. »Kaj je prvikrat posijalo sonce v to žalostno noč?« se je začudil in je gledal skozi okno. Po ulicah so hodili ljudje v prazniških oblekah: obrazi kmetov so se mu zdeli svetlejši in prijaznejši, njih glas ni bil več kričeč in hripav, tudi njih kretnje niso bile več tako mrtve in težke. »Rekel sem: kaj bi s tem ljudstvom? Tudi to ljudstvo je vredno boljšega življenja! Samo cepiti je treba lesniko, pa rodi žlahten sad!« Pod oknom se je pokazal Ferjan, nevestin drug, v gosposki črni suknji, in je zaklical proti oknu. »Kaj boš že stopil iz kolibe ali ne?« »Precej, precej!« se je smejal Kačur. Ko je stopil na ulice, ko je videl ljudi od blizu, opazil njih radovedne poglede, in ko je stopil v krčmo, stiskal roko polznanim ljudem, odgovarjal na vprašanja, ki jih ni razumel, poslušal smeh in žvenketanje kozarcev — je leglo spet kakor senca na njegovo srce. »Nikar se tako ne drži!« mu je očital Ferjan. »No, pusti!« Žarko je gorelo sonce v dolino, Kačurju pa se je zdelo, da sonce ni svetlo, da palijo sence, ki jih je dolina polna. Megla, prašna in vroča, je bila pred nje-govirni očmi. Vozovi so ropotali, svetile so se bele, pisane obleke, iz soparnega vzduha se je prikazal ob poti obraz, širok nasmeh na njem; pred cerkvijo se je zibala pisana množica. »Torej se je vendar opekel!« je vzkliknil nekdo čisto blizu voza in zasmejali so se na glas. Župnik je stopil pred oltar, opravil je ceremonijo zelo hitro, nato je pogledal osorno na obadva in je izpregovoril. »Ampak to vama rečem, vidva — « Cerkev je bila polna in nekdo se je zasmejal za durmi. Župnik je zamahnil z roko in se je okrenil. »Ti bom že povedal v zakristiji!« In v zakristiji je položil župnik Kačurju obedve roki na rame in ga je pogledal osorno izpod sivih obrvi. »Poročil sem vaju, ampak blagoslova ne bo na tej stvari, toliko rečem! Na svatbo že pridem, da ne boste rekli! Kar bo pozneje, pa je vajina stvar in božja!« Okrenil se je urno in je šel. Iz cerkve se je peljal Kačur z nevesto, svojo mlado ženo. Pogledal jo je po strani — njen obraz je bil rdeč, ves radosten, njene oči so se bleščale. »Srečna je!« je pomislil in grenko se mu je storilo pri srcu. Fant, ki je stal blizu krčme, je vzel viržinko iz ust in zaklical za vozom: »Takemule smrkavcu je potreba, da bi delal gosposko svatbo! Bi jo tudi jaz lahko imel, Tono, če bi jo bil hotel!« »Saj ni res!« je vztrepetala žena in je pogledala Kačurja s prestrašenimi, solznimi očmi. »Kaj me briga!« je odgovoril Kačur zlovoljen in je stopil v vežo. V sobi, za dolgo, pogrnjeno mizo, pred polnimi steklenicami, se je oziral po veselih, glasnih svatih in stud je rasel v njegovem srcu. »Kako sem zašel mednje?« se je čudil. Navadni, prešerni, surovi obrazi, lene, pijane oči; tudi župnika bi ne bil razločil med njimi, da. ni imel kolarja. »Komaj je prišel mednje, je že kakor klas v klasju! . . . Tako bom morda jaz nekoč!« ga je zabolelo v srcu. Gledal je in je mislil nelepe misli in je opazil nenadoma začuden, da stoji Ferjan za mizo in govori in mu gleda v obraz ... ». . .Torej-Bog daj veliko sreče evangelistu in njegovi ženi. Daj jima Bog veliko otrok, kolikor več, toliko bolje! . . .« Ozrl se je na Ferjana, nato se je ozrl na svojo ženo in je videl, kako je strmela na veselega govornika z bleščečimi očmi in polodprtimi, kipečimi ustnicami. Sram ga je bilo, prijel je za kozarec in ga je izpraznil na dušek. »...Torej: Bog živi njo in njega!« je zaklical govornik. Vzdignil se je kmet in je pripovedoval namesto napitnice robato istorijo. Svatje so se krohotali, Tončka je rdela in se je smejala zvonko. Ferjan se je nagnil h Kačurju. »Govori no!« »Kaj bi?« je odgovoril Kačur osorno. »Boga mi, tako svatbo sem že doživel, takega ženina pa še ne!« Kačur je vstal. »Lepo vas zahvalim za vse vaše prijazne besede! Mislim, da bova živela z ženo, kakor bo božja volja, in tudi vam drugim želim, da ne bi živeli preveč slabo! — Ta kozarec starešini in svatom!« Bučno so se zasmejali svatje, vstali so in so trkali z njim in z njo. Fejran je pil veliko in je gledal motno. »Ti ... ali si resno mislil ... ali si vesel?« »Resno sem mislil!« »Čakaj, da ti nekaj povem: jaz se ne bom ženil!« »Torej si se premislil?« »Ne jaz — ona!« »Kaj?« »O! In glej! Ali si moreš misliti? Žalosten sem' Rajši bi videl, da bi me bila pretepala! Z nekim oficirjem, z nekim suhim stegnom, je šla, Bog vedi kam! . . . Morda se povrne!« Kačur je vstal. »Kam?« se je prestrašila žena. »Saj še plesali nismo!« »Ne bom plesal! Zaspan sem! Pleši sama!« »Kakšen si! Nocoj!« »Je že tako! — Res, Tončka, ostani! Ferjan te bo že spremil domov! In tudi plesal bo s tabo! Zbogom, Ferjan!« »Kaj pa se ti je zgodilo?« se je čudil Ferjan. Kačur je bil bled in zelo upadel v obraz; nagnil se je ob Ferjanovo ramo, kakor pijan, in je jecljal. »Zdaj šele vem, prijatelj . . .« »Kaj veš?« »Da sem se ubil!« Zamahnil je z roko okoli vratu. »Da sem si sam položil zanko, sam jo zategnil!« Šel je in noben svat ga ni videl. Luč je gorela v njegovi izbi, ko je začul pod oknom pijane glasove, ti so peli vesele kvante. Razločil je med njimi samo glas Ferjanov in svoje žene. Babica Ana Pretnar 18. marca 1976 se nismo poslovili le od stanovske sodelavke, mnogo več nam je bila Pretnarjeva mama. Njen lik bo* marsikateremu izmed starejših bralcev obudil spomin, ko je na babiških kongresih že leta 1928 na Dunaju, leta 1936 v Berlinu, leta 1938 v Pazinu itd. zastopala slovensko babiško društvo. Bila je po rodu prava Gorenjka, saj je bil njen oče Tomše Jože doma iz Poljšice na Gorenjskem, tudi mati je bila Gorenjka. Rojena je bila v Karlovcu, osnovno šolo je obiskovala na Dunaju, tam je tudi maturirala na tamkajšnji gimnaziji z odličnim uspehom. Bila je vsestransko izobražena, znala je aktivno srbskohrvaško, francosko, nemško ter pasivno italijansko in angleško. Nekaj časa je tudi študirala medicino. Ker se je. poročila, je šla z možem v Pulj, kjer je mož imel službo kot mornariški oficir. Imela je veselje in posluh za zdravstveno službo, zato se je leta 1921 vpisala v državno babiško šolo v Ljubljano. Tam je pri prof. Zalokarju opravila izpit za babico z odličnim uspehom ter še isto leto nastopila službo v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani. Leta 1923 se je izpopolnjevala na 3-mesečnem tečaju za nego in higieno dojenčkov v Ljubljani. Leta 1925 se je z družino preselila v Zemun, kjer je delala do leta 1938 kot privatna babica, nato pa v dispanzerju Srbska majka do leta 1943. 25. julija leta 1943 so končno dobili dovoljenje, da se vrnejo s 5 otroki v Slovenijo v Podbrezje. Takoj po prihodu na Gorenjsko se je vsa Pretnarjeva družina vključila v pomoč in zvezo s partizani. Zaprosila je za službo na »Odseku za zdravstvo« v Kranju, ker je vedela, da bo le tako lahko preskrbela čimveč sanitetnega materiala in zdravil za ranjene partizane, ki so se zbirali v njihovi hiši in v bližnjih vaseh. Porode na domu ji je okupator prepovedal voditi, ker pa ona ni nikdar nikomur odrekla pomoči, saj so jo iz vseh okoliških vasi posebno v policijskih urah klicali k porodnicam, so njene porode prijavljale ostale babice, največ babica Rantova iz Kranja. Tudi njeno štampiljko je Pretnarjeva večkrat rabila, da je tako lahko opravičila izdajo zdravil in sanitetnega materiala. Ker je dobro obvladala nemški jezik, ji okupator ni prišel na sled ;n je tako res mnogo prispevala za okrevanje ranjenih partizanov. Takoj po osvoboditvi je začela delati kot terenska babica. Obenem pa je opravila tečaj na »Upravni politični šoli v Kranju« z odličnim uspehom. Tako so jo zaposlili tudi kot administrativno moč na KOOF in K NO v Pod-brezjah. Vsi vaščani teh krajev so se zatekali k njej po pomoč, mnogokrat so si rekli »vilska gospa nam bo že vedela pomagati«. Stanovali so namreč na prijetnem gričku v vili, v kateri so še danes predmeti in zanimivosti izpred vojnih časov. Še zadnje tedne preden je bila pripeljana v Ljubljano na zdravljenje, je zasledovala na TV potek olimpijskih iger v Inns-brucku, reševala križanke, zasledovala dnevna poročila v tisku, radiu, itd. Na koncu tega zapisa naj vam zapišem poslovilne besede ob njenem odprtem grobu pod vznožjem gorenjskih gora. Vaši zgledi nikdar ne bodo zbledeli in jih skušamo posnemati. Spremljala nas bo hvaležna misel na vas, draga babica. Naj vam bo lahka domača zemlja. Babica Skuber Mihaela OPEKARNA KOSAKI/MARIBOR OPEKARNA PTUJ/PTUJ GRADITELJI: Izkoristite novo ugodnost, da se na enem mestu oskrbite z vsemi potrebnimi kvalitetnimi opečnimi izdelki po konkurenčnih cenah. OPEKARNIŠKO PODJETJE MAP - OPEKARNA KOŠAKI MARIBOR _ OPEKARNA PTUJ se priporoča s svojim proizvodnim programom: — modularni blok 6/1 - SKOK — klinker zidak — navadni zidak — dimne in ventilacijske tuljave — montažni strop MAP — montažne okenske in vratne preklade MONTAŽNI STROP MAP V primerjavi z ostalimi podobnimi proizvodi ga odlikuje ekonomičnost in cenenost z manjfto količinsko porabo na 1 kv. m ter kvalitetna armatura iz re-brastega betonskega jekla. MONTAŽNE OKENSKE IN VRATNE PREKLADE Opekarna Ptuj je na jugoslovanskem tržišču edina, ki proizvaja ta nov izdelek z naslednjimi prednostmi: — brez opaža in betoniranja omogoča hitrejšo in enostavnejšo zidavo z velikim prihrankom časa in materiala v primerjavi s klasičnim načinom. Informacije, naročila in vplačila za vse navedene izdelke je odslej možno pri: Prodajna enota DVORSKA VAS (OPEKARNA) tel. 75-335 Trgovsko podjetje MURKA LESCE Trgovsko podjetje LESNINA LJUBLJANA Obiščite nas na sejmu od 9. do 18. aprila v Kranju in izkoristite 5 % sejemski popust. fetlMOpoi SOVODENJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 9. do 18. aprila 1976. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj obiščite — obiščite — obiščite paviljon veletrgovskega podjetja VoU/tcu Kranj v hali A na XV. gorenjskem sejmu v času od 9. do 18. aprila V prodaji je: POHIŠTVO s — tovarniškim popustom 2 Q ^fc) — trgovskim popustom ^ mmmm (oboje velja za artikle določenih proizvajalcev) Iste ugodnosti nudimo še v: — salonu pohištva veleblagovnice Globus, Kranj — salonu kuhinjske opreme Dekor, Kranj — prodajalna SLON, Žiri in še: — potrošniško posojilo do 30.000 din in 15 % pologa — brezplačna montaža stanovanjskega pohištva — brezplačna dostava na dom do 25 km m 3 kredit do 30.000 din dobava na dom IZDEL LASTNE PMNZV0DNJ Sejemska hala Savski log Kranj v času XV. jubilejnega mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma od 9. do 18. aprila L J GORENJSKA OBLAČILA KRANJ pripravlja za kmetijski in gozdarski sejem v Kranju ugodno prodajo ženske konfekcije Znižane cene do 60 % vam omogočajo edinstven nakup Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil 2978 etek - 9. apirla 1976 Glas —15. stran Ocena dela in načrti za bodočnost V nedeljo, 21. marca, je bil na Goniču zbor delovnih ljudi. Poleg krajanov se je kot gost zbora udeleži tudi predsednik občinske konfe-*nce SZDL Škofja Loka Jože Šubic. Občani so na delovnem srečanju Ogledali dosedanje delo družbenopolitičnih organizacij in društev ter "Prejeli nove naloge za prihodnje "udobje. Oceno dela so podali predstavniki krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL, gasilskega društva, športnega društva »Kondor« ter kulturno umetniškega društva »Bratov Križnar«. .Iz poročil je bilo razvidno, da kraj •Ukakor ne nazaduje, ampak gre popolnoma v korak s časom. Godešič je v. Preteklem letu dobil nove asfaltirane vaške poti, v teku so dela pri Urejanju javne razsvetljave, prav tako pa je krajevna skupnost poskrbela za urejen odvoz smeti. Vseh Predvidenih del pa žal zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče opraviti. Gasilci so pred nedavnim obnovili in preuredili prostore v sta-r^m gasilskem domu, krajevna orga-mzacija SZDL pa je skrbela za po- vezavo med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju ter pripravila lepo število prireditev. Člani kulturno umetniškega društva »Bratov Križnar« so pripravili lani ob dnevu žena proslavo, komemoracijo ob dnevu mrtvih in program ob obisku dedka Mraza, večjih prireditev pa zaradi prostorske stiske ne morejo pripraviti. Tudi športno društvo »Kondor« je lani doseglo največje uspehe doslej. Načrti za letošnje leto so izredno obširni. Krajevna skupnost načrtuje, da bo letos Godešič dobil še 440 metrov asfaltiranih poti, da bo urejena javna razsvetljava, kanalizacija ob asfaltiranih poteh ter nova avtobusna postajališča. Gasilci pa bodo skušali dokončno urediti svoje prostore. Seveda pa bodo načrti uresničljivi le, če bo na voljo dovolj denarja. V prihodnjih letih pa bo potrebno poskrbeti še za večje prostore za trgovino, za otroško varstvo ter za načrtno urbanizacijo kraja. J. Starman. Letos brez II. TV programa S7n8en*ce ~~ Občinska konferenca k^DL Jesenice je imenovala pose-.en odbor, ki naj bi poskrbel, da bi e. 'etos zbrali sredstva za spremlja- Je drugega televizijskega programa, Štibilj Francka: Za pol življenja sva Prikrajšani...« ; ,^ppla karirasta srajčka je ležala v £l0*bi otroške trgovine MOJCA na *>0roški cesti v K ranju, ko sem šla s« dan mimo. Cena je bila zraven: , "J0 45 din. »Presneto, saj je čisto zastonj!* mi je §lo glavi Kdo bi ti S«,P T! 8e naredil za ta denar?! mpL de,° Plač*š več! In tako "eV 10 PnJetna Je videti. Dve bom »Žela za mojo punčko, sem v trenutku odločena. In že sem na vratih in nočem vstopiti. Toda kljuka se ne v.<*a. Tedaj se mi zareži v obraz tisti l^tek, kjer je pisalo, kdaj je trgovina °dprta. Komaj verjamem: od 12. do ki si ga na Jesenicah televizijski gledalci izredno žele. Zal pa je akcija naletela na neugoden odmev, saj je do zdaj dobil odbor od 11 krajevnih skupnosti v občini le 3 odgovore, od 7 interesnih skupnosti 2 odgovora in od 21 organizacij, ki naj bi tudi pomagale pri zbiranju sredstev, le 11 odgovorov. Po prvi varianti, ko naj bi denar prispevale krajevne skupnosti, interesne skupnosti in delovne organizacije, denarja ni bilo letos mogoče zbrati, za drugo varianto, ko naj bi denar prispevali televizijski naročniki, pa se člani odbora niso ogreli, saj bi tako zbrali le polovico potrebnih sredstev. V jeseniški občini je 8000 gospodinjstev in le približno 400 družin v občini nima televizijskega sprejemnika; televizijskih naročnikov pa je 7680, medtem ko je radijskih naročnikov 10.957. Po izdelani analizi je prav televizija najbolj množično spremljan informacijski medij, tako v primeru stalnega kot občasnega spremljanja. Sami občani jeseniške občine so se že večkrat izrekli za drugi televizjski program in si ga zelo žele, zato bo odbor z akcijo zbiranja sredstev nadaljeval letošnjo jesen. Sedanja akcija je deloma kasnila, zato predvidevajo, da jo bodo v jesenskih mesecih organizacije združenega dela vendarle podprle in namenile sredstva iz skladov skupne porabe. D. S. J*- ure zaprto! Ne gre mi v glavo. , °liko sveta gre tod mimo z dela, na i e'° na avtobusno postajo, oni pa ®r — »zaprto«. No, tisto srajčko še dvakrat skušala dobiti, pa ^m bila vedno prepozna ali pre- 8°dnja. In ko sem potem le šla proti ^čeru enkrat v mesto, posebej z na-^enom, da kupim srajčki, le-teh ^veda ni bilo več. Ni mi dalo miru in povprašala sem trgovini, kako je s tem njihovim plovnim časom. Mar ni škoda, ko • °liko strank spuščajo iz rok. Pa sem 2vedela, da na upravi pravijo, da reb zaposlenih — sedaj sta tu dve trgovinica ne zmore. Toda, kot ta povedali, sta lansko leto močno Presegli že tako prenapet plan. In če P°rnisliš, da je prav v tem času, ko je r8ovinica zaprta, v opoldanskih rah in pa potem zvečer, ko tudi P*"eJ zapirajo, največ prometa tu mi-z10. bi se zagotovo nabralo prometa :e za eno prodajalko ali pa vsaj va-j^ko. In prodajalna bi bila na voljo JUdem ves dan. ^Verjemite, da bi srčno rade, da bi 1^ prodajalna odprta ves dan, tako v°t drugod,« pravi Francka Štibilje-3 ki že 16 let prodaja v tem lokalu, tau-' Je *° 8e ^isto predvojni način ^.*ole zapiranje lokala in pa človek vl oil vsaj malo prost. Tako imaš pa ^8 dan izgubljen. Zdi se mi, da sem * Pol življenja prikrajšana ...« D. Dolenc Uživati — da, prispevati — ne? Kranj, 30. marca — Krajani naselja Struževo so danes na svojem zboru KS izrekli pohvalo in zahvalo dosedanjemu vodstvu KS in še posebej podpredsedniku KS Tonetu Sajevicu za zavzeto in načrtno delo v korist vseh Struževčanov: razširili smo občinsko cesto do podjetja TOSO, asfaltirali praktično vse poti v naselju, dokaj zadovoljivo uredili razsvetljavo, pa tudi električno omrežje v celoti zadovoljuje. Odprto pa je ostalo nekaj problemov, ki jih bo moral reševati in tudi rešiti novi svet KS: postaviti varnostno ograjo ob občinski cesti, s pristojnimi organi urediti varen dostop na Koroško cesto, Savski drevored očistiti vse nepotrebne navlake ter urediti varen dostop v drevored s kranjske strani. S PTT podjetjem bo treba doseči sporazum, da bi čimprej napeljalo V Struževo telefonski kabel. Anketa je pokazala, da je kar 46 družin zainteresirano za telefonski priključek, pa čeprav »stane« samo 6000 dinarjev! Za lansko asfaltiranje cest so krajani zbrali preko 120.000 dinarjev. Vendar pa sredstva niso prispevali vsi! Nekaj takih, ki so v prejšnji etapi že dobili asfalt, se prispevku izmika. Na zboru navzoči krajani so sklenili, da se te »zamudnike« še enkrat opozori, če pa še ne bodo poravnali svojega deleža, se jih bo poimensko »opozorilo« preko časopisa. I. S. Vaške aktive bodo ustanovili Na sestanku sveta zveze komunistov v krajevni skupnosti Medvode so se člani dogovorili, da po vaseh in naseljih ustanovijo aktive zveze komunistov, kjer bodo delovali tako člani iz vasi oziroma naselja kot tudi člani iz temeljnih organizacij združenega dela ter se bodo tako lažje reševala posamezna vprašanja na terenu, kjer živijo. Nadalje so sklenili posvetiti večjo skrb stalnemu izobraževanju članstva ter vključevanju novih članov, predvsem delavcev iz neposredne proizvodnje, več naporov pa bodo vložili tudi za oživitev dela aktiva mladih komunistov. Za novega sekretarja pa so izvolili znanega družbenopolitičnega delavca Vukašina Lutovca. - fr Nočni pohod tabornikov Škofja Loka — Delo tabornikov je v vseh letnih obdobjih izredno pestro in raznoliko. Še posebno pa njihovo delo zaživi v spomladanskem času, ko se pripravljajo na razna tekmovanja in zahtevnejše pohode. Geta tabornic in tabornikov iz odreda »Svobodni Kamnitnik« je za začetek letošnje sezone v soboto, 27. marca, pripravila nočni pohod. Udeležilo se ga je prek 60 članov iz vseh vodov. Mladi taborniki so se zbrali približno ob 19. uri pred taborniškim domom na Studencu. Udeleženci pohoda so se že takoj morali spoprijeti z globoko snežno odejo, obenem pa so jim bile postavljene tudi izredno zahtevne naloge. Poiskati so namreč morali šest kontrolnih točk na področju med Škofjo Loko in Crn-grobom. Rezultati na cilju so pokazali, da vsi vodi niso ravno najbolje izurjeni, seveda tu gre le za nočno orientacijo, saj so na cilj prišle le štiri ekipe. Na končni postaji so taborniki pripravili še kratek program ob tabornem ognju. J. M. Obisk študentov iz Sežane Škofja Loka — V soboto in nedeljo, 27. in 28. marca, so obiskali Škofjo Loko člani kluba študentov iz sežanske občine. V sobotnem dopoldnevu so se študentje obeh klubov v telovadnici TVD Partizan na Mestnem trgu najprej pomerili med seboj v športnih igrah. Dekleta so tekmovala v odbojki, fantje pa v nogometu, košarki in odbojki. V večini srečanj so bili zmagovalci domačini, toda to niti ni pomembno, saj se bodo zapisniki s tekem hranili v glavnem le kot spomin na prijateljsko srečanje. Po opoldanskem kosilu v restavraciji Nama so se gostje in gostitelji odpravili na 1027 metrov visoki Lubnik. V lubniški planinski postojanki so študentje nato zvečer pripravili družabni večer. V nedeljo dopoldne so se vrnili v Škofjo Loko in si ogledali mestne zanimivosti. V kratkem bodo Škofje-ločani sežanskim študentom obisk vrnili. J. M. Obnova ceste Bled — Vintgar Bled — Člani turističnega društva Bled so na nedavnem rednem občnem zboru pregledali dosedanje delo in se pogovorili o letošnjem programu. Med pomembnejšimi nalogami so omenili tudi obnovo ceste z Bleda proti Vintgarju. Za ureditev te ceste bosta nekaj denarja prispevali tudi krajevni skupnosti Zasip in Gorje. Sicer pa nameravajo z deli začeti že ta teden, če bodo le vremenske razmere ugodne. Poleg tega BO na zboru članov turističnega društva poudarili, da je Bled z okolico treba očistiti in polepšati še pred začetkom glavne turistične sezone. Solidarnost žena Bohinjske Bele Bohinjska Bela — Akciji za zbiranje prispevkov za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki so se pridružile tudi žene iz vseh naselij v krajevni skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini. Za to so se odločile na tretji seji krajevne konference SZDL ob prazniku dneva žena. Do 29. marca so zbrale 8830 dinarjev, kar pomeni, da je vsaka prispevala poprečno 52 dinarjev. . JR Gasilci iz Smokuč so zelo prizadevni in delavni. Pred kratkim so skozi vas obnovili kanalizacijo, pripravljajo pa se, da bodo odpravili devet divjih smetišč na svojem področju. — Foto: B. B. i Delavni jeseniški brigadirji Jesenice — V soboto, 3. aprila, so se jeseniški mladinci in mladinke udeležili prve lokalne delovne akcije v letošnjem letu. Na Jesenicah so se sicer mladi že v začetku leta zbrali in ustanovili med prvimi v Sloveniji klub brigadirjev in si sestavili program dela. V klubu se mladi brigadirji združujejo, razvijajo bratstvo in enotnost ter si prizadevajo, da bi medse povabili čimveč mladih, saj je brigadirstvo najboljša šola samoupravljanja in vzgoje. Klub brigadirjev je tudi imenitna možnost, da se kar najbolje evidentirajo mladi brigadirji, najboljši pa se potem lahko udeležujejo republiških in zveznih akcij. V okviru programa občinske mladinske organizacije in po programu Kluba brigadirjev naj v občini ne bi bilo osnovne mladinske organizacije, ki se ne bi v letošnjem letu udeležila vsaj ene delovne akcije. Zato so si skupaj prizadevali, da bi za mlade brigadirje dobili čimveč dela v okviru jeseniške občine in pri tem naleteli na največje razumevanje prav v jeseniški Železarni, pri komunalnem podjetju Kovinar in drugod. Zal pa so spoznali, da je v občini veliko neurejenih problemov, ki bi jih lahko pomagali razreševati prav mladinci z delovnimi akcijami, a organizacije, s katerimi bi mladi lahko aktivno in uspešno delali in jim pomagali, niso pokazale kaj prida razumevanja. Ponekod se vse premalo zavedajo pomena mladinske delovne akcije, njenega vzgojnega pomena, saj prostovoljno delo mladega človeka vsestransko vzgaja in bogati. Tako so se mladi v dogovoru z Železarno udeležili v letošnjem jubilejnem letu mladinskega prostovoljnega dela prve lokalne akcije v Železarni, ko so po deloviščih Železarne zbirali staro železo. Pod geslom KM) ton starega železa so marljivo delali in zbrali skupaj 106 ton. V akciji je sodelovalo več kot 150 mladih iz jeseniških šol, osnovnih organizacij ZSMS in organizacij združenega dela. Še ta mesec pa se bodo mladi jeseniške občine v Železarni lotili nove delovne akcije. D. S. Mladi o informiranju V soboto, 27. marca, je bila v Ljubljani seja Centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu RK ZSMS, na kateri so sodelovali tudi predstavniki medobčinskih svetov ZSMS. Obravnavali so aktualne naloge, med katere sodi predvsem propaganda in informiranje o mladinskih delovnih akcijah in praznovanju meseca mladosti. Poleg manifestacij je treba spremljati javno razpravo o predlogih zakonov o združenem delu in o usmerjenem izobraževanju. Premalo pozornosti posvečamo družbenim organizacijam in stanovanjski problematiki. Pospešiti moramo ustanavljanje informativno-doku-mentacijskih centrov (INDOK). Pomembna točka dnevnega reda je bila sprememba glasila ZSMS Mladine. Ta se bo združila z Informacijami AŽ v novo glasilo, ki bo istega formata kot Mladina zdaj, tiskarska tehnika pa bo enaka dosedanjim prilogam, kot je npr. Prizma. Ta sprememba je nujna zaradi finančnih in kadrovskih težav. Ne gre za združitev na silo ali celo sanacijo, marveč za logično povezavo obeh mladinskih glasil. Vsebina nove Mladine bo bogatejša, saj so Informacije AZ v enem letu svojega izhajanja pritegnile k sodelovanju veliko število novih piscev. Tudi naklada se bo povečala, saj bodo dosedanji naročniki Informacij AZ prejemali novo Mladino. Redno bodo izhajale priloge (Prizma, Mlada pota, tematske priloge). Ostale bodo zabavne rubrike in veliki poster, dodano pa bo člansko gradivo, razprave in še kaj. Tretja pomembna tema je bila akcija Mladi novinarji. Le-ta še ni zaživela, ker smo se je lotili preveč deklarativno. Kaže, da razpis ni bil dovolj in da bo potrebno še dosti mentorskega dela in neposrednih stikov z mladimi novinarji. K temu naj bi med drugim pripomogli dnevi Predavanje v Kovorju Kovor — Pretekli teden je bilo v kovorski osnovni šoli predavanje o alergiji za prebivalce Kovorja, Zvirč, Hudega in Loke. Predavanje in razgovor je vodil dr. Tone Mar-tinčič. Takih predavanj si v kovorski krajevni skupnosti še želijo. Razen dr. Martinčiča je poslušalcem govoril tudi predstavnik občinskega odbora RK Tržič Ivan Valjavec. Pripovedoval je o dejavnosti Rdečega križa ter akcijah zbiranja papirja in tečaju prve pomoči za žene in dekleta. Tečaj bo obsegal 18 ur in ga v Kovorju nameravajo organizirati aprila. Milka Petrič mladih novinarjev po posameznih občinah, na katerih bodo sodelovali predstavniki Mladine, centrov za obveščanje in propagando pri OK ZSMS in RK ZSMS, družbeni in politični delavci določene občine in seveda mladi novinarji. Ti dnevi bodo vključevali seminarje, problemske tribune, podelitve priznanj mladim novinarjem in kulturno-zabavni program. Prvo tako srečanje bo na Jesenicah, drugega pa načrtujemo v Kamniku. Vse to sodi med priprave na majsko problemsko konferenco o informiranju. Pred tem bo konec aprila seminar, na katerem bodo sodelovali tudi mladi zamejski Slovenci. M. Založnik Zdaj je čas, dragi komunalci Hodil po zemlji sem naši in pil. . . drago vino, dihal usmrajen zrak, videval razbite kante za smeti in raztreseno nesnago okoli blokov, in ne samo blokov. Sneg je zgini/ kar čez noč, in kar čez noč se je na mnogih ravnicah pokazal delček naše vzvišene kulture, ki j<> je prej tako varno zakrivala debela snežna odeja. Tudi v naravi videz vara, ne samo pri ljudeh! Komunalci sedaj z vso vnemo čistijo parke, livade in zelenice oholi blokov, odstranjujejo navlako, ki so jo vrli meščani zavrgli: cunje, obutev, konzervne škatle, avtomobilske gume. razbite steklenice in oblo! ceno dnevno in nočno posodje. Pa to ni pomembno, o tem sploh nisem hotel govoriti. Pa vendar naj še enkrat ponovim začetek: sneg je zginil kar čez noč in na zelenicah okoli naselij so se s/>et pokazale ilegalne steze, poleg uradnih in lepo tlako vanih (in sploh urejenih) potk in po-tov, od enega k drugemu bloku. Ureditev teh »ilegalcev« — v tem je moj predlog in namen lega pisanja. Ti ilegalni prehodi, ki danes kvahio videz zelenic, so jasen prikaz, kje večina ljudi hodi (smo pač taki, da raje hodimo po prepovedanih poteh!). Zato je tisto stezo in tisto pot treba ustrezno urediti in obložiti ali tlakovati ter legalizirati, kar se Se tako počne. Videz bo lepši pa tudi ljudje bodo zadovoljni, ko jim v deževnih dneh ne bo treba hoditi mimo blatnih steza — po travi...! Bojim se samo, da bi potem, ko bi imeli tudi ta pota urejena, narod ne izbral nove variante, kar ni čisto nemogoče. -rc ■ ■ um >:-:v Izkoristite ugodno priložnost — — pri nakupu pohištva vam nudimo kredit do 50.000 din ŠIPAD prodajalna Kranj Cesta JLA 6 (nebotičnik) TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ ni'*1 UP°ra sna te na ra*e ro bce' Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 opeč- Graditelji nudimo vam vse vrste nih izdelkov, in sicer: — navadni in dimniški zidak — modularni in pregradni blok — porolit 8 in 5 cm — montažni NORMA strop in okenske preklade — vogalnike in dimniške tuljave — betonske zidake za temelje in izdelke iz marmorja Pozor! oskrbimo vas na enem mestu z vsemi potrebnimi opečnimi in betonskimi izdelki Po želji kupca dostavimo opeko z našim prevozom. Informacije in naročila sprejemamo: Na Skali 5, tel. 22-763 Dobava takoj! Nudimo vam sejemski popust Obiščite nas na XV. jubilejnem mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 9. do 18. aprila Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 9. do 18. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, Kranj, Partizanska 5. JVGOTlOVf/VSKi AEROTRANSPORT od aprila zt^ J-of v rednem prometu dvakrat tedensko Jugoslavija Amerika Informacije: JAT - Poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon 314-340, 314-341 ali najbližja potovalna agencija. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM V KRANJU od 9. do 18. aprila 1976 UGODEN NAKUP V PAVILJONU »MURKA« 9 POHIŠTVO, DEKORATIVA GOSPODINJSKI STROJI GRADBENI MATERIAL •J • urL Dostava in montaža pohištva v bljižnjo okolico brezplačna! slovenija^j^avto vam predstavlja na XV mednarodnem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 9 — 18.4.1976 TOMOS motorna kolesa unis-rog dvokolesa 4LPINk kosilnice,žage toper konfekcijo Sejemske cene JESENICE Na XV. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 9. do 18. aprila Za vas in vaš dom: — pohištvo in oprema — gospodinjski aparat — konfekcija in obutev — ostali artikli široke potrošnje sejemski popust krediti dostava na dom in montaža brezplačna solidna postrežba mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri naši malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena nialega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 21-190. prodam Ugodno prodam KOKOŠI nesni-ce, po želji za v zamrzovalnik. Za-draga 18, Duplje 1856 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 80 do 100 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Suha 27, Škofja Loka 2063 Ugodno prodam nova hrastova dvižna GARAŽNA VRATA Lip Sled. Lesce, Boštjanova 4, telefon 74-005- 2066 Prodam semenski KROMPIR de-8>re in saskija ter PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo 2073 . Prodam rdeče OKRASNE ČESMINE. Telefon 21-000 2099 Poceni prodam lepo SENO po 80 Para kg. Ljubno 4, Podnart 2100 Prodam HLEVSKI GNOJ ali zamenjam za seno. Trstenik 34, Golnik 2101 TAPISOMI - talne obloge razprodajam. I. klasa 1 kvadratni meter 65 din. Kostič, Ljubljanska 39, Domžale 2102 PLETILJE, POZOR! Razprodajam sintetično predivo po nizki ceni. Kostič, Ljubljanska 39, Domžale J 2147 Prodam italijanski ŠPORTNI °TROŠKI VOZIČEK. C. na Klanec 37, Kranj 2103 Prodam več 1000 kg SENA. Hoče-var Miro, Žeje 15, Komenda 2104 Prodam rabljeno SLAMOREZNI-CO ALFA LAVAL s puhalnikom in elektromotorjem. Primerno za Manjše kmetije. Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka 2105 Prodam SENO in OTAVO. Kaste-llc Milan, Vešter 39, Škofja Loka 2106 . Ugodno prodam PUNTE. Jelene lv°. Vešter 13, Škofja Loka 2107 prodam novo lahko moško OBLETU za višjo postavo. Kopališka 10, ^KOfjaLoka 2108 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine (gater). Potoče 15, Preddvor 2109 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in še skoraj nov izven-krmni motor TOMOS 4. Naslov v oglasnem oddelku. 2110 Prodam KRAVO. Jakopič, Sp. Gorje 180 2111 l Prodam TELIČKA. Posavec 16, podnart 2112 Za nego rok uporabljajte DROGESAN MLEKO ZA ROKE Kozmetika Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Prodam TRAKTOR STEYER 18 J) M s kosilnico. Škofjeloška 33, Kranj 2113 Prodam 1500 kg dobrega SENA. Močnik, Medvode 83 pri elektrarni 2114 , Poceni prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Premrov, Iva Slavca 5, Kranj 2115 Prodam fergusonov SADILEC krompirja. C. na Klanec 9, Kranj 2116 Prodam TERACO PESEK in nov AKUMULATOR 12 V, 50 Am. Zg. Bela 50, Preddvor 2117 Prodam semenski KROMPIR 2Rodnje sorte, saksi original. Srednja vas 48, Šenčur 2118 Prodam krmilno PESO ali menjam za SENO. Praše 14, Kranj 2119 , Prodam ZIDAKE 10% ceneje. Va-'ant, Selo 14, Bled 2120 Prodam TRAKTOR ZETOR 25 KM. Rozman, Poljšica 3, Podnart 2121 Prodam ELEKTROMOTOR 12 KM. Jezerska cesta 89, Kranj 2122 Prodam nekaj semenskega KROMPIRJA vesna in igor. Naklo 44 2123 . Prodam semenski KROMPIR 'gor, desire, fergusonov PLUG in ko- Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranj« številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. silnico za ferguson 35. Srednja vas 36, Šenčur 2124 Prodam POMIVALNO MIZO z desnim odcejalnikom in nov električni ŠTEDILNIK PEA. Telefon 21-784, Kranj 2125 Prodam nov betonski MEŠALEC, MOPED T 12, TELEVIZOR RR Niš in panorama v zelo dobrem stanju. Jama 35, Kranj 2125 Prodam mlado KRAVO s teličkom in bukova DRVA. Sp. Bitnje 20 Prodam ELEKTROMOTOR 12 KVV in bencinski motor MZ original za betonski mešalec ter 400 kosov STREŠNE OPEKE - nove, dimenzije 42/34. Stara Loka 59, Škofja Loka 2127 Prodam semenski KROMPIR igor. Visoko 66 2128 GARAŽNA VRATA, nova, smrekova, svetlobe 120x200 cm, prodam. Tenetiše 12 2129 Prodam štirivrstno diatonično HARMONIKO, znamke Prostor. Štular Alojz, Britof 15, Kranj 2130 Po znižani ceni prodam KOPALNO BANJO, 20 kosov valovite SA-LONITKE in 8 vreč PERLITA. Ogled v nedeljo dopoldan. Strahan Franc, Šenčur, Kranjska 28 2131 Prodam KROMPIR za saditev -cvetnik, nakaljen. Remic, Rupa 9, Kranj 2132 Prodam HLEVSKI GNOJ. Podbrezje 13 2133 Ugodno prodam malo rabljen GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK švicarske znamke. Sv. Duh 2, Škofja Loka, tel. 60-252 2134 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR ATLAS. Skalica 3, Kranj, tel. 23-447 2135 Ugodno prodam DNEVNO SOBO Šorlijeva 10, stan. 2, Kranj. Ogled vsak dan od 16. do 17. ure, razen sobote in nedelje 2136 Prodam GRAHORO, drobni, semenski in jedilni KROMPIR igor. Olševek 11, Cerklje 2137 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Golob, Polica 2, Naklo Prodam SENO. Podbrezje 124 Prodam jedilni KROMPIR igor. Naslov v oglasnem oddelku. 2140 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za 4500 din. Telefon 25-821 2141 Prodam tri in pol tonično HARMONIKO. Sp. Brnik 48 2142 Prodam mlado KRAVO, osem mesecev brejo. Zg. Lipnica 9, Kamna gorica 2143 Prodam dobro ohranjen GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Cesta na Brdo 44 2144 Prodam tempo SLAMOREZNI-CO s puhalnikom in verigo in bočno KOSO za pasquali. Tupaliče 25, Preddvor 2145 Prodam 600 kosov cementne STREŠNE OPEKE po 50 para za kos. Hrib 9, Preddvor 2146 Prodam rabljene ZIMNICE z vzmetmi in zimnice za dve postelji. Petkovič Ugrim, Koroška c. 53, Krani 2148 Prodam 2REBICO pramo, lipi-cansko križanko, 1 leto staro. Janša Ivanka, Zasip n.h. Bled 2149 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 2150 Prodam KRAVO pred tretjo telit-vijo. Pezdirnik, Dovje 112, Mojstrana 2151 Pričeli smo s prodajo OKRASNIH LISTAVCEV in IGLAVCEV. Od VRTNIC imamo le še večkrat cvetoče vzpenjalke. Odprto vsak dan razen nedelje. DREVESNICA TUŠE K, Podbrezje 2152 Poceni prodam PEČ za kopalnico s tušem na drva, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 2153 Prodam HLADILNIK 1000 1 z garancijo ter GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK nemške znamke, LEDO-MAT in AGREGAT za hladilno komoro. Telefon 064-60-801 2154 Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Rozman, Gasilska 2, Stražišče, Kranj 2155 Prodam 6 ton OTAVE, SENA in KOSILNICO ROTAX z obračalnikom. Vodice 37, tel. 061-843-031 Prodam semenski KROMPIR vesna in igor. Voglje 98 2157 Prodam dva rabljena POLKAV-ČA in kuhinjske ELEMENTE. Pod-loear, Koroška 14, I. nadstr., Kranj 2158 Prodam PRAŠIČA, težkega 120 kilogramov. Olševek 7, Preddvor Prodam STRUŽNICO (1500 mm), za 8000 din. Ogled možen popoldne. Ručigajeva 8 — Primskovo Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 31, Cerklje 2199 Prodam KRAVO z mlekom, ki zna voziti. Zalog 62, Cerklje 2200 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 33, Cerklje 2201 Prodam krmilno REPO in kuhinjsko kislo REPO po 4 din kg. Sp. Brnik 33, Cerklje 2202 Ugodno prodam novo PEČ za kopalnico in aparat za avtogensko varjenje. Poženik 26, Cerklje 2203 Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 69, Cerklje 2204 Prodam JABOLKA in semenski KROMPIR igor. Velesovo 4, Cerklje Prodam mlado KRAVO z drugim teletom. Velesovo 35, Cerklje 2206 Prodam jedilni KROMPIR igor. Cerklje 102 2207 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE, smrekove DESKE 20-25-50 milimetrov in vprežni TROSILEC umetnega gnojila. Praprotna polica 4, Cerklje 2208 Prodam okoli 1000 kg OTAVE in SENA. Demšar Vencelj, Rudno 34, Železniki 2209 Prodam KRAVO z mlekom po izbiri. Praprotno 8, Selca nad Škofjo Loko 2210 Prodam izvenkrmski MOTOR 18 KS za motorni čoln. Tel. 064-60-819 2211 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Sp. Gorje 59 2212 Prodam SENO in OTAVO. Zgoša 50, 64275 Begunje 2213 Prodam okrog 3000 kg SENA. Ribno 20, Bled 2214 Prodam PEČ NA OLJE ALFA POTEZ, 69.000 cal, EMO 8, 8000 cal, BOJLER - električni, 80-litrski in LONČENO PEČ. Škulj, Rodine 38, Žirovnica 2215 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Podhom 49, Zg. Gorje 2216 Prodam dve KRAVI, eno po teletu, eno pa s teletom. Arh, Sp. Gorje 159, Poljane, Zg. Gorje 2217 Prodam nova OKNA Jelovica in PODBOJE. Sr. Bitnje 10 2218 Prodam KOBILO ali menjam za starejšo. Virmaše 42, Škofja Loka 2219 Ugodno prodam OTROŠKO GU-GALNICO. Nartnik, C. JLA 37. Informacije na telefon 24-369 2220 Prodam BANKINE. Ilovka 7, Kranj 2221 Prodam semenski KROMPIR saksi, igor, desire in jedilni igor ter SOD za gnojnico in ČRPALKO. Srednja vas 41, Šenčur 2222 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega Olševek 19, Preddvor 2223 Prodam vprežni SADILEC za krompir filfargeret in KROMPIR igor. Vopovlje 15, Cerklje 2224 Prodam otroški GLOBOK VOZIČEK, italijanski, temno modre barve. Podvršček, Gubčeva 1, Planina, Kranj 2225 Poceni prodam suhe smrekove PLOHE 8 in 2,5 cm. Zg. Bitnje 252, za Potokarjem 2226 Poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO ŠPIČAK. Telefon 44-539 2227 I?rodam kompletno sobno POHIŠTVO, trodelno OMARO, KOMODO, dva fotelja, okroglo mizo, dva kavča z omaricama, pomivalno mizo, peč na olje, vse v dobrem stanju. Oglasite se vsak dan od 16. ure dalje, ob nedeljah dopoldan. Cesta na Belo 1, Kokrica 2228 Prodam SENO. Vopovlje 2, Cerklje 2229 Prodam levi vzidljiv ŠTEDILNIK z bojlerjem na trdo gorivo. Šolar f ;!ip, Dražgoše 36, Železniki 2230 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Posavec 19 a 2231 Ugodno prodam dva KAVČA in OMARO. C. Staneta Žagarja 20, Kranj 2232 Prodam jedilni KROMPIR igor in dobro ohranjeni MOPED na štiri prestave. Šenčur, Pipanova 18 2233 Kombinirano OMARO za dnevno sobo in HLADILNIK HIMO prodam zaradi selitve. Pirih, Na Kresu 8, Železniki 2234 Prodam semenski KROMPIR igor, desire in zgodnji jana. Ljubno 12, Podnart 2235 MATURANTI! Če želite novo OBLEKO, se oglasite v salonu Mojca, Koroška 37, Kranj 2236 Prodam semenski KROMPIR igor. Okroglo 1, N aklo 2237 Poceni prodam dobro ohranjen TV črno-beli SPREJEMNIK RIZ Zagreb. Naslov: Radovljica, Staneta Žagarja 18 ' 2258 kupim Kupim PUNTE, BANKINE in DESKE. Naslov: Glas, Škofja Loka Kupim VPREZNO KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 2184 Kupim 100 kv.m rabljenega hrastovega PARKETA dimenzije niso pomembne. Telefon 064-41-018 2185 vozila Prodam ŠKODO 1000 MB in FIAT 850. Aljančič, Bistrica 39, Tržič 2083 Prodam dve novi GUMI 8,50X12. Pševo6, Kranj 2084 Prodam RENAULT 4, letnik 1967. Stare Ivan, C. v Megre 16, Bled 2087 Prodam osebni avto VOLVO 144 de lux, letnik 1972, Ribčev laz 73, Boh. jezero. Informacije tel. 064-76-444 2088 Prodam rezervne dele od karam-boliranega TAUNUSA 17 M, letnik 1962 z motorjem, tudi za simeo. Bistrica 19, Tržič 2160 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 po delih. Srednja vas 36, Šenčur 2161 Prodam MOPED 14 TLS. Eržen, Zabukovje 2 2162 Prodam FORD TAUNUS 17 M. Zg. Bitnje 118, Kranj 2163. Brezhibno motorno kolo JAWA 90 poceni prodam. Telefon 24-630, Kranj 2164 Prodam RENAULT MAYOR 8 v zelo dobrem stanju. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 2165 Prodam NSU PRINC 1000. Dru-lovka 45 F, Kranj 2166 Prodam MOPED T 12 s prevoženimi 4800 km in FIAT 1300 po delih. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce. 2167 Prodam FIAT 124, letnik 1969, generalno popravljen, Košir, Begunjska 13 2168 VOLKSVVAGEN 1302 S, letnik 1972, prodam. Telefon 23-180 2169 Prodam RENAULT 6 TL, letnik 70. Informacije na tel. 61-347, Škofja Loka 2170 Prodam ŠKODO 1000, letnik 1972. Dremelj Zofija, Hotemaže 46, Preddvor, telefon 21 -653 2171 Oddam VRSTNI RED za VW 1200, dobava maja. Mlaka 54 2172 Prodam dobro ohranjen MOPED na tri prestave, registriran. Cerklje 54 2173 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1969, po generalni. Naslov v oglasnem oddelku. 2174 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969. Trboje 9. 2175 Prodam ohranjen MOPED na dve prestavi. Sp. Duplje 74 2176 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Informacije 24-554 2177 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Tavčarjeva 5, Kranj, tel. 22-639 2178 Prodam voz ZAPRAVLJIVČEK in FIAT 125 italijanski. Ješetova 33, Stražišče, Kranj 2179 Prodam PRINCA 1200 in gradbeno BARAKO. Jelar Jože, Zg. Brnik 126, Cerklje 2180 Prodam MOPED, letnik 1974. Ogled od 16. ure dalje. Farkaš Ladislav, Nasovče 28 a, Komenda 2181 Prodam avto VW 1200, letnik 1966 po ugodni ceni. Rozman, Lancovo 40, Radovljica 2182 Prodam avto DKW F 11, registriran do konca 1976, po ugodni ceni. Frankovo naselje 68, Škofja Loka 2238 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Zalog 62, Cerklje 2239 Prodam OPEL KADETT, letnik 1967. Podviz, Zbilje 8 b, Medvode Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, cena 4000 din. Krek, Godešič 12, Škofja Loka 2241 Ugodno prodam NSU 1000. Alpska 57, Lesce. Ogled vsak dan popoldne. Telefon 74-130 2242 Ugodno prodam MOPED TOMOS 15 SL. Škofic, Kokrica, C. na Belo 31, Kranj 2243 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, registriran do konca leta. Likozar, Planina 23, tel. 24-766 Prodam nove, dolge PRAGE za kombi 750 in železna vrtna, nova VHODNA VRATA. Telefon 24-040, Kranj, po 14. uri 2245 Prodam FIAT 850 šport, letnik 1969. C. Iva Slavca 6, Kranj 2246 MORRIS 850 z avtoprikolico prodam za 5000 din. Perne, Cerklje 297 2247 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Gume so od VW. Poljšica pri Podnartu 4 a 2248 Prodam ZASTAVO 750. Prebače-vo 58, Kranj Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, prevoženih 70.000, delno ka-ramboliran, cena po dogovoru. Ziherl Stanislav, Zg. Bitnje 134, Zabnica 2259 posesti Tujec vzame v najem HIŠO ali VIKEND v okolice Ljubljane, Škofje Loke, Kranja ali Bleda. Ponudbe na naslov: Kline Marjeta, Ljubljana, Tugomirjeva 2 1973 HIŠO, vseljivo z vrtom, prodajamo v centru Kranja. Resni interesenti naj se zglasijo v Kranju, Tomšičeva 14, v soboto 10. 4. od 9. do 12. ure 2188 Kupim doraščen GOZD na obroke. Ponudbe z opisom gozda in ceno pošljite na oglasni oddelek pod »Smrekov gozd« 2189 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na suhem terenu v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 2190 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 2253 zaposlitve Iščemo ČISTILKO za 2 do 3X na teden. Ponudbe pod »Hišni svet Šor-lijevo naselje« 1978 Mlajša upokojenka prevzame VARSTVO DOJENČKA na svojem domu ali na vašem domu od Kranja do Jesenic ter pomaga pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 2095 Iščem VARSTVO za 7-mesecev starega otroka v dopoldanskem času. Rijavec Tatjana, Vidmarje-va 12, Kranj ^ 2191 Prevzamem vsa zidarska in zemeljska dela. Kušej Mustaf, Rupa 23 b 2254 obvestila Na domu STROJNO ČISTIM iti-son, tapisom, floteks in druge preproge. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj 2052 INSTALACIJE za centralno kurjavo in VODOVOD ter popravila in preglede vam naredi KLEIN-DIENST, Brezje 27 2053 S STROJNIM ČIŠČENJEM vrnem preprogram in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pridem na dom. Telefon 26-912 2096 Solidno in hitro POPRAVLJAM HLADILNIKE vseh vrst. Oglasite se na tel. 064-60-801 2192 GRADITELJI! Z dostavo na dom vam preskribim vseh vrst ZIDNE OPEKE Ljubljanskih opekarn. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15, (na Klancu). Pišite, pridem na dom. Telefon 25-579. Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU in izkoristite sejemski popust 1386 stanovanja Iščem dvosobno najemniško STANOVANJE v Kranju. Za nagrado nudim 5 milijonov. Naslov v oglasnem oddelku 2249 Mlad zakonski par išče SOBO in KUHINJO v Kranju. Mladenovič, Pot na Jošta 22, Kranj 2250 Mlada družina išče v Kranju ali bližnji okolici, opremljeno ali neopremljeno SOBICO za dobo največ 1 leto. Cenjene ponudbe pod šifro »Dober Pleskar« 2251 Tričlanska družina išče manjše STANOVANJE, lahko neopremljeno ali nedokončano. Nudimo predplačilo in popoldansko pomoč. Vičič, C. Staneta Žagarja 61, Kranj Oddam SOBO samskemu moškemu v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 2092 Na STANOVANJE sprejmem dve dekleti. Naslov v oglasnem oddelku. 2186 Mlada mamica išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Reden plačnik« 2187 Številka žiro računa, na katerem se zbirajo sredstva za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, je 51500-678-280191 ostalo Podarim PSA, dobrega čuvaja, belega, srednje velikosti, dobrim ljudem. Dolhar, Predoslje 107, Kranj 2260 Osamljena vdova, stara 55 let z lastno hišo v okolici Bleda išče prijateljico za občasna srečanja in izlete. Ponudbe pod »Okolica Bleda« 2198 izgubljeno Izgubil sem KLJUČE od šole Predos'je do križišča v Britofu. Poštenega najditelja prosim, naj jih vrne na naslov: Maček Franc, Britof 305 2257 Osnovna šola »Josip Broz-Tito« Predoslje razpisuje delovno mesto učitelja za nedoločen čas od 19. aprila 1976 do 30. junija 1976 - U ali PU. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. prireditve MA VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo Turisti 2255 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI 2256 OO ZSMS MEDVODE vabi na MLADINSKE PLESE, ki so vsako soboto od 18. do 23. ure v disco klubu Medvode, poleg kegljišča 2048 KLUB ŠTUDENTOV TRZlČ prireja PLES vsako soboto ob 20. uri v prostorih TVD Partizana. Zabaval vas bo JANKO ROPRET in skupina PETO KOLO 2193 Ansambel MANUAL vas vabi v nedeljo, 11. 4., ob 18. uri na MLADINSKI PLES v Sori. 2194 V PODLJUBELJU bo v soboto, 10. 4 , ob 20. uri ZABAVA S PLESOM. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni 2195 V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vljudno vabljeni! 2196 OO ZSMS BEGUNJE prireja PLES vsako soboto ob 20. uri. Igra ansambel NAUTILUS. 24. t.m. in 25. t.m. pa bo prepeval IVO MOJZER 2197 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče, stric in svak Anton Poljanec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, K). 4. 1976, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Bledu, Cankarjeva cesta 30. Žalujoči: žena, sin z družino, bratje in ostalo sorodstvo. Bled, 8. aprila 1976 A Najnovejše modele modne in športne obutve za pomlad in poletje '76 dobite v vseh poslovalnicah Peka na Gorenjskem Obiščite nas in se prepričajte V 84. letu starosti je umrl predvojni komunist in revolucionar Ivan Križnar nosilec več visokih odlikovanj in priznanj Na zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, 10. aprila 1976, ob 16.30 iz hiše žalosti na Lipnici na pokopališče Srednja Dobrava. Predanega soborca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Družbenopolitične organizacije: ZKS, SZDL, ZZB NOV in skupščina občine Radovljica nesreče Čelno trčenje v Soteski V ponedeljek, 5. aprila, ob 13.50 se je na regionalni cesti na železniškem nadvozu v Soteski pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila alfa romeo 1750 Maks Podgoršek (roj. 1951) iz Kranja je peljal od Bohinja proti Bledu. Zaradi prevelike hitrosti ni mogel zvoziti desnega ovinka, zaneslo ga je na levo stran ceste, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil ford kombi, ki ga je vozil Vinko Bujan (roj. 1931) iz Zagreba. V silovitem trčenju je bil voznik Podgoršek takoj mrtev, sopotnik Dušan Janša (roj. 1935) iz Kranja pa je bil težje ranjen. Težje ranjen je bil tudi voznik Bujan Vinko, trije sopotniki v njegovem , abtomobilu pa lažje. Škode na vozilih je za 150.000 din. Nezgoda kolesarja V torek, 6. aprila, ob 21: uri se je na lokalni cesti Šenčur —Voklo pripetila lažja prometna nezgoda. Mihael Zavrl (roj. 1906) iz Šenčurja se je peljal na kolesu proti Voklem po levi strani ceste. Okoli 150 m pred Šenčurjem je v blagem desnem ovinku opazil, da mu nasproti pelje avtomobil, zato se mu je umaknil na svojo desno stran ceste. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Bizjak (1939) iz Šenčurja se je tudi umikal kolesarju, in sicer v levo, vendar ga je avtomobil kljub temu zadel, ker je kolesar prav takrat že zapeljal na svojo desno stran ceste. V nesreči je bil Mihael Zavrl lažje ranjen. L. M. Dne 5. aprila 1976 nas je nepričakovano zapustil naš prijatelj Maks Podgoršek absolvent VŠOD Kranj V prerani grob smo ga pospremili v sredo, 7. aprila 1976 NJEGOVI PRIJATELJI Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila wartburg 353 W turist leto izdelave 1976, s 6000 prevoženimi km Začetna cena 18.500 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 14. aprila 1976, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete Uršule Kristan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala g. dr. Hriberniku za njegovo zdravljenje v času njene bolezni. Hvala g. dekanu in g. kaplanu Lojzetu za obisk in opravljeni obred. Vsem iskrena hvala za izrečeno sožalje Žalujoči: sin Krist] z ženo, hčerki Tinka in Ana, vnuki Marjan, Marija, Janez in Verica ter ostalo sorodst vo K ran j. 7. aprila 1970 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega moža, očeta in brata Dominika Maverja iz Radovljice se vsem, ki so z nami delili bolečino ob njegovi smrti, najiskre-nejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo dobri sosedi Netre-tič Lojzki, LIP Bled TOZD Podnart za poslovilne besede, ZZB NOV Radovljica, Gorenjki Lesce, KZK Kranj TOZD Kmetijstvo in skupnim službam, kakor vsem prijateljem in znancem za posebno pozornost in darovano cvetje. Žalujoči: žena, sin, bratje in sestre Kranj, 8. aprila 1976 ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti in neizmerno težki izgubi mojega ljubega moža, sina. brata, strica in svaka Jožeta Novaka se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljevi,sosedom, posebno Kregarjevim za nesebično pomoč in vsem, ki ste mi pomagali v teh težkih dneh ter stali ob strani. Iskrena hvala vsem njegovim in mojim sodelavcem tovarne Iskra, vsem, ki ste mi izrazili ustno ali pismeno sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem kranjskim in šenčurskim pevcem, tov. Sever ju Cvetu za govor pri odprtem grobu iti g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Jožica, mama, sestra Tončka, bratje .Janez, Vido in France z družinami ter drugo sorodst vo. K ran j, 7. aprila 1976 Z A 11 V A L A Ob smrti našega 100 letnika, očeta, deda in pradeda Franca Gantarja se na j iskrene je zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz Begunjske bolnišnice za požrtvovalno nego našemu očetu. Enaka zahvala vsem, ki so mu spregovorili zadnje besede v slovo, vsem, ki so darovali cvetje in vence, Zvezi borcev, pevcem in številnim krajanom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča družina Gantar, po domače Selakovi iz Janje doline pri Žireh 7. aprila 1976 Filip Kalan: najprej šola, potem šport Leta 1963 se je druščini tekačev na smučeh pridružil 14-Ietni Filip Kalan, rojen 1. maja leta 1949 v Spodnjih Gorjah. Kdo ga je navdušil za smučarski tek, ni treba predolgo uganje-vati. To je bil znani gorenjski Športni delavec in vzgojitelj mnogih tekačev Lovro Zemva. V trdoživem Filipu je videl obetavnega Športnika, ki lahko doseže vrhunsko vrednost tako kot Številni njegovi sovaftčani. Kalanov Filip je prve tekmovalne krste v smučini doživljal kot Šolar na mladinskih prvenstvih. TekaSke vrednosti Filip potrjuje na vsakem tekmovanju, saj ga v končnih razvrstitvah najpogosteje srečujemo na vrhu ali tik pod njim. »Za letošnjo sezono sem se veliko pripravljal. Bilo je olimpijsko leto in računal sem, da bom med potniki za Innsbruck. Nekaj let sem v vrhu jugoslovanskega tekaškega sporta in Innsbruck se mi je zdel tako blizu! Ob odločitvi, dane potujem v ne tako oddaljeno mesto olimpijskega ognja, sem bil razočaran. Mislim, da so odgovorni preveč upoštevali trenutne, predvsem pa decembrske in januarske rezultate, ne pa mojo resnično vrednost. Najbolj poSteno bi bilo, če bi potovali na olimpiado vsi trije najboljši jugoslovanski smučarski tekači: Jelene, Tajnikar in jaz,« je razmišljal Filip Kalan. »Na olimpijskih igrah bi lahko marsikaj dosegel in potrdil svojo vrednost,« je nadaljeval Filip. »Na svetovnem prvenstvu v Falunu sem na 30 kilometrov zaostal za zmagovalcem dobrih sest minut. Na olimpiadi s takim zaostankom ne bi bil slab!« Filip Kalan je uslužbenec, vendar se je vpisal na ljubljansko Visoko šolo za telesno kulturo. Šola mu je prva in šele nato smučarski tek. Dolga leta je bilo obratno. Danes se zde Filipu pomembnejše knjige, razen tega pa ga je precej potrla odločitev, da ne bo med in-nsbruškimi izbranci. Več kot doslej se namerava posvetiti družini. Zena Irena namreč tudi končuje šolanje na ViSji upravni šoli v Ljubljani. Filip Kalan je bil odločen tudi pri sodbi o položaju in možnostih našega tekaškega športa. Nič kaj obetavnega mu eden naših najboljših tekačev ne napoveduje. »Premalo smo pozorni do mladih ljubiteljev smučarskega teka, med katerimi zanesljivo ni malo talentov, sposobnih ob pomoči in strokovnem vodstvu doseči zavidljive rezultate. Posamezniki sicer nekaj dosežejo, vendar to ni rezultat načrtnega dela, temveč osebne prizadevnosti. Predvsem bi kazalo čim prej urediti odnose med klubi in Smučarsko zvezo Slovenije, tekmovalci itd. Prej tekaški Spot ne bo tisto, kar od njega pričakujemo in želimo!« J. Košnjek V. Državno prvenstvo v plavanju za ml. pionirje B Pionirji Triglava prvaki Šibenik — Mlajši pionirji B kranj-, Triglava so v dvodnevnih bor-11 za državni naslov prepričljivo Pravili z vsemi konkurenti za ta na-k°p*.^ ekipni uvrstitvi so bili naj-,0ljši v obeh kategorijah, pripadla pa ^ je tudi zmaga v skupni razvrstitvi. PreVdSnostjoeh kategorijah pa z veliko činrUt" nUt' P°samcžniki so pobrali ve-„ ' .prvin. drugih in tretjih mest. Nai-"»PesnejSi sta bili Praprotnikova in "Oljka, med pionirji pa Jocič. Pri tem pa je Praprotnikova izboljšala dva državna in republiški rekord. Ekipni vrstni red — pionirji: 1. Tričav 5816, 2. Mladost 4698, 3. Ljubljana t--- Alpinistične novice KRAMARJEV SMUK Letošnjega tradicionalnega Kramarjema smuka v organizaciji A0 Tržič na Plazu pod Storžičem se je udeležilo preko W0 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovali ?° v razredu alpinistov, alpinistk, planincev '/} Planink. Med alpinisti je zmagal Marjan Manfreda (A0 Matica), pred Rozmanom SgO Tržič) in Jamnikom (A0 Kranj). J^kipno je zmagal A0 Kranj (Jamnik, Jak-sn Zaplotnik), pred AO Kamnik in drugo ekipo AO Kranj. Med alpinistkami je zmagala Marička Skrlep (AO Kamnik), pred parijo Knafelj (AO Železničar) in Ivanko ^erovnik (AO Medvode), p V razredu planincev je zmagal Alojz ^olajnar, pred Primožičem in Nadišarjem (vsi PD Tržič). Tudi ekipno je osvojilo prvo niesto PD Tržič, pred PD Tržič II in PD Matica. V razredu planink je zmagala Staša Lavtežar (PD Mojstrana), druga je bila Karmen Kodrič, tretja pa Andreja Vagner (obe PD Tržič). Prehodni pokal je osvojila ekipa AO Kranj. Z JELOVICE NA KOMNO Alpinizem v JLA dobiva vse pomembnejšo vlogo. Na preko mesec dni trajajočih tečajih se oficirji naše armade seznanijo 2 vsem, kar je potrebno vedeti pri gibanju v gorskem svetu. V svojih enotah pa nato 2nanje posredujejo širšemu krogu. O uspeš-nosti tečajev najbolje pričajo ture, ki jih opravijo na koncu. Udeleženci zimskega tečaja so v ponedeljek, 29. marca, krenili s Pokljuke. Na Viševniku so pripeli smuči in z njimi odbrzeli do Vodnikove koče, kjer so prespali v zimski sobi. Pot je bila naporna ?aradi ledu. Naslednji dan so se v zgodnjih Jutranjih urah povzpeli na Hribarice in v odličnih razmerah presmučali dolino Triglavskih jezer. Glavnina je še isti dan v raz-niehčanem snegu nadaljevala pot na Kom-n°, nekaj pa jih je prespalo v koči pri triglavskih jezerih. Turo je ob pomoči instruk-torjev-alpinistov vodil kapetan Slobodan Lončar. ZIMSKA SEZONA TR2ISKIH ALPINISTOV Pomlad je dokončno izpodrinila zimo, ki 8e letos ni in ni hotela posloviti. Močno s»nce je že osušilo prve južne stene, kot na Primer steno Kogla, ki že omogočajo dobro letno plezarijo. Ena od priljubljenih dejavnosti alpinistov v tem obdobju pa so tudi lurni smuki. Zimska sezona AO Tržič je bila dokaj bogata. Opravili so 132 pristopov na vrhove ^soke preko 2000 m ter 15 turnih smukov, "ležalnih vzponov tretje težavnostne stopile so opravili 28, četrte 5 in pete 4. Zimske Prvenstvene vzpone pa so opravili preko *rneri »V 2«, levi krak V+ (Bence, Bergant, kros) ter desni krak V (Frantar, Tomazin) E severni steni Velikega vrha (Košuta), "erko in Vogelnik pa sta prvič pozimi preplezala desno smer v SZ steni Storžiča. 'zVedli so tudi dvodnevni ■ zimski tečaj na ^elenici. Marca in aprila pa imajo vsak 'eden plezalno šolo. F. Šter 3982; pionirke: 1. Triglav 6084, 2. POSK 3509, 3. Velež 2846; skupno: 1. Triglav 11.940, 2. Mladost 6213, 3. Velež 5401, 4. Ljubljana 5323. Uvrstitve Kranjčanov: 50 m kravi: 5. Veličkovič 34,5, 50 m prsno: 1. Jocič 41,8 (izenačen rekord SFRJ), 50 m hrht. no: 2. Veličkovič 39,0 (rek. SRS), 5. Ka-doič 41,3, 6. Zupanič 42,4, 50 m delfin: 3. Rus 38,1, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav 2:39,4 (rek. SRS), 2. Triglav II 2:44,6, 100 m prsno: 2. Jocič 1:33,2, 3. Dolenc 1:35,8, 100 m hrbtno: 2. Veličkovič 1:26,1, 5. Zupanic 1:32,2, 100 m delfin: 2. Rus 1:23,9, 4. Jerman 1:29,5, 100 m mešano: 5. Kadoič 1:26,9, 4 x 50 m kravi: 1. Triglav I 2:23,3, 3. Triglav II 2:31,9; pionirke: 50 m kravi: 5. Jugovic 37,9, 50 m prsno: 1. Praprotnik 43,9, 50 m hrbtno: 1. Poljka 40,4, 2. Jugovic 43,9, 50 m delfin: 2. Praprotnik 39,8 (rekord SRS), 4 x 50 m mešano: 2. Triglav 2:57,2, 100 m prsno: 5. Cvek 1:43,9, 100 m hrbtno: 1. Poljka 1:27,4, 2. Jugovic 1:28,6, 6. Kosirnik 1:36,7, 100 m delfin: 1. Praprotnik 1:27,1 (rek. SFRJ), 100 m mešano: 1. Praprotnik 1:25,9 (rek. SFRJ), 3. Jugovic 1:33,2, 4 x 50 m kravi: 3. Triglav 2:50,0. Slalom -dh in veleslalom na Kobli Nova smučiSča nad Bohinjsko Bistrico so bila pred dnevi še zadnjič v letošnji sezoni prizorišče smučarskih tekmovanj. Zveza te-lesnokulturnih organizacij občine Radovljica je organizirala občinsko prvenstvo v veleslalomu in slalomu za telesnokulturne organizacije. V veleslalomu je nastopilo 129 in v slalomu 111 smučarjev. Kljub izredno toplemu vremenu in odjugi, ker sta bili tekmovanji v popoldanskem času, so bile proge odlično pripravljene. Rezultati: Veleslalom: pionirke: 1. Ferjan Tanja (Rad.) 50,53, 2. Rožič Metka (Gor.) 55,12, 3. Trelc Darja (Rad.) 56,71; ml. mladinke: Ahačič Alenka (Rad.) 51,30, 2. Lazar Darja (Boh.) 53,12, 3. Koželj Nataša (Bled) 55,18 st. mladinke: 1. Zupan Petra (Rad.) 49,19, 2. Režonja Jožica (Beg.) 61,69 članice: 1. Fon Boža (Bled) 49,08, 2. Mikež Barbara (Rad.) 49,9, 3. Bešter Marjana (Pod.) 58,98; st. članice: 1. Čeme Marija (Gorje) 62,07, 2. Faganel Ljudmila (Pod.) 92,18; pionirji: 1. Hafner Matjaž (Rad.) 46,64, 2. Sitar Igor (Bled) 50,55, 3. Remec Grega (Rad.) 50,62; ml. mladinci: 1. Mulej Tine (Beg.) 48,69, 2. Piber MIlan (Bled) 48,82, 3. Rimahazi Miro (Bled) 49,68; st. mladinci: 1. Remec Sašo (Rad.) 45,05, 2. Hribar Bojan (Bled) 46,97, 3. Vodnov Damjan (Bled) 47,98; člani: 1. Jese Pavli (Rad.) 46,18, 2. Kemperle Alojz (Boh.) 46,58, 3. Goličič Aci (Rad.) 47,02; st. člani: 1. Mulej Tine (Beg.) 48,87, 2. Čebulj Aleks (Rad.) 52,30, 3. Faganel Rado (Pod.) 54,20. Slalom: pionirke: 1. Ferjan Tanja (Rad.) 80,99, 2. Rožič Metka (Gorje) 86,82; ml. mladinke: 1. Ahačič Alenka (Rad.) 80,82, 2. Koželj Nataša (Bled) 88,25, 3. Jese Tatjana (Pod.) 117,01; st. mladinke: 1. Faganel Nada (Pod) 96,44; članice: 1. Fon Boža (Bled) 77,95; pionirji: 1. Skofic Pavel (Rad.) 81,41, 2. Noč Marko (Rad.) 83,88, 3. Koželj Viki (Bled) 86,00; ml. mladinci: 1. Piber Milan (Bled) 79,63, 2. Cerne Rok (Rad.) 81,76, 3. Bahun Jaka (Bled) 84,64; st. mladinci: 1. Hribar Bojan (Bled) 70,06, 2. Vodnov Damjan (Bled) 74,75, 3. Cvenkelj Jože (Pod.) 75,78; člani: 1. Šmit Vito (Bled) 70,98, 2. Pogačnik Tomaž (Pod.) 72,48, Smit AleS (Bled) 72,82. Ekipni zmagovalec v veleslalomu je SK Radovljica L pred TVD Partizanom Bled in SK Radovljica II. V slalomu pa je zmagal TVD Partizan Bled pred TVD Partizan Podnart. M. Faganel Gorenjska nogometna liga Podbrezje presenetile V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske so v I. razredu člani za presenečenje poskrbeli nogometaši iz Podbre/.ij. V gosteh so premagali Kokrico, ki je bila v jesenskem delu prvenstva na drugem mestu. Rezultati: Kokrica : Podbrezje 1:3, Primskovo : Preddvor 3:0, Reteče : Britof 0:2, Trboje : Filmarji 3:0, Grintavec : Kondor 2:0, Jezero : Plamen 3:3. Na lestvici vodi Primskovo s 23 točkami. Mladinska liga, A skupina: Korotan : Bohinj 3:1, Jesenice : Tržič 2:0, Lesce : Triglav 1:0, Bled : Naklo 1:1. V Vodstvu je Naklo s 17 točkami. B skupina: Preddvor : Trboje 13:1, Filmarji : Sava 1:1, Primskovo : Alpina 9:0, Podbrezje : Šenčur 1:8. V vodstvu sta Sava in Šenčur s po 16 točkami. Pionirska liga, A skupina: Sava B : Alples 2:2, Bled . Bohinj 1:2, Lesce : Šenčur 3:0 w. o., Jesenice : Medvode A 4:1, Medvode B : LTH 1:1. V vodstvu so Jesenice z 12 točkami. B skupina: Sava A : Kondor 4:0, Tržič : Primskovo 3:1, Triglav : Podbrezje 2:0, Naklo : Preddvor 3:4, Alpina : Korotan 1:1. Vodi Sava z 19 točkami. P. Novak ŠD »Simon Jenko« in Kocjančič Novo mesto — Na kegljišču »Gorjanci« je bilo letošnje republiško ekipno in posamično prvenstvo mladincev v kegljanju. Ze v ekipnem delu tekmovanja je mladim kegljačem podre-škega Simona Jenka uspelo, da so dosegli najboljši rezultat in najvišji slovenski naslov je odšel v Podrečo. Med posamezniki — za najboljšega v SR Sloveniji se je potegovalo 70 tekmovalcev — pa je naslov odšel v Kranj. Z odličnim dosežkom 1012 podrtih kegljev, to je hkrati tudi tretji najboljši rezultat kegljišča Gorjanci nasploh, je vse presenetil triglavan Kocjančič. Po lanskem osmem mestu na republiškem in petem na državnem prvenstvu je tako Kocjančič s prvim mestom na letošnjem opozoril, da se razvija v odličnega naslednika Martelanca, Turka, Česna, Jereba in drugih. Rezultati — ekipno: 1. Simon Jenko 3509, 2. Novo mesto 3428, 3. Brežice 3402, 4. Krka 3324, 5. Celje 3235; posamezno: 1. Kocjančič (Triglav) 1012, 2. Hočevar (Ljubljana) 993, 3. Vebel (Krka) 971, 4. Juvančič 953, 5. Sajovic (oba S. Jenko) 944, 6. Kostamaj (Celje) 924, 7. Naraks (Aero) 917, 8. Jereb (S. Jenko) 905, 9. Belan (Novo mesto) 904,10. Kopinč (Brežice) 904. -dh Tradicionalni patruljni tek V nedeljo, 4. aprila, je bil v Zgornji Radovni drugi tradicionalni patruljni tek s smučmi, ki ga je organizirala strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana. Nastopilo je sedemnajst tričlanskih ekip krajevnih organizacij in društev, poleg tega pa še člani občinskega štaba teritorialne obrambe Jesenice, Postaje milice Jesenice in strelske družine Franc Rozman iz Martuljka. Na tri kilometre dolgi progi so se udeleženci patruljnega teka pomerili tudi v streljanju z malokalibrsko puško. Ta smučarska prireditev je tudi letos v vseh pogledih uspela, predvsem je pokazala dobro kondicijsko sposobnost in izurjenost v streljanju posameznih udeležencev tradicionalnega patruljnega teka. Rezultati: 1. Občinski štab teritorialne obrambe (Zdravko Hlebanja, Alojz Pezdirnik, Srečko Šmid), 2. Postaja milice Jesenice (Andrej Žemva, Andrej Kolenc, Drago Zadnikar), 3. Planinsko druStvo Dvoje-Mojstrana (Franc Lakota, Janko Ažman, Kristijan Langus). J.R. Šest Kranjčanov BEOGRAD - Sodniška komisija pri VZ Jugoslavije je te dni določila kandidate za sojenje srečanj v prvi in drugi zvezni vaterpolski ligi. Lep delež pri tem so potegnili tudi slovenski in kranjski sodniki. Na listi sojenja v prvi in drugi ligi je med 49 kandidati enajst slovenskih in kar Sest kranjskih delilcev pravice v obeh vaterpolskih ligah. Na listi za sojenje prve sta Kranjčana Peter Didić in Marjan Pičulin, za drugo pa Borut Chvatal, Zdravko Maržič, Franc Rebolj in Vojko Podversček, medtem ko je usoda Bogdana Ankersta glede sojenja v tej ligi v rokah predstavnikov klubov. Ankerst v lanski sezoni s svojim obnafta-njem in sojenjem ni opravičil danega zaupanja, čeprav bi s svojim znanjem Tn poznavanjem vaterpolske igre sodniški organizaciji Jugoslavije Se kako koristil. -dh Vaterpolo Jutri odločitev Kranj — Jutri se bo v Beogradu na redni seji izvršnega sveta VZ Jugoslavije odločalo, ali bo kranjski drugoligaš Triglav postal prvoligaš ali ne. Znano je namreč, da so predstavniki prve in druge zvezne vaterpolske lige na posvetu v Šibeniku pred" dnevi iz prve lige izključili beograjsko Crveno zvezdo. Le-ta namreč ni poslala na polfinalni vaterpolski pionirski pokal v Kranju svojih pionirjev. In ker so pravila VZ Jugoslavije taka, da morajo vsa prvo in drugoligaška moštva na obeh — prvenstvu in pokalu — nastopiti /. mladinci in pionirji, je kazen o nenastnpanju izključitev iz lige. Tako bi moral mesto Crvene zvezde v letošnji sezoni v prvi ligi zasesti drugouvrščeni iz druge lige Triglav. Mnenja delegatov v Šibeniku pa so bile deljena. S tega posveta sta 0 izpraznjenem mestu v prvi ligi prišli dve inačici. To mesto naj zasede Triglav ali pa se naj o novem članu odloča tretja tekma med Kranjčani in Šibenčani. Šibeniški Solaris se je lani z zadnjim mestom namreč moral posloviti od elitne jugoslovanske vaterpolske druščine. , Zato bo jutrišnja seja IS VZ Jugoslavije v Beogradu precej burna. Crvena zvezda se bo borila proti izključitvi, Solaris pa za tretje srečanje Triglavom. Toda predsednik VK Triglav in predsednik VZ Slovenije in podpredsednik VZ Jugoslavije Mate Becič je dejal, da je odločitev o izključitvi Crvene zvezde že v Šibeniku pravilna in da se bo dosledno boril za izvajanje pravil VZ Jugoslavije. -dh Rokometašice Tržiča so dobro startate v spomladanskem delu prvenstva v ljubljanski conski rokometni ligi — sever. — Foto: d. Kuhar Gorenjska rokometna liga Prvi poraz in prva zmaga KRANJ — Start v spomladanski del tekmovanja v prvi gorenjski rokometni ligi je prinesel že prva prijetna presenečenja. Vodilni Gorenjski sejem je po devetih kolih nepremagljivosti v desetem moral v Kranju v igri z Veterani oddati prve točke. Krvavec je v tem kolu na Golniku presenetil Storžič in tako osvojil prvo zmago nasploh. Drugi moStvi Tržiča in Alplesa sta remizirali, medtem ko Radovljice iz neznanih vzrokov ni bilo na igrišče v Zabnico. VETERANI GORENJSKI SEJEM 24:23 KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, Veterani : Gorenjski sejem 24:23 (11:11), sodnik Vidovič (Tržič). Po enakovrednem začetku sta moštvi na odmor odšli z neodločenim izidom. V nadaljevanju se je favoriziranim gostom posrečilo, da so Veteranom »ušli« za štiri zadetke. Kljub temu leti niso klonili, zaigrali na vse ali nič in tudi dobili vse. STORŽIČ : KRVAVEC 17:25 Golnik - Igrišče ŠD, Storžič : Krvavec 17:25 (8:15), sodnika Kužel (Škofja Loka), Vodnov (Retnje). Povsem zaslužen uspeh gostov in prvi točki v prvenstvu. Cerkljanci so že na začetku dali domačinom vedeti, da so na Golnik prišli dobro pripravljeni. V obeh delih so bili boljši nasprotnik in če bo njihova igra v nadaljevanju še naprej taka, se lahko nadejajo tudi novih zmag. KRANJSKA GORA : BESNICA 21:17 Kranjska gora — Igrišče OŠ, Kranjska gora : Besnica 21:17 (8:7), sodnika Zupan, Zun (oba Kranj). Le v prvem delu srečanja so bili Besničani enakobreden nasprotnik Kranjskogorcev. V drugem pa so domačini le uredili svoje vrste in z dobro igro v obrambi in s hitrimi protinapadi na koncu slavili zmago. TRŽIČ B : ALPLES B 23:23 Tržič - Igrišče Partizana, Tržič B : Alples B 23:23 (10:14), sodnik Pičulin (Kranj). Ljubljanska conska rokometna liga — sever Jutri Duplje : Mokerc V 13. kolu so pravo katastrofo doživeli ro-kometaši Jesenic v Ljubljani. Pomembni zmagi v gosteh so dosegli ekipi Alplesa in Preddvora. Najboljši strelci z Gorenjske v minulem kolu: Vidic (Preddvor) 13, Kuhar (Duplje) 11, Gros (Sava) 10. Rezultati: Mokerc : Kamnik 27:20 (14:9), Prule : Jesenice 47:22 (19:8), Olimpija : Duplje 20:19 (9:13), Križe : Škofljica 28:11 (16:7), Sava : Preddvor 24:28 (11:14), Sava B : Alples 22:26 (9:12). Vrstni red: 1. Križe 22, 2. Mokerc 20, 3. Kamnik 18, 4. Sava 15, 5. Prule 15, 6. Duplje 13, 7. Alples 13, 8. Preddvor 12, 9. Olimpija 10, 10. Jesenice 9, 11, Slovan B 6, 12. Škofljica 2. J. Kuhar Šentvid : Preddvor 17:23 V 13. kolu ljubljanske conske rokometne lige za ženske so bili doseženi pričakovani rezultati. Iz lige je izstopila ekipa Škofljice. Najboljši strelki tega kola z Gorenjske sta bili Golob (Kamnik B) in Konc (Preddvor) z 10 goli. Rezultati: Alples B Olimpija B 21:25 (10:13), Slovan B : Mokerc 5:12 (2:6), Jelovica : ETA 8:14 (3:7), Kamnik B : Sava B 30:19 (15:7), Šentvid : Preddvor 17:23 (7:12). Vrstni red: ETA 22, Preddvor in Tržič 20 itd. J. Kuhar Dušan Šilar prvak SRS med cicibani V soboto je smučarski klub Triglav organiziral prvo prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih za cicibane. Kljub pomanjkanju snega in visoki temperaturi (25 stopinj C) je uspelo organizatorju pripraviti 20 m skakalnico v Besnici in vzorno organizirati tekmovanje za najmlajše skakalce. Pvi prvak Slovenije med cicibani je postal Kranjčan Dušan Sder, pa tudi srebrna kolajna je ostala v Kranju,katero je osvojil Peter Slatner Rezutati: 1. DuSan Siler 195,5 (17,17), 2. Peter SlUner (oba Triglav) 189,0 (17, 17), 3. Borut Mur (Žiri) 184,0 (16, 16,5), 4. Niels Udir (Triglav) 181,5 (16,5, 16), 5. Iztok Bačnar (Ziri) 174,0 (15,5, 15), 6. Martin Skerjanc 170,0 (15,5, 15), 7. Robert Thaler (oba Triglav) 166,5 (14, 14,5) in Tomaž Dolar (Žirovnica) 166,5 (14, 14,5), 9. AleS OkrSlar 159,0 (14, 14), 10. Iztok Mclin (oba Triglav) 155,0 (13,5, 13,5) in Peter Oman (Žirovnica) 155,0(13,5, 13,5). J. J. Zeleznikarji so vodili vse do sredine tekme. Tu je prišlo do preobrata. Mlado moštvo Tržiča je prevzelo pobudo, manjšalo razliko, toda za več kot točko pa je zmanjkalo časa. Lestvica: Gor. sejem 10 9 0 1 266:190 18 Veterani 10 7 0 3 227:230 14 Tržič B 10 6 1 3 246:224 13 Zabnica 10 5 1 4 170:151 11 Kr. gora 10 5 0 5 209:203 10 Storžič 10 5 0 5 202:205 10 Besnica 10 4 0 6 202:230 8 Alples B 10 3 1 6 233:251 7 Radovljica (-1) 10 3 1 6 185:209 6 Krvavec 10 1 0 9 215:253 2 SAVA B : ALPLES C 44:13 V drugi ligi so Stražišani na domačem igrišču katastrofalno odpravili pionirje Alplesa C, Hujanci so v Dupljah presenetili domačine, Križani pa so v Kranju osvojili točki v igri s solidnim Stadionom. Zabničani pa so na domačem terenu zaman čakali drugo ekipo Radovljice. Izidi: Zabnica B : Radovljica B 10:0 b. b., Sava B : Alples C 44:13 (20:8), Duplje B : Huje 19:21 (11:9), Stadion : Križe B 22:27 (9:10). D. Humer Tržiške športne vesti Smučarski klub Tržič je v soboto in nedeljo na smučiščih na Zelenici pripravil kategorizacijsko tekmovanje v veleslalomu za starejše mladince in mladinke. Oba dneva je nastopilo okrog 150 smučarjev iz vse Slovenije. Rezultati: prvi dan: mladinke: 1. Nuša Tome (ALT) 1:14,82; 2. Polona Oblak (ALT) 1:15,08; 3. Anja Zavad-lav (Olimpija) 1:16,35. Najboljša domačinka je bila Koširjeva na 22. mestu. Mladinci: 1. Miro Oberstar 1,13,88; 2. Forte (oba Olimpija) 1:14,83; 3. Cerkovnik (Akademik) 1:15,22. Najboljši domačini: Kravcar 6., 7. Markič, 8. Lukanc itd. Drugi dan: mladinke: 1. Janez Zibler (Tržič) 1:14,70; 2. Oberstar 1:15,53; 3. Franko 1:17,10; 4. Forte (vsi Olimpija) 1:17,18; 5. Valič (ALT) 1:17,48 itd. mladinke: 1. Oblak (ALT) 1:12,89; 2. Zavadlav (Olimpija) 1:14,07; 3. Gortner (Železniki) 1:14,49; 4. Urh (Radov) 1:15,76; 5. Juvančič (Olimpija) 1:18,01 itd. Košarkarji tržiškega Partizana so prejšnji teden začeli z akcijo zbiranja novih mladih članov za pionirsko šolo košarke. Po vseh treh osnovnih šolah so med učenci 5. do 8. razreda razdelili prijavnice, ki jih morajo kandidati izpolniti, podpisati pa jih morajo tudi njihovi starši in nato vrniti predstavnikom v njihovih šolah. Tako bodo nabrali številne mlade ljubitelje košarke, ki bi radi spoznali prve košarkarske korake, klub pa bo iz njih sčasoma črpal nove igralce za njihove ekipe. Pionirska šola košarke se bo začela v petek, 16. aprila, ob 15.30 na igrišču pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Vodila jo bosta trener prve ekipe Viktor Švab in Vinko Ribnikar. Trajala bo do konca šolskega leta, nadaljevala pa se bo še septembra in oktobra. Tako kot košarkarji tudi rokometaši čutijo pomanjkanje mladih igralcev. Zato so izdaii poseben oglas, v katerem pozivajo mlade da se v čim večjem številu vključujejo v delo te sekcije. Poleg tega pa rokomet v Tržiču letos praznuje 20-letnico organiziranega delovanja v okviru sekcije pri TVD Partizan Tržič. V zadnjih letih pa je bilo opaziti pomanjkanje mladih igralcev, posebno še, ker je prišlo do menjave generacij, tako da bodo sedaj z mladimi poskušali dvigniti rokomet na prvotno raven. Zato vabijo vse mlade, da se vključijo v redno vadbo pod strokovnim vodstvom, ki je vsako sredo ob 18. uri na igrišču Partizana. V osnovni šoli Kokrškega odreda je bilo letošnje občinsko prvenstvo osnovnih šol v orodni telovadbi. Preglejmo zmagovalce. Dekleta: bradlja: Zlata Jane (Križe); preskok: Jolanda Meglic (Bračič); talna: Barbka Ovsenek (Bračič); gred: Zlata Jane (Križe); skupno: 1. Barbka Ovsenek (Bračič) 2. Zlata Jane; 3. Damjana Zepič (obe Križe). Fantje: bradlja: Marko Meglic in Brane Božič (oba Bračič); drog: Marko Meglic (Bračič); talna: Marko Meglic (Bračič); preskok: Jože Škropeta (Bračič) in Bojan Pikovnik (Križe); skupno: 1. Marko Meglic; 2. Jože Škropeta (oba Bračič); 3. Bojan Pikovnik (Križe). Ekipno je med dekleti zmagala vrsta iz Križev pred Bračičem in Grajzarjem, med moškimi pa prva ekipa Bračiča pred Krizami in drugo bistriško ekipo. V tekmovanju šol pa je zmagala šola heroja Bračiča iz Bistrice. V dvoboju za naslov občinskega šahovskega prvaka je Ravnik premagal Valjavca 2,5 : 1,5 in tako svojim dosedanjim uspehom dodal še ta naslov. J. Kikel To ni novo zbirališče kakega podjetja za zbiranje odpadnih surovin, pač pa odpadki in stare deske ter drug neraben material na Medetovi ulici v Stražišču pri Kranju, komor imajo stanovalci blokov v neposredni bližini res lep pogled. — L. M. — Foto: Perdan Obisk iz Kam po osemletki? S pomočjo hišnega sveta hitro rešen primer Ko so pred kratkim slovenski sindikati ocenjevali akcijo za izgradnjo 26.000 stanovanj v Sloveniji in stanovanjsko politiko v naši republiki, sp poudarili, da smo na tem področju v zadnjih nekaj letih naredili velik korak naprej. Da smo naredili celo več kot smo predvidevali. Najpomembnejši temelj za uspešno reševanje nakopičenih stanovanjskih problemov, ki so nastajali zaradi različnih vzrokov, med njimi selitev iz dežele v mesto, nastajanje industrijskih centrov in pogosto preveč ekstenzivno zaposlovanje, je bil prav gotovo nov način zbiranja in združevanja denarja za stanovanjsko gradnjo. Zavestna odločitev delovnih ljudi, da tudi po 7, 8 in več mlstotkov bruto osebnih dohodkov namenijo za reševanje stanovanjskih problemov. Zavestna odločitev, da del tega zbranega denarja združujejo v posebnem skladu, katerega izključni namen je gradnja stanovanj za tiste občane, ki s svojimi dohodki nikakor ne morejo kupiti ali zgraditi primernega bivališča. S pomočjo tega sklada, pa naj ga imenujemo solidarnostni sklad ali sklad družbene pomoči, so bili že rešeni najbolj nujni primeri. V Kranju so s pomočjo tega sklada dodelili stanovanja 236 družinam, vsaj toliko pa jih bo dobilo stanovanja v tem in v prihodnjih letih. Hkrati s tem, ko so se prve družine vselile v solidarnostna stanovanja, pa so se začele širiti govorice o škodi, ki naj bi jo nekateri stanovalci povzročali v stanovanjih, o neopremljenosti stanovanj, podnajemnikih in podobno. Ker brez dima ni ognja, so se pri samoupravni stanovanjski skupnosti odločili, da imenujejo posebno komisijo, ki bo stanje preverjala. Komisija je kmalu ugotovila, da so skoraj vse govorice izmišljene, zlasti pa je v poročilu poudarila, da so vsa stanovanja lepo in primerno opremljena tudi v redu vzdrževana in čista. Ugotovila pa je, da pri nekaterih stanovalcih bivajo podnajemniki. Vendar mora imeti samoupravna stanovanjska skupnost točne podatke o vsakem posameznem kršilcu, da lahko ukrepa. Takšne podatke pa lahko dajo hišni sveti, krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti in odbori družbene samozaščite, ki stanje na terenu najbolje poznajo. S točnimi podatki pa se bomo izognili tudi posploševanju, namigovanjem in klevetam, ki kvarijo ugled vsem drugim stanovalcem, ki živijo pošteno. Ze takoj, ko je treba dati točne podatke, se namreč izkaže, da so kršilci redki. Od skoraj 2,10 stanovalcev, ki so dobili stanovanje iz solidarnostnega sklada, so pri samoupravni skupnosti do sedaj odkrili dva, ki sta se okoriščala na jračun stanovanja. Kn primer so prav v teh dneh s pomočjo hišnega sveta in UJV uspešno razrešili. Lani septembra je Marija Kranjčeva iz Kranja, mati dveh otrok, dobila dvosobno stanovanje. Toda ni se vselila vanj, temveč se 'je preselila k zaročencu. Stanovanje pa je ostalo prazno. Vendar ne za dolgo. Zaročenec ga je oddal Beograjčanu, ki je na praksi v Kranju. Pogodila sta se za 2000 dinarjev mesečne najemnine. Pred kratkim je hišni svet postal pozoren na to, da v stanovanju, v katerem naj bi prebivala mati samohranilka z dvema otrokoma, prebiva popolnoma neznana družina. In je zadevo prijavil na samoupravno stanovanjsko skupnost. Le-ta je zadevo hotela najprej razčistiti sama, vendar ni uspela. Zato jo je predala kranjski UJV. Tam pa so imeli srečnejšo roko. Na soočenju Kranjčeve, njenega zaročenca in podnajemnika, so lahko kaj hitro potrdili sum, da gre za izkoriščanje stanovanjske pravice za pridobivanje .premoženjske koristi. In kaj so ukrenili? Marija Kranjčeva mora v treh dneh izprazniti in očistiti stanovanje in ključe izročiti stanovanjski skupnosti. UJV pa je zadevo predala sodišču. L. Bogataj Umrl je Ivan Križnar Lipnica pri Dobravi — V 84. letu starosti je včeraj, M. aprila, dopoldne umrl Ivan Križnar iz Lipnice pri Dobravi v radovljiški občini. Rodil se je na Okroglem pri Naklem v kmečki družini. Član Komunistične partije Jugoslavije je postal 1931. leta skupaj S Stanetom Žagarjem in je bil vseh 45 let aktiven član zveze komunistov. Kot najstarejši član zveze komunistov v radovljiški občini je na letošnjem svečanem zboru komunistov v občini konec januarja dobil tudi posebno priznanje občinske konference ZK Radovljica. Pogreb Ivana Križnarja bo jutri, 10. aprila, ob 16.30 iz Lipnice številka 1 na pokopališče na Srednji Dobravi pri Kropi. Vrtec za 60 otrok Kropa — Novembra lani so v Kropi v radovljiški občini začeli graditi otroški vrtec za 60 otrok od tretjega do sedmega leta starosti. Dela pri gradnji vrtca potekajo po programu in bo kot kaže odprt za letošnji praznik radovljiške občine. Gradnja bo veljala okrog 3 milijone dinarjev, gradi pa ga podjetje Marles, ki daje dva milijona dinarjev kredita. Ko bo vrtec zgrajen, bo v veliki meri rešen problem otroškega varstva v tem delu radovljiške občine. Varstvo predšolskih otrok, katerih starši so v glavnem zaposleni v Plamenu in v Iskri Lipnica, je namreč zdaj urejeno v starem župnišču. Tod je prostora le za 25 otrok, dejansko pa jih je v varstvu kar 40. Zato je razumljivo, da si starši želijo, da bi bil vrtec čimprej gotov. Ce bo po otvoritvi v novem vrtcu še kaj prostora, bodo v varstvo sprejeli tudi otroke mlajše od treh let. A. Z. 36 novih stanovanj Radovljica — V ponedeljek, 5. aprila, so dobili ključe stanovalci 36 stanovanj v šestem isospan bloku na Gradnikovi cesti v Radovljici. Tudi ta stanovanjski objekt je lani začelo graditi Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. V njem je zdaj 13 solidarnostnih stanovanj, eno stanovanje je iz sredstev razširjene reprodukcije stanovanjskega sklada v družbeni lastnini (amortizacija), 16 stanovanj so kupile organizacije združenega dela za svoje delavce, šest stanovanj pa so kupili občani radovljiške občine sami. V stanovanjski soseski na Gradnikovi cesti v Radovljici se gradnja stanovanjskih blokov nadaljuje. Tako bosta že jeseni vseljiva še dva bloka. J. U. Rivolija KRANJ — V okviru pobratenja med mestoma Kranj in italijanskim mestom Rivoli je včeraj, 8. aprila, pozno popoldne prispela na obisk v Kranj osemčlanska delegacija komunistične partije Italije iz Rivolija-Colle-gno. Predstavniki komunistične partije; ki je v Rivoliju najmočnejša med strankami, bodo do 13. aprila gostje komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj. Po pobratenju med obema mestoma je namreč tudi občinska konferenca ZK Kranj navezala tesnejše stike s komunisti iz Rivolija. Med obiskom v Kranju bodo gostje obiskali nekatere delovne organizacije in ustanove in imeli pogovore s komunisti in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Pogovarjali se bodo predvsem o samoupravljanju, gospodarjenju, turizmu in nekaterih drugih vprašanjih. A. Z. Cene stanovanj Radovljica — Koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v radovljiški občini je pred kratkim razpravljal o predlogu tako imenovanih izhodiščnih cen za stanovanja, ki jih Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica gradi na Gradnikovi cesti v Radovljici ter v Zapužah. Izračun oziroma sestavo cen je preučila posebna komisija koordinacijskega odbora in potrdila predlog cen. Odbor je potem potrdil, da znaša tako imenovana izhodiščna cena za kvadratni meter stanovanja v dveh stanovanjskih objektih (isospan) na Gradnikovi cesti v Radovljici 6718,20 dinarja in za kvadratni meter stanovanja, ki jih samoupravna stanovanjska skupnost in podjetje Sukno Žapuže gradita v Zapužah, 6853,16 dinarja. J.U. Spet se približuje konec šolskega leta in za učence zadnjih razredov osemletk pomeni to zaključek osemletnega rednega izobraževanja. Letos obiskuje osmo leto šolo okrog 2700 učencev. Nekateri, ki niso uspešno dokončali vseh razredov, bodo večinoma šolanje še nadaljevali, vendar je takšnih učencev iz leta v leto manj. Osip v osnovni šoli se znižuje, saj ugotavljamo med letošnimi zaključujočimi le še 12,7 odstotka učencev, ki zaključujejo osemletno obveznost pred osmim razredom; pred nekaj leti je bilo takih učencev še več kot 40 odstotkov v generaciji. Vsi, ki pa bodo osmi razred uspešno zaključili, stoje pred težko odločitvijo — kam po osnovni šoli? Strokovni delavci skupnosti za zaposlovanje in poverjeniki na osnovnih šolah, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, opažajo, da kljub pomembnosti poklicne izbire mladi često ne razmišljajo tako kot bi morali. Njihova poklicna odločitev premalo upošteva vse faktorje, pomembne za izbiro, predvsem pa kadrovske potrebe. Na svojo poklicno izbiro ne gledajo daljnosežno, ne zanima jih dovolj, če se bodo po končanem usposabljanju lahko vključili v zaposlitev ali pa se bo treba prekvalificirati. Njihovo razmišljanje kot tudi razmišljanje staršev je usmerjeno predvsem v izbiro šole in v zahteve, ki jih postavlja šola za sprejem. Kaj pa bo po dokončani strokovni šoli, ali bo takrat možno dobiti delovno mesto ali bo treba ponovno v usposabljanje — o tem osmošolci ne razmišljajo že sedaj. Vendar pa bi bilo treba; iz leta v leto namreč ugotavljamo neskladja med vključitvami osnovnošolcev in med potrebami gospodarstva. Tako tudi letos opažamo preveč zanimanja za gimnazije in za štiriletne šole druge stopnje, premalo pa je zanimanja za izučevanje poklicev. V letošnjem letu je na Gorenjskem res nekaj manj prostih učnih mest kot preteklo leto, še vedno pa mnogo preveč, da bi pokrili vse potrebe. Gospodarstvo želi v letošnjem letu sprejeti 1445 mladih v izučevanje 51 različnih poklicev, le 640 pa se zanima za vsa ta prosta učna mesta. To pomeni, da bomo če ne bo med mladimi bistvenih preusmeritev, pokrili le 44 odstotkov potreb gospodarstva. Na drugi strani pa opažamo, da se mladi odločajo za tiste šole in poklice, kjer so možnosti za zaposlitev majhne ali pa je taka tudi kapaciteta šol. Kar 63 jih želi postati gradbeni tehnik, 24 gozdarski tehnik preveč želja pa je tudi za avto-mehanike, administratorke, prodajalke. Tudi za tekstilne tehnike se odloča preveč deklet in zato tudi vseh ni mogoče zaposliti; preveč se jih odloča še za tehnike oblikovalce in veterinarske tehnike. Učence osnovnih šol in njihove starše želimo seznaniti z vsemi temi neskladji med željami in potrebami gospodarstva, zato smo tudi letos kot pretekla leta pripravili zanje informacijo »Pred izbiro poklica;« tu so objavljena prosta učna mesta, neskladja med namerami in prostimi mesti, razpisane štipendije in drugi sestavki o problemih ob odločanju za nadaljnje šolanje. dipl. psih. Branka Košič Žabnica. V Žabnici majhna trgovinica Živil, trgovinica na desni strani ceste proti Škofji | Loki. Malce ponesrečena loka-cija, vsaj za tiste, ki bi radi parkirali svoje vozilo, dostojno in neovirano poparkirali zunaj cestišča, ki je tu lepo in gladko in zato izredno vabljivo za tiste, ki ljubijo malo več hitrosti. Zato je treba nujno stran z občasnega dirkališča, na kakšno stransko pot, ker-ob trgovinici ni prostora. Žabnica torej in moja dopoldanska lakota, ki jo na terenu potešim s sendvičem ali dvema, ki ju zmašim vase in spet v sedeči položaj za volan. Skrajno nezdravo početje, kajti po obilnem obroku naj bi mi bila delno razgibalna rekreacija imperativ danega trenutka, a kaj, ko nimam ne volje in ne časa. Navadno nikjer in nikoli, izjema je prešmentana Žabnica, kjer so mi dali svojega vetra ... Korakam tja proti trgovinici, priganja me glad in željno pritisnem na kljuko vrat in hop, že sem na kolenih in v luknji pri vratih, ne preveliki in ne premajhni, ravno pravšnji, da si lovim ravnotežje in pristanem na »pultu« pred prijazno prodajalko. Le-ta je zelo vljudna, še kilo domačega kruha kupim za povrh in za domov in ko odpira zadaj skladišče, mi je dano tudi v lesenem podu v skladišču opaziti luknje. Na luknje v lesenem podu se prav nič ne spoznam, zato ne vem, ali so nastale kar tako ali zaradi intenzivnega mišjega glodanja ali zaradi jezljivih in napadalnih podgan. Vem le to, da je pri vratih za nenavajenega kupca kar precejšnja past oziroma luknja, ki jo zaradi mene 1 niti ni treba vsaj deloma ali po-polnoma zakriti, ker vem, kako pasje nadležno je vsako dopolnilno delo in kako zoprna vsaka investicija, še posebno, če gre za rekonstrukcijo »podna« oziroma obnovo dotrajanega vdrtega poda ali oškrabane luknje. Še pridem in prav kmalu, ker mi kile grozljivo naraščajo. Pridem zato, ker si tam upam kupiti kar dva sendviča, saj me pri vratih čaka nujna neprostovoljna rekreacija ... Žirovnica, prijazen kraj s svo- j, jimi vasicami pod gorami. Ljubek, vabljiv turistični kraj prijaznih ljudi, sprejemljiv za prišleka in vedno odprtih rok. Menije to jasno in očito, meni, ki jih poznam in sem rad med njimi. A tega žal ne vedo vsi, ne ve popotnik v avtomobilu, zato so ga Žirovničani hoteli povabiti in kako drugače naj bi to storili kot z obcestnimi tablami in kažipoti. Lepe so dali narediti, take, v les ožgane črke, kar najbolj domače in izvirne in jih postavili na križišče, opremljene s smerokazi v Žirovnico. Oni dan so table zapeljale naključnega popotnika, zapeljale so ga turistične informacije in turistični biro. Kaj veš, kaj je možakar hotel pobarati v turističnem biroju v Žirovnici, da ga je tako gnalo in prignalo naravnost predme, ki sem tisti trenutek ravno sam pri sebi žrebal, v katero izmed konkurenčnih trgovin naj bi se odpravil na tistem presneto pripravno lociranem trgovskem centru ob vhodu v vasi. Družno sva potem skakljala po Žirovnici in iskala turistični biro I in po dveh urah skrivalnic sva si postala še kar domača. On je naposled dobil od mene potrebne informacijske napotke, bilo bi pa prekrasno zame, ko bi bil tisti trenutek likviden. Tako bi se za nekaj hipcev lahko spremenil v turistično menjalnico ali po domače rečeno v tourist exchan-ge, ali, da vam bo j a bolj slovensko zvenelo in da boste ja kapirali, v wechselstube. Bil sem pa suh in od mojih »pufarjev« ne duha ne sluha in nikakršnega razumevanja za multilateralno kompenzacijo ali medsebojno pobotanje in zato je bila devizno ilegalna skušnjava že v sami kali zatrta, moj znanec pa je izgoreval v želji, da hitro menja in zamenja. In v Žirovnici tisti turistični biro, ki ga sploh ni, je ena krasna pogruntavščina, ena super reklamno turistična poteza. Le tako naprej, kajti ob tem, ko bodo turisti iskali, si bodo zares temeljito ogledali vse lepote in zanimivosti žirovniškega območja in ni vrag, da ne bi ostali. Ne ravno upravičeni strah Nadaljevanje s \ . strani Kot rečeno, je na Gorenjskem le nekaj večjih delovnih organizacij moralo izstaviti menice in tako zavarovati plačilo obveznosti do dobaviteljev. Zanimivo pa je dvoje: V nobenem primeru za zdaj za menico ni jamčila druga delovna organizacija, marveč v vseh primerih poslovna banka. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva v Kranju pa je poslovna banka pred dnevi v enem primeru že morala poravnati obveznosti za organizacijo, ki sama tega ni mogla. Razen tega se na samem začetku kaže, da menice nekako ne poznamo, ali ji ne zaupamo. Res je namreč, da je trenutno malce težak postopek ugotavljanja plačilne sposobnosti tiste delovne organizacije, ki daje jamstvo za plačilo na podlagi menice. Zato je najbrž morala zdaj v vseh primerih prevzeti jamstvo poslovna banka. Pomembnejše pa je, da nekako še nismo doumeli, da menica ni nič drugega kot plačilno sredstvo, da pomeni denar. Za denar pa je jasno in vemo, da mora krožiti. Nepisano pravilo je, da je slab tisti računovodja v podjetju, ki ima v danem trenutku preveč denarja na žiro računu. Seveda ga ne sme imeti tudi premalo. Potrebna je nekakšna zlata sredina. Skratka, denar mora krožiti, ne pa ležati v nogavici (beri: na žiro računu). In nič drugače tudi ni z menico. Tudi ta, kot plačilno sredstvo, bo morala krožiti od dobavitelja do dobavitelja. Lahko bi ugotovili, in takšno je tudi mnenje predstavnikov Službe družbenega knjigovodstva v kranjski podružnici, da določen strah, ki se loteva gospodarstva ali posameznih delovnih organizacij, le ni tako velik in da menica sploh ni tako hud bavbav, kot si ga nekateri predstavljajo. Seveda pa je pri takšni trditvi potrebno določeno pojasnilo. Po domače povedano, nimajo se kaj bati tisti, ki so že doslej dobro gospodarili, ki so že zdaj pazili, komu in zakaj so prodajali in ugotovili, kdo je dober in kdo slab plačnik. Strah pa se najbrž res lahko loteva tistih, ki so doslej slabo gospodarili, pa so vendar le uspeli uspešno krmariti iz meseca v mesec ali iz poslovnega leta v poslovno leto. Vendar pa se po izjavi predstavnikov kranjske podružnice Službe družbenega knjigovodstva gorenjsko gospodarstvo po dosedanjih podatkih kar dobro drži. A. Zalar