471
Novice.
—   Osebne vesti. Župnijskima upraviteljema sta imenovana Fr. Juvan za Logatec in Jernej Bernard za Postojno. — Računski revident Fr Bergant je imenovan računskim svetnikom pri deželni vladi. — Stavbena pristava Leon Blondek v Kranju in K. Grrunhut v Lincu sta imenovana inženerjema pri deželni vladi na Kranjskem.   —
—   Mestna hranilnica ljubljanska ne bode znižala obrestne mere za hranilne uloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala uloge po 4°/0 in bode sama plačevala novi rentni davek, tako da bodo vlagatelji dobivali cele 4% obresti od ulog Mestna hranilnica ljubljanska je daues največji slo venski denarni zavod, ima že blizu pet milijonov ulog in je popolnoma varen zavod, ker za vse uloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
—   Notarska zbornica. Pri volitvi v notarsko zbornico dne 21. t. m je bil izvoljen predsednikom notar Ivan Gogola, kot odborniki notarji Viktor Grlobočnik v Kranju, Niko Lenček v Škofjiloki, Ivan Plantan v Ljubljani, dr. Albin Poznik v Novem mestu, Luka Svetec v Litiji in dr. Fran Vok v Ljubljani, kot namestnika pa notarja Anton Komatar na Vrhniki in Stanko Pirnat v Mokronogu.
—    Nov denarni zavod. V Domžalah so osnovali hranilnico in posojilnico po   Raiffeisenovem sistemu.
—   Umrl je župnik v Podbrezjah Janez Golob, v starosti 56   let.
—   Tovarniška firma G. Tonnies v Ljubljani je praznovala dne 21. novembra na jako slovesen način petdesetletnico svojega obstanka Dotičoe slavnosti so se mej drugimi udeležili deželnovladni svetnik dr. Riilling, predsednik trgovinske in obrtniške zbornice Perdan, cesarski svetnik Murnik,
v
magistratni  svetnik Sesek itd
—   Boj za slovensko šolo v Gorici se začenja popolnoma iznova, ker je mestni poverjenik zakrivil „formalno pomoto", da ni koj od početka napravil nikakoršaega protokola o komisijonalnem ogledu posiopjo pri sv   Roku,
—   Kdo postane nadškof v Gorici? To vprašanje še vedno ni rešeno Lahi govore, da prideta v poštev samo poreški škof Flapp in goriški prost Jordan, dočim se je v parlamentu —i pa menda neosnovano — zatrjevalo, da pride na to mesto ljubljanski knezoškof   dr   Missia.
—   Občinske volitve na Koroškem. Konec tekočega in začetkom prihodnjega leta vršile se bodo po raznih krajih na Koroškem nove občinske volitve. Tri četrtine slovenskih občin na Koroškem so še vedno v nemškutarskih rokah, nem-škutarji se tudi že zdaj pripravljalo za boj, Slovenci pa se niti ne ganejo še To je pač žalostno. Naj bi se poklicani možje vender že lotili dela.
472
—   Cesar v pogovoru z delegati. Kakor običajno je po vsprejemu delegacij cesar ogovoril posamične delegate, Med ogovorjenimi je bil tudi slovenski posl. dr. Šusteršič. Cesar La je povpraševal po razmerah v Ljubljani po potresu. Z italijanskimi dalegati je cesar govoril po italijanski. Splošno se je opazilo, da se je cesar v svojih nagovorih do delegatov iz opozicije v avstrijskem parlamentu strogo izogibal vsaki opazki ozirom na notranji  politiški položaj.
—   Prazgodovinstvo. Deželna vlada na Kranjskem je izdala ukaz, da se prazgodovinske najdbe naznanjajo konserva-torju. Zares potrebno bi bilo, ako bi se ukrenilo nekaj, da bi naše zgodovinske najdbe ne romale v tujino, kjer jih vsekako bolje plačajo, a za našo domovino so izgubljene. Deželna vlada bi storila prav, ako bi stvar sama vzela v roko in jo krepko podpirala pri tem pa se ne ozirala na privatne in-strukcije, ki so dostikrat protivne stvari.
—   Hvalevreden ukrep. Novomeški odvetniki in notarji so sklenili, pustiti svojim uradnikom nedelje in praznike popolnoma proste, dočim so doslej morali na take dni dopoldne delati v pisarni od  9. do 11. ure.
—   Otroci — požigalci Dne 13. t. m. igrala se je petletna hčerka posestnika Martina Škrabe iz Iške vasi z žve-plenkami in užgala očetov skedenj. Ogenj je upepelil skedenj in šupo ter vse pridelke. Skoda znaša 900 gld. — V vasi Dučici fare Radatovič je 17. t m. pogorelo šest gospodarjev. Škoda je velika, ker so poJeg hiš in gospodarskih poslopij zgoreli večinoma tudi letošnji poljski pridelki in krma Zažgali so otroci, zakurivši  pri svinjaku.
—   Poskusen umor. Mestni tajnik v Gorici, dr. Ve-echi, je navihanec prve vrste. V Trstu je vsled svoje naviha-nosti bil odpuščen iz službe V Gorici je necega 761etnega moža z imenom Knez opeharil za več tisočakov, vsled Česar ga je Knez počakal na ulici in ga poskusil umoriti, pa ga je samo nevarno ranil. Lahi izkoriščajo ta napad seveda v svoje namene in mu podtikajo politične motive.
—   Skrivnosten slučaj. V Eudenci, občina Vistanj pri Podčetrtka, odšel je te dni posestnik Hernavs z doma, pustivši doma 181etno hčer Franico in oba sina, katerih je jeden 16, drugi 6 let star, Ko pride dekla domov, najde hčer ustreljeno na tleh ležati p«ško pa, katera je prej visela na steni, je bila zdaj naslonjena ob omaro. Dekle se, kakor priča že to, ni megla sama ustreliti, brata pa trdita, da jima ni znano, kako se je nesreča zgodila.
—    Prijateljstvo mej psom in mačko. V Kostanjevici je Črna, komaj leto stara psica, katera doji poluletno belo mačko Psica ni še nikdar vrgla in tudi sedaj ni breja. Ker je mačica psico veino za bradavico vlekla, so se le-te napele, vime je oteklo in začelo mleko dajati. Obe živalici sta vedno skupaj in skrbi psica z materinsko ljubeznijo za.mačko.
—   Slovenski vseučiliščniki dunajski so nameravali reagirati na razne nemške demonstracije in provokazije in so se zjedinili na naslednjo resolucijo „Živo uverjeni, da slovanske narodnosti naše države še niso dobile v narodnostuem oziru onih pravic, katere jim gredo po naravnem in zgodovinskem pravu, kakor tudi glede števila ljudstva, zahtevamo slovanski dijakih vseh dunajskih visokih šol jednoglasno. da se da svem slovanskim narodnostim naše države polna jezikovna ravnoprav-uost v uradu, v šoli in v javnem življenji, katera se jim do-sedaj krati zlasti v prid nemške narodnosti. Pripoznavajoč, da se je zadnji čas cehom vsaj deloma pripomoglo do pravic, vztrajamo pri tem, da se istim potom nadaljuje, dokler ne ne zadobe vse narodnosti slovanske svojih pravičnih zahtev v polnem obsegu. Slovanski dijati obsojamo odločno vse pojave nemškega sovraštva, zlasti pa vse izjave nemških nasprotnikov, s katerimi ne žalijo le našega narodnega čuta, marveč, nasprotuje zadostitvi naših pravičnih tirjatev, zahtevajo trajno hegenomijo in nasilno   gospodstvo   Nemcev   nad Slovani." To
resolucijo so nameravali visokošolci utemeljevati na zborovanju, katero je sklical ^klub avstrijskih narodnosti" na Dunaji. a ker jim je to rektovat prepovedal, so vso stvar razglasili pa tistih. Eektorat dunajskega vseučilišča stoji pač popolnoma v taboru nemških nacijonalcev in si šteje v posebno nalogo preprečiti vsako slovansko izjavo.
—    Nesreča na železnici. Pri postaji Horaždovice Franc JoŽefove železnice se je te dni zjutraj primerila velika nesreča V dunajski, v Heb vozeči vlak, kateri pride ob 5. uri 28 min. zjutraj v Horaždovice, je zadela lokomotiva. Vlak je bil močno zaseden Potniki so skoro vsi spali. Lokomotiva je pridrvela z vso silovitostjo od zadaj in zadela ob vlak s. tako močjo, da je več vagonov kar skupaj stisnila in jih vrgla z relsev. Zadnji štirje vagoni so bili tako stisnjeni, da se potniki niso mogli ganiti, le jeden, potovalec Pick, je-utegnil skočiti skozi okno. Štirje vagoni so bili popolnoma zdrobljeni. Na pomoč prihiteli ljudje nisj mogli do ponesrečencev, ampak so morali dobiti orodje, da so si naredili pot v te vagone. 14 potnikov je bilo na glavi in na gorenjem delu telesa poškodovanih, večinoma nevarno. Prenesli so jih v bolnico v  Plzen
—   Spomenik Billrothu Dne 7. t. m. so odkrili na dunajski univerzi spomenik slavnemu kirurgu, profesorju Billrothu, v navzočnosti mnogobrojnega občinstva. Billroth je bil najslavnejši učenjak-kirurg (ranocelnik) tega stoletja, kajti delat je v svoji stroki pravcate čudeže.  Umrl je v Opatiji.
—   Podjetne ženske. Kakor se poroča iz New Yorka, odpelje se 1. decembra 60 žensk v Klondvke, v deželo zlata. Vsaka je vplačala približno 2000 gld. in v to svrho so si najele ladijo. Vse si hočejo pridobiti veliko denarja. Seboj bodo imele tudi bolnico in jedno zdravnico. Nekatere so namenjene otvoriti hotele, gostilne, jedna pa ima celo ogromno knjižnico seboj, s pomočjo katere si kani služiti denar. Kazun voditeljice ni nobena vseh šestdesetih žensk nad 24 let stara. Morda si gredo tja tudi iskat  —  moža ! —
—   Radikalno zdravljenje. Neka londonska elegantna dama je imela na obrazu skoraj popolne „koteletea in čedne brke ; zato je hotela, da se oprosti tega nepridiprav okraska s pomočjo Rontgenovih žarkov. Zdravnik ji je namreč garantiral, da bo imela potem čisto, gladko in lepo kožo P0 treh poskusih ni bilo videti nobenega uspeha. Po četrtem uplivanju žarkov pa je dama res izgubila i „koteletea i brčice, z njimi vred pa tu li vso — kožo z obraza Dama sedaj toži modernega  zdravnika.
—     Grozna tragedija V Lugosu je razneslo na plavžu velik kotel, kar je prizadelo strojniku strašne opekline Prinesli so ga domov. Soproga ponesrečenca je poslala svojo šestletno dekletce s steklenico v lekarno po zdravil. Dekle je teklo; na cesti pa je padlo in sicer na črepinje ubite steklenice ter si prerezalo žile na vratu Otroku je na cesti odtekla kri, še predno je prišla pomoč. Tudi strojnik je nekaj dnij za tem vsled strašnih ran umrl. Uboga žena pa hoče od ža-losti kar zblazneti.
—   Poroka v zverinjaku. V Bostonu v Ameriki je bila nedavno temu čudna poroka, kateri je prisostvovalo ogromno radovednega občinstva. V kleti dveh levov sta se poročila Artur Stadrassv in Karlota Wibergova. Mej poroko, katero je izvršil župnik Greorge Rader, se zverine niti niso ganile, vendar je bilo občinstvo silno razburjeno ob tem prizoru. Ravnatelj zverinjaka pa je imel isti dan lepih dohodkov.
—   Petdesetletnica ruskega novinarja. M. Stasi-Ijevič, zasnovatelj in upravitelj ru3ke revije „Vjesnik Jevropi", je praznoval pred nekaterimi dnevi petdesetletnico svojega delovanja na polju književnosti. Stasiljevič je bil prej profesor na   petrograjskem   vseučilišču   in odgojitelj   prestolonaslednika.
473
Nikolaja (starejega brata čara Aleksandra III) Početkom šestdesetih let pa se je lotil novinarstva, na katerem polju si je stekel velikih zaslug. Petrograjsko mestno zastopstvo osnuje več šol in ustanovi več štipendij pod imenom   Stasiljeviča.
—   Kuga v Indiji. Iz Bombava se poroča, da se je uvelo strogo nadzoistvo na železnici. Vse osebe ki so se pripeljale po železnici izv okuženih krajev, morajo ostati skozi šest dni v karanteni. Štirje Evropejci, ki so oboleli za kugo mej vožnjo, so bili preneseni v  bolnico.
—   Konec sveta. Leta 1899, dne 13 novembra, torej malo pred otvorjenjem pariške svetovne razstave utegne biti konec sveta. Znani Eudolf Falb pripoveduje, da istega dne naša zemlja morda trči ob planet „Tempel" in se razbije. Planet bode bežal v istem času preko tira naše zemlje in je toraj mogoče, da trčita planeta drug ob druzega. Ako pa bode hotela sreča, da se to ne zgodi, pa je gotovo, da bodo padali gosti zvezdni utrinki „heonid" Tako prerokuje Falb. V pomirjenje človeštva pa treba konstatovati, da je ta vremenski   prorok   porokoval   že marsikaj, kar se  —  ni zgodilo.
—  Ruska vojaška godba v Parizu. Te dni se nahaja vojaška godba Preobrašenskega polka v Parizu, kjer igra tudi na predstavah v veliki operi parižki. Seveda je navdušenje francoskega naroda ob tej priliki bogateje za jedno točko. Značilno pa je, da tega slučaja omenja tudi neki tržaški nemški list z nekakim vihanjem nosu in načinom, ki bi hotel dati umeti, da Nemcem kar „nič" ne imponuje rusku-francosko prijateljstvo.
—   700 let, odkar rabimo premog. Letos je minulo že 700 let, odkar so ljudje našli premog in ga jeli spoznavati kakor kurivo. V poČetku so se zelo ogibali tega kuriva, menda zato, ker je smrdelo; in v 14 stolotju je bil uveden na Angležkem zakon, po ka erem bi bil kaznovan s smrtjo vsakdo, ki bi kuril s premogom. No, kolika razlika mej sedaj in tedaj 1