DoliMijskn \ovíc(! intiiijajo vsiik .pcťcV ; ako : : je til (iaii [>raKtiik, (iaii nojtroj. : : Ceiia jiiti je zii cclo leto (od Jiprila do aprilu) K, za |iol letu li, Naiiit-nina 7.0. Xeiiiajo, Bosno in dnifre evropsko države znaša ;>-50 li, zn Aniorîko +'50 K, List ill oirlasi se iiiafMiJejo iiaincj. Vse (lo|iisp, niirořiiítio iti o/.iiaiiila M|M'ejeniii tiskarna J. Krajec tuisl. Kako bomo letos cepili ameriške trte? VsltidiiiiiogošIcvilnihvpraSaiij od strani vinoj;;ra(liiik()V sledi sledeče iioiičilo. iCi!i- ni riifigote dohiti gntiiij(;viii vezi, je /,(dcii(> ccjiljeiije lircziisiteŠii». Najlažje 1)1 sc dalo cepili Se jm ogrskem iiat^iriit (y preccii) ali huli tu je brez vc/,i uspeli negotov. Z a to j e II aj bol j še, da copinio trte na suho, spomladi. Dovolj tiiofuc trte, to jc divjakti, ki imajo lanske iidadikc vsaj tako dclxde kot sviiuliiik, cepimo najbolje visoko. V to svrlio jili pri predstojiíěi rcžnji obrežemo tako, da pustimo na vsaki lili dve iuvo itiiLi na prodaj tvi'dka F. Kenda, Novomesto. Kdor uima teli, veže lahko s pavolo ali z raiijo în zamaže s cepilnim voskom, a u.spcli je slabejŠi kot pri vežnji z zamaški. Drugače pa cepimo trte lahko tuili nizko ])ri tloh, tia staieni lesu. Starejše juočne trte ccpimo tu v sklad (razkol, lirecep), mlade, taiijšc tudi lahko s kopn-lacijo, Takili trt ni treba grubati, a cepljenje pri tleli je bolj težavno in zamudno kot visoko cepljenje. Cepiče, to je zdrave enoletne mladike dobrih sort, jc narezati že meseca februarja iu jih je spraviti na hladnem kraju (n. pr. v kleti), v vlažnem pesku ali svižil. Cepič pred (topljenjem nikakor ne sme odganjati. ňe preduo pride čas cepljenja, jiriredi liodpisani na več krajih eciiilne tečaje. Glavni, celodnevni tečaj se pa bode vršil pri državui tituici v liršlinu začetkom meseca aprila. Kdor se ga mi.sli udeležiti, zglasi naj sc že zdaj pri podpisanem. IÎ. Skalický, C. lir, viiuirski imii/oriiik — Novomesto. Važna vprašanja za naše kmetije. Kesni- položaj nase kmetije postaja čtmdalje bolj težaven. í^e lani jiam je manjkalo delavnih rok, letos bo pa še slabše, Sedaj odhajajo tudi starejši možje v vojno, tako da so naše vasi čimdalje bolj prazne moških dehiv(;cv iu gospodarjev. I\Iíinjkíilo nam bo pa tudi delavne živine, ker se naprtij in najirej kupuje za voja.štvo. l'omlîuî se bliža, ])fi ne bomo imeli ne delavnih rok, ne dehnnc živiue. Težki časi uas čakajo iu nevarni za prihodnjo letino tudi zaraditega, ker nismo mogli jeseni dosejal.i zimskega žita. Da ima naša država velike skrbi zaradi prihoomIailuo semensko žito, je najbolje, da ga potom svojiii županstev naroČe iu je nujno potrebno, da se takoj priglase s svojimi naročili. Kar se tiče potrebnega gnoja za «pomladno obdelovanje, l>o tudi gnoja manjkalo. Če ni živine iu krme, tudi gnoja ne more biti. Še nikdar nismo prišli v take stiske zaradi gnoja, kakor bomo letos. Ko bi se dal domači gnoj nadomestiti z umetnim gnojem, bi se dalo hitro pomagati. Ali danes nam manjka tudi umetnih gnojil. Zaraditega je nujno potrebno, da skušamo dobiti vsaj Lista gnojila na pomoč, ki so še razpoložua in ki se prodajajo pri ICmo-tijski družbi oziroma (.îospodarski zve/J. Nekaj dražja so kakor druga lela, ])a to n-ič ne de, saj se je vse podražilo. Slej ko prej i)a moramo imeti glavno skrb, da bomo doma s skrbniui zbiranjem in raviianjein napravili kaj več guoja, kajti Še nikdar ni bil hlevski gnoj tako potreben in tako dragocen, kakor b(» letos. Vsaka drobtina guoja, vsaka kaplja guojniee naj se skrbno porabi. l'refje, silno pereče vprašanje pa je, kako bomo skrbeli, da se bo zmagalo potrebno delo na kmetiji, posebno ob času košnje. To vprašanje bo najtežje rešiti in. bo delalo našim županstvom in žetvenim komisarjem največ skrbi. Kako naj se obdela polje. Če ni delavcev, če ni živine? Kako naj se spravi košnja? Lansko leto se je daio še izhajati s skrajnim naporom vseli moči, ki so ostale doma na kmetiji, l'omagalo je mlado in staro. .Vli letos je drugače. Letos bo zmanjkalo zadnjih moških moči, pa tudi delavne živine. Letos bodo kmetska dela veliko bolj trpela in zato se je opi'avlČeno bati, da bo ena in druga kmetija zaostala iu onemogla. Letos nimamo pričakovati druge jiomoči, kakor če dobimo tudi pri nas vojne II j e t n i k e. Po Žtajerskem tn Koroškem so jih že lani imeli. Pri nas jih nismo dobili. Letos je pa tudi pri nas liotrebno, da jih dobimo zlasti ob časit košnje. Zaio pa je nujna potreba, da se naša županstva takoj oglasijo in prosijo za vojne ujetnike pri svojih okrajnih glavarstvih in sicer ])ovsod i)o Dolenjskem. Le s tem, da dobimo vojne ujetnike, bomo vsaj deloma odvrnili veliko nevarnost, ki preti bodoči letini zaradi pomanjkanja moških delavcev. Težki časi sc bližajo naši kmetiji. Upati pa je, da bomo z Božjo pomočjo tudi te prebili, če si bomo pravočasno zagotovili tiste pogoje, ki so potrebni za nadaljevanje nase kmetije, Kohrman. Gospodarske drobtiiie. Sadjarski in viničarski tečaj na Grmu se prične v torek 15. februaija t. I. Izmed priglašenih 27. prosilcev je sprejel deželni odbor 2(t učencev. Uavnateljstvo je pridobilo za pouk v vinarstvu e. kr. vinarskega nadzornika B. Skalicky-ja, in za pouk v sadjarstvu deželnega sadjarskega učitelja ^I, Humeka iz Ljubljane. Prošnje za dobavo vojnih ujetnikov za kmetijsko delo naj se od strani občin in zasebnikov takoj vložé na okrajna glavarstva. Letos si bo treba tudi pri nas pomagati z vojnimi ujetniki, drugače ne bomo zmagovali dela, zlasti ob košnji ne. ],ansko leto nismo mogli dobiti vojnili ujetnikov na Kranjsko. Na Štajerskem in Koroškem so jih pa imeli. Na Štajerskem je bilo zaposlenih 35.000. posameznih občinah jih je "bilo tudi po ir»O0 do 2000. In ljudje so se pohvalili ž njimi. Letos ho tudi pri nas velika stiska za delo, saj bo odšlo vse na vojno, kar je moških. Zato pa treba, da se v pravem časn potrudimo za vojne ujetnike. Vojni ujetniki se oddajajo le pod gotovimi pogoji. Dobiti jih je tudi le golovo število. Najraje jih oddaja vojaška oblast v večjih oddelkih, po :-J0 do 100 in več skupaj. Zato jsa je treba, da jih jemljejo občine iu da jili te primerno razdele za delo pri posantezniit strankah. Pri vojnih ujelnikih je treba vojaškega nadzoi-stva, predpisanih ijivališč LISTEK. Vojak na dopustu. L Bil je jasen y.imski večer meseea griidna lela 182«, [Jtrujen je korakal nek potnik po cesti. Takoj na prvi pogled se je lahko spoznalo, da je ta potnik vojak, kal eri gi'c uii dopust na l)ožične praznike. Jasno nelio in odsvit tisočerih zvezd na sneženi odeji nui je razsvetljevalo okolico na daleč okrog. Kmalu zajjazi pobig cesto ležečo vas; tukaj soje naïuenîl prenočiti. Že od daleč so ga vaijihi razsvetljena okna in .sodil je prav, da mora biti to krčma. Monia prenočuje tudi potnilie, si misli, in vstopi. Ni se varal. iJilo je ravno na nedeljo zvečer iu raditega je liilo v prostorni sobi tudi mnogo pivcev. Pozdravila ga je vesela družba vinskihbralcev prav prijazno, kakor 1)0 stari navadi sploh vojaka lejio pozdravljajo. Novi gost si je hitro poiskal iirimej'en količek za pečjo, da si oripočije in ogreje mrzle uile. Tndi krčmarica, jako vljudna ženica, se je nekoliko iirueje obračala, kakor navadno; gotovo se jej je smilil potni vojak. Kmalu je lulo vino na mizi. Tudi mu zašepeta gospodinja na uho, da se večerja že tudi kuha za njega. Kar so pa tiče plačila, pa je tudi njena skrb, ker vojaku se mora postreči. Naš vojak se zadovoljno nasmehlja dol)rosrčui krčmarici, a vkljub temu položi i)o večerji eden srebrni goldinar na mizo ter jo jioprosi, da bi se mu nemtidoma pokazala hiša, kjer stanuje župan in sodeč, „{), ie počakajte Še malo Časa, vsaj se Itoste lahko tukaj ž njim razgovarjali, kajti žu[ian priile k nam maiodane vsak dan iu gotovo priile tudi danes", odgovori krčmar izza mize ter slopi k njemu in mu menja srebrni goldinar. Vojak se tedaj vsedc zopet na svoj prostor. Ko pa vesele goste nekoliko natančneje ogledava, zapazi na drugi strani mize nekega ])recej dobro oblečenega in zastaranegajnoža; skoraj je izgledal nekako mestno. Čudno je strmel v mizo ter [)od[Mral z rokama pobe.šeno glavo. Vsa živahnost okoli njega ga ni mogla zdramiti iz zamišljenosti. A kmalu stopi k njemu gostilničar in Še nekaj pivccv. „Izbij si take misli iz glave, prijatelj !" pravi krčmar, „kaj misliš, da je denai' izgubljen na veke? Jíodeš videl, da se bode našel. Vsi hhi[ici so šli na pot, po kateri si ti prišei, ]n šli bodo (ako daleč nazaj, saj imajo bakle seboj, da najilejo izgubljeni denar!" Reveža so naiUožne skrbi za izgubljeni denar jako utrudile. Debele kaplje znoja so se mu lesketale na Čelu. Težko je vzdignil rolio, da si je posušil nekoliko svoj potni obraz, „Preljubi Bog! ICaj pa mislite? Tisoč tolarjev v srebru in zlatu! To je danes že veliko premoženje! Kako in kedaj jih bodem zopet iiridobil. Če se ne najdejo!'' ter se zopet nakloni na mizo. „Ne obupajte gosjjod!" ga tolažijo gostje; „gotovo se denar najde, saj se vendar ni udri v zemljo in ljudje so vseokrog poštenjaki!" Vse (o je pazljivo poslušal vojak za pečjo. Naenkrat pa vstane ter gre naravnost k žalostnemu gos])odu, ga potegne laiino za suknjo ter reče: „Tako, vi ste denar izgubili? Oe smem vprašati, kedaj pa in kje iu v čem je bil shranjen?" Gospod se na nagovor nekoliko predrami, ilvigne kvišku glavo in zre tja po sobi prav nevoljno, V začetlvu še niti jni volji ni bil, da bi odgovoj'il na vprašanje vojaka. Vendarjni naiiosled precej zbadljivo odvrne: „Ce je vam res toliko ležeče na moji sreči, vam pojasnim, da sem zgubil tisoč tolarjev deloma v srebru, delouui v zlat.u. Sbranjitni so bili v rumcno-usnjateiii prepasniku. To seje zgodilo pred eno uro na cesti, po katfui sem se luipeljal semkaj. — Morda ste jih jia vi našli?" „Iu če sem jih našel jaz, vam hočtiin vaše zgubljeno imetje iiošteno zopet dati nazaj !" odgovori nekoliki» užaljeni vojak, ki seže nato z roko pod plašč in ]uivlečc na svitlo z denarji prav dobro nabasan lirepasnik ter ga položi na mizo pred strmeče gosto rekoč: „,)az sem to našel, too vstala k novonui življenju. Treba pa jo bilo popolnega žalostnega pogina Srbije, in'oden jo Angleška spoznala, da je Srliija oilločilon faktor za angleško moč na vzhodu. Ko so l>r\i nemški topovi grmeli preko Donave, so jo reklo, da ciljajo prav /,a lu-av proti Egiptu in ne v Srbijo. l.)a jo temu res tako, je .Angleška uvidela sedaj, ko so se zrušilo vzhoiîna vrata Angleške, torej Srbija." — Pottovič toži, da jo angleška balkanska politika slaba in neodločna. Angleški [trestiž na lialkatiu jtc močno omajan. A^sak dan se pričakuje napad osrednjih volc.sil na Sohm; Mackonson se »fibaja v liitolju. — Peti'ograjske vesti pravijo, da je sedaj Grška iiopolnoma blokirana. V g]'Ško vode nc pride in no odide nobena ladja, ki id je eiitentine vojne ladje no preiskalo. Korint je za grško lailjc zaprt. — Sofijske vesti pa piavijo, da bo- ententa zasedla na Grškem vso vojaško važne kraje in nato zahtevala demobilizacijo. — Pariško vesti pa !rdé, lia zasede ontenta tiKii grški otok Kreto. Na voč mostili so so že izki'cali manjši oddelki mornarice, — Ot>oracije prod Solunom ])a so j)rično najbrže v prvi polovici marca. — ('Vidoma ])rorokujo Albaniji v kratkem isto usodo s Gi-nogoro. — „]iciclis])osta" poroča, da želi veliko Albancev, da bi Avsti'ija anektirala Albanijo. Esad pasa nima nobenega vidiva več. — Rusko bojišče. — Na besarabskem bojišču so imeli liusi mod svojimi na])adi strašne izgube. Uničeno so cele divizije, iiiuiiesUio moštvo je zelo slabo. Med ujetniki je veliko 17 letnili iitladcníčev in zopet mož najstarejših letnikov. Naše čete so prepričano, da Rusi ničesar več ne upajo, četudi lionové svojo ofenzivo na besarabski bojili čríi, Vsekako je pa verjetpo, da poizkusijo Rusi še enkrat, da se zalete brcz-nspošiio pi'oti našim strelskim jarkom. — Oilbil je bil y iiondeljok L fel^ruaija l'iiski napad severovzhodno od Oinovic z znatnimi ruskimi izgubami. - - Ob spodnjem Stirii je pa vrgla naša konjenica zelo premočne .sovražne silo junaško nazaj. — Rusko-Poljski begunci se izseljujejo v Ameriko. — Neko avstrijsko letalno luo-dovje je motalo bombo v ruski elapski kraj ÎIszunsk ; veliko poslopij je zgoi'clo. — Rusi -iO napeli vse sile, ila bi bili prodili gališko bojno Črto; višjo ])oveljstvo je vodil francoski general Pau, ki biva že več mesecev v Rusiji. — Rusi so zaplenili i)t)0 nemških različnih jiososti. — Tui-Ške županu, ko sem vstopil v hišo, kajti njemu bi bil jaz izročil denar v sbrambo, dokler bi se ne izvodel pravi lastnik!" Ta donar je bil tedaj toga, dosedaj tako ncsi'očnega gospoda. A kako pa jo postal sedaj vesel! Takoj na prvi liip iiin je bilo sapo zaprlo in Šele Čez nekoliko Časa se je zopot oddahnil od te veliko sreče. Skočil je k vojaku t(ir ga objemal, Jmonoval ga jo svojega rešitelja, svojega angolja in zatijoval, da bi so mu šo sanjalo ne bilo, da so šo dandanes tako pošterd Ijuiljo na svetu. Diugi gostje in liišna družina so obstopili vojaka, sti.skovaii mu roke tor hvalili njegovo plemenito srce. Kmalu potem je. jirišol tudi župan v gostilno in za njim domači hlapci, ki so iskali denar in se brezuspešno vrnili. Vesela pii-godba se jo takoj vsem došlim povedala, ňe boij so se pa Čudili vojaku, (lospod mu je položi! iz hvaležnost i deset cekinov na • mizo, a vojak jih vrne nazaj, češ, da za izpolnjevanje svojili dolžnosti ne rabi nobenega plačila. Oči vseh so bile todaj obrnjene na poštenega vojaka in se mu tembolj Čudili, da je darilo odklonil, kei' je bil bolj revno oblečen, (iospod, ki je bil znani kupec in trgovec iz bližnjega mesta, je še nekoliko časa silil vojaka z denarjom. Ko pa vidi, da se zaman trudi, ga povabi, da naj vsaj z njim večerja. Tako se jo tudi zgodilo. Tigovec zapové krčmaiju piiuosti vse,ga; kar se kaj l)oljŠega dobi v njegovi kuhinji iti kar jo bolj pîtiiçga v njegovi kleti. Povabi pa (udi župana in sodca in še nekoliko di'ugih gostov, njegovih znancev, da so so. ž njimi rafîovali in ve-solili v jiozno noč. Ivo pa zaslišijo v bližnjem zvoniku kladvo udarjati na zvon dvanajsto polnočno ni'o, vsiane knjiec in nagovori veselo družilo: „i^al mi je, prav žal, di'agi prijatelji, da mi ni mogoče dalje ostati v vašem cenjenem ki'ogu, kajti odrinili jo moram. Vsaj veste, da je jutri sejm v precej oddaljenem kraju, kamor ])a žti ljudje zarano priženú vole, a jaz pa moi'am že popi'(\j tam biti. l)»bn) veste, da je kupčija najprvo, Sedaj se pa še enkrat javno zalivalim mojemu in'edi'agemu rešitelju vojaku za njegovo veliko pi'ijaznost. Lahko bi denar utajil, a njegova čista in poštena vest tega ni dovolila, Čast njemu! Čast takšnemu vojaku!" Nato povt>raša vojaka: „Morda vas pelja pot na isto stran, kakor mene, .laz imam Irp in prostoien voziček, laliko se popeljete z im^ioj. Če vam jo diago in če niste preveč utrujeni. Mene bi jako veselilo, če vam lahko storim s tem vsaj majhno uslugo. Pa ludi i)olj brez skrbi se peljem v pozni uri, če- imam tako poštenoga spremljevalca." Vojaku je bil ta pi'edlog zelo všeČ, ker mu jiî bilo zares vivalstva so do-sbij napravili 45S barak iu 2000 ItiŠ z (itio sobo, nad 13.000 hiŠ so [la popravili. — Pri Toporoveii in Uaranee je padlo 2. iii 3. februarja »dii-og 20.000 Rusov. Ruska artiljerija je izstrelila v 24. urah nad (;8.000 ki'ogelj. U PoTrograda se poroča, da se bodo vneli novi boji na bukovinski meji. — Rusi so dobili novega ministi'skega pi-edsednika Stiirmeija, ki pa jo svojo nemško ime spi'emenil v Panin. — Rusija išče ])osojila na Japonskem. Razni boji. — 1'ri Sawehu je napadlo 14.000 pei'zijskili vojakov ruske sile, pognali so Jiuse v beg in zapbniili nekaj topov in avtomobilov in veliko pušk ter sanitetnega materijala. — Za Angleže ))ostaja položaj v Egiptu veilno i'esnejši. Vsi arabski i-odovi so se bajé izrazili [)i-otÍ Angliji. Radi tega neugodnega položaja v Egiptu so Angleži vodno bolj nezadovoljni s solunskim jiodjetjem in so morali tudi iz francoskega bojišča odposlati čete v Egipt, četudi proti volji Francije. — daponski podmorski čolni stražijo sueški prekop. Japonske ladje bodo tvorilo samostojno divizijo, ki ji 1)0 poveljeval nek jai)onski admiral. — Angleži bodo niobi-lizii'ali vso razrede rezerve egiptovski; ai'iiiado. — V Lizboni so nastali velikanski nemiri. Kakor poročajo listi, so nastali izgredi po ])ortugalsUih mestih vsled draginje in političnili razlogov, Vstaši dislajo z bom-liami. V večili krajih so usmrtili župane in v di'ngih zopet p'^nili žito.-^^ „Amerika bodi pripi'avljena!" tako je govoi il na velikem zborovanju, katerega se je udeležilo tudi obilo nemških Amei'i<^anov, predsednik Wilson. Sicer jo vnovič obljubil, da žoli narod rešiti pred vojno, pa je zopet opozoril na težkoče v tej zadevi, ki zahtevajo, da je tudi Amerika pripravljena. W'iison je izjavil, da kiize in, toda če ves svet gori, jo treba svojo hišo spj'aviti v I'ed, V Pltts-burgll in drugod je Wilson posebno poudarjal iiai'odno Čast : T.ahko računate s tem, da sem trdno odločen deželi vojno prihraniti, toda pripravljeni morate biti, da jo v slučaju potrebe bi'EuiiI.e. Čast kakega naroda je bolj dragocena kakor njegovo življenje, — Zanesljive zaplenjene vosti iz Perzije jioi-učajo, da se je perzijska vlada končno postavila na stian osrednjih sil. Po deželi razširja tetvo, v kateri pravi, da vera dovoljuje napade na Ruse in Angleže. Tako je proglašena sveta vojna, — ilod Řvedsko in iiusijo močno vre in jc napetost silno velika. Naša zračna letala. Zadnje dni vlečejo vso pozornost iia-se junaštva posadk naših in nemških zrakoplovov. Dvaki'atnemu bombardiranju Iraucoskega glavnega mesla J'ariz jo sledil ravnotako drzen polet nemških letalcev na Angleško daleč proko Londona nad luijiiolj indu.sirijsko ozoodje Angleške. Istočasno so metali iiomlie, ludi v Solun. Nadalje zopet beremo o junaških dejanjih naših letalcev na albanskem bojišču, kjer so tekom enega tedna šfii'ikrat prinesli vznemiijenje in uničenje med italijanske vrsto pi i Draču in Valoni. í^ivahno delujejo letalci liuli na ruskem in francoskem bojišču. Nemcem se je ])ri Peronne iiosročilo sesti'eliti eno angleško in francosko letalo. Predvsem zasluži posebno priznanje junaštvo našega linijskega latljinega poročnika Demetra IConjovič- Ko je bilo neko našli letalo dvakrat zadeto v motor in se jo vsled tega moralo spustiti na vsleil bore inořno razburkano uiorje, je hitel med ognjem sovražiiili bojtiili hulij in obrežnili baterij b-talcu na iiunioč, se spustil na morje [lolcg zadetega letala, siirejel «ba Častnika iia svoje letalo, iiojiolnoma nniiil /adcto Ictulo i[i se. vrnil z(hav iii z nefio-Škotlo\'ar]iiii letalom v k(»toi'sko iiristatiisíe. ]'o tickeiii geiifslieiii éasiiikarjii izvemo, (laso Zepiteliiiove botrbe strašno uCiiikovale v Paiizii. Mrtvili in raiijeiiili je veS sto. Veliko cest je bilo zaprtili 5e oseio ur po katastrofi, ila so pospi^avili ži'tve in da so, kolikor je bilo mogoče, vi'iki ili število žrtev. Skoda v Fai'izn znaša vsaj devet (!o deset milijonov. — Angleški iiidnstriji so Zeppe-linovrl ludi provzročili nad devet milijonov škodo, kakor porotna „Guardian" Cez líotifi-díini. — V Italiji jo globoki) uplivalo, ker so obstreljevali Nemci s >i(;i>peliiH)vci istočasno fariz, Anglijo in Solim. — (:>ol)streljcvanju Soluna se jtoroOa, da je poni.ieniii vdilio Itiš, da so iiniCciia javna skladišča, solunska banka, ki itiia sama Škode že okoli (ri milijone in da je ubitih DO oseb in veliko ranjenih; mrtva sta 'tudi dva giška vojaka, /eptitilinov zrakoplov so ljuto obstreljevali, toda brez vsaeega iispoha. DomaČe in tuje novice. Odlikovanja. Visoko pismeno i)ohvalo in zalivalo jo projela od c, in kr, etainiega povidjništvain jiolkovnika, problagorodiiega g. Avgusta Ivleiiisehiodt pl. l^'rankheiuib, vtílespoštovana gospa Pavla Lovšetova za njeno Ijnbeznjivo in požrtvovalno sodelovanje pii dobrodelnem cerkveîiein koncertu v kapiteljski cerkvi v Novom mestu 2'i. jan. Čestitiiiuo! — Istotako laskava zahvala je (iošla od istega visokega povelj-ništva gospodu Ignaciju Hladtiikn in ])o njoin vsemu sndobijocomn povsketliu zboru. Pa (udi tvrdka J. Krajec nasi, jo Ijila počaščena s iirimcrno pohvalo m lji'ezi>laóno riîVrStT.rv vnljfl za iUMiccrt in (Inigtll tiskovin in potrebščin. Nadalje je izročena visoka pohvala vsem Novomeščanom siiloli, ki so pii tem koncei'tu zopet vnovič ])okazali svojo nescbioJio in usmiljeno srce, kakor so to žo tolikokrat storili v Času vojno V pomoč vsem človekoljubnim luunenoni vojnih iiodpornili zavodov. Največ so pri-liomogli zares Novomeščani, da se je za-mogel koncerti tako nciiričakovaiio sijajnim denarnim uspehom izvršiti. Plemeniti gos[tod l)olkov!iik konřno izjavi, da «[loroča lo zalivalo v imenu najvišje službo. Óast tedaj Novomcščanoni, ki so našli s svojo vedno patrijotično ladodaniostjo tako oastoče pri-wiaîije (udi na najvišjih mestih! Konferenca Sodalitat.is S.-Í. (Cordis Josii za dokanijo Novo mesto sc vrši v poiideljek, dne 14, t, m. v Novem mestu ob pol 11. uri. Spregled oklicev za Časa vojske. S tem podeiiui vsom ČČ. gg, dekanom ljubljansko školije dovoljenje, da sinejo za časa vojsko dajati s])roglod dveh eerkvenib oklioov. V Ljubljani, (i. i'ebr. lint;. — •j- Anton lionaveii(.ma, knezoškof. I. r. Umrl jo v Žabjivasi na svojom malem posestvu dne G. februarja ufiltelj v pokoju gosp. .ianez darm jio dolgotrajni bolezni, star 80 let. Pokojnik je bil vseskozi Idaga in dobra duša in učitelj prav po volji božji; bil jo občočislan in niodei' vzgojitelj oh'ok in sploh ljubilolj mladine, katere cb) pri svoji skroiuni o|mroki ni pozabil, tlojen jo bil v (št. IjovreiKui ob '1'oinenioi ter je služboval lo v svojili ljubih dolenjskih krajih v llinjah, Andjrusu, Zagradou v Poljancali in na zadnje šo Podgradoin. Zapušča dobio gospo soprogo, ki jo tudi žo nad 80 lot stara. Pogi'ob je bil 8. febi'. ob 9. uri zjutraj po sv. maši na Smihelsko pokopališče, lilagenni našemu staromu naročniku dal Pog vočni mir in pokoj in nebeška luč naj mtt svisti ! V srbskem ujetništvu nahajajoči so poi'oÉiiiii .lakob ;\Iikolio iz Novega mesta se je le dni oglasil z otoka Asinai'o in lioroča svojim dragim, daje i)opohionia zdrav. „Glasbena Matica" v Ljubljani jo izročila vos čisti dobiček konrorta dno jan. 11)16, v kterem sta nastopila gosp. oporni tenorist .los. Uijavee in gdč. Dana" Koblerjova, v miesku 700 kron podružnici pomožnega odboi'a za goriške begunce v Ijuldjani. S to svoto je i)rispelo drušl.vu od začetka vojne vsega 5671K b za vojnooski'imo nameno. lialokoviéev koncert dne 1. fobr. jo uspel prav sijajno. Dne 12. februarja i)rij-edi društvo zo|)et koncert ini korist goj-iškini begunoem. Nastopila bosta svetovno znani virtuoz na violončelu gos]), ,T. Tkalčič in pianist umetnik g. JI. (iruss iz ^agioba. Za 980 kron je prodal g. J. Ko.šič,ek v Kandiji pitanoga ])rošiča, kilo po 3 K. Za ta denar bi se dobilo pred leti že ])et lepili kiav ali pa clý malo jmsest.vo. Potres v Ljubljani so čutili (J. febr. zjutraj ob pol 4. uri. Potresni sunek je bil precoj močan tako, da so ponekod ljudje prestiašoni vstali tn prižgali luČ. — Čutili so jiotros tudi v JComendi, Škofji Loki, Uctočali, Preski, Devici Jlariji v Polju, kjer so tudi ljudje prestrašeni vstali iz postolj. Za črtiovojniške oproščence. Alini-sti'stvo za deželno hrambo jo z odlokom z dne 15. docenibra 1915 odrodilo, da so poberó vse oprostilne listino, ki so bile izdane od mobilizacije. To listino se moi'ajo pobrati oil podjetij, kjer so zai)Osleni o])roščoni uradniki, sluge,'delavci itd. Pri tistih oi>roščenc,ili, ki nimajo oprostilnili listin, je ti'cba navesti, kodaj, za kako dolgo in s katerim odlokom so ijili oprošconi ernov()jni.ške službe. Cene pitanim prašičem. Deželna vlada 1'azglaša: 'l'ukajšnji razglas z dne 19 de(î. 1915 se razveljavi in so no smo lu-ekoračiti pri trgovanju s pitanimi i>rašiči lirez izjomo s tukajšnjim lazglasom z dne 17.'oktobra 1!)15, za iiitane prašiče sploh doloČone cene 2 K' 70 vin. Ta odredina dobi moČ s 7. februarjem 1 9 I (I. * Umrl je v Judenbuign podfaklor Ijiilttjausko „Nai-odiie tiskarne" g. Karol N igri II, Počivaj v miru! Turški prestolonaslednik dusiif fzedin Eftendi se jo usmrtil 1. fobr. ob pol 8. uri zjutraj v svoji jjalači Zingirli Koj. Prorezal si je žile na levi roki. Bil jo močno bolan Jia živcih in so mn jo najbrž zhlodlo. Poko])ali so ga 2, februarja pojjoldne z vsomi Častmi, Nov list za slovenske vojake. Prod nokaj časom se je sprožila v Ljubljani niisid, da bi ])oskrboli našim možem in 1'antoni na bojišču list, ki bi bil namenjen posehtij njim samim. Ta list naj bi jim bil nokak ..Pozdrav iz domovine", ki naj bi jih bodril in tolažil v njihovi oilgovornosti-))oini službi. Ta misel se jo sedaj urosničila in s prihodnjim tíídnom pujde pi'vi „ l *ozdrav" k našim vojakom. Pošiljal se jim bo na boji.ščo v večjih množinab zastonj. Kdor ga hoče naroČit posebej na svoj naslov — lahko ga naroče tudi domači za svoje vojake, naj posije za četrt lota vin. 1'o.šljo so lahko v znamkah. Ker so stroški za natis in razpošiijatev veliki, se prostovoljni darovi radi sjirejemajo. Kdor pošlje kak jirispovek, ali če želi za lisi- sam kaj najtisati, naj pošlje to na naslov; „Pozdrav iz doiiKtvine", k'atoliškaTiskai tia, Ljubljana. Prednistvo „Pozdrav iz domovine". Obsojene srbske kmetice, z lazsodbo cesarskega nemškega vojnoga sodišča dne '6. decemlua 1915 radi uboja nemškega orožiiiškega podčast.nika llahiia na smrt obsojeno srbsko kmetice Mileva, ňlilica in Angja Veselinovič iz Majurja so bilo ]io ])otrj(;ni obsodbi ustioljeiK! 12. jan. 19ltj. Padel jo na italijanskem bojišču junaško smrti za domovino in cesarja DJletni mladenič Franc Koholič iz Ci'iiomlja. Novomeško pokopališče je postalo v zadnjem času pravcato stranišče posebno okoličanom, ki hodijo v mesto. Pa tudi osebo iz mosta smo videli, kako so onesnaževalo naš mirodvor. Če je že dovolj gi'do in nespodobno na jiokoiialiŠču kaditi in ]msit.i, je šo tisočkrat bolj nesianino opravljati na blagoslovljenom kraju svojo liotrebo. Sram nas moia biti Novomoščano pred tujci, zlasti še pred drugovei'ci. ki znajo po svoji veri bolj čislati kraj, kjer Ijočivajo njihovi mrtvi, ki si oglodajo našo pokopali.Ščo in z gnjtisom vidijo, kako malo s])oštovanja ima našo, sioei' šo dokaj vei'iio katoliško Ijtidstvo do blagoslovljene zemlje,, V katori spijo naŠi dragi ranjki. Pri stranskem ^ vhodu, v kotili, ob Tandlerjevom in Povše-tovein grolju, in na])re,j ob zidu vidiš lahko vedno po več takšnih odpadkov. Vsa pi'i-zadevanja in opetovana opominjovaiija in prošnje na merodajnib mestih so ostala do soilaj žalibog vedno lo brezuspešna. Tudi cvetljioo s koreninami vred se po-gostoma pokradejo îzgi'iibov. Tako ravnanje se more lo kot ski-ajno í)r»;zl)ožno ne lo ostro obsojat i, ampak tudi izdatno kaznovati. Zaradi tega si dovoljujemo tom potom javno prositi dotične urade in iiiorodajna oblastva, naj blagovolijo poskrbeti, da se nam sveti kraj ne oskrunjiijo več na tak nespodtibeii način. Občinstvo v mestu in na deželi naj se resno pouči, svari in opomni, da bodo nesramno krlvke in krivd tudi zasluženo kaznovani. Jlošoanom tn grobokopom pa zopet priporočamo in jib v interesu vse javnosti prosimo: Zaklepajte vrata na pokopališče! VeČ piizadotih mcščaiujv. Ravno po enem letu se je oglasil iz ruskega ujetništva Anton Rifelj, posestnikov sin iz Lešniee. To je bilo veselja pri očotu it) materi, ki so ju večkrat v letu dni obhajale tomno misli, Čoš, kaj jo s sinom-edincom! Avstrijsko-ogrska vojna razstava na Dunaju 1916. Meseca majnika 19 Hi so otvori na Dunaju na zcinljiSčih cesarskega vila v C, kr. pratru avstjijsko-ogrska razstava. Razstava stoji pod predsedstvom Njega ekscolejice c. in ki', vojnega ministra Aleksandra barona Jirohatina tor zaslodtijo l)atrio1iČne, narodno-gospodarske in vojaško-bumanitariie cilje. Vojaška iijirava fimgira kot glavna razstavljalka, ker no bo razstavila lo raznih vplenjenili kosov in trofej, ampak tudi interesantno prednuîte, ki so 7, vojsko v zvezi. Pokazati so hoči; prebivalstvu, kako velikansko delo so opravile armade in proiluktivni sloji v tej vojski, liazuii tega, kar razstavi vojna npi'ava, bodo na tej razstavi zastopane tudi indti-sti'ijske stroke, ki so v zvozi z vojsko. Ker jo razstavni ixoslor omejen, so more razstavo udeležiti h; mal izltraii dol industrije in o\)rta. Cilji in smotri te razstavo so ugotovljeni v posebni spomenici, katora je kranjskim interosontom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pisarna odbora za to razstavo senaliaja na Dunaju (L Kiinilnerslrasse 38). Iz ruskega ujetništva so je oglasil Janez lius iz (iolobinjoka. Piše svoji ženi K dno 10. Sííptombra 1915 i/. Stari Oskol, gubernije Kursk, da jo Še zdrav, ampak da 'ne dobi nobenega sporočila od doma, četudi on velikokrat piše domov. Jvakm' pa trdi njegova Žena, mu jo žo velikokrat pisala in da tudi ona njogovili poročil nobenoga ni prejela razvon gori omenjenega dne eno dopisnico, ki je bila pa pisana nemško. Oo bi pa kedo kaj več vedel o njom, naj blagovoli sporočili njegovi -ženi Uršuli lius, Golobinjek št. 10, p. Mii'iiapeč, Dolenjsko. Umrla je v Novom mestu gospa Katarina (laiirijelčič dno 9. februaija ob 3. tlii popoludno (19 let stara. Pokojna jo bila soproga kramarja gospoda Fili^ia Gabrijolčiča in doma iz Kozana, obmne St. Jlartin gtiisca, okraj tiorica. iiog ji daj vočtii mir in pokoj! Resigniral je vsled starosti in boleh-nosii na svojo župnijo ))reč.. g. Damijan PavHč, župnik v Kostanjevici, Dolenjsko. Državni uslužbenci, vsi višji uradniki, kakor tudi podiiradniki, sluge, unilormirani stražniki, civilni jiolicisti in policijski agenti, hnančna straža, nadi)aziiiki, pazniki, pisarniški oficijanti in pomožni uradniki obojega spola in šo končno za docela zaposleni [m-niožni sluge, (íobó izdatno draginjsko doklado. Lavor za naše junake. Da ostane slava naših vrlih boriteljev domovino tudi poznejšim rodovom ohranjena, se je na Dunaju ustanovila akcija, katero namen jo, naročiti lavoijevo vence iz kovine, kateri se botio na posameznih krajih ali v ožji donmvini braiiiteljov, ali na mesfiii, kjer so se vršile večje bitke, postavili. Ivdor iilača znesek K 3 — za en list k tem voncem, lahko določi ime padlega branitelja, katero se bode na dotični list vpisalo. Tisti lavorjovi venci, kateri no Imdo določeni za kak kraj ali mesto, se bodo l)ostavili na Dunaju jiri zunanjem uhodu v cesarjov dvor in sicor tako, da bodo tu vso dežele iiaŠe širno Avstrije luloležene. ivor je čisti dobiček to akcije namenjen v podporo fonda za avstrijske vojaško vdove in siroto, bodo podpisano županstvo v ta namon nabiralo doneske in jih tudi si)rojenialo proti potrdilu mod uradnimi urami pi-i mestni blagajni, ter prosi p. n. občinstvo, da so odzovo temu pa-trijotičnomu poiivzotju z obilnimi prispevki. P. n. darovalci se bodo ovekovečili imenoma v posebni spominski knjigi. Mestno županstvo liiidoltovo. Tifus. V Št. Petru pri Novem mestu, in sicer v ňt. PeMii samem, so so pojavili slučaji trebušnega tifusa. Dosodaj je timid eden na tej boloziii. Bo trei»a pač preiskati, odkod ,so j(; ta bolezen v St. Petru zakotila. 1500 odlikovanih jo državnih uradnikov vsled med vojsko pridobljonib zaslug z različnimi visokimi rodi, s zaslužnimi kiižci in raznovrstnimi odličnimi naslo\i. Zima ne prizanese. Na Dolonjskem že dva (lili sneži in je pričakovati Še jirav mrzlih dni, kar se pa ne čudimo, saj smo šo meseca marca imeli čostokral. sneg. Nesreča nikoli ne počiva. Dne 7. fobr. sta šla Matjaškova iz Dol. Lokvice št. 4. pri Metliki, brat in sesh'a, prvi 14, druga 21 let stara v gozd po drva. Ko se vračata domov, so med pojjo naloženi voz zvrne in potegne dekle seboj ter zgrabi za glavo. Pokliče še brata Jožeta rokoč, naj vzdigiio voz, a ker je fantič še preslab, ni mogel. A dokler je ljudi ]U'izval, je dekle pod vozom že izdihnila. Pripeljali so jo mHvo domov, ilati, že itak vsa prežaljena, ker jej je mož 22. jan. od.šel k vojakom, se je Iakô prestrašila, da jo padla v tiesvest in so jo komaj oteli. iíatjaSkova Ana je bila vrhi članica Marijino družbe. - Pri toj priložnosti naj omenim, da se je jednak slučaj ])rimorii že 24. januarja v tiorjancilr Šla sta tudi fant in dekle Žugidj-eva iz Guril ])o drva. Voz se je zvrnil na dekle, ki jo bila takoj mrt va. Tudi ona je bila v iU^iijini družbi. Naj počivata v miru! Čabrinovič napadalec na rajnega pre-stoloiiashidnika Fordinanda, ki jo bil obsojen na 20 let ložko ječo, je umrl na jetiki v Terezinu na ("ješkom v tamošnji kaznilnic-i. Dopi IISI. Žužemberk. — Žalosten dogodek. Kdo bi si bil mogel jireje mislit.i, koliko gorja bo rodila vojska po družinali. Pri nas se je pripetil inotečeni toden ta-lo slučaj. Na zadnji poziv jo odšel posestnik Alojzij Vidmar iz Stavčo vasi k vojakom in pustil douui žono v otročji postelji in osmoro oti'ok. dočim je najstarejši sin žo vojak. Izmed doma ostalih otrok hodijo razven dveh vsi Še v šolo, oziriima so Še mlajši. IVdeii dni po odhodu iiiožovom bolehna žena smrtnonovarno oboli in umrjo. Možu brž brzojavijo. Ves iz sobo se vozi iz Štajerske domov. Najjiroj je šel na pokopališče, kor jo menil, da so ženo žo zakopali. Tu najde še prazno, jamo. (Hre dalje ]U'oti domu. Oetrt ure od pokoi)arišča sroča s])r{ivod — rajno žone. Ko ugleda črno krsto in zadaj plakajočo otročičo, so sosede od same žalosti. Morali so po- grcbci jiočakati, da je /ojict prišel k sebi [ii nu)gel s))i'einljati ženo na zadnjem potti. V^si iiavx;or;i so jokali, Tîog se iLiiiiiili! Groblje pri Sent Jerneju. — Umrl je (liic 2(1, janaai'ja 1916 jjosesliiik -laiiez OniK iz ÍTrobelj li. st. K). Rojen je 1)Í1 15. milja IBfil, forej Šele 55 let. star; v najboljših letih je iiioi'al za}»ustití ža-liijoío ženo in otťoeiííe. Po kratki, jia težki bolezni, iircvideii s sv. zaUi'atiieiiti, je vdan v voljo božjo izdibiiil svojo blago diiŠo. Bil jo zelo mirnega značaja, usmiljen (io revnib ljudi, rad v stiski potiiagal z dobrim svetom in tudi s podjioro v ra/Jiib reííeb. liil je vzoren in nai)reilen kmetovalec; zelo marljivo je obdeloval svoje polje in ski'bno redil živino. Srenjski odbornik je bil več let ter se je vedno brigal /a obeni blagor to srenje. Ves eas svojega gosi^o-darstva je bil naročen na „Itol. Novice", ki jib je posebno ob nedeljah I'ad prebiral in se vedno ))o tcjii)! naukih ravnal, ki jiii mojstrsko pišeta g. I'avnatelj liobrtuau in višji vinarski nadzornik g. Skalický. — l>a je bil tudi veren in dober kristjan in zares priljubljen in vse časti vreden, se je videlo na dan njegovega pogreba, ko se je toliko ljudstva udeležilo te zadnje pretresljive poti na pokopališče. Posloviti so sc od dobi'ega iji značajnega moža tnžuiin srcem ne le samo dujnači, anijiak tudi sosedje in drugi, ter niu želeli: „Blagor imi, kdor v Gosi>odii »aajii, v raju nebeškem se tam prebudi!" ilati, Marija milosti, prosi zauj! Vcini mir in pokoj Bog inu daj, Luč mu večna sveti naj! Počivaj v luiru, blagi mož Ci'ue! Belokranjski - vestnik. » Iz Lokvice se nam poroča: O sveč-nici so se tužno glasili lokviški zvonovi, peli so zadiije slovo enemu ondotnih vrlih sosedov —■ posestniku in gostilničarju Janezu Drago van, po domaČe JakljeviČ. Ko je kmalu po začetku vojske dospela žalila vest, da je njegov sin Anton, vrl mladenič, ranjen uuu'1 v neki bolnici na Ogrskem, so iini tudi lokviški zvonovi peli v zadnji pozdrav, a očetn je to tako ti'galo srce, da je odpovedal večkratno zvonjeiijc, ker se je bal, ila mu poči srce. Od takrat, je Di'agovan vidutna hiral in le preknialo sc je prikradla kruta sunt tei' iztrgala očeta izmed Ijubljejie di'užiue. Njegova hiša — stoječa med staro in novopreloženo cesto — je mnogim ])otiiikoni, dokler še ni bilo železnice, dobi'o znana. Vrli tiiož naj počiva v rniru! — V vojski je padel tudi VJ'1 mladenič L lirataniČ, Čegar dom je blizo cerkve. 1'adli so tudi Plscher in KlenienčiČ. Večna luč naj jim sveti! Iz Črnomlja. — Na Svečnico smo pri nas pi'iredili igro „Jtniaške Jilejke" s petjem. Dvorana izo))i'až. društva je bila prenapolnjena občinstvom, ki se je rade-volje odzvalo povabilu za dobi'odeliio prireditev, koje čisti dohodek je namenjen za oslepele vojake. Kakor večkrat, tako so tudi to pot pokazale Črnomaljske dekleta, da izvrsttu) umevajo svoje vlog«, ker so se sijajno izkazale kot po^nenuinja vredne igralke na odnt in pevke. Rax ved rilo. „čevelj". Znana jo stara Jiavada posebno v vinorodnih krajih, da mora nov gost, ki prestopi ju'vič hišo gospodarja, izpiti večjo množino vina iz tako imenovanega „čevlja". Večkrat nadomesti čevelj tudi druga posnda. Zgodilo se je nekoč, da so bili odlični gostje pi'isfljeni ]u(i cliJ iz „nočne posode". Seveda je bila samo oblika noČtie posode, kei' posoda satua je bila iz titiega lilaga in zelo lejia in se je rabila izključtio le za vino pri posebnih zabavnih in gostoljubnih namenih. — Toraj, največkrat pije pa novodošli gost le iz Čevlja,, ki je iz navadnega stekla. Odkod ta navada in to ime? — V stai'iii časih so itueli naiiii'eč tiavado, da so ])ili pi-i slovesnih jiojediiiiih ob koncu tudi iz pravih čeveijělíov od navzoČili gospa in gospodifiii. Po našem bi sc moi'da reklo, da so pili „8entjanževca". Kajpada se je to godilo, ko gostom gotovo ni bilo veČ ju'iiiojfïvati pi'avega okusa. Izvr,Ševal se je [>a ta običaj tako-le: Dotični, po čeveljčku željni in vina žejni gosj)odič je pokleknil ]ired izvoljeno dauio ter jo jtrosil za njen čeveljček, katerega je moial tudi sam odpeti iz njene noge. i'otcm je nalil vina čeveljček in ga izpil s pravo slastjo — gotovo iz posebnega sjioštovaiija do dotične dame. Nato je zopet obul ponosno daiuo. Četudi se razume, da so nosile ob takšnih slavljih ženske najlepše čeveljčke in židane nogavice, je bila ta navada vendai-le zelo neokusna. — Pripetilo pa se je, da je bila pri neki sijajni j)ojedini navzoča tudi přiletím [»rin-(;e/.inja. Nihče je ni u])al prositi za njen čeveljček. Neki jilemenitaŠ jo pa vendar ])oprosi za visoko Čast. Princezinja milostno dovoli. Toda vitez se silno ustraši, kajti čeveljček je bil îzvani'cdno velik čevelj, ker je imela princezinja nenavadno dolgo nogo. * lloté ali nelioté je moral vitez iz te opojne ča-še vžiti čast in izpiti čevelj do dna. Veliko je bilo stiieha In krohota in vsi luivzoči KO se šalili iz presrečnega viteza. Končno sc jim ta odreže: „Princezinjo nog'a zaros je velika, pa žeja moja jo tudi tolika. Vi se'norčujete le iz (,^'(10 zavisti, ker sami niste smeli te srečo zavžiti. — Iz čevlja prinecKinje piti je večje časti, kakor ce „v čovl)« velik jiiuak" jo v pasti!'' Očitanje, „ Vidiš, Berta, sedaj pač ni čas za to, da si že zopet ku[)ila dva nova klobuka; sedaj si moi-amo tudi mi marsikaj odrečti!" — .,01i, Milan, ne razbui'jaj se! Ti ravno tako govoriš, kakor da bi bila jaz klobuka tudi plačala!" Ekspresno pismo. „Kaj pasejcveiular zgodilo, da je taiio nujno?" Odpre pistiio in čita: „Obesi se hudoba, saj za druzct^a nisi !" — „No, lo j);i vendar ni tako nujno I" — Dober posluh. Knjigotržec; „Toi'aj, če Vam ni ziuin ne naslov, ne izdajatelj in ne vsebina muzikalije, ki ju želite, potem Vam pač ne morem postreči!" — Dijakinja: „Je že res, ampak melodij« i)i se gotovo spomnila, ko bi jih blagovolili nekaj zapeti!" Doneski k vremeiioslovju Bele Krajine. IV. Kake zime smo imeli v zadnjih 29, letih v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji. J. .'^iliolj, ([laljo.) L. 18i)'2. Vreuie mescca januarja jc bilo i)rav nenavadno. Do 13. je bilo večinoma deževno, aH pa je bila megla' in in'imcroma toplo. 13. pa je zajial sneg. Potem smo imeli nekaj inrzlih dni, posebno 2SJ. jc bila prav huda zima. Potem )ia je Inlo zopet južno in tojilo vi'eme. Tudi ïebruar je bil pi'av vlažen, vendar bolj gorak, nego mi'zel. Deževalo je veCki'at, kakor snežilo. Včasih je stala tudi megla po več dni neprenelioma. A'sled tega prav neugodnega in ne/dravega vremena nastale so nalezljive bole/.ni bripa in dtivlca. Za davico je obolelo veliko otrok, pa tudi nekaj odraslili. Umrlo pa je za njo 11 otrok. Tudi marec je bil prav grd do 21,, in tiirzcl. ker j(i skoj'aj vsaki dan snežilo. 1H93. Januar je bil do 25. silno mrzel. Najmrzlejši dan je bil 14., ko je kazal toiilomer zjuti'aj ob 8, — 25 0. Júilpa je bila vos mesec prcmrznjena. Ljudem je znnznilo po kletih i)osebno veliko ki'ompiija. Febniai' jia je bil z malimi izjemami ju'av lep. Imeli smo nekaj pi-av krasnih dni, kakor v majniku. 'J'udî mai'Cc. je bil v prvi tretjini lep. Okoli 10. pa je začela Ijriti burja, ki je vlekla skoraj ne-l)i'enehonui ves mesec in ves apiil, da je bilo včasih prav nii'zlo in led na vodi. lii'ibi je pa tudi Še v maju. 5. in G. zapal je tudi sneg iia Goi-jancili in (i. je luUelaval ludi pi'i nas. Zatí> je i)a bil 5. In (i. občni Iji v iiu'az, ki je i)osiiu)dil jionekodi ki'ompir in sa ii. uri ])0]>0l(hu> v društveni dvorani. Dnevni rcil: 1. Poročilo načclstva in nadzorstva, 2'. Odobritev računskej^n zakljiitka za leto 1915. Volitev uačelstva. 4, Volitev nadzorstva, 5. Slučajnosti, Alio bi ta ohàii zbor ob navedenem času ne bil sklepCcii, vrši sc čez jjol ure kasneje na istem mestu in po istem dncvnciu redu dru«,' občni zbor, ki bo veljavno sklepal lie glede na število navzočih zadružnikov. Načclsfvo. Darovi za nagrotïni spomenik pokojnemu preč. Mihaelu Barbo. iVeč. gosp. župiiik Dr, Loop. I'icis^aii jo poslal SiO kron z žeíio, naj bi se lúvšo Sohiricc milega yosp. vikarja velikodušno spomnile. — lïog plačaj! Darovi za kip presladkega Srca Marijinega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Neimenovana K ,'i-—. Loterijske števillie. Trst, i. feiu'uarja 2(i 7i; .it) 19 .■Ï2 Zahvala. /m vfie l)lag-o (Kikanc sriiiogn. MĚiilja iJOvodniii bolezni hi smrti iiioj(!ga iicpozrib-Uííga wo II roga, gos [w il a Janeza Jarm ufitelja v p. iiftlior tudi za obilno KiiTaiiiËtvo lira/cga pokojnika k Kmiiijnmii pof.itkii, iKtukain vsem [trisrčiio zalivalo iti ijosetjoj Ae prer'ast, (lahovšíiiii i/, . iiiilida, '■f. gsr. oo, Fmu-řiřkiiiiom in ût;. gg. Usluiljeuim lnal.oai. Oisobito ])a ŠG iskreno zahvaljuje)» [irea. jçr- žu]iiiikii Ter.ikiiuii /a njegove prijaiîiio obitiku iu tolaiiluB Ijcseile, b katerimi jc bolniku olajial briiiko boloKen. — Bog^ liliiiittj Ktoterokrat ! Žabjavas, !». futiniaija Hdii. .lo/cla .lai'in, sopro^^a. Zahvala. Zft vse ljulicznjive Jokaze soPiitja in tolažbe povodom bolezni in Kiiiili caSe iftkreno ljubljene nialere, oziroma Ktare matere in laiOe, i^ppo M Bfljanes roj. Udovč kakor tudi jir obilo Kprenistvo umrlo k zaiinjemii poiiitkn, izrekaiiio naj priori nejio /,ftbv;i!o, l^oKeboj se šo zali valj »jemo za pokojnici inkaKano ziulnjo i'ast : prci\ g. žiiiiiiikti Vovko, íř. 00. Frunfiikiinoiii, I'lV frï- Úsijiiljeniiii bratom in fí. SRstvani Usmiljenkara. Najlepiji livaia pa tiidi velc-(i|ioitovanoinii fc, ilcíž. poslaiicn in žujmun línrc-ii lis lúindijo in VBcm dnigini iidolo-žcucem i^Qgreba od bliyii in daleč, St. Peter, n. felirnarja i(ti(S. /ahijoô) ostali, Velika svota denarja so Kaulore naključit.i vs;ikonnii-, ki postane naš iiaroOuik. — Hrozplačiia pojasnilu pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Les žlahtnega hostanja kupuje i») najvišji ceni L. Koroschetz v Mariboi-ii, Rijistn-sl.russe Nr. 23. il2-tí-4 2 stanovanja po štiri sobe, s priiiklijio, odda se v iiiši Štev. 144 v Novem iiiestii, last pivovarne v Piintiganiu, iii sicer eno takoj, dnigo l)a s 1, majem. I'unudbts «inejiiinu in dajc pojasnila Fr. Perko v Kandiji. iiH-3-1 • • • o • e Popolnoma uorno naložen denar. HRftNlLNICftifi POSOJILNICI /M Knihlij« in okolico, roji. ix'Oiii. /av<'/o = V lastnem dosnu v Kiuidiji »prejema hranilno vlojre od vnaceK«! t^e Jt* obreHtuje po O 1-0-J5 na leto brez odbitka rentneíía davka, katerega aama iz svojej^a plačuje.