7(0. štev. V Msihliarii, sreda dne 28. januarja 1914. Leo 111. Pos me/.n s šiev. „Dnera“ stane 6 vin ; ravna toliko p samczna številka »Bodeče Neže“. „»AN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi oh nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike st ne „Dan" s prilogo eeloletno 22 K, četrtletno 6*50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja ... upravuištvu. s:: Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna stev. „Dn v«“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“. J:: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulita št. 0. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, /a oglase ee plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-«: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". -IZ33BfflO»g Trst Kjer se tepeta dva, tretji žanje. Prav umestna je bila karikatura, ki Jo je bil prinesel »Dan« o tržaški politiki. Resnica le namreč, da od boja, ki divja med Slovenci in Italijani nihče drugi ne bo prolitiral, nego Nemec. Slovenci se tega dobro zavedamo, ker imamo odprte oči; in tudi delali bi na tej podlagi, če bi bili Italijani pripravljeni nas upoštevati, kot njim enakopraven del. Mi bi torej prav radi živeli v miru z Italijani; to seveda samo v gorinavedenem slučaju, če bi nam oni privoščili tiste Pravice, ki nam gredo. To bi bilo dobro za njih in tudi za nas. V tem slučaju bi namreč z lahkoto odbili Nemce, ki vedno strastneje stezajo svoje grabežljive kremplje proti Trstu. Tako pa bodo bržkone Nemci mleli. Oni so strahovito veseli, ker vidijo, da imamo Slovenci in Italijani toliko opraviti med seboj, da nam niti najmanj časa ne preostaja, da bi pogledali, kako prihajajo nemški vojščaki v obmorske kraje, posebno pa v Trst. Mi se sovražimo in tepemo, oni se pa vesele. Morda kolovodjem pangerma-mzina niti v sanjah ni padlo v glavo, da bo njihova pot proti Trstu tako gladka. Ce bodo šli po tej poti pametno naprej, bodo brez najmanjših izgub in težav dosegli svoj cilj. Italijani tega seveda ne vidijo; preveč kratkovidni so ti neumneži. Naj ne mislijo, da so jim Nemci pri letošnjih volitvah iz prijateljstva podali roke. Nemci so pač drugačni tiči kakor Italijani. Italijane nimajo bog ve kako radi. Italijani bi morali to vedeti. Si-fv* so imeli v tem oziru že bridke izkušnje. In to celo pred kratkim. Ali v o že pozabili na to, kar se je go-I j. v Gradcu? Lep dogodek! Še •epsi pa se nam zdi, če pomislimo, Ae Je doigral ta dogodek par me-p° tržaških občinskih volitvah so se Italijani in Nemci ODjemah v pravi bratski ljubezni. 1 akrat si nihče ni mislil, da se bodo V nekaterih mesecih italijanski dijaki vozili po Corzu z obvezanimi glavicami. In vendar se je tako zgodilo. Človek bi mislil, da bo Italijane vsaj to spametilo. Toda ne! Še vedno se prilizujejo Nemcem in se tolažijo s tem, da so Nemci sovražniki Slo- nr’*revi’ • bi.bil° res treba, da bi Pnsli Nemci v Trst z dolgimi palicami ter pretepli vse Italijane, enega Za drugim? Menda bi šele v tem slučaju spoznali, da so Nemci tudi njihovi sovražniki, ne pa samo naši. Da nemška nevarnost, ki dan za dnem bolj preti Trstu, ni samo napol kuhana kaša, čisto navadna pripovedka, to vidi vsak, ki živi z glavo izven Žaklja. V vseh državnih uradih so Nemci, ki se kaj težko vzdržujejo svoje prirojene nadutosti. In najboljša mesta zasedajo. Pred meseci pa je bil — kakor smo že pisali — izvoljen iz zastopnikov nemškega »Nationalverbanda« na Dunaju na podlagi resolucije, ki jim je bila dostavljena od strani nemškega političnega društva v Trstu, poseben odbor, ki se bo temeljito bavil z odno-šaji Nemcev, živečih v Trstu in na Primorskem sploh. Lahko si mislimo, da bo ta odbor polagal največjo važnost na to, da čim več Nemcev pošlje v te kraje. Do službe jim že vlada pripomore. In tako bo teh ljudi vedno več med nami. Dokler bodo slabi, se bodo oklepali Italijanov, ko pa postanejo močnejši, pa bodo očitno pokazali svojo barvo. Italijani naj bi bili po nazoru »kunštnih« Nemcev samo nekaka opora, ki bi omogočila Nemcem nakvišku. Kolikokrat so bili že opozorjeni na tol Pa kakor se vidi, se bodo zavedli te resnice šele tedaj, ko bo že prepozno. Popustljivost nasproti v Primorje prihajajočemu nemško-nacional-nemu navalu se vrši na škodo Slovencev in Italijanov. Koristi od te popustljivosti bodo imeli edinole Nemci. Zato je popolnoma upravičeno, če trdimo, da bi morali zaenkrat tržaška politika — slovenska In Italijanska — naperiti svojo naj-ostrejšo ost proti Nemcem. Nemcem bi bilo na vsak način treba razrušiti upe, da pride nekoč Trst v njihove roke ln da bodo nekoč oni gospodarji ob adrijanskem morju. Slovenska zemlja. SV. DUH NA OSTROVEM VRHU. Pred leti je ustanovila mariborska podružnica »Prosvete« pri nas knjižnico, katera imenitno uspeva. Ako se pomisli, da poseča knjižnico »Prosvete« 42 bralcev in to izključno kmetskih bralcev, kateri so prebrali tekom tega meseca nad 140 knjig, se vidi, kakšno zanimanje vlada med kmetskim ljudstvom za dobro berilo. Da se s čitanjem kiui£ širi prosveta in utrjuje narčdiia zavest mi ni treba posebej omenjati. Ker pa ima knjižnica le skromna sredstva, s katerimi ji je jako težko ali skoraj nemogoče nabaviti si dobrih knjig, obrača se tem potom na slavno občinstvu, kteremu je za obstoj tako važne narodne institucije na skrajno slovensko-nemški meji kaj ležeče, da nam poskoči na pomoč, bodisi, da nam pošlje denarne Prispevke ali pa nam daruje knjige. Prosimo, da se denarni prispevki ah pa knjige pošiljajo na naslov; »Ljudska knjižnica«, Sv. Duh na Ostrem vrhu pri Lučanih, via Ehren-hausen. OTOČE PRI PODNARTU. Novo leto se Je pričelo. Upamo, da ne bo tako nesrečno za nas Slo- vence, kakor je bilo preteklo, kajti v preteklem letu so nas klerikalci pred svetom tako osramotili z njihovimi Čudeži, da sedaj, ako gre kdo iz naših krajev kam drugam, s prstom kažejo za njim, češ da je iz tiste dežele, ki verujejo v perijodne čudeže. Kdo nam je napravil to sramoto? Duhovščina. Rzaprava nam je tako pokazala, da je bila Johanca le orožje duhovščine, da so z njo izvabljali iz ljudi denar. Res sramota za nas, ker živimo v dvajsetem stoletju. Ta škandal nam je prinesel klerikalizem, ki pri nas tako cvete. Naš fajinošter nas še zmeraj hoče imeti za neumne, ker vedno agitira za »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Ravno ti listi pripomorejo, da ljudstvo veruje v čudeže. Naš lajmošter vedno zabavlja čez napredne časopise, menda zato zabavlja, ker ljubi laž. Sploh mu ne gre iz glave, da bi malo ne poagitiral za klerikalne poslance. Ko Je imel spraševanje za može, jim ni razlagal verske stvari, ampak le politiko. Pripovedoval Jim je koliko dobrega so jim poslanci naredili, koliko so za hleve podpor dobili, vodovodov itd. Ampak vsi mu niso verjeli. Neki mož mu je po tem povedal, da za našo občino niso nič naredili, da bi imela kako korist. Sploh hleve pri nas lahko zidamo samo na svoje stroške, je pač drugače kakor drugod, morda za to, ker ne plešemo tako, kakor fajmošter gode. Cez vse pa on sovraži ples. Bog obvari, ako se v veseli družbi en parkrat zasučeš, potem si pri njem takoj zapisan v črne bukle. Pa nič ne de, saj je sedaj predpust, ko pleše vse staro in mlado. Tukaj imamo podružnico v Dobravsko faro. V cerkvi imamo za patrona sv. Antona; eni mu pravijo Anton Kračman, zato ker mu vsako leto prinesejo do-| bri ljudje krače, klobase, denar Itd. Nam se čudno zdi, kam ta denar izgine, ker mi zrno tega mnenja, da ga svetniki n jedo, pač gotovo kdo drugi. Mi bi .idi izvedeli, da bi se nam enkrat povedalo, koliko ima naša cerkev denarja, ali pa dolga, in koliko ima dohodkov na leto. Nam pripovedujete samo od stroškov, kakor ste nam povedali od farne cerkve. Sploh mi smo bili že en par let brez pravega cerkvenega ključarja, nas Jože ni mogel dobiti pri nas takega moža, da bi bil njemu po volji. Sedaj nam je k sreči prinesla zagorska sapa moža, ki ga je mogel postaviti naš Joža za cekvenega ključarja. Res srečni smo, da smo ga dobili, zraven pa takega, da ga skoraj nihče ne pozna. Saj se je komaj v Otočah šele parkrat naspal; ako bo tako napredoval, ga bo naš Jože pri prihodnjih volitvah postavil za župana. Neki mož tudi iz naše podružnice si je mislil, da si je pridobil to častno mesto pri deželnozborskih volitvah, pa mu je spodletelo. Ako bi ta dohil to mesto, bi mu ne zamerili, ker je domačin in pozna naše razmere. Ampak to se nam pa zdi preneumnb, da bi nam en tujec bil gospodar v naši cerkvi. — Otoški opazovalec. BREŽICE. V brežkem okraju je na novo nameščenih več orožniških postaj, posebno ob Sotli, t. j. hrvatski meji, pa tudi na Vidmu ob Savi. Najbrž tudi na Kranjskem ni ostalo brez oja-čenja orožniških postojank. Neposreden povod temu so bile gotovo velike tatvine, ki so se izvršile ravno blizu hrvatske meje. Oropane so bile trgovine v Dobovi in na Bizeljskem. Enake tatvine, četudi ne v tako velikem slogu, so se dogajale že leta in leta, a se ni moglo priti na sled krivcem. Par streljajev in tat je na varnem za mejo. Krivično pa bi so- Prvo darilo udanih podložnikov novemu vladarju. dil, kdor bi kar pavšalno dolžil samo Hrvate omenjenih tatvin, kajti skoro nemogoče je izvršiti tako obsežne tatvine brez domačinov, le da jim ni močim do živega, ker izgine sled z ukradenimi stvarmi slednjikrat za mejo. Kar pa je vse graje vredno, in žalostna resnica, je hrvatsko orož-ništvo toozirno površno in nedosledno. Morebiti je temu iskati vzrok v slabih orožniških plačah, gotovo pa je tudi eden izmed vzrokov ta, ker naše orožništvo preveč neinškutari, je premalo kolegijalno ter uraduje nemško ali pa v zasilni slovenščini, ki jo Hrvat ne razume, pa si tudi enakih neslanosti ne pusti dopasti. Bele vrane so med orožniki, ki razumejo pismeno slovenščino, ker se je pač razim v ljudski šoli niso učili. H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410. Samo! K 4*10. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro id oda samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. :: Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „lKO". : : Zastopstvo tovarne ur „ZENiTH“. LIST K K M. ZEVAKO: Srce in meč. ^°man iz francoske zgodovine. (Dalje.) kn inT da bi 1° biloo slepilo to viso-iP e ~~ nio. ki je menila vedno, da le n«umnega rodu; toda spomnila se ‘ pVe n!ati vedno zabičevala: lih rnnr-,«,VZ*?ied dveh Hudi, ki se imenuje Henrik”a SVetU’ Se Trepefajeie(mM0m,n0ransi!* cah svoje matere J.v!se,a n» ustni- >>Tvojoče!rLUj^J?"a?aljevala: opasno vojno. Mislila'sem da?’ ”a tev. Nekega dne _ bilV skončne radosti m nepopravljive ne sreče — pa sem izvedela, da je živ' da se vrača in hiti k meni... In vedi,’ da je bil človek, ki mi je prinesel to vest, brat tvojega očeta, Henrik de Monmoransi!« »Kaj slišim!« je jeknila Lujza. »In vedi še nekaj, dete moje! Vedi. da te je dal ta človek, preden mi je povedal to novico, ugrabiti po Podležu... po tigru, kakor ga je mienoval sam. In ko mi je razodel. se tvoj oče vrača, ko mi je povejo, da te je dal ugrabiti, je dejal, da e ona zver zakolje, ako ne pritrdim sedam, ki jih bo govoril v navzočnosti mojega soproga!« »O groza!...« »Da, groza! Zakaj nihče ne more slutiti, kaj sem pretrpela, ko me je Henrik de Monmoransi pred mojim soprogom obtožil nezvestobe! Hotela sern ugovarjati, toda ob sleherni svoji gesti sem videla njegovo roko pripravljeno, dati znamenje, ki je pomenilo tvojo smrt... Molčala sem!...« »Oh, mati! Mati!« je vzkliknila Lujza in vrgla roke Ivani okrog vratu, kako ste morali trpeti! Zaradi mene! Da ste mi oteli življenje!« Junaški in bridek usmev na Ivaninih ustnicah je bil nje edini odgovor, Ob strastnem hčerkinem ljubkovanju pa se ii je posrečilo po inalem, ukrotiti trepet svojega srca. Povzela je tedaj: »Zdaj razumeš, zakaj sem ti Pravila, da je na svetu človek, ki ga uSOvražitl 'n Bežati pred njim, rti človek pred nesrečo in ransif« Samo ' • • Henrik de Monmo- le delala0^^^^’ mat’’ on* drugii« som z umirajočim gla- »Oni drugi, dete mole le ««« ki te Je bil ugrabil!« ’ ’ »Da, mati!...« »Človek, ki je sprejel strašno nalogo, zaklati te... tiger, saj veš!« »Da, mati!« »Lujza, pripravi svoj pogum ... Tisti pošasti le bilo ime vitez de Pardajan!« Lujza ni kriknila, ni se ganila. Obsedela je, kakor da je treščilo vanjo; vsa bleda je bila in dve veliki solzi sta ji zdrknili iz oči. Nato je prekrižala roke na prsih sklonila glavo in zamrmrala: »Oče njega, ki ga ljubim!« Ivana jo je objela in jo stisnila krčevito. »Da,« je dejala, vsa v groznici in zmedi. »Da, ljubljena Lujza moja, obedve sva zaznamovani po nesreči. Plemenit mož te je otel in te prinesel k meni... bil je tisti, ki mi je povedal ime nečloveka. • • Da, bil je oče njega, ki ga ti ljubiš ... zakaj izvedela sem, da je imela pošast otroka ... štiri ali petletnega sinka ... Tiger je najbrže umrl... toda otrok je dora-ste!... in ista nesreča, ki je privedla očeta na mojo pot, le gnala tebe sinu naproti 1...« Lujza ni rekla ničesar. Strašna bolečina jo je grabila za srce. Ljubila je sina zavrženega človeka, ki je bil zakrivil vse gorje njene matere! In kdo ve, ali ne počenja sin enakih zlodejstev kakor oče njegov? Zakaj ji mladi vitez ni prihitel na pomoč ? Zakaj je stal pri oknu ravno, ko so Ju prišli aretirat? Zakaj jo je opazoval že toliko časa?... Ah, zdaj ni bilo nobenega dvoma več J. Vitez Pardajan je bil pover- jenik človeka, ki je oropal svobode njo in njene matere!... In kdo utegne, biti ta neznani človek ? ... Ob misli, ki se ji je zasvetila v tem hipu, je vztrepetala od groze. In ko je pogledala svojo mater z brezmejnim obupom, jo je videla tako bledo, njene oči polne tolikšne groze, da je začutila; ona misli isto! »Oh, mati! je zamrmrala tesnobno, »moje srce je strto!« »Uboga dragica, oboževana ... morala sem ti povedati, saj vidiš... da zabranim še večje gorje!« »Moje srce je kakor mrtvo,« je povzela Lujza, »toda saj ne mislim nase...« »Na kaj pa misliš, dete moje?« je dejala Ivana in pogledala hčeri globoko v oči. »Gotovo nanj! Ah, dete moje, obrni misli drugam!«« Lujza je odkimala: »Nanj mislim, ki naju je ugrabil.« Ivana je vztrepetala od groze. Zakaj njena misel in misel otrokova sta bili eno. »In,« je vzkliknila Lujza, »ako si predočiva vse, kar se nama je pripetilo, se mi zdi lahko uganiti, kdo je ta človek...« »Oh, molči!... Molči!« Je jeknila Ivana, kakor da ie ime. ki >e drhtelo na hčerinih ustnicah in na njenih lastnih, ime prekletstva ... V naraščajoči grozi sta se stisnili ženski druga k drugi. Ta hip pa je postal objem Ivanine desnice silnejši, dočim se je iztegnila njena levica proti vratom, ki so se bila odprla brez hrupa ... »On!« je zamrmrala in prebledela kakor zid. Na pragu, takisto bled, podoben pošasti, nepremičen in križeinrok, je stal Henrik de Monmoransi!... XXI Vohunka. Med osebami te povesti je ena, ki smo jo komaj videli in ki jo je čas osvetliti. V mislih nam je ona Alisa de Luks, ki je spremljala kraljico navarsko. Videli smo, kako sta se podali Ivana d’Albret in Alisa de Luks, oteti po vitezu de Pardajanu, obedve k Židu Izaku Rubenu, in kako sta sedli v voz, ki ju je čakal hven obzidja, nedaleč od senmaltenskih vrat. Kočija, ki jo je vleklo četvero čilih konj, je zavila okrog Pariza, ob znožju Monmartrskega griča, zdrdrala čez potok, ki se je izpretnin-Jal v okolici Grandž-Bateljer v močvirje, in se spustila nato naravnost proti Sen-2ermenu, kjer ie bil podpisan mir med katoličani iv reformi-ranci — mir, ki je b!l prav za prav samo grozeče premirje, zakaj sleherna izmed obeh strank je zbirala z vnemo in strastjo nove sile za o1lo-čilno borbo. (Dalje.) Kakor rečeno pa to Hrvatom ne ugaja, ker so mnenja, da ne živi samo nemški Bog. Le žalostno jc, da poleg vsega trpi samo domačin, ki je izpostavljen raznim uzmovičem, IZ ŠKOFJELOŠKE OKOLICE. Nekdo je prosil »Ljudsko posojilnico« v Šofji Loki, da bi mu iz preostanka dala malo podpore za javne hlače, ki so v splošno korist dveh občin in je dobil ta-le odgovor: Sklep seje? Zgoraj navedeni prošnji se ne ugodi. Pojasnilo: Zavod sicer ni dolžan povedati razloga, zakaj je bila prošnja odklonjena, vendar se tu podaja v glavnih potezah zato, da bi kdo sklepa krivo ne tolmačil, ali celo proti zavodu kaznjivo zlorabil. 1. Take potrebe, kot se tukaj prosi, se navadno pokrijejo z dokladami na davke, ker to je zadostni vir v pokritje talcih zaplat, in če bi le še to ne zadostovalo, se enostavno naredi dolg. 2. Zavod v smislu pravil ne more dajati podpor javnim zastopom Pač res daje neki živinorejski zadrugi v okolici vsakoletno podporo, to pa zato, ker je to strankarska u-stanova in to je pri našem zavodu sploh merodajno, akoprav se na zunaj imenuje javna družba. Pomniti pri tem je, da tudi tukaj več izda podpora, ker ima zadruga z bikom vred le pet članov. 3. Ako kdo hoče imeti dobre hlače, naj se obrne naravnost na firmo Bernatovič v Ljubljani, ali pa če hoče bolj nobel, pa na Scluvarz 6c Fekcte sam. 4. Ako jo pa kak tujec kriv v teh hlačah, naj se ga enostavno prime, in ako ima boljše hlače, njegove sezuje in te natakne. 5. Zavod se mora držati svojih pravil in ne more dajati podpor javnim koristnim korporacijam, ampak le tistim javnim, ki sq zanesljivi, če prav v javnosti nimajo nobenega pomena. Dalje mora za iste tudi nekaj ostati od preostanka re-aeive, kar prav pride za agitacijo ob volitvah, saj agitatorji ne vedo, na kateri račun kosijo. 6. Končno Je pa še nevarno, ker naš groš se liberalcu rad zaleti, ko nasproti klerikalec liberalnega lahko gladko požre. To so ja dokazi, da obstoja v Škofji Loki prava Ljudska hranilnica. Dano 22. januarja 1914, t. 5. tajnik. Štajersko. Maribor. Tu imamo akademično naobraieoega človeka, ki se šteje tudi med Slovence. Ima pa sina, ki se na srednji šoli niti ne uči slovenščine in pri vsaki priliki kaže svoje zaničevanje do jezika lastnih voditeljev! Da je kaj tacega še danes mogoče pri slovenskem akademiku! Žalostno! Mariborska sodnija. V sodnih dvoranah mariborske sodnije se že že zopet Šopirijo šulfereinske vžigalice. Slišali smo že več tozadevnih pritožb od strank ter sloveti?! h odvetnikov. Predsednik, gosp. dvorni svetnik Peško je že svcje dni bil prepovedal nemške vžigalice! ako je pa danes zopet najdemo, moremo si misliti o Pesku le dvoje: ali je sam tako netakten, ali pa je taka ničla, da si upa ž njim pometati slednji sluga! Naj bo že temu kriv ta ali oni, skrajna netaktnost je tako žaljenje slovenskega občinstva. Kaj takega za-raore storiti le človek, ki v družabnem taktu nima pojma in bi mu le priporočali, da si vzame v roke: Knigges Utngang mit den Menschen. Odsek mariborskega Sokola v Selnici ob D. izjavlja, da ni vnikaki zvezi s člankom, priobčenem v 754. štev, tega lista in je isti izšel izpod peresa privatne osebe. Vrli Rušani naj torej napad v omenjenem članku oproste, ozr. se nanj sploh ne ozirajo. Na zdar! Odbor. Posestvo na prodaj. V prijazni vasi v Dravski dolini je na prodaj lepo posestvo tik državne ceste (večje ali manjše na izb ero). Ker je nevarnost, da pride posestvo v roke Nemcem opozarjam tem potom slovenske interesente, da se takoj zglase za podrobnejša pojasnila pri Fran Kralju, v Mariboru, Cvetlična ulica 27. Neko gospodično in njene tovarišice prosimo, naj v »Narodnem domu« govore slovensko. Za danes dovolj. »Legionarji« so v nedeljo v Mariboru prav lepo uspeli. Igra Je bilo obffoštevilrro obiskana. Splelfeld. (Zanikernost železniške uprave.) V petek popoludne se je pripeljal neki kmet na dvovprež-nem vozu do železniškega prehoda proge Spielfeld-Ljutomer. Konja sta bila oba že na tirih. Kmet Je šele v zadnjem trenotkii opazil, da se bliža ljutomerski vlak. Ker konj ni bil več v stanu spraviti nazaj, je stroj pograbil živali. En konj je bil mestu obit, drugi pa težko poškodovan, do-čim te kmet ušel s strahom. Skoda Je vdika, ker ste bili živali še mladi in močni. Krivda doleti železniško upravo, ki kljub opetovanim nezgodam na onem mestu, do danes še ni pojavila potrebnih varnostnih ori prav. Št. Ožbolt pri Marnbergu. (pečeno dete.) Triletni sinček prevžit-karja Boha, je pred par dnevi splezal v nenavzočnosti svojih starišev na ognjišče, izgubil ravnotežje in padel na razbeljeno ploščo ognjišča. Pri tem je mali zadobil strašne opekline na obrazu, rokah, trebuhu in nogah. Prepeljali so ga seveda takoj v bolnico, koder je pa takoj sledečega dne umrl. Celje. (Goljufiv zavarovalni agent) Tod okoli je hodil nek zavarovalni agent imenom Al. Pliberšek iz Maribora. Zavaroval je dekleta na doto. Delal je za družbo »Mžidchen-hort.« Imel je dovoljenje, vspreje-mati povsod po 4 K v naprej. Pobiral pa je po 8 K 80 vin. Največkrat pa pobranega zneska sploh ni uposlal, nikdar pa ne onega, kar je dobil Čez 4 K. Ko so mu prišli na sled, je neznano kam, ušel. Šmarje pri Jelšah. (Ogoljufan.) 'trgovec Pustek je dobil od nekega Rauklna iz Trsta vabilo, stopiti s tem v trgovske stike. Raukl se je izdajal v vabilu za trgovca in glavnega reprezentantu neke firme. Prva poši-ijatev je na tozadevno naročilo tudi v istini točno dospela. Ni pa bilo ne duha ne sluha o iiadaljnih naročenih pošiljkah. Rankl je »zginil« in ogoljufal Pusteka za 300 K. Previdnost je povsod etia najlepših čednosti. Posebno pa v življenju trgovca. Maribor. (Požar.) Kot smo že včeraj javili, je pričelo v noči na nedeljo goreti v Magdalenskem predmestju. Zgorelo je malone vse imetje posestnika in mlinarja Špesa. Škode je okolu 30.000 K, ki jo pa bo najbrže krila zavarovalnina. Sv. Trojica v Slov. Goricah. (30-letnica.) Te dni je obhajal svetotroji-ški župan Golob 30letr»ico svojega županovanja. Sv. Trojice so ena onih občin, ki niti — občinskih doklad nimajo. Gornja Poljskava. Pred kratkim vršil se je na Gornji Poljskavi letni redni občnči zbor šele nedavno ustanovljene podružnice »Stidmarke«, ki je pod načelstvom gornjepoljskav-skega zagrizenca, trgovca Zisla prav marljivo nabirala med tamošnjimi nemškutarskimi omamljenci judeže-ve groše. Občni zbor so posetill »Stidmarkovci« iz celega slovenjebistriškega kraja, osobito iz Pragerskega in Slovenske Bistrice.NaJbolJ-šl odgovor na skupno narodno napadalno delo naših odpadnikov bi bila skupna manifestacija Ciril - Metodovih podružnic slovenje - bistriškega okraja na primer v Studenicah, kjer bi se naj s sodelovanjem vseli Clrll-Metodovlh podružnic priredila narodna slavnost s primernim dnevnim redom v korist naši CirH-Metodov! šolski družbi. Slov. Bistrica. Slovenjebistriški nemčurji že svojim lastnim Časopisom ne bodo več mogli verjeti. V torek dne 6. januarja 1914 imeli so ob-ni zbor požarne brambe. Znani davčni oficijal Fekonya se je na vse pre-tege trudil in pehal za mesto načelnikovega namestnika, na vse zadnje pa je ta petelinček popolnoma propadel in niti ni bil izvoljen .v odbor. Iz gole jeze nad tem porazom pa je poslal ta mož v graško »Tagespošto« poročilo, da so Slovenci skušali iztrgati požarno brambo iz nemškutarskih krempljev. Le složnemu nastopu vseh »Nemcev« se je zahvaliti, da je ostala požarna bramba še zanaprej v »nemških« rokah in da jo vodijo razni Kukoviči, Orači in drugi taki pristni Pragermani. V resnici pa se Slovenci za to požarno brambo še zmenili niso. Taki dopisniki pač velikemu listu, kakor je »Tagespošta« ne delajo nobene Časti in nobene reklame. Slovenjebistriški nemčurji se-radi bahajo. Svojim nemškim bratcem pa pri vsaki priliki trobijo o slovenskem zmaju. Oficijal Fekonya pa bi se bil rajši znosil nad svojimi somišljeniki, ki mu niso izkazali zaupanja, nego da podtika Slovencem dejanja, ki so se rodila le v njegovi prebrisani glavici. Maribor. Pred tukajšnjim vzkll-cnim sodiščem vršila se Je v kazenski zadevi župnika Cilenšeka v Poljčanah proti učiteljema na »Rožekarci« v Peklu vzklicna razprava zaradi prestopka razžaljenja časti. Župnik Cilenšek se je namreč proti neki osebi izrazil, da je »Roseggerschule« v Peklu za slovenske otroke poneum nevalnica. Zaradi tega čutila sta se razžaljenje učitelja na dotični šoli in sta vložila zoper žumiika obtožbo racfi razžaljenja časti. Ze v prvi stopnji pred okrajnim sodiščem v Slov. Bistrici bil Je župnik Cilenšek, zastopan po dr. Rosini, odvetniku v Mariboru, spoznan krivim in obsojen na 30 K denarne globe in v povrnitev vseh stroškov. Pangermanski advokat dr. Janeschitz, (kdo bi se ne smejal!) v Slov. Bistrici objavil je o tej razpravi grd pamflet o župniku Ci-lenšeku v »Marburgerci* in ker mu žilica ni dala miru, vložil je zoper prvosodno obsodbo vzklic zaradi prenizke kazni, misleč si, da bo zasebnemu obtožitelju preskrbel kar največjo porcijo ričeta brez svinjskih kloi. Razočaran in okinčan z dolgim nosom pa 'k' W možiček OdkiVrii !ž razpravne dvorane v Mariboru, ker je vzklicno sodišče prvosodno obsodbo potrdilo in naložilo vročekrvnim »rožekarskim« učiteljem plačilo stroškov vzklieuega postopanja. Še več tako vzornih župnikov nam Slovencem na Spodnjem štajerskem, nem-čurjem pa obilo takih blamaž, s to željo poročamo našim bralcem o tej aferi iz narodno ogrožene meje. Slov. Bistrica. V soboto dne 24. 1. 1914 ustanovila se je v Slov. Bistrici ženska podružnica »Siidmar-ke«. Kakor je videti, so bistriški re-negatl pridno na delu! Slovenci odgovorimo jim z kar najpožrtvoval-nejšim delom za našo podružnico »Ciril-Metodove družbe!« Goriško. Gorica. Tu je umrl trgovski uslužbenec pri g. Hribarju, Uršič, ki je bil član Sokola in Slovenskega bralnega in podpornega društva. Društvi sta hoteli po stari navadi spremiti ranjkega na zadnjem potu po deputacijah z društvenimi zastavami, slovensko trobojnico. Dosedaj je bilo to vedno dovoljeno, celih 26 let ni nihče ob taki priliki ugovarjal, pa tudi nihče se ni čutil izzvanega, če Je pri pogrebnem izprevodu videi naše barve. V petek dne 23. t. m. dopoldne se je vršil pogreb. V zadnjem trenotku pa je bilo Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu prepovedano udeležiti se izpre-voda s svojo zastavo. Deputacija društva je takoj pod vodstvom deželnega poslanca g. dr. Podgornika protestirala na glavarstvu proti tej nenadni in neopravičljivi prepovedi. Sklicevala se je na to, da je smelo nedavno neko tukajšnje nemško društvo brez najmanjšega ugovora od strani glavarstva nastopiti pri pogrebu z razvito zastavo. Takrat se v zadnjem času dobro znani Csapicco-la ni prav nič vznemirjal še manj pa brigal za javni mir in red, katerega je hotel v našem slučaju »braniti«. Izgovarjal se je, ka se mu je ta pristranost vrgla v oči, da za nastop nemškega društva takrat ni nič vedel. Zakaj pa je tako dobro vedel, da misli spremiti slovensko društvo svojega Člana s slovensko zastavo?! Gospod okrajni glavar je izprevidel neopravičenost Casapiccolove odredbe in Je izjavil, da bo zanaprej zopet dovoljeno to, kar je bilo dovoljeno celih 26 let. — V tem slučaju se vidi, kako nagaja Casapiccoli germanska illica. In da je bil res pristranski, dokazuje Jako dobro tudi dejstvo, da je s prepovedjo čakal prav do zadnjega trenotka, samo da sl društva niso mogla več pravočasno pomagati. Ko je bila Casapicco-lova odredba ovržena, je bil pogreb že končan. Možu bo treba posvetiti na vsak način več in trajne pozornosti. Zapomnili smo si ga Slovenci že ob času Wieserjeve afere. Takrat je dobro pokazal svojo germansko pristranost. Pa tudi na sodniji je pri neki priliki manifestiral hudo slavofob-stvo. Ker tako išče in išče, kje bi nas kaj oščipal in ker le preveč zahteva in izziva, da se moramo na vsak način baviti z njegovo osebo, mu bomo pa ustregli 1 Gospodin Ca-sapiccola se bo še kesal, da nas je k temu prisilil! . Deželni odbor goriški se ima otvoriti, kakor se govori, 3. februarja. Na dnevnem redu je v prvi vrsti deželni proračun. Dnevni pregled. Slovenci! Na obe zadnji konfiskaciji »Dneva« odgovorite s tem, da pridno širite »Dan«« To bo najboljši odgovori . „ Kakšna bi morala biti naša politika? »Slovenec« P^e' ^ politika bi morala biti: vedno In vedno pritiskati in se brigati zaradi narodn h krivic. Ali na jezikovno vprašanje po uradih kaj niislio10^ Ini če, ali se poskuša kaj dejansko zboljšati? Pre-važno je tudi vprašanje personahj pri naših državnih uradih. Vlada ima, bi rekel, vtis, kakor da smo mi naj-zadovoljnejši slovanski narod v Avstriji. A to ni res!« -eveda ni res! Ampak vlada nas sodi po klerikalnih poslancih, ki so vedno z vsem zadovoljni in glasujejo za vse, ne da bi pri tem zahtevali slovenskih narodnih pravic. »Personahje« v državnih uradih pa se vrše v soglasju z S. L. S., ki zato dobiva strankarske do-bičke* »Slovenčevo« priznanje. »Slo venec« je v svojem članku »Pravice hočemo«, povedal tako resnične stvari, da bo to klerikalnim poslancem, posebno pa dr. Šušteršiču gotovo neljubo. »Slovenec« piše, kako so se Mažari izpreobrnili in pristavlja: Kaj pa pri nas? Drugi Slovani se že še nekako rinejo naprej, samo Slovenci smo taki reveži, da delajo z nami kakor s hlapci. (Aha! Zakaj pa? Ker imamo take poslance!) Glasila naše zunanje politike vpijejo dan na dan in kažejo doli na Srbijo, češ, tu je sovražnik. Ampak Srbom se v resnici v naši monarhiji salamensko dobro godi. (Ker odločno nastopajo!) Na Hrvaškem igrajo v koaliciji prve gosli in v Bosni se nimajo prav ničesar pritoževati. Hrvatje so že za eno stopinjo bolj spoclcj, najbrže zato, ker vlada pri nas prislovica: Kogar Avstrija ljubi, tega tepe! No, nazadnje jim tudi v Bosni in Dalmaciji ni preveč sile, vsaj v jezikovnem oziru ne. Tu vlada kot notranji uradni jezik hrvaščina, oziroma srbohrvaščina. Pri nas pa je tako kot Je bilo in pa najbrže bo, če tudi imamo splošno volilno pravico In sedi na Dunaju nad polovico vseh slovanskih poslancev. (Med njimi tudi naši klet. poslanci!) Pr] nas slovenščina Itak ne velja kot notranji uradni Jezik, povsod v uradih, davkarijah, sodnijah, okrajnih glavarstvih, deželnih vladah in vseh drugih uradih se uraduje ena znotraj v nemščini. (Elsner!) (Da, klerikalci so tako skromni!) No, ampak Slovenci smo skromni ljudje in niti na to ne pridemo. Naši uradi niti s slovenskimi strankami nočejo slovensko občevati. Na Koroškem vas zaprejo, če slovensko govorite! No, no. Krščansko, katoliško, klerikalno in kršč. socialno časopisje je razburjeno. Pa zakaj? Na Dunaju je bila neka obravnava, pri kateri se je sodnik glede vere izrazil, (šlo se je za neko židovko): V našem stoletju je človek »že vzvišen nad take stvari«. Klerikalci se sedaj dero, češ da je katolicizem v nevarnosti. Da se malo potolažijo, poklicali Jim bomo v spomin, kolikokrat so oni bili »vzvišeni nad take stvari«. Ko je šlo n. pr. za procesijo na Dunaju, kako Je bil Janez vzvišen, ali pa doma na Kranjskem, kolikokrat so »gospodje vzvišeni nad verske pomisleke, ako jim kaže denar.« Klerikalci zaženo velik hrup, ako se kdo izrazi, da zunanja vera ni važna stvar — to pa ravno zato, ker gre pri njih samo za zunanjost. V srcu bi njih vere zaman iskali. Ubogi grenaditji! »Slovenec« piše: Pri nas. ki nas imajo za neke grenadirje na Južni meji in avstrijsko avantgardo, gre v zahvalo za zvestobo germanizacija v klasje, v Bosni, kjer iščejo sicer veleizdajalcev, pa se morajo umikati visoki nemški uradniki zaradi neznanja hrvatsko -srbskega jezika v pokoj in delati prostor Srbom. Pri nas pa se nastavlja Jo Elsnerji, Wieserji etc., etc. Zdi se nam Jako čudno, da dunajski krogi tega ne spregledajo in ne uvidijo, da Jih naš zunanji urad za nos vodi. Eden uganja hinavščino, ali jo zunanji ali notranji urad. Pri nas na Slovenskem pa niti hinavščine ni več treba. Mi naj bomo zadovoljni, da smo grenadirji, druge stvari bodo že Nemci pri nas opravili.« Tako piše »Slovenec«. Tu uboga avantgarda! Kdo pa nas Je naredil za avantgardo? Ali ne klerikalci, ki so rekli, da bodo oni čuvali slovensko zemljo pred »srbsko nevarnostjo!« In kaj so prejeli za to? Dunajsko plačilo. Narod pa je ostal kup grenadirjev, ki so ga klerikalci sami denuncirali kot »veleizdajalca«, zraven pa so mirno trpeti, da so se nastavljali povsod švabski uradniki. Da, gospoda, pri nas niti hinavščine ni več treba. Razmere leže tako odkrito pred nami, da je vsaka hinavščina odveč — tudi v takih člankih, kjer »Slovenec« zahteva narodnih pravic. »Weinitz, Welnitz.« V poročilu iz dež. odbora čitamo, da vlada neče dati neke podpore za cesto na Vinici, ako se ne prizna švabska spaka Wei-nitz. Vinica je slovenski kraj s čisto slovenskim prebivalstvom, in slovensko okolico v slovenski Beli Krajini. Vlada pa pravi: ali se odpoveš slovenskega imena in priznaš »Wei-nitz« — ali pa ničesar ne dobiš. Lumpje, denunciantje in ostala pakaža na delu. Nemčurjem, kazino-tom in Nemcem ne da in ne da žilica miru. Strašno so togotni, da si upa inteligentni izšolan Slovenec iti na Srbsko služit kruh, namesto, da bi doma izpodrinjen od Švabov, lakote poginil. Od lakote poginiti — to bi bilo patriotično delo; zapomnite si to vsi, ki ne morete dobiti dela. Vaša patriotična dolžnost je: poginiti. Če se borite za svoj obstanek, in greste iskat delo v Srbijo, ste storili zločin veleizdaje. Tako nas poučuje graška »Tagespest«. Švabi so kar zeleni od Jeze, da jim je preprečeno dobiti službo med »lausigen Serben«. Oni bi namreč hoteli, da naj posreduje za službe avstro - ogrska pro-hazkovina. Ta bi spravila na Balkan seveda Švaba. Ker je pa »Slovanski klub« šel pri iskanju službe vsakemu Slovencu na roke in onemogočil pogin od lakote, je s tem preprečil patriotično dolžnost in čin — zato je bi! razpuščen. Slovenci pa niso nič več takšni psi, da bi se pod tem udarcem prekrižali in rekli: zgodi se Švarcova volja, temveč so si ustanovili novo središče, ki bo vršilo isto nalogo: skrbelo bo za tiste, ki pridejo v Srbijo za zaslužkom in odsvetovalo prihod, če niso odne razmere, iti to društvo je trn v peti našim Švabom in v »Tagespesti« so napadli njihove funkcionarie in sploh celo slovensko kolonijo v Srbiji, rekoč, da niso ravno najboljši elementi oni Slovenci, ki se izseljujejo. In drznejo se ti ti lumpje trditi, da je bil v srbsko železnično službo sprejet neki Slovenec, ki je v avstrijski železniški službi poneveril. Opravljivci! Z imenom na dan! In iz celega gnojišča smrdi švabska želja, da bi se Slovencem prepovedalo izseljevanje v Srbijo, češ, da je to za monarhijo nevarno. Seveda Švabom b! dišalo, da bi se Slovence tebi nič meni nič začelo smatrati za srednjeveške »na grudo privezane sužnje«; da sc jim sploh prepove jesti in bog-ve kaj še vse. Res velika je vaša predrznost — izvirajoča iz strahu pred narodno zavednostjo slovenskega naroda. Nova balkanska zveza? »Berli-ner Tagblatt« poroča iz Petrograda, da se v prihodnjih dneh sestanejo v Petrogradu zastopniki vseh balkanskih držav. Ta sestanek ima veliko politično važnost. V Petrograd je dospel že Pasič s srbskim prestolonaslednikom. V istem času se tam mudi bolgarski general Feodorov in rumunski vojni minister, ki hoče prisostvovati odkritju spomenika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. V Petrograd pride tudi Grk Venizelos, ki bo konferiral s Pašičem in z ruskimi državniki. Predmet konference bo albansko vprašanje. Župnik Kriunpestar In župan Žužek obsojena. V zanimivi aferi med gosp. Miklavčičem, živino-zdravnikom v Kočevju in Krumpe-starjem, župnikom, ter Žužkom, županom pri Sv. Gregoriju v veliko-laškem okraju, je novomeško vzklicno sodišče v pondeljek popoldne razglasilo razsodbo, s katero se oba obtoženca, župnik in župan obsodita. Telovadno društvo »Sokol« Litija - Šmartno vabi na svoj V. sokolski ples, ki se vrši v soboto dne 7. februarja t. 1. v vseh prostorih »Sokolskega doma« v Litiji. — Sodeluje salonski orkester Sokola I. iz Ljubljane. -Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K., za obitelj 3 K. — Maske dobrodošle. Iz Žerovnice se nam poročaj Neka ženska je rezala klobase in se je tako nesrečno vrezala v roko, da si je žilo prerezala. Skoraj bi ji bila kri odtekla. Pomoč ji Je prinesel zdravnik, ki le rano *avezal. Tri prste na desni roki je odsekat pri Žirovnici dveletnemu dečku njegov osemletni tovariš, ko sta se igrala. Deček bo ime! za vselej poškodovano roko. Nogo sl je zlomil na Jesenicah V skalidšču neki delavec. Proti opeklinam Je najboljša soda. Zdravniški listi prinašajo vest, da se je izkazala soda kot najboljše sredstvo proti opeklini. Soda se raztopi v vodi in se opekline izmijejo. Bolečina takoj mine in tudi druge posledice izginejo. LJubimska drama. Prejšnji organizator nemškega društva tiskarjev, Ludovik Rekshtiuser iz Fiissna na Bavarskem je dne 25. t. m. umrl na posledicah samomorilnega poizkusa, ki ga je izvršil skupno z ženo svojega gospodarja in prijatelja Quk-pa. Reksh&user je bil v zadnjem času uslužbeu pri Ouirpsu kot stavec. Pred kratkim je Rekshauser, ki je služboval v Rudolfszellu ob Bodenskem jezeru, pobegnil z ženo svojega prijatelja in oba sta se hotela v nekem gozdu pri Pfrontnu na Bavarskem zastrupiti z opijem. Čez več ur pa sta se oba prebudila s popolnoma zmrzlimi nogami. RekshSuser si je hotel prerezati žile na rokah, kar pa se mu ni posrečilo. Obema, Rekshauser Ju Oinrpsovi ženi so morali odrezati noge. Sedaj je Rekshauser umrl vsled bolečin. Ogenj v stolpu. Dne 26. t. m. Je začel goreti pred hotelom Panhaus na Semeringu neki stolp, ki je pogorel do tal. Škoda je znatna. Ljubljana. Klerikalna radosti »Vendar zopet enkrat konfisciran.« — Prihodnja številka »Bodeča Neže« izide na 8 straneh. — Na odredbi, s katero se kon-fiscira »Dan«, je bil v nedeljo podpisan Brezigar, včeraj Gogola. — Včeraj Je bil »Dan« konfisciran zaradi pojasnila, ki smo ga dali glede nedeljske konfiskac!je. Proti obema konfiskacijama se bomo pritožili. — § 300 kazenskega zakona se glasi. Kdor na očitnem kraju ali pred več ljudmi, ali v natisnjenih delih razširjanih podobah ali pisanjih z zasmehovanjem. zasramovanjem neresničnim pripovedovanjem ali s sprevračanjem dogodkov za ukaze ali razsodbe oblastmi v nič devati ah tako druge k sovraštvu, k zaničevanju ali k pritoževanju, ko nimajo za kaj. zoper državne ali občinske nblastnijc ali zoper posamske organe vladarstva giede na njih uradovanje, ali zoper pričo ali zvedenca glede na ..oper ui z.a viiv ~—----- nblastnije ali zoper posamske organe vladarstva giede na njih uradovanje, ali zoper pričo ali zvedenca glede na njune izpovedbe pred sodnijo nadra-žiti skuša, je kriv. če se v tem ravnanju ne pokaže, kako drugo kuje kaznovano dejanje, pregreška pod- in 7'innrlo inoH enim in šest meseci.« Prinašamo ta zakon zato. ker tudi cenzor zakona ne more konfiscirati. — Državna policija je nedotakljiva. — Predpustni dovtipi so v Ljubljani prepovedani. — $ 98 kazenskega zakona se glasi: Hudodelstva javne nosilnosti iz izsilovanjem postane kriv, kdor: bodi posrcdnje ali neposrednje s pisanjem ali z besedo, ali kako druga-či, naznanivši svoje ime ali ne, komu s poškodovanjem na životu, slobodi, postenju nh lastnimi preti, v namenu od njega izzugati, da bi kaj storil, trpel au opustil, ako je žuganje ta-™sno. da zamore ta komur se žuga grede na razmere in osebne lastnosti njegove, ali na znamenitost zažtiga-nega zlega, po pravici v strahu biti; brez razločka, ali merijo omejena zla proti temu samemu, komur se zažu-fjujejo, proti njegovi rodovini in žiah-ti, ali proti drugim pod njegovo obrambo postavljenim osebam in ali je žuganje imelo kak uspeh ali ne. — Prinašamo ta odstavek iz zakona, ker zakon je rnenda vendar še varen pred — konfiskacijo. — Gospod urednik! Enkrat sem bil prisoten, ko so nekega jurista na tefn 'mnlrtf l“ ** d?kt°na. Kolikor sem mogel razumeti latinsko, je tisti profesor k. je izročil juristu diplomo zahteval od jurista obljubo in častno besedo, da bo podpiral prosvetno in kulturno delo. Ne vem, če so cenzorji, ki dobe »Dan« v roko juristi in doktorji, ali ne (ker se sklicujejo na paragrafe, potem so najbrže juristi) 3 He®° dohtarji, tedaj morajo svojo dohtarsko čast odložiti, ker se obliubp6 /la uniYerz‘ storjene in delili za podpirali prosveto j. , . d 'u,huro. Ali se Vam .m zdi tako, gospod urednik? (Ne nam univerzi* se oH°’ n-a avstr'Jski ogrsko • P(,dpirati avstro- m 111 tej svop obljubi 222° cenzo,'3' ZVesti; podpi-iin, V.sev\n ogrsko kulturo. V tem Prednjači ljubljanska policija.) l . . 'z 8eJ® deželnega odbora kranjskega dne 24. januarja 1914. L otrdi se tarif za preskušnje semen, M ga je predložilo deželno kmetijsko kemično preizkuševališče in pritožbe proti njemu odklonijo. — V živi nozdravniški tečaj, ki se priredi na Jošfp m nra ^rn'u.’ se sprejmejo: Rožman F Marinko> Josip om ple? vsem Ljubljau- kakor da ,/Hdi naprednjakom, kalna posmii ^ a čez noč kIeri' IX>stald’ onos in čast branita vsakemu zavednemu slovenskemu Ljubljančanu, da bi plesal pod pa-tronanco onih ljudij, ki so Ljubljano onečastili, ki so naše meščane sramotili in z vsemi mogočimi sredstvi delajo proti koristim mesta in meščanstva. Meščanski ples ie ples pritožbarjev« —• ti naj sami plešejo, ali pa naj se pritožijo, če se 'majo kam. — »Poljska kri« v slovenskem gledališču. Med modernimi novimi operetami je Nedbalova »Poljska kri« prava izjema. Dunajske Fallove in Leharjeve pperete so bile enodnevne bliščeče muhe, ki so zabavale prenasičeue ljudi. »Poljska kri« ima večjo stalno vrednost in je zato povsod lepo uspela. Ce je v Ljubljani hrvaška opera dobro obiskana — kaj potem šele opereta. Že pred nekaj dnevi smo čitali, da je vse razprodano. Res. gledališče je bilo polno. Naravno je, da je bil tudi uspeh operete popoln. Gospa Polakova je še vedno mlada, nje igra, petje, ples vse je še polno življenja. Tudi sicer je predstava pokazala, da zagrebška opereta ne zaostaja za opero. Nekatere igralce smo imeli že preje priliko videti na našem odru. Občinstvo je seveda navdušeno ploskalo in si gotovo želelo, da nas opereta zopet kmalu obišče. — »Domače ognjišče«. List za starše in vzgojevalce slovenske mladine. »Domače ognjišče je zaključilo svoj VIL letnik. V njem je shranjenega mnogo dragocenega gradiva. Stane celo leto 3 K. Dosedanji zaslužni urednik g. Jakob Dimnik je odložil uredništvo in ga prepustil mlajši sili g. Fr. Erjavca. — III. Slovenski vsesokolskl zlet v Ljubljani leta 1914. Finančni odsek ima svojo redno sejo v sredo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. Bratje udeležite se polnoštevilno. — Predsedstvo. — Za C. in M. družbo je nabrala družba v nedeljo v gostilni pri Karle-tu v Tržiču 7 K, ki jih je nam poslal Vižintin kot prispevek za bodočo šok) v Tržiču. Živeli darovalci I Slovensko planinsko društvo opozarja na svoj VII. Planinski ples, ki se vrši v nedeljo dne 1. februarja v vseli prostorih ljubljanskega Nar. doma. Vabila so se ravnokar razposlala; po neljubi pomoti pa se je pripetilo, da mnogokateri niso vabila sprejeli. Ker so pomote ob tolikem številu neizogibne in ker tudi ni bilo mogoče izdati Planinskega Vestnika ter mu pridejati vabila, naj blagovolijo člani in prijatelji našega društva take pomote oprostiti. Planinski ples je vsakomur pristopna ljudska veselica proti vstopnini 1 K za člane, 2 K za nečlane. Vstopnice imajo v predprodaji tvrdke: I. Korenčan rta Starem trgu, Gričar & Mejač v Prešernovi ulici, A. Škof na Dunajski cesti m Marica Tičar na Sv. Petra cesti; na dan plesa popoldne se dobe tudi pri gostilničarju v Narodnem domu in pri blagajni od 6. ure zvečer naprej. Društvo prisrčno vabi na ta priljubljeni ples. —Slovensko lovsko društvo opozarja svoje člane na veliki ples, ki ga priredi sorodno »Slovensko Planinsko društvo« dne 1. februarja t* L v vseh prostorih »Narodnega dotna« v Ljubljani. Ker planinci prihajajo vedno radi na lovski ples, je dolžnost nas lovcev, da se tudi mi pokažemo na planinskem plesu. Kdor pride, naj fte pozabi doma društvenega znaka in naj ga pripne na vidno mesto. — Alkohol ga je zmešal. Bilo je v prejšnji noči. Zvečer ob pol 10. uri ze je sedel ob Ižanski cesti na kupu snega in se ob mrazu 15 stopinj C zabaval sam s seboj. Smejal se je glasno pa obupaval na glas, kot da mu trga srce grozen jad. Vedno glasneje, vedno huje je lamentiral! Ura je bila polnoči, ko je še vedno zboroval sam s seboj. Ko se odpre okno bližnje hiše — pa zavriska in zauka — vse v enem hipu! Okno se zapre, gospodar zaspi, obcestni revež — pa obupava in uka v vedno hujšem mrazu do 3. ure zjutraj! In ob mrazu 20 stopinj C — to ni nobena malenkost! Ob 3. zjutraj je pa začel glasno jokati in klicati na pomoč na vse pretege. Zopet se odpre okno bližnje hiše — takrat pa vstane tudi v^t °bpestni zborovalec pa zajavka sem ?Iosten: »Oh, jaz revež, mislil le!«’nr„Sem doma — pa sem tukaj-te pete ^_Vzame P°d pazduho svo-proti mestu PkJ° Prav trdno maline tovo, ki je pokukal ? Nekdo kozarček! a S preg!oboko v kobili, da ni zmrzni/T*^ Života 1Tlora Repše, ofidjant v dežcS?*?"!: • Ignacii 69 let. - Nežika šfav/ star žena, 58 let. ’ akv*z»ierjeva — Rožnati čeveljček, krasna ve se otgra, v 2 dejanjih, dosegla je vče' raj najlepši uspeh. Polna razposai-nega humorja zbuja bučen smeh. _ Pretresljiva drama »Medicinska uganka«, kriminalna afera v 3 dejanjih. Obedve sliki so mojstersko in-scenirani in imajo veliko privlačnost. »Medicinska uganka« igra se samo pri večernih, »Rožnati čeveljček« pa pri vseh predstavah. Trst. Odsek tržaškega »Sokola« v Rojanu naznanja, da ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 29. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Konsumncga društva« v Rojanu. 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5.) Slučajnosti. Ker je ta občni zbor velike važnosti, vabijo se vsi Člani in prijatelji »Sokola« da se ga gotovo udeleže. Odbor. Opčine. Na tukajšnjem kolodvoru tramvajske železnice ima trafiko neka Klos. Omenjena je rojena Čehinja in ne zna niti besedice italijanski. Ima dva sinova, koja sta nastuv-ljena kot praktikanta pri tržaški Riu-nione Adriatica. Ta dva sta taka fanatika. kakor da bi bila pristna Kala-breža. Uživala sta od tramvajske družbe to ugodnost, da sta se vozila po 2krat na dan v Trst in nazaj zastonj. V slučaju, da je tramvaj pre-polen, morajo taki odstopiti svoje sedeže onim, kateri so listek kupili. Nekega dne je bil tramvaj nabito polen. 171etnemu pobu Ruditu Klosu se je zdelo tako udobno na sedežu, da mu niti na misel ni prišlo, da bi ga odstopil damam, katere so morale stati. Kondukter g. Gruden je šel do njega in ga vljudno prosil, naj odstopi svoj sedež eni dami. Da bi mu tega ne bil nikdar rekel. Omenjeni poba ga je nahrulil: »Kaj vi ščavo bodete tu ukazal, pojdite v Ljubljano, tu u-kažemo mi.« G. Gruden se je pritožil na direkcijo in ta je bila v tem slučaju tako kulantna, dasi ni Slovencem preveč naklonjena, da je odredila, da morata od sedaj naprej petelina plačevati listek, kar ju stane 280 K na leto. Beseda ščavo je torej precej draga. Bode pa najbrže še dražja, ker je g. Gruden Rudita toži! In se vrši razprava 29. t. m. Opčine je docela slovenska vas. Klosova družina živi od naših grošev. Vsled tega svetujemo Ruditu, naj pomisli, da ga je rodila češka mati in naj nas v bodoče ne Izziva, ker mu bodemo drugače prav pošteno navili njegova velika in kosmata ušesa. Pegoud v Trstu. Kakor poroča »Piccolo«, bo 1. in 2. febr. leta! v Trstu znani francoski aviatik Pegoud, ki prekucuje kozolce v zraku. Pozor, tržaški železničarji! »Zveza jugoslovanskih železničarjev« priredi v nedeljo, dne L februarja t. 1. družinski večer z jako zanimivim sporedom. Na druZfrrSkem večeru se bo predstavljala enodejanska šaloigra: »Kdo je blazen«. Nastopil bo tudi pevski zbor »Zveze«. Družinski večer se vrši v prostorih »Trgovskega izobraževalnega društva«, ulica Sv. Frančiška štev. 2. I. Pričetek ob 6. in pol zvečer. Vstopnina 50 vinarjev za moške in dame. — Slovenski železničarji v Trstu in o-kolici. udeležite se v velikem številu tega našega družinskega večera! Svojega očeta le zabodel neki Anton Vetak, star 30 let in to v prepiru. ki se je vnel na njihovem stanovanju v ulici Cattedrale 9. Ranjenega moža so odnesli v bolnišnico, sina pa, ki je bil zbežal po svojem hudobnem dejanju, so poiskali stražniki in ga odpeljali v zapor. Zonet lepo vreme. V nedeljo in ponedeljek je v Trstu bilo zopet krasno, mirno vreme. Dva stara sovražnika sta se se-Šla v neki gostilni pri Sv. Jakobu. In sicer Anton Ferluga. zidar, star 55 let in neka ženska I. P. Ta je bila tako temperamentna, da je skočila na Ferlugo in ga zabodla dvakrat z nožem! On k zdravniku, ona v zapor. Krvava drama. Junakinja drame, ki se je dogodila v soboto ponoči, ali pravzaprav v nedeljo zjutraj, je neka Jožefa Albina Pavlin, stara 34 let. — Predno pa pridemo na dramo, je potrebno, da posežemo malo nazaj. Jožefa Albina Pavlin, kateri so rekli navadno, Albina, je imela kot 18letna dekle' ljubavno razmerje z mladim oficirjem in posledica tega razmerja je bil otrok, kakor je v navadi. Ljubila sta se še vedno in celo oficirju je ostalo srce še vedno toplo za svojo Albino. Pa usoda, kruta usoda, je hotela, da je bil mlad oficir premeščen v drugo mesto, seveda, ne po lastni krivdi in uboga Albina ni mogla za njim. Oficir pa je imel suhe žepe in ni mogel poročiti Albine, tudi če bi jo hotel. Bila sta tedaj ločena in Albina se je hPlagoma otresla njene sanjavosti. Leprav sta si pisala še pogostoma, vendar so bila pisma vedno hladnejša. dokler niso naposled prestala sKoro popfuoma. Oficir je žive! da-e no svofe; izvrševal je vestno svoje častniške dolžnosti, Albina pa jo tudi živela po svoje. Mlada je bila in življenje je komaj začelo kipeti v njej. Ljubčkov ji ni manjkalo in izbirala iih je ter se tudi pogostoma prebrala. V začetku je bilo to prebiranje zelo gosto, pozneje pa je pojemalo, zakai Albina se je starala. V prebiranju je padala vedno nižje, nazadnje jo je spravila usoda v stiko z nekim kotlarjem Hermanom Jeršičem, vdovcem. Ljubila sta se, vmes pa tudi prepirala, kakor je naneslo. Ljubezen pa je vendar le premagovala. Albina se je ločila od svojih roditeljev in sester, s katerimi je stanovala skupno in je najela stanovanje v ulici Pondares 6. Tam sta se shajala z Jeršičem; imela sta vsak svoj ključ. Jeršič pa je prišel hitro do spoznanja, da je veliko lepše se ljubim-kovati, kakor pa tolči po kotlovini, in delal je po spoznanju. Zanemarjal je delo in hotel je živeti na njeno plačo. Ona pa ul bila več tako sentimentalna in je spoznala, da je kruh — kruh, ljubezen pa ljubezen, in mu Je rekla pogostoma: »Kdor ne dela, naj ne vživa.« On pa tega ni mogel razumeti, zato je prišlo večkrat do prepiranja. Tako so minevali dnevi v prepiru in ljubezni. Pred kratkim pa se je vrnil zopet enkrat oficir in zavedajoč se svoje častniške službe, ni mogel več prenašati, da ljubimkuje njegova ljubica kar tako očitno, da ve že vsakdo in to celo s kotlarjem. Častnik In kotlar, to sta dva različna pojma, ako sodimo po zunanjosti, drugače sta si bila v tem slučaju precej slična. Ta oficir se je namreč spomnil, da se njegova hčerka lahko pokvari ob materi. Molčal je sicer 15 let, a dalj ni hotel več. Zato je tožil ljubico in sodnija je odločila, da vzame on hčer. Pred par dnevi so vzeli tedaj Albini Pavlin hčerko in jo odpeljali v dekliški zavod na Istrsko cesto. Ob ločitvi s 4ičerko je bilo materi precej hudo pri srcu. Celo jokala je, ljubezni polna. In sedaj preidimo na dramo. V . soboto je prišel Jeršič v njeno — svoje stanovanje in je povabil Pavlinovo v gostilno v ulico Madoninna. kjer se bodeta navečerjala. (Ob sobotah dobijo delavci plačo.) On je odšel naprej v omenjeno krčmo. Po 8. uri je prišla tudi ona. *— Cernu nisi prišla prej? — Spremljala sem mater domov in ustavila sem se nekoliko pri nji. — In pojokcala si malce za svojim bastardom, ki so ti ga odpeljali (hčerko namreč)? Boga zahvali, da si sedaj sama, brez skrbi. Ona mu je nekaj odgovorila in on jo je cvrknif vpričo vseh. Bila je užaljena in je odšla iz gostilne s svojo znanko. Sli sta v kinematograf, da’ se razvedrita. Albina je odšla domov. Ob 12. uri (ko vržejo ljudi iz go-stilen) je primaha! Jeršič do njenega stanovanja. Pod oknom je klical Albino. Ni se odzvala. Odšel Je v stanovanje in se ji začel dobrikati. Kmalu sta bila zopet dobra. Ona je na njegovo prošnjo zopet vstala, se oblekla ter odšla v njim kavarno »Reclame«. I am je bila prejšnja družba. Kmalu pa sta se zopet sporekla Jeršič in Pavlinova. Udari! jo je dvakrat s pestjo. Ona Je zopet odšla domov. Kmalu je prišel za njo. Doma je nadaljeval spor. Jeršič je kričal: »Ubijem te, ker me ne maraš, ubijem!« To je slišal policijski komisar R. Hoffer, ki stanuje v isti hiši. Kmalu nato sp zadoneli trije streli. Komisar je skoči! iz postelje k oknu in je začel klicati stražnike; nato pa se je priče! oblačiti v največji naglici. Ko je prišel komisar v stanovanje Pavlinove, jo je našel rta postelji vso krvavo in nezavestno, Jeršiča pa ni bilo nikjer. Bežal je v kavarno »Reclame«, razgaljen, brez klobuka in krvav. »Ubil sem Albino...« je de-jal V tem hipu pa ga je že držal stra-zmk. Ker jei mel rano na licu. so ga odpeljali v bolnišnico. Med tem časom pa je bila zmešnjava v stanovanju Pavlinove. Prišli so stražniki, nato zdravnik s postaje, k? ga Je poklica! komisar Hoffer in kmalu nato je bila pripeljana tudi Pavlinova v bolnišnico. Eno svinčenko so ji izdrli takoj, ker je gledala iz rane, druga pa še je zarila Pavlinovi giobokeje v truplo. — Tretji strel je bil nameril Jeršič sam sebi. To seveda le zaradi lepšega, zato pa je njegova rana le lahke kavovosti. Ves čas je ječal bolestno, poln ljubezni in kesanja: »Albina, odpusti mi. Kako je z njo, hudo? O jej. ojej. odpusti...« Ona je ležal v bližini še vedno v nezavesti. Ena njena rana je nevarna. ______ Mimogrede bodi povedano, da je bil Jeršič že parkrat v opazovalnici za nmobolne in imel dovoljenje za nošenje orožja. (Ko bo popolnoma znorel. bo prosil za dovoljenje dveh re-volverjev.) Ko pride drama pred sodišče, 4)0 Jeršič oproščen (vzrok: norec); Pavlinova (če bo prebolela rano), bo pomakoiena za stopnjo niže v družabnem življenju; njen oirok bo imel prekrasen vzgled, ofL cir pa nemirno vest, če jo sploh ima/ (Ker je bH prvi, naj bo zadnji!) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. V AVSTRIJI SE ŽE NE SME GO* VORITI NITI SRBSKO. Dunaj, 27. januarja. Danes se je vršil v češkem Narodnem domu ve-, lik od narodnih socialistov sklican protestni shod proti političnemu pro-! cesu, ki se vodi v Martuaros - Slge-tu proti Rusom (zato, ker so v svojem jeziku Boga molili). Govorilo je' več govornikov in naposled je bila sprejeta resolucija, ki označuje imenovani proces za kulturni škandal, (ki pa v Avstro - Ogrski že ni več škandal). Na koncu zborovanja se je priglasil k besedi srbski študent Vo-dimir. Ko je pa začel govoriti v svojem jeziku, je pa skočil k njemu vladni komisar in zaklical, da on ne more pripustiti, da bi se srbsko govorilo (ne more tedaj pripustiti, da bi se govorilo v jeziku, katerega govori okolo 7 milijonov ljudi v avstro-ogr-ski monarhiji.) Prišlo je do burnih scen. Ker pa študent ni iiotel prenehati govoriti v svojem materinem jeziku, je komisar shod razpustil. Ko Je hotel govoriti avstrijski poslanec dr. Markov rusko, je komisar tudi njemu razložil, da se v Avstriji rusko ne stue govoriti. (Lepi časi se nam obetajo, ko se že brani govoriti v materinem jeziku.) PARLAMENT. Dunaj, 27. januarja. Proračunski odsek je imel danes svoje posvetovanje. Češki agraci so nadaljevali z obstrukcijo in govoril je češici agra-rec Prošek, zadnji obstrukcljski govornik. Češki agrarci so izjavili, da bodo z obstrukcijo nadaljevali tudi v plenumu zbornice. Proračunski odsek bo jutri sprejel proračunski pro-vizorij. Celi dan so se vršila pogajanja. K Sttirgkhu so prišli nemški in poljski zastopniki. Pozneje so se vršila pogajanja večinskih strank s češkimi Obstriikclonisti. Toda pogajanja so bila brez uspeha. Češki agrarci bodo v četrtek v plenumu z obstrukcijo nadaljevali. Vsled tega je situacija kritična in splošuo prevladuje mnenje, da bo Četrtkova seja zbornice poslednja. POLJSKO - RUSINSKA POGANJA. Lvov, 27. januarja. Včeraj In danes so se vršila poljsko - ruslnska pogajanja. Nastal je preobrat v tem smislu, da Ruslni popuščajo In pristajajo na kompromisni predlog. Upanje ie, da še pogajanja kmalu končajo. ALBANCI SO SE VRGLI NA ROP POLITIKO. Janina, 27. januarja. Poroča se, da je 500 Albancev vdrlo v grške kraje Kolonio in Tresko in začelo z ropom. Pri tem pa ne pozabijo na politiko. V vseh oropanih vaseh so razobesili albanske zastave. VOLILNI BOJ NA BOLGARSKEM. Sofija, 27. januarja. Vlada deluje z velikanskim aparatom, samo da pri volitvah zmaga. Njen terorizem je tak. kakršnega že zdavnaj ne pomnijo ljudje. Nasilja so postala očitna in brezobzirna. Po deželi so se razkropili četaši, ki so sedal brez vsakega dela In izvajajo na pristaših cnozicionalnih strank nečuvena nasilja. oblasti pa ne storijo ničesar v obrambo državljanov, ker so dobile od vlade nalog, da četašev ne ovirajo v njihovi teroristični akciji. Bolgarska je danes podobna Macedonijl v turških časih in nič čudnega ne bi bilo. ako bi vlada pri volitvah tudi zmagala, ker ljudstvo je vse zbegano In ne ve, kaj naj stori. Mali oglasn Beseda 6 vinarjev. NnlmanlSI znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih 'asih ni nič popusta In se plačujejo vnaprcl; zunanji Inserentl v znamkah Zaključek malih oslasov ob 6. url zvečer. Proda se zaradi odpotovaoja naslanjač, stoli, miza, viseča svetilka, ampel, kuhinjska postelja in stelaža na Bleiweisovi cesti 13./II.. 8. Čevljarski stroj cilinder, dobro ohranjen, se ceno proda. Vpraša se v »Prvi anončni pisarni«. 1484-3 Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K, za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1423-»' Hotel, gostilna, bnfet H, Kosič, ulica Carradori 15., Trst. Velikanski ocvirkov ples se vrši v četrtek dne 29. t. m. Domača zabava. Vstopnina prosta. Naznanilo. Ocvirkov ples se vrši dne 29. t. m. v ul. Carradori 15., Trst. Za obilen obisk se priporoča H. Kosič. ^__________ Najokusnejši ocvirkov ples se priredi v četrtek dne 29. januarja v gostilni H. Kosič, Trst, ul. Carradori štev. 15. Kdor še ni videl Ocvirkovega plesa, naj pride dne 29. januarja v Trst, ul. Carradori 15. Uljitdno vabi tl. Kosič. ________________ Mnogo, mnogo in mnogo jih je, kateri si še niso privoščili to leto Ocvirkovega blagoslova. Vsi naj se udeleže v četrtek dne 29. t. m. naj-liubšega domačega plesa, v Trstu, ul. Carradori 15. H. Kosič. ____________ Zadnji opomin, da je napovedan v četrtek, dne 29. januarja ogenj ocvirkov s plesom. Zabava popolnoma domača in prosta. H. Kosič, ul. Carradori štev. 15.________________________ Vse spoštovane goste se prosi, otrok s seboj ne pripeljati. Salonska obleka je izključena. H. Kosič, Trst. 1493-2 Zsufci Treilei. Za ginljive dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube nagega nadvse ljubljenega soproga in očeta, gospoda Anton Novaka gostilničarja in posestnika se vsem sorodnikom in znancem kar najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni slav. pevskemu društvu .Ljubljanski Zvon“ za v srce segajoče Žalostinke ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so dragega nam pokojnika spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 27. jan. 1014. Žalu oči ostali. Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje in kleti se odda takoj v Zeleni jami št. 70. Stanovanje je najbolj pripravno za kakega železničarja. Natančneje se poizve pri Anton Bocu, Šelenburgova ulica. Pozor! DPo^cr! 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev za samo K 9*—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovam se mi je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno In najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9-—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakov 28, Šw Stanlslawa 2. A® ^ A? J- £>/ • & A0 & * A 0 Q- o .■v o V /// /J J' /// / A. £ & / y >■ ♦V