47. številka
V Ljubljani, dne 24. novembra 1.917
IV. leto.
Delavec izhaja v-sak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1 '80 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inseratiz enosta-ipnirnipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 v.in.. or> dva kratni po 16 vin., pr i šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit. vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. — Nefrankir an a. pisma se ne sprejemajo.
Oklic ruskih str^kovroits organizacij,
V	poročilih, ki jih je podajala mednarodna strokovna zveza v letih pred vojno vsako leto, je bilo le nialokje omenjeno gibanje ruskih strokovnih organizacij. Revolucija leta 1905 je sicer zbudila nekaj organizacij, ki pa jih je pozneje nastopivša brutalna reakcija zatrla. Očividno so nastale sedaj razmere drugačne.
Osrednje glasilo delavskih svetov „Iz-vestja44, je prineslo dne 28. avgusta oklic osrednjega odbora strokovnih društev, v katerem pravi:
 Sedaj se je slika popolnoma
spremenila. Kakor leta 1905 se vrši v Rusiji z mrzlično naglostjo ustanavljanje delavskih organizacij. Potreba razrednih organizacij se je pokazala z elementarno silo in mi v Rusiji smo sedaj priče temeljitemu in živahnemu doslej nepoznanemu delu.
Carizem je potegnil verige, ki so oklepale delavski razred, s seboj v propad. Odpravljen je — nadjamo se, za vedno — režim, ki se je naslanjal na nasilstvo, in ruski delavec se more oddahniti popolnoma svobodno. Sedaj je mogel razvijati svoje sile svobodno. Neglede na odpravo zastarelega, uvedbo in ugotovitev svoboščin, je ustvaril delavski razred v petih mesecih revolucionarnega dela velike družabne organizacije, ki po številu članov, metodah boja in čistosti revolucionarnih načel presojane, nikakor ne zavzemajo v mednarodnih strokovnih organizacijah zadnjega mesta. Ruske strokovne organizacije niso več rahla ustanovitev. Dne 3. do 11. julija zborujoča vseruska konferenca, na kateri je bilo zastopanih 1,400 000 organiziranih delavcev, je sklenila, da naj strokovne organizacije vodijo svoj boj v ozkem stiku s političnim gibanjem proletariata, da podpirajo delovanje delavskih in vojaških svetov, ki imajo namen utrditi revolucijo in razširiti socialne pridobitve delavskega razreda, ter sodelujejo z njimi, da se zopet ustanovi mednarodna enotnost proletariata. Obenem je označila konferenca izrečno in jasno nalogo strokovnih organizacij kot razrednih organizacij, ki so poklicane da vodijo gospodarski boj delavskih množic. Določila je oiganizacijske oblike in taktiko v gospodarskem boju, izdelala obširen načrt delavske zakonodaje, naložila strokovnim organizacijam bojevanje za osemurni delavnik, za popolno in neomejeno združevalno pravo delavstva, za varstvo ženskega in otroškega dela ter zahtevala dejansko sodelovanje strokovnih organizacij pri ureditvi industrije. Razpravljala je konferenca o izobraževalnem delu strokovnih organizacij, zlasti iudi o potrebi strokovnega časopisja, m je izvolila vseruski centralni svet strokovnih organizacij.
Vseruski centralni svet strokovnih organizacij pošilja ob pričetku svojega dela k združenju vseh ruskih strokovnih organizacij bratovske pozdrave organiziranemu delavstvu vseh dežel.
Sodrugil Vserusko strokovno gibanje je stalo od dne svojega postanka popolnoma na podlagi mednarodnega delavskega gibanja in se smatra kot oddelek mednarodne vojske dela. Hrepenelo je vedno po združitvi in utrditvi zveze z internacional-
nim strokovnim gibanjem in socialistično internacionalo. In sedaj, ko je vojna Strokovno in socialistično internacionalo razdrla, še vedno tlači delavstvo kakor mora, podajamo mi, zastopniki organiziranega delavstva revolucionarne Rusije preko globokih zakopov in bajonetov vam 1 ratovsko roko in vas kličemo k.skupnemu delu za vzpostavitev internacionale, za končanje bratomorne vojne, ki preti, da vniči vse pridobitve in proletarski osvobodilni boj karnajbolj ogroža. Ne maramo se slepiti, da bo antagonizem kapitalističnih interesov izginil z vojno, ki jo je povzročil da bo Evropa in ves svet moral prebiti še kruto gospodarsko vojno, gospodarsko vojno, ki preti, da bo svet za dolgo dobo razdel !a v dva tabora, Le oživotvoritev mednarodnih cdnošajev, le obnovitev internacionale na zanesljivi in vplivni podlagi, bo omogočila proletarcem vseh dežel postaviti kapitalistom nasproti primerno moč, ki bi mogla delavski razred čuvati pred podivjanostjo in degeneracijo (prepadom), ki jo bo imela ta nova, manj krvava, pa nič manj ljuta gospodarska vojna. Le mednarodna — strokovna in socialistična — združitev more združiti kadre in vzgojiti vojsko, ki bo mogla voditi trdi dnevni boj za interese delavskega razreda d oči m ne bo smela zgrešiti svoje glavne naloge: odpravo v razredih osnovane družbe, nadomestitev kapitalistične družbe s socialistično. Le na" tej j poti bo človeštvo obvarovano pred strahotami nove imperialistične vojne.
Živela mednarodna združitev proleta-rijataj
Živel mir med narodi!
Živel socializem!
Odškodnine v radarst^&s,,
Pri okrajni sodniji v Neukirchnu je bila na tožbo Ivana Ašenbrennerja proti Grinbaškemu premogovniku zaradi plačila odškodnine izdana naslednja razsodba:
Dožene se, da je opravičenec na podlagi službenega razmerja pri družbi opravičen do odškodnine do enega tedna v zmisiu § 1154 b o. drž. z., ker je bil bolan, čeprav določa .službeni red z dne 28. februarja 1903 drugače, zlasti v zmisiu § 16.
Tožena družba mora plačati tožitelju znesek 48 K 40 h in tožbene stroške, če ne, bo zarubljena.
Dejansko stanje:
Nobenega dvoma ni, da je tožitelj pri družbi v službi od aprila 1916 in je bil od 11. januarja do 12. februarja 1917, dalje od 11. aprila do 5. maja bolan ter zadržan opravljati delo. Z ozirom na § 1154 b zahteva pristojno odškodnino, ki mu je družba noče plačati za en teden, kar znese 7 krat 6 K = 42 K, z odtegljajem polovice bol-niščnine, t. j. 7 krat po j K 31 h = 9 K 17 h, tako mu pripada za vsak teden 32 K 83 h, torej za dva tedna 64 K 66 h. Tožitelj zahteva, da se obsodi družbo v pbčilo tega zneska s petodstotnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, to je 16. avgusta 1917, in tožbene stroške.
Družba ugovarja tožiteljevemu zahtevku iz pravnih razlogov in predlaga zavrnitev tožbe.
Po § 153 tretje delne novele k obč. drž. zak. je določba o službeni pogodbi le
postranskega pomena. Po tej določbi veljajo , v tem slučaju določbe rudniškega zakona. ; To so določbe § 200 f 210, 2140 b. rud. i zak., ki za slučaj obolenja zagotove de-t lavcu preskrbo, in zaradi tega se § 1154 b | tukaj ne more upoštevati.
Drugi ugovor tožene družbe pravi, da j delavcu ne gre odškodnina, ker pravi § 16 i službenega reda, da mu ne pripada. Ta j službeni red je še vedno v veljavi, ker ni | bil odpravljen s kakim drugim dogovorom j med. podjetništvom in delavci. Po tem pri-I pada vsakemu delavcu mezda po pravem j zaslužku, po pogojenem plačilu, šihtnemu i delavcu po številu opravljenih ššhtov, torej odškodnina, le za res izvršeno delo. § 1154 b o. drž. zak. ne vsebuje nobene obvezne pravice in se ne more z ozirom na službeni red nanj ozirati.
Dalje je zahtevek po § 1154 b zaraditega neutemeljen, ker gre delavcu ta odškodnina le tedaj, če ni bil zadržan od dela več kakor en teden zaradi bolezni. Ker je pa bolezen tožitelj« trajala več nego en teden, mu ne gre nikakršna odškodnina.
Končno ugovarja družba, da je nepravilno, če zahteva tožitelj odškodnino za 7 dni, če mu že gre odškodnina, potem mu gre le za 6 dni, ker je bila prvi dan bolezni nedelja, torej nedelavni dan.
Pri rudniku je dalje bratovska skladnica, dalje se službeni red vsakemu delavcu ob vstopu predloži in tudi vsak delavec dobi en izvod.
Zastopnik tožitelja zahteva, naj se dožene, če je bil kakšen dogovor med delavcem iu rudnikom glede odškodnine po § 1154 b zlasti z ozirom na § 16 službenega reda. Toženčev zastopnik pa tega ni mogel potrditi.
Razlogi razsodbe:
Razsodba se naslanja na naslednje motive: Predlogu za ugotovitev predpogojev paragrafa 236 c. pr. r. se ugodi.
Tožiteljica meni, da je § 16 službenega^ reda iz leta 1903, po 'katerem gre uslužbencu plačilo le za v resnici izvršeno delo, še vedno v veljavi kljub tretji delni obrtni noveli. Ni bil odpravljen s kakim drugim dogovorom, niti ni razveljavljena s § 1154 b. obč. drž. zak., ki ni obvezen, marveč le pogojna določba. Službenemu redu torej ne nasprotuje nobena zakonita določba ter je že zaraditega zahtevek neopravičen.
Temu naziranju se pa ne more pritrditi.
§ 16 službenega reda ne ugotavlja nič drugega, kar je bilo takrat po zakonu opravičeno, da se namreč plačuje samo resnično izvršeno delo. S tretjo delno novelo obč. drž. zak. je bila postavljena pravica službene pogodbe popolnoma na drugačno podlago in je bilo gorenje načelo v prilog siužbojemalcev spremenjeno tako, da se odpravlja nevarnost oškodbe delojemalca. § 1154 b obč. drž. zak. določa, da gre službojemalcu ob gotovih pogojih plačilo do enega tedna, če tudi ne dela. Iz § 1164 obč. drž. zak. je razvidno, da § 1154 b ni obvezen, torej se smejo stranke o teh določbah prosto pogoditi, oziroma je strankama prepuščeno, da se poljubno pogodita o izmeri te ugodnosti. Od uveljavljenja tretje delne novele, t. j. od 1. januarja 1917, pa je za vsa službena razmerja, če se od takrat
niso sklenili drugačni cbgovori, veljaven § 1154 b obč. drž. zak. prav zaraditega, ker je dispozitivnega značaja.
To velja tudi za to sporno zadevo, zakaj službeni red ne obsega nobene določbe, kakšne pravice ima delavec v slučaju obolenja do podjetnika.
- Navedeni zakon se ne more nanašati na ta spor, češ da je službeni red iz časa, ko je bila izdana delna novela. Zakaj vsak zakon, popolnoma enako, ali je obvezen ali popustljiveji, je od dneva njegove uveljavitve izvrševati v zmislu pravnih razmer, ki se jih tiče, ker v onih stvareh, ki se jih sme prostovoljno sklepati, niso stranke sklenile nobenega dogovora. Prej nista mogli stranki kaj takega skleniti, ker nista vedeli za določbe § 1154 b. Odicar pa je natedba izšla, bi se bili stranki morali pogoditi, če bi bili hoteli izključiti določbe § 1154 b. Ker sta to opustili, se mora smatrati, da sta se molče podvrgli novim določbam.
Na podlagi teh načel je okrajno sodišče izreklo torej svojo sodbo.
Tožbene stroške mora plačati premogovnik v zmislu § 41, 42 civ. pr. r.
Ugrara® wprašsž§ije n®
Ena izmed glavnih treh programnih točk najnovejSe ruske revolucje je razdelitev zemljišč, oziroma oddaja zemljišč kmetskim odborom.
Že pri prvi revoluciji so zahtevali kmetje, da se jim izroč a zemljišča. Kerjen-skij pa je proglasil dne 9. oktobra, da se bo rešilo, agrarno vprašanje, ne da bi se država dotaknila lastninskih pravic in to z zvišanjem donosa zemljišč. Proti temu je nastopii ruski Sovjet 8, novembra, ki je zahteval, da naj se kmetovalcem vrne zemlja in riaj se uniči pravica veleposestnikov do zemlje. Oboje si je v nasprotstvu, a oči-vidno ima ta smisel, da naj se razlasti toliko i veleposestnikov, da dobe kmetovalci več I zemljišča, ki naj bi biio tudi njih last, torej j ne pod državnim zemeljskim monopolom da bi bili kmetje le nekaki najemniki. Delež kmetovalcev na zemeljskem imetju je naraščal stopnjema z osvobojenjem kmetovalcev, katero jc izvedel car Aleksander 11. v manifestu z dne 19. "februarja 1861.
Takrat so dobiii robstva osvobojeni seljaki deleže občinskih zemljišč, ki so nastala na ta način, da so veleposestniki proti odškodnini odstopili zemljišča občinam. Šlo je takrat za 138 milijonov desjatin zemljišč.
Od leta 1861. sem je prešla nekako polovica takratnega plemiškega imetka v roke seljakov.
Danes obsega plemiški imetek na zemlji v Rusiji le še 40 do 45 milijonov desjatin, od tega 10 do 12 milijonov desjatin gozdov in je od ostalih zemljišč še 15 do 20.rniii-jonov desjatin prostovoljno oddanih seljakom v najem. Ker veliki posestniki še sami obdelujejo, znaša še 13 do 15 milijonov desjatin, Iz tega posestva se za kmetovalce ne da mnogo doseči.
Večji je državni imetek zemljišča, ki zn^ša kakih 138 milijonov desjatin in imetje dosedanjega carskega apanažnega fonda v obsegu 7'8 milijonov desjatin. Največ teh državnih zemljišč pa leži v severnih pustih, pogosto nedostopnih in slabo naseljenih gubernijah, zlasti v bližini Arhangelska, v guberniji Vologdi in Oionežu, kjer so še neprodirni gozdovi in močvirja. Podobno je pri carskih apanažnih posestvih.
Tudi od zemeljske imovine cerkva in samostanov se ne obeta posebna korist. Statistika iz leta 1905. izkazuje za cerkve v celem- 1 8 milijonov desjatin, za samostane 739.000 desjatin, dočiin posedujejo mesta 2 milijona in kozaki 4 milijone desjatin zemljišč. Če prištejemo najemninska posestva in odštejemo gozdove najskrajnega severa, vidimo, da sta 2 tretjini vsega ruskega
zemljiškega posestva v rokah poljedelstva.
Iz razpoložljivega posestva bi zadovoljili z razdeljenimi zemljišči komaj za eno petino. Zahteva seljakov gre za tem, da bi prešlo zemljišče, katero so imeli dosedaj samo v najemu, v njih last. S tem pa bi bilo po-magano samo dosedanjim najemnikom, stališče ostalih kmetovalcev pa bi se samo poslabšalo. Z državnimi velikanskimi gozdovi se ne da mnogo napraviti. Treba bi bilo mnogoletnega težkega truda, da bi se ta zemljišča izpremenila v donosno zemlju.
Seljaki pa zahtevajo zase nadalje tudi ves ostali uporabni svet.
So pa težkoče. Kje je melijoriranje zemljišč, kako naj se izvede, kako naj se dvigne produkcija zemljišč. Kako naj se izvede oprostitev kmetovalcev iz občinske obveznosti, v kateri je še danes velik del kmetovalcev? Agrarna reforma ministra Krivošejna, ki je oprostila že 200.000 posestev iz „mira“, t. j. te obveznosti, se mora izvesti do konca. Treba je osušiti obsežna močvirja, treba ie. umetnih gnojil, treba je dvigniti kmetovalce v racijonalne gospodarje, treba je prometnih sredstev. Vse to je treba šele ustvariti, i  , __ _____________________________   ______
©©mači pregled.
Jugoslovanska socialna demokracija priredi mirovne shode dne 2. decembra v Ljubljani,, ria Jesenicah, v Tržiču, v Hrastniku, v Zagorju, v Trbovljah, in v Idriji. Natančneje bo poročai „Naprej\
Utrakvlzacija ljubljanske višje realke je sklenil predlagati deželni šolski svet v Ljubljani. Doslej je bila višja realka nem-j ška, če potrdi n;;učno ministrstvo ta sklep | bo imela prihodnje leto ljubljanska realka sporedne razrede s slovenskim poučevainim jezikom.
Obletnica smrti cesarja Franca Jožefa je minila dne 21. t. m
Rudarski shod v Črni bo v nedeljo
dne 25. t. m. Vsem tovarišem nujno priporočamo, da se ga udeleže.
Jesenice. V nedeljo je bil na Jesenicah pri Jeienu dobro obiskan shod jeseniškega j delavstva. Shodu je predsedoval s. Gabrijel | in poročal je s. Petejan o pomenu organi- j zacije. Na shodu se je obravnavalo tudi o delavskih razmerah in o plačah. Kakor vemo je pritožbena komisija razsojala o delovnih in mezdnih razmerah, toda tovarna ne izpolnjuje razsodbe. Ne plačuje dogovorjenih plač, zahtevala je celo prejšnji delovni čas, zlasii se godi krivica delavkam. Delavstvo bo moralo apelirati 'menda še enkrat na sodišče, prej ne bo konec teh razmeri Raz ! sodba pritožbene komisije je pravomočna in jo rnorajo izpolnjevati delavci pa tudi tovarna.
Velika jamska nezgoda v Karvinu. V
hoeneškem rovu v Karvinu je nastala eksplozija plinov, pri kateri so smrtno ponesrečili štirji kopači, dva vozača in dva paznika sta bila tsžko poškodovana. R. zstreiba je nastala v glavnem povprečnem rovu, ki je dolg 1500 metrov. Katastrofo jc menda povzročila lahkom šljenost obratnega vodstva, ki je, ko so ji naznanili, da se nahajajo v jami plini, odgovorilo: »Izženite pline z oblačili in delajte dalje". Rov je zastražen z vojaštvom. Lnst je avstrijske rudniške in plavžarske družbe.
Razkol v državnozborskem jugoslovanskem klubu. Prejšnji teden so se vršile v državnem zboru volitve v delegacije. Ker na Kranjsko pripada en delegat, je Slovenska Ljudska Stranka že dvakrat sklenila, da bo za Kranjsko delegat dr Šušteršič. Državnozborski klub pa je izvolil klu-hovega načelnika dra. Korošca, ker sc dr. Šušteršič ne ujema s politiko kluba in ima tudi na Kranjskem precejšnjo opozicijo. To priliko je porabil dr. Šušteršič in izstopil z nadučiteljem Jakličem iz kluba. To je druga posled:ca spora; prva je bila spor , med Zadružno zvezo in centralno zvezo klerikalnih gospodarskih organizacij. Kranj-
ski deželni glavar pač hoče uveljaviti svojo politiko. Posledice spora je sedaj še težko presojati.
Jugoslovanski klub !n dr. Šušteršič. Kranjski klerikalni poslanci izjavljajo, da dr. Šušteršič ne uživa zaupanja med poslanci stranke iz tehtnih razlogov. Obenem protestirajo proti sklicanju seje izvršilnega odbora S. L S , ker se poslanci seje niso mogli udeležiti zaradi državnozborskih sej na Dunaju, dasi bi mogli le poslanci pojasniti politični položaj. S tem korakom je dr. Šušteršič svoje stališče znatno poslabšal ker hoče brez poslancev zmagati s svojo politiko, ki je povsem drugačna nego ona Jugoslovanskega kluba v državnem zboru.
O kranjskem deželnem predsedniku poročajo hrvatski listi iz dunajskih paria-jnentarnih krogov: Govori se, da bo generalnemu gubernatorju za okupirane italijanske pokrajine prideljen kot civilni adlatus kranjski deželni predsednik grof Henrik Attems. Grof Henrik Attems je dolgo služboval v Gorici in v Trstu zna dobro italijansko ter pozna tudi razmere. Poroča -;e tudi, da bi bila vlada rada pripravljena odpoklicati iz Kranjske grofa Attemsa, ki se je preveč eksponiral za dr. Šušteršiča ter je podal centralni vladi povsem nepravilno informacijo, da večina kranj kega prebivalstva ne odobrava majniške deklaracije. Vlada se je prepričala, da je ta informacija popolnoma napačna. Kdo naj bi bil Attemsov naslednik v Ljubljani, še ni znano.
Mirovni shodi štajerske socialne demokracije so izborno uspeii. Dokazujejo nam jasno, kako velika je že želja po miru med prebivalstvom.
Razdelite/ referatov v deželnem odboru kranjskem. Deželni glavar dr. Šušteršič ima osebne zadeve, deželni zbor in finance; dr. Evgen Lampe kmetijske in cestne zadeve, šolstvo, začasno vrtnarstvo, gozdarstvo, in agrikulturo; dr. Vladimir Pegan občinske zadeve, deželna poslopja, trgovske šole, ustanove in začasno stanovske stvari in državne prehranjevalce podpore; dr. Ivan Zajec zdravstvo, dobrodelne zavode, obrt, ubožne zadeve, hiralske in si-rotšnske ustanove, mladinska skrb; dr. Karl Triller vojaške zadeve, priprego, bero, statistiko, deželni dolgovi, rekurzi zoper odmero davščine od prirastka, tujski piomet in domovinsko pravo; baron Apfaltrern vinarstvo, ribarstvo, perutninarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, podkovsko šolo itd. Začasno se razdde ti referati med druge odbornike, ker je sedaj Apfaltrern zadržan.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani se je pritožilo proti sklepu občin ske-| ga sveta, da se sinejo možiti mestne uradnice ! in učiteljice. D.želui odbor je to neumestno in skrajno nazadnjaško pritožbo zavrnil.
Zvišanje osebnega tarifa na državnih železnicah Z ozirom na posebne razmere vsled vojnih dogodkov, se zviša od 1. decembra 1917 naprej v osebnem prometu državnih železnic sedaj obstoječi tarif za 50 odstotkov. Ta doklada p« ne zadene delavskih tedenskih in delavskih kart za povratek ter mesečnih kart za šolarje. Vkljub temu pa Jbo vožnja na avstrijskih državnih železnicah deloma še vedno cenejša kakor na ogrskih državnih železnicah in na železnicah v Nemčiji. Celotne prožne karte za leto 1917 se smejo brez doplačila rabiti do poteka njih veljavnosti.
Skupno postopanje slovanskih delegatov. V dunajskih slovanskih političnih krogih se govori, da bodo slovanski delegati v letošnjem deltgacijskem zasedanju glede zunanje politike in zlasti tudi v vprašanju persekucij skupno postopali. Izgleda, da pride morda do kolektivnega koraka Jugoslovanov. Čehov in Ukrajincev, ki bi •ga najbrž podpirali tudi nemški socialisti.
Hrvatska volilna reforma, ki jo je sprejel hrvatski deželni zbor, temelji sicer na načelu splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Z;:bor naj šteje vbodeče 122 izvoljenih poslancev, ki zastopajo vsak po en ©kraj. Volilno pravico ima vsak na
Hrvatsko pristojni moški, l<i je dopolnil 24. leto, je vpisan v imenik volilcev in ni izključen ali izvzet od volilne pravice. Pasivno volilno pravico ima vsakdor, ki poseduje domovinsko pravico že najmanj pet Jffet, zna pisati in brati, govori srbsko-hrvat-$ki jezik in je aktivni volilec.
Bel kruh v Budimpešti. OJ četrtka oddajajo v Budimpešti bel kruh iz fine moke. Cena je pri peku 1 K 30 vin., v kasarnah in gostilnah 10 vin. komad (7 dkg).
Nastavljanje vojnih invalidov v vojaških obratih In službah. Trajno superar-bitrirani voj. invalidi dobe lahko pri vojaških oblastih, napravah in obratih službe kot pisarji, oziroma manipulanti itd., tako v zaledju kakor pri armadi ria bojišču, toda le potom posredovalnic za delo, torej pri nas potom deželnega odseka za posredovanje dela vojnim invalidom. Vojni invalidi se tudi ne nastavijo takoj po njih superar-bitraciji, ker se jim hoče dati prilika, da se pobrigajo za trajna mesta, ker so te službe samo za čas vojne ter ostanejo invalidi tudi za čas njih službovanja civilne osebe. Tudi se bo vojnim invalidom, katerim se nudi prilika dobiti trajna služba, pod vsakim pogojem olajšal prestop.
Sežiganje mrličev. V državnem zboru so poslanci baron Hock in tovariši izročili predlog, ki zahteva priznanje svobode sežiganja mrličev. Po razsodbi upravnega sodišča je v Avstriji sežiganje mrličev dopustno le na podlagi izrecno zakonite določbe. Z ozirom na izkušnje v svetovni vojni zahtevajo predlagatelji, naj državni zbor sklene zakon, ki dovoljuje sežiganje mrličev.
Preskrba	Ogrske	s premogom.	Iz
Avstrije je prejela Ogrska v zadnjem mirnem leta 13 milijonov mcterskih centov premoga in 6 2 milijonov meterskih centov koksa. Leta 1916 je dobila Ogrska od Avstrije že 17	milijonov	meterskih	stotov premoga	in
6 3	milijone	meterskih^	stotov koksa. Uvoz
premoga iz Gorenje Šlezije (Nemčija) je 'sicer v primeri z letom 1913 nazadoval za okolo 27.700 vagonov in je z;;ašal 1. 1916
250.000 vagonov in je bil v primeri z avstrijskim uvozom še vedno ugodneji. Avstrija je dobila iz Gorenje Šlezije leta 1913 nad 810000	vagonov,	leta 1916 pa	le
642.000 vagonov, torej 188.000 vagonov manj premoga. Ogrska je sama pridelala v prvi polovici leta 1917 36'4 milijone meterskih stotov rujavega premoga iu 6 1 milijonov meterskih stotov svetlega premoga.
Svetovni
S vetovna vojna. Zopet je nastala majhna kriza v svetovni vojni. Poročila nam ne prinašajo podiobnih poročil, druge pa preplavljajo svet s kombinacijami tako imenitno, da imajo čitatelji, ki se naslajajo na vojnih vesteh, pravi užitek, Poročila, z italijanskega bojišča poročajo o operacijah, ki uspešno napredujejo, Italijani so zbrali precejšnje čete med Piavo in Brento. Tara se vrše seda' 1 juti boji za postojanke. Ti kraji so gorati ni Italijani hočejo preprečiti, da bi tukaj prodrle avstrijske in nemške čete v nižavo. Italijanski listi se boje avstrijske ofenzive s tirolske strani od Gardskega jezera, kar bi utegnilo postati usodno za italijansko vojsko v Benečiji. Prav verojetuo pa je, da pošilja tudisporazum pomoč na talijansuo Bojišče vsaj v omejeni izmeri. Diugih posebnih poročil z italijanskega bojišča ni. Na Flanderskem in Francoskem imajo Nemci z Angleži in Francozi neprestane manjše in večje boje. — Na ruskem bojišču od Črnega morja pa do izhodnega ni posebnih bojev. Rusi imajo doma državljansko vojno. Na eni strani so Lenjinovi boljševiki in del vojsštva, na drugi pa Kerjenskij in meščanske stranke ter del vojaštva. Poročila pravijo, da je Kerjenski izgubil vse zaupanje ter dj hoče bežati v inozemstvo. Bolj-seviki s svojim radikalnim programom ne morejo obvladati vse Rusije, zalo so
proglasili, naj vse narodnosti proklamirajo neodvisnost. To so že storili Finci in Ukrajinci. Po nekaterih krajih, zlasti v Moskvi, so se vršiii krvavi boji. Gotovo je pa to, da Rusija želi mir ter da bodo boljševiki, kakor pravijo, že v par tednih predlagali mirovno ponudbo. — Na ma cedonskem bojišču ni večjih bojev. Pač pa vedo poročati vesti sporazuma, da pripravljajo centralne države ofenzivo proti Solunu. — V Aziji se Turkom ne godi prav dobro. Angleži so zasedli obrežno mesto Jope (Jafo) in so. že blizu Jeruzalema. Tudi v Mezopotamiji so prodrli An gleži že okolo 150 km severno zahodno od Bagdada; vendar je dvomljivo, če se bodo mogli dolgo držati na krajih, ker se utegnejo razviti tudi turške operacijske čete-, ki so bile doslej večinoma le v defenzivi,
Škofovska politika. Prav pred tremi meseci je poslal papež mirovno noto vo-jujočim državam. Osrednje države so odgovorile nanjo prijazno, države sporazuma, razen Amerika, pa n;so dale nobenega direktnega odgovora. Od tedaj ne čuiemo o papeževih mirovnih akcijah rtič več. Namignili so mu najbrže, da ne žele njegovega posredovanja; drugače si tega molka ne moremo razlagati. Če je ta pot papežu zaprta, ali ni nobene več? Sociani .demokrati se ne dajo z ničemer ostrašiti. Č: je prvi poizkus s otokholmom ponesrečil, pa vendar nadaljujejo delo za mir. Vse zaničevanje, vse smešenje zlasti tudi klerikalnega časopisja ga ne odvrne od tega dela. Ali ne bi bilo umestao, da bi tudi papež poiskal pri merno pot in pospeševal javno mir? Ali ne bi mogel sklicati konferenco? Ali bi tudi njegovim delegatom odrekli pri sporazumu potne liste? To pač ni verojetuo, ker ima cerkev velikansko politično moč. Vlade sporazuma bi tak korak temeljito premislile. In dolžnost kristjanov bi bila tako akcijo pospeševati! Toda to se ne zgodi, ker je papež no le pastir kristjanov marveč tudi reprezentant velike politične sile, ki jo hoče' ohraniti vse večne čase, ki jo more ohraniti le s pomočjo kapitalističnih sil, ki sedaj vladajo svet če ostane z njimi v prijateljstvu. Naj še tako z otožnim srcem opazuje krvavo vrvenje, storil pa ničesar, kar bi mu nakopalo sovraštvo tega ali onega, da bi se vojna končala. Tudi v mirovnem vprašanju je bolj politik nego kristjan, kakor sploh ni nobena cerkev varna pred iz-kušnjavami sveta. Vsi bi se bili veselili, če bi bil imel mirovni predlog uspeh, in politični vpliv cerkve bi postal večji, Ker se ji pa ta korak ni posrečil, dopušča, da se posamezni deli postavljajo v nasprotje z načelom mednarodnega bratstva v cerkvi. Francoski škofje poveličujejo demokratične svoboščine s tistim navdušenjem, kakor jih preklinjajo nemški cerkveni knezi, Vsak hoče služiti mogočniku, ki vlada v njegovi domovini. In to ne koristi miru prav nič, posebno pa ne miru, ki ga je predlagal papež. To potrjuje pastirsko pismo, ki ga bodo či-tali prihodnje nedelje po nemških škofijah.
V	tem pastirskem listu naglašajo škofje najprej, da je nemški narod zvest svoji vladarski hiši in državni obliki in svari pred notranjim sovražnikom. Pastirsko pismo pr;.vi dalje, da bo nemški narod vse žrtvoval za te stvari in nastopil odločno proti notranjemu sovražniku, ki bi hotel prevrniti sedanje razmere. Trdi dalje, kako prav je imela katoliška cerkev, ki je vedno svarila pred notranjim sovražnikom, češ, da so nasprotniki države, ki je izvir pravic. Tako grmi proti ljudskim pravicam dalje v veri, da se s tem prikupi vladajočim imperialističnim strankam. Ko konča pastirski list levite demokratizaciji, se zavzema za vzgajal išča in sicer katoliška, ker moderna veda nasprotuje načelom cerkve. Vse vede mora namreč prevevati versko čustvo po njihovem mnenju. Nemški škofje so vprizonli to akcijo, da očhiijo gibanje za mir na eni strani, na drugi strani pa si sedaj, ko jih država potrebuje, izsilijo več pravic, ker so v Nem-
čiji v manjšini. Nam se sicer zdi ta čas neprimeren, ker je mir pač važneje vprašanje. Toda škofje so bolj pametr.i. Ali bodo v Avstriji izvolili tudi to metodo ali ne, pač ne verno. Pri nas se vrši vse to bolj mirno, brez hrupa. Pri nas smo b/ez hrupa dobili vseučilišče v Salzburgu in mnogo srednjih šol, za katere so se celo svobodomiselni politiki kar potili. Vse je torej le komedija v dosego politične moči.
Vsako leto eno kraljestvo. „Daly Mail“ je, govoreč o odpotovanju angleških ministrov in generalov v Italijo, zapisala te-ie besede: Nemčija uničuje vsako leto po eno kraljestvo. Leta 1914. je uničila Belgijo, 1. 1915. Srbijo, 1. 1916. Romunsko in 1. 1917. je prišla vrsta na Italijo. Zavezniki pa vsakikrat obetajo pomoč in vsaki-krat jo pošljejo prepozno.
Državni prevrat na Finskem. Neposredni povod za državni prevrat na Finskem je storil sklep dežeinega zbora, da'se ustanovi direktorij s 106 meščanskimi glasovi proti 98 socialističnimi glasovi in da socialistični člani niso hoteli priznati direktoria. Socialisti so zahtevali, da meščanske stranke priznajo sklep deželnega zbora z dne 18. julija, glasom katerega preide vsa vladarska moč na deželni zbor. Ko so agrarci pristopili k socialistom, so zahtevali pre-klicanje deželnozborskega sklepa glede direktoria, ker se naslanja na zastarel zakon iz leta 1772. Predsednik je odklonil novo glasovanje, nakar je spor med socialisti in meščanskimi strankami izbruhnil z vso silo ter imel za posledico državni preobrat po vzorcu petrograškega boljševiškega preobrata. Glasom poročil s Finske, ki prihajajo preko Haparande, je na Finskem državljanska vojna v polnem teku. Socialisti so s pomočjo ruskih mornarjev v Helsingforsu zmagali Od takrat pa se je polastilo več tisoč mož meščanske garde policije, da prepreči pogrome, Zdi se, da so stavkajoči na Finskem povsod dobili moč v roke. Za predstojnika brzojavnega urada v Torneji je bil imenovan finski vojak, ki govori samo finsko. Ves častniški zbor v Torneji je bil odstavljen. Stavkujoči in vojaki so gospodarili v mestu. Na severnem Finskem vlada še mir. Finska je popolnoma pod kontrolo socialističnega sveta, ki so kon-fiscirali kmetom žito. Do nemirov ni prišlo. Govori se o kompromisu, med meščanskimi strankami in revoiucijonarji in o koncu generalne stavke.
Brat Ljenšnov interniran v Budimpešti. Brat Ljeninov, Robert Ljenin, je v Budimpešti kot ruski državljan interniran.
Herve o dogodkih na Ruskem. Herve piše v svojem listu: Kljub francoski zmagi pri Mailmaisonu in angleškim zmagam na Fiandrskem in v Palestini doživljamo najtemnejše drii od počeika vojne. Kakor da še nimamo dosti z nesrečo v Italiji, prihaja sedaj še Petrograd. Maksimalisti so gospodarji glavnega mesta in so odstavili Kerjen-skega in njegovo vlado. Ta vest mora vzbuditi več je;.e kakor presenečenja. Francoska je že zdavnaj zaključila svoje mnenje o Kerjenskem. S svojimi govori je v Rusiji vse pokvaril. Samo zaradi njegove, dobre volje in zaradi njegovih dobrih namenov smo mu do afere Kornilov še kolikor toliko zaupali. Do takrat smo imeli še nekoliko upanja. Če bi bil Kornilov zmagal, če bi se mu po krivdi Kerjenskega ne bi ponesrečil njegov udarec, bi bil rešil čast Rusije, To se ni zgodilo, zato so se dvignili maksimalisti. Sovjet poln nemških agentov, je pripravil odločilni udarec in pripomogel Ljenittu do zmage. Pripravljeni moramo biti, da bodo ti nesrečni ljudje onečastili svojo deželo in zapustili zaveznike v polni bitki. Pripravljeni moramo bit na najhujše. Triumf ma-ksimalistov v Petrogradu, zmaga Avstrijcev in Nemcev v Italiji, smrdljive, afere na Francoskem, morajo predramiti naš politični svet ter nam odpreti oči. ker nismo imeli še nikdar celega moža za voditelja.
Nova francoska vlada. Kakor poroča „Agence Havas„, je nova francoska vlada
tako-le sestavljena: Predsedstvo in vojska Clemenceau, justica: Nail, vnanje zadeve: Pichon, notranje zadeve: Pams, finance: Klotz, marina : George Leyges, trgovina: Clementel, javna dela: Claveille, oboroževanje: Loncbeur, naučne zadeve: Laffere, kolonije: Henri Simon, prehrana in poljedelstvo : Viktor Boret, blokada in zasedena ozemlja: Jonnart. — Jeannenet je imenovan za državnega podtajnika pri ministrskem predsedstvu, Albert Fevre za državnega podtajnika za notranje zadeve in Vilie-prein za dižavnega podtajnika za prehrano.
Clemenceau za vojno do zmage. Novi francoski predsednik izda proklama-cijo, v kateri sporoči francoskemu narodu, da je nova francoska vlada odločena nadaljevati vojno do skrajnosti in. zatreti vsako pacifistično gibanje.
Delavci, napovedujejo nam hude politične boje; ko nastopijo normalni časi, bomo morali biti že pripravljeni!
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska „Učite)jska tiskarna*1 v Ljubljani.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zag • ju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Preuirov, Gradec r..ri Litiji	od 8. do poi 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, " ored Unici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člaue iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Tre'	d 8. do 11. dop.	Sodni okraj Višnj-i gora
Člani iz občin Zagorje, Kotedvci, nržiše, St Lanbertin Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blag"jnc. da se Jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška, blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je. treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
NaSvešia stegenska Nraniiniica 1
Lmbfmm®, Pratemova ulica it 3.
4
0
0
uran iu lica & s.
raglstrovama zadruga z <i»iwej!e«a> ssavose.
TSskovIsae sz© šol«:, šuipsirfi-stwa lan urade. M«a|Bfij©eS®p» rseiše piskale Ists vabila za shoda Sm veselice.
i
Letne zaključke
Najmodernejša urositoa xa tiskanje Sistov, knjig, bro-Sur, rcnusItaiSJ Itd.
Stereiotlpila« Litografija.
MnHaHaaBHnBaHiaHnilSBEnBSSBIlHBaaaSgKMKBKaamamaM
Okrafiia bolniška blagajna
  -— V Ljubljani
Pisarna: Turjaški trg Stav. 4. prvo nadstropje Uradne ure so odi 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira 1 dopol. | popol. |	Stanovanje
Or. Kopnina Psier splošno zdravljenje	‘/211 — ‘/2.	Turjaški trg St. 4 v okr. bol. blag.
Or. Ivan im splošno zdravljenje	‘/210 —‘/ali	Turjaški trg št. 4.
	2—3	Frančiškanska al. 2.
Dr. Frani iaar kirurg in spl. zdr.	'/21.-1/23	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta ‘lSal Jm
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz* stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico) brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih
rPv/\Zlmir Irf Miiufnnnin Irtirln« nknlni: ^i  .......... a.
1,1 v,«.	Viuiuimjv	    I&	V	IXLIJ MIH MllHiajl**'
Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po-
»Atm rlpilrrn U^mvnilfo H 3 UO lanfln MM M m  __________  bol"
je imela vlog koncem leta 1916.........................K	55,000.000*—
hipotečnih in občinskih posojil.......................»	30,600.000’—
rezervnega zaklada....................................»	1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje	najvišje po
rvt	bi/UJOU U1U11 SaMl
zove druge zdravnike, da ga lačijo, ne povrne umni šk a blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj' niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do na* čelnika okrajne ■bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivu Jii i
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. delelne w!ade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem‘proti 5°/0, izven Kranjske pa proti 5V4°a> obrestim in proti najmanj l°o oziroma V/o odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Ljtsbljana Dunaj ka cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivali siji
in stroje za pletenje
lin)
za talino in obit.’
Mii m Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.