Zavod za gluhoneme v Ljubljani. Spisal Jožef Armič, učitelj gluhonemih. Dne 28. vinotoka se je otvoril v Ljubljani v Vodmatu nasproti deželne bolnice novi zavod za gluhon e m e, ki je prvi čisto slovenski zavod te vrste na Slovenskem. Večina kranjskih gluhonemih se je vzgojevala dosedaj v tujini. V Gorici je sicer na ondotni laško-slovenski gluhonemnici tudi oddelek za slovenske otroke. Na Kranjskem so se poučevale gluhoneme deklice že vec let v Šmihelu pri Novem raestu, a le v malem številu. Ustanovljeni zavod za gluhoneme v Ljubljani je sedaj privaten in podrejen c. kr. deželni vladi. Zidal se je na stroške iz zapuščine rajnega ribniškega dekana Ignacija Holzapfl a.*) Poleg te zapuščine sta še dve drugi ustanovi (Wolfova in Stubenbergova) za gluhonerae, tako da je ves kapital znašal okoli 800.000 K. Poslopje samo je stalo nad 200.000 K. Zidanje poslopja *) Rojen v Tržiču 1. 1799., umrl 1. 1868. se je pričelo leta 1898. po načrtih in pod vodstvora nadinženerja Boltza. Stavba je krasna in jako pripravno urejena. Iraa štiri dele: podzidje (souterrain), pritličje, prvo in drugo nadstropje. V podzidju so gospodarski prostori, obednica, peč za centralno kurjavo in kopališče. V pritličju so šolski prostori. V prvem nadstropju sta dve veliki dvorani, kjer bivajo gojenci izven šolskega časa. Poleg teh dvoran je stanovanje nadzorovalnih učnih oseb, voditeljevo stanovanje in pa službujočega osobja. V drugem nadstropju so štiri velike spalnice, sobe za nadzorovalno osobje, dve garderobi in dve sobi za umivanje in snaženje obleke. Zavod ima tudi jako prostoren vrt, ki bode gospodarskim in učno-vzgojevalnim narnenom popolnoraa zadoščal. Namen zavoda je : gluhoneme otroke obojnega spola versko-nabožno vzgojevati, v ljudskošolskih predmetih poučevati, za razna rokodelstva jih že v zavodu pripravljati ter ljudske in raeščanske učitelje seznanj.ati z raetodogluhonemegapouka. Zavod se bode vzdržaval iz obresti skupne glavnice, iz dohodkov, ki jih bodo plačevali gojenci, in iz raznih dobrodelnih podpor. Domači reveži se bodo sprejemali brezplačno. V zavod, ki je v njem prostora za 50—70 otrok, se bodo sprejeraali v prvi vrsti le Kranjci in sicer od 7. do 12. starostnega leta. Ako bi domačinov ne bilo toliko, se bodo sprejeraali otroci tudi iz drugih slovenskih pokrajin. Učni jezik je le slovenski, metoda pa govorna (artikulacijska), vsled česar se bodo sprejeraali le duševno in telesno zdravi otroci. Z gluhonemnico je kranjska dežela došla druge avstrijske provincije za velik korak. Vse ostale kronovine skoro imajo že take zavode, da jim ni treba domačinov pošiljati v tujino. Najstarejši taki zavodi v Avstriji so na Spodnjem Avstrijskem, kjer jih je poleg Ceške in Moravske tudi največ. Kar se tioe gluhonemega pouka, je prva in najpopolnejša Nemčija, kjer je moderna govorna metoda tudi doma. Z največjo raaterinsko ljubeznijo skrbi za take reveže v Nemčiji država sarna, v posameznih okrajih n. pr. v Saksonski veliko bolj, nego se skrbi v drugih izvennemških državah za normalno razvito in zdravo mladino. V vzgojevalni dobi je na Kranjskem vseh gluhonemih otrok sedaj pkoli 80. Letošnje solsko leto se je otvoril I. razred v dveh oddelkih. Vzgojevalna in učna doba bode trajala 8 let. Gojenec, ki dovrši osemletni tečaj, je zraožen z glasom govoriti in druge na usta razumeti. Po dovršeni izobrazbi se posveti največ gluhonemih raznim rokodelstvom, za kar se bodo že v zavodu pripravljali. Po statističnem izkazu ogluši največ otrok vsled raznih nalezljivih bolezni (škarlatinka, vratnica, osepnice, vnetje možganske mrene itd.), le malo se rodi gluhonemih. Zeleti je le, da bi novoustanovljeni zavod vsestransko uspeval, domače reveže reševal duševne pogube ter izpolnjeval plemenito humanitarno nalogo svojo.