štev. 50. <,0ŠtnlBa Plažana T 8°,0Tiui- Ljubljana, 11. decembra 1929. Leto X. fcmct, delavec ' ln obrtnik naj bodo noro« vodnik 1 UMU« TU k* trati*, •tarahtlnai m a*l* l*t* Btn trsa Ml let> „ ir— n inozemstvo n mi* teto Din S* — teaaratl p* tarKu. • Pla-OKttm vprašanjam na] au »rlloH znamko ta od' tovor. — Neir»n«lr«na (•Uma m n* aprajuna]*. Rokopisi ea n« rr* — Plačs in seči •a » L|ts»l|anl. - Ure* ništvo ln uprava ia » Lfubljun) * Kolodvor«*! ulici It. T. - Tetoto« nter. »t. 180». - Kajui *H postni nramlmal It. 14.194. C Kmet fe temelj gospodarstva. Nedavno je izdala Narodna banka kraljevine Jugoslavije svoje letno poročilo o gospodarskem stanju v naši državi. Narodna banka je naš največji in najpomembnejši denarni zavod, ki ima svoje podružnice po celi državi in zato tudi najlažje nadzoruje dviganje oziroma padanje gospodarskih sil po vseh banovinah. Zato imajo poročila Narodne banke o gospodarskem položaju v državi svojo posebno vrednost. V svojem poročilu pravi Narodna banka med drugim, da je naš gospodarski položaj splošno zadovoljiv zlasti z ozirom na dobro letino, toda cene kmečkih pridelkov so tako nizke, da trgovina, obrt in industrija ne bodo prišle tako na svoj račun, kakor bi prišle, če bi bile cene kmečkih pridelkov nekaj boljše. Tu imamo z najbolj merodajnega mesta potrjeno to, kar mi in z nami vred vsi pametni in uvidevni ljudje že od nekdaj nagla-šamo, da je kmečko gospodarstvo temelj vsega ostalega gospodarstva. Če nima kmet, ni-ir, s. nobeden. Vse bogastvo prihaja iz zemlje. Zemlja rodi rastline, z rastlinami se hrani žival, cd rastlin in od živali pa živi človek. Hrana je prva in glavna stvar, ker brez hrane ni življenja. Rastline in živali pa goji in redi kmet s posebnim obdelovanjem zemlje. Za obdelovanje zemlje potrebuje kmet posebne priprave od najbolj preprostega pluga, pa do najbolj umetnega stroja. Svoje orodje si je nekdaj izdeloval sam — v mnogih krajih se dogaja to še dandanes — danes pa izdelujejo vse, kar potrebuje kmet, obrtniki, ki so se razvili iz kmečkega stanu, ker so obrtniki spočetka izdelovali le stvari, ki so jih potrebovali kmetje. Iz kmetijstva in obrti pa se je tekom dolgih let razvila z opazovanjem in s primerjanjem vsa znanost, zlasti naravoslovne vede, ki zaslužijo edine častni naslov znanosti. — Iz mesarske obrti se je razvilo zdravništvo, iz stavbne obrti tehnika in vsa tehnična industrija itd. Vsega ne bi bilo, če bi ne bilo kmetijstva in kmetov, tudi danda- Za napredek kmetijstva in za dobrobit kmetov so se zavzemale vse evropske države že zdavnaj pred vojno in če ima kdo priložnost brskati v starih časopisih, najde tam vse polno nasvetov in predlogov merodajnih oseb, kako bi se dalo kmetom pomagati in njihovo blagostanje dvigniti. Po vojni se je ta skrb še znatno povečala, kajti ravno v vojni se je najbolj očitno pokazalo, da je prehrana prebivalstva najvažnejša in najpotrebnejša obramba in da je prvi stan tisti, ki skrbi z a prehrano in to je kmet. Doslej pa so posvečali številni prijatelji kmečkega stanu svojo glavno skrb večinoma le pomnožitvi kmečke produkcije. Vsa poljedelska znanost, kakor so jo gojili na visokih šolali, se je pečala v prvi vrsti s poplemenit- nes ne, ker vsa znanost ne spravi skupaj niti enega pšeničnega zrna, če ga ne da solnce in skrbno obdelana zemlja. Te važne resnice se pa kmetje še dandanes mnogo premalo zavedajo. Večina naših kmetov živi iz nam neznanega vzroka še dandanes v trdni veri, da je gospoda, (t. j. ljudje, ki ne delajo z rokami) nekaj »boljšega«, kot so oni, in nekaj »višjega«. Kako napačna je ta misel! Če bi se kmetje svoje velikanske vrednosti in svojega silnega pomena za človeško družbo v polni meri zavedali, kakor bi se tega lahko in po vsej pravici zavedali, bi bilo tiste pretirane kmečke ponižnosti že zdavnaj konec. Ne rečemo pa, da ne sme biti kmet uljuden. Ravno nasprotno. Uljudnost je znak kulture, dočim je pretirana ponižnost znak suženjstva. Kmetje se morajo začeti zavedati, da so oni stvaritelji in začetniki vse kulture in vsega bogastva, čeprav ga oni ne vživajo toliko kakor drugi. Če pa oni ne vživajo vsega toliko, kolikor jim gre, so si sami krivi, ker sami ne cenijo svojega dela tako visoko, kakor bi ga lahko. Ne cenijo pa kmetje svojega dela tako visoko, kakor je vredno, zato, ker so nevedni. V teku časa so drugi stanovi kmeta znatno prehiteli in kmečki stan je začel izgubljati na svoji vrednosti. To pa se mora izpremeniti. Kmetje si moralo zapomniti in se tega zavedati, d.a se je iz kmečkega dela rodilo in razvilo vse, kar se dandanes imenuje »gosposko« — vse, od najbolj priproste obrti do najvišje znanosti in umetnosti, če se bodo tega zavedali, jih bo že polagoma minila tista silna nevednost lin se umaknila zavednosti in ponosu in pravilni cenitvi kmečkega stanu. Če krnet nima, tudi trgovec nima kaj prodajati in fabrikant nima kaj izdelovati. — Slaba letina zapre vsem skupaj vse sile dohodkov. To je rečeno v poročilu našega največjega denarnega zavoda, Narodne banke. Te besede naj si kmetje zapomnijo in naj o njih premišljujejo, pa bodo razmere kmalu boljše tudi za kmete. vijo semen, vzgojo plemenske živine, z umetnimi gnojili itd. Zasluge znanosti za razvoj kmetijstva so v resnici velike in če bi se vse to znanje že danes povsod v dovoljni meri izkoriščalo, svet ne bi vedel kam z živežem. V zvezi s pomnožitvijo poljskih pridelkov se je mnogo storilo tudi za izboljšanje kakovosti. Mi imamo danes odlična semena za žito in travo, imamo lepo plemensko živino in izbrano sadje. Žalibog smo glede kakovosti pridelkov mi še precej na slabem, čeprav je napredek tudi že pri nas viden. Vidimo pa tudi tam, kjer goje le prvovrstno blago odlične kakovosti, da kmetje še vedno ne dobivajo za svoje pridelke primernih cen, ki bi jim njihov trud poplačale, čeprav so znatno višje, kakor cene za navadno blago. Ne gre torej samo za dvig produkcije, če hoče kmečki stan obstati v življenjskem boju, in tudi ne zgolj za izboljšanje kakovosti. Množina pridelka in kakovost pridelka na cene sicer zelo vplivajo, niso pa to edini či-nitelji, ki vplivajo na cene, kajti poleg teh či-niteljev imamo še tretjega in to je organizacija prodaje. Poglejmo v našo vas. Ko se pojavijo prvi pridelki, se pojavijo na vasi tudi že ljudje, ki hodijo od hiše do hiše in skupljajo vse, kar ima kdo naprodaj: žito, fižol, krompir, zelje, vino itd. Ti ljudje deloma plačajo vso ceno naenkrat, deloma pa dajejo samo »aro«. To so prvi ali »mali« prekupci. Ko ima »mali« prekupec blaga približno en vagon sku-paj, ga proda drugemu prekupcu, ki je navadno trgovec z deželnimi pridelki v kakem malem mestu. Ta oddaja blago naprej na »velikega« trgovca, ki kupuje blago le na vagone. Veletrgovec razpošilja zopet blago svojim večjim mestnim odjemalcem, ti pa oddajajo blago malim »branjevcem«. Od teh ga kupi šele mestni obrtnik, delavec ali uradnik. Imamo torej »malega« prekupca, malega trgovca in veletrgovca, ki kmečki pridelek kupujejo, potem pa zopet srednjega mestnega trgovca in »branjevca«, ki kmečki pridelek prodajata. Blago gre torej od kmeta dalje skozi pet rok, predno pride do onega, ki blago kupi za svojo prehrano. Vsi ti prekupci pa hočejo živeti in sicer dobro živeti. Dobro življenje pa stane denar in zato si vsak lahko sam izračuna, koliko ' morata popustiti producent-kmet in konzu-; ment-meščan (delavec) prekupcu! Zato ni ! čudno, če na eni strani stoka krnet, da »blago nima nobene cene«, ker je res nima, in tudi ni čudno, če zabavlja meščan na »kmečke oderuhe« (ker prekupcev ne pozna), ker je blago res drago. Treba bo torej zastaviti vse sile, da se izloči iz odhoda in dohoda blaga, kolikor mogoče mnogo prekupčevalstva. Najbolj idealno je razmerje tam, kjer se vrši prodaja kmečkih pridelkov in nakup obrtnih izdelkov kar naravnost, brez posredovanja. Ker pa to ni mogoče izvesti v današnjih časih na celi črti, zato bodo morali pač kmetje skrbeti za svoje prodajne, meščani pa za nakupovalne ?.adruge. Ne bo torej za dvig kmetijstva zadoščala "He agrarna tehnika, ki nas uči, kako na najboljši in na najcenejši način obdelujemo zemljo, da dobimo čim več in čim boljšega pridelka, ampak bo treba začeti misliti tudi na agrarno politiko, ki nam bo omogočila dobro prodajo pridelanega blaga. Z agrarno politiko pa smo se pri nas doslej vse premalo pečali in vendar je ravno ta veda najmanj tako važna kakor agrarna tehnika! Kako važne so prodajne organizacije, nam kaže primer industrije. Industrija je dandanes organizirana do najmanjših podrobnosti. Za industrijo je dandanes vseeno, ali cene surovin rastejo ali pa padajo, ker industrija ima ravno vsled organizirane prodaje svojih produktov možnost, da vedno ravna svoje cene tako, da ima zasiguran lep dobiček. Kmetje tega nimajo. Kmetje vozijo svoje blago na trg brez vsake organizacije in so zato popolnoma odvisni od vsakokratnih tržnih cen, ki pa jih ne narekujejo kmetje, ampak v veliko večji meri trgovci (prekupci)! Če pa bodo hoteli kmetje kaj imeti od organizirane prodaje, bodo morali paziti, da jo bodo imeli sami v rokah in ne trgovci s kmečkimi pridelki. Trgovina s kmečkimi pridelki se dandanes vedno bolj organizira in j trgovina zahteva »tipizirano« in »standardi- .' zirano« blago. Nevarnost je torej jako velika, j da od organizirane prodaje kmečkih pridelkov zopet kmet ne bo imel nobene koristi, ampak organizirani prekupci. Če se bo to zgodilo, bo kmet imel opravka z dvema silama; z organizirano industrijo, ki bo kmetu narekovala cene za industrijske izdelke, na drugi strani pa z organiziranim prekupcem. Če bi do tega prišlo, kmet me bo dosti na boljšem, kakor je bil staroveški suženj, ki je moral sprejeti, kar mu je dal bogati lastnik zemlje. Ne bo pa tako daleč prišlo, če se kmetje sami pravočasno pobrigajo za svoje koristi. Če bi se kmetje zavedali, da so oni glavni im edini vir vsega gospodarstva, bi bilo za kmeta marsikaj že danes drugače. Obcirte sira rsovi zakon o solaili Koncem preteklega tedma je bil podpisan in objavljen novi ljudskošolski zakon, ki nalaga občinam posebne dolžnosti. O tem določa nova postava sledeče: § 17. Osnovne šole se otvorijo tamkaj, kjer je v okolici 4 km v polumeru (radiju) najmanj 30 otrok obveznih za obisk šole. Tamkaj, kjer bi bil prihod v šolo otežkočen, se otvori šola tudi za 20 učencev. Višje narodne šole se bodo otvarjale po^topnjema po ustvarjenih pogojih v istem kraju. § 20. Vsaka šolska občina ima svoj krajevni šolski odbor. § 21. Kjer mora biti v upravnih občinah v smislu tega zakona več šol, določa občinski odbor kraj in področje posamezmih šol. Izbiro zemljišča in določanje področja potrjuje končno ban. § 22. Dolžnosti upravne občine za šole so naslednje: dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrišče, zemljišče za praktični poljedelski pouk, učiteljski vrt (v vaseh obvezno, v mestih pa po možnosti) in za učitelje stanovanja. Vse to po možnosti v bližini šole; skrbeti, da so dobra vsa pota, ki vodijo k šoli. § 32. Dolžnosti šolskih občin so naslednje: 1. Zgraditi in v dobrem stanju vzdrževati šolske zgradbe, v katerih morajo biti potrebne učilnice in delavnice, urejene po higi-jemskih im pedagoških pravilih, po možnosti dvorana za šolske svečanosti, ki naj služi za sobno gimnastiko, potrebne pisarne in zbornica, stanovanja za učitelje in za slugo. — 2. nabaviti opremo in učila za šoflo, siromašni deci pa knjige in šolski pribor. — 3. dajati kurivo za šolskega upravitelja in šolskega slugo, ako stanujeta v šolskem poslopju. — 4. skrbeti za otvaranje novih šolskih oddelkov iin tečajev. — 5. skrbeti po možnosti za šolske kuhinje, kakor tudi za zavetišča za deco. — 6. kjerkoli je možno, ustvarati in urejati šolska kopališča in dečje poliklinike za špecijalno zdravljenje. — 7. kriti vse stvarne potrebe za vzdrževanje šol (popravljanje šolskega poslopja, plačevanje sluge, razsvetljavo, pribor za zabavišča i. dr.) — 8. podpirati prosvetne ustanove s katerimi se širi splošna prosveta v narodu. § 24. Industrijska podjetja so dolžna podpirati šolsko občino pri grajenju šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, ako niso udeležena s svojim obsegom v tem kraju pri plačevanju občinskih ali ako nimajo lastnih šolskih poslopij. V tem slučaju odloča o doprinosu teh podjetij splošna upravna oblast. Ta doprinos me more biti večji od vsote, ki bi jo podjetje plačalo za šolsko občino, ako bi se v dotični upravni občini obdavčevalo. § 27. Zgradbe narodnih šol morajo biti na primernih in zdravih krajih, morajo biti suhe in svetle ter imeti zadosti prostora za učence. Minister prosvete predpisuje z ministrom za javna dela in ministrom financ z uredbo določbe o graditvi šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, o opremi, gojenju šolskih vrtov, dvorišč in drugega, kakor tudi tozadevne vzorne načrte za šolska poslopja. § 28. Kjer občina nima primernega zemljišča, ga more nabaviti z razlastitvijo (eks-propriacijo). § 29. Vsaka šola mora imeti poleg stanovanja upravitelja v bližini toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor ima posebnih oddelkov, kakor tudi stanovanje za enega slugo. Brez predpisanega števila takih stanovanj s potrebnimi pritiklimami se ne more otvoriti šola niti mov oddelek. V mestih in trgih more občina namesto stanovanja dajati stanarino. Stanarina znaša v Beogradu in Zagrebu po 500 Din ma mesec za vsakega učitelja, v mestih z nad 50.000 prebivalcev po 400 Din za vsakega učitelja, v mestih med 30.000 do 50.000 prebivalcev po 350 Din na mesec za vsakega učitelja, v mestih pod 30.000 prebivalcev po 300 Din na mesec za vsakega učitelja, a v trgih po 200 Dim ma mesec za vsakega učitelja. § 30. Po določbah pristojmiih oblasti grade šolske občine potom licitacije ali v svoji režiji vsa poslopja, potrebna za šole, poslužujoč se narodne delavne sile in materijala, s katerim razpolaga. Načrte za graditev šolskih poslopij odobrava ban. § 31. Občtine morejo zgraditi na svoje stroške poslopja, namenjena narodni prosveti, šoli za kmetijstvo, za gospodinjsko - strokovno šolo itd. V to svrho se mora združiti več občin. § 33. Onim občinam, ki nimajo predpisanih šolskih poslopij, miti materijelme možnosti, da jih same zgrade, bodo pomagale banovine in država pri graditvi šolskih poslopij. § 34. Ban bo naročil upravni občini, kadar se pokaže potreba, da otvorii novo ali razširi obstoječo šolo. Proti tej odredbi ima pravico pritožbe na ministra prosvete. je €'• -'vojril svojo oavetmsKo pisarno v Mariboru Aleksandrova cesta št 16 Pis rno b > vodi v družbi z a< ' p dr V. R « o f> t c e m Kupujem kakor vsako leto vse vrste zobotrebce (k n 0 p<> najvišjih cenah. M. Pskič, Lfubljana Sv. Petra nasip 27 (za vodo) Kmetijska družba. Napodilo za nabiranje članov za leto 1930. Ustanovni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je dne 16. novembra t. 1. sklenil, da ostane članarina za leto 1930 kakor dosflej t. j. 20 Din. Od teh si pridržijo po 5 Dim delujoče podružnice, to so tiste, ki štejejo najmanj 20 udov in same pobirajo članarino. Od članarine, plačane naravnost pri družbi, ne dobijo podružnice nikakega prispevka. Kmetijska družba je vsem načelnikom podružnic razposlala nabiralne pole z imeniki članov, ki so bili že letos družbeni člani, oziroma so se za to priglasili. Načelniki morajo na podlagi teh imenikov nemudoma začeti s pobiranjem članarine za leto 1930, in sicer od dosedanjih članov, kakor tudi*od na novo priglašenih. Načelnik ne sme nikogar odkloniti, ki se je priglasil za člana in odgovarja zahtevam § 5. družb, pravil, ampak ga mora vpisati za rednega ali izrednega člana, če je plačal članarino. Tisti člani, ki so v tem letu plačali ud-nirno, pa jim bivši glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani ni pošiljal »Kmetovalca«, torej jih ni sprejel niti kot člane, miti kot naročnike lista, pa se jim članarina tudi ni vrnila, so kot. taki označeni v imenikih ter imajo članarino plačano že za leto 1930. bodisi kot redni ali izredni člani. Ko bo načelnik pobral članarino od bivših in novih udov, naprosi županstvo dotične občine, da mu pod uradno odgovornostjo po- I trdi, kateri tamkaj vpisanih članov se dejansko pečajo s kmetijstvom in redijo najmanj eno govedo oz. odgovarjajo drugim pogojem § 5. družb, pravil. Samo ti lahko postanejo redni člani, ki edini smejo voliti in voljeni biti. Županstvo naj na imenikih napiše pri- j bližno naslednjo izjavo: »Podpisano županstvo potrjuje, da se v tem imeniku pod št____ vpisani člani res bavijo s kmetijstvom in redijo najmanj eno lastno goved. Vsi drugi so lahko izredni člani in se morajo v imeniku podružnice kot taki vidno označiti. Z nabiranjem članarine naj se takoj prične in po možnosti dopošlje družbi sezname s članarino vred že do konca decembra t. 1., najkasneje pa do 15. januarja 1930. Imenikov brez članarine se ne bo vpo-števalo! Če se pobiranje članarine pravočasno ne izvrši, me bo mogoče zakasnelim udom dostaviti prvih številk družbinega glasila »Kmetovalec«. Na podlagi dospelih imenikov in članarine bo glavni odbor potrdil sprejem rednih in izrednih članov. Šele potem smejo podružnice razpisati podružnične ustanovne občne zbore, ki morajo biti najmanj 14 dni preje objavljeni v »Kmetovalcu« in najmanj 21 dni preje jav-ljeni Kmetijski družbi. Podružnični občni zbori, ki bodo z ozirom na nova pravila ustanovni, se bodo vršili torej šele po movem letu 1930. 1. Morebitne pritožbe priglašenih udov proti bivšim načelnikom morajo temeljiti na dejstvih in biti takoj javljene glavnemu odboru, ki jih bo presojal in ukrenil potrebno, da se upoštevajo družbina pravila. Podrobna navodila o izvedbi ustanovnih občnih zborov podružnic, o volitvah podružničnih odborov in delegatov za družbini občni zbor bodo sledila po novem letu. Kmetijska družba v Ljubljani. »Kmet mora delati kakor delavec, misliti pa kakor učenjak«, je rekel veliki francoski mislec Rousseau (reci: Rušo). Te besede so veljale že takrat, ko se je kmetijstvo začelo, veljajo pa še v mnogo večji meri danes, ko tehnične iznajdbe druga drugo kar pode in je zato nevarnost zaostajanja tem večja. Zastoj pa pomeni za kmeta pogin. Ne za kmetijstvo, ampak za kmeta, ki ne napreduje in se nič ne uči, kajti slabega kmeta in slabega gospodarja kmalu izpodrine drugi, ki je sposobnejši. Sposobnejši pa je tisti, ki več zna in bolje zna. Vse naše delo stremi v prvi vrsti za tem, da naše kmete dvignemo. Dvigniti hočemo kmete predvsem kulturno, s poukom. Dandanes kmeta ne more nič drugega rešiti, ka-kar izobrazba vsake vrste. Samo izobražen kmet je dandanes lahko dober gospodar, izobrazba dviga stanovsko zavest in stanovski ponos in izobrazba je najmočnejši temelj morale. »Kmeta dvigniti z izobrazbo« — to je tudi vodilna misel »Kmetijske Matice«, oziroma »Kmetijske tiskovne zadruge«, ki si je postavila lepo nalogo, vsako leto dati kmetom izbrano poučno in primerno zabavno knjižno berilo, ne samo za dolge zimske večere, ampak za vse leto. »Kmetijska Mlatica« daje kmetom knjige trajne vrednosti, ki jih lahko bero še pozna pokolenja, dočim se časopis navadno zavrže, ko je prebran. »Kmetijska Matica« izdaja, zvesta svojemu imenu, knjige predvsem »za kmete«, t. j. vsebina knjig je taka, da zanima zlasti kmečko prebivalstvo. Knjige pa so pisane tako, da jih s pridom lahko bere tudi vsak izobraženec. Mi bi želeli zlasti izobražencem, ki žive v neposrednem stiku s kmečkim ljudstvom, da bi prav pridno brali knjige, ki jih izdaja »Kmetijska Matica«. Navada je pri nas, da segajo ljudje naj-rajše po koledarjih. Tudi »Kmetijska Matica« je izdala koledar, ki prinaša poleg običajnih koledarskih podatkov tudi izbrano berilo. Tu :ne najdemo praznih čenč in slinastih pripovedk, aimpalk samo stvari, ki so za kmečko ljudstvo res važne in pomembne. Znani zadružni strokovnjak g. Miloš Štibler je napisal (lep sestavek o »kmečkih posojilih in o Pri-viligirani Agrarni banki«, dalje najdemo v koledarju zanimivo črtico o »Agrarni reformi«, inženjer Teržan pa je napisal sestavek o »Socialni agronomiji«, ki je pri nas še čisto mlada znanost, a za kmete nad vse važna. — Primarij dr. Drgnmc pripoveduje o »Začaranem svetu«, o čarovnikih in praznoverju, ki ga je med našim ljudstvom žalibog še silno p. over, učitelj na ljubljanski gluhonemnici Fran Grm pa nas seznanja s poukom gluhonemih. Lepe slike krase sestavek o »kunce-reji«, ki bodo gotovo tega ali onega toliko zanimale, da bo le kupil svojim otrokom par zajčkov, ne samo za kratek čas, ampak tudi za lepo korist. Poglavje o »pridobivanju mleka« bo s pridom brala vsaka gospodinja, za-drugarji in politikarji bodo pa našli dovolj gradiva in pobude za svoje pomenke v sestavku o »Zvezi slovenskih zadrug« in v»Po-litičnem pregledu«. Posebna prednost vseh teh sestavkov pa je, da so pisani tako, da jih lahko razume vsak kmet, čeprav nima gimnazije ali realke za seboj. Nad vse važna za kmete je knjiga »Kme-tovalčev svetovalec«, ki jo je napisal inž. Josip Teržan. Knjiga je napisana tako priprosto, da jo mora razumeti vsak, čeprav obravnava jako težko tvarino. Kmetje ne bodo našli v tej knjigi samo raznih praktičnih nasvetov za hišo in dom, ampak celoten pregled modernega kmečkega gospodarstva, tako da bo vsak imel priliko in možnost presoditi in preceniti, kakšna je tudi njegova dom icila, ali je kaj vredna ali pa zaostaja? To knjigo bi morali znati zlasti mlajši kmečki fantje in tudi dekleta, kar na pamet, kajti tu bodo našli trdno in solidno podlago za razumevanje in za presojo vseh kmečkih vprašanj v lepi celoti. Zabavno poučne vsebine pa sta knjigi: »Življenje čebele«, ki jo je napisal po Mae-terlinkovi knjigi prof. Josip Wester, in pa »Poučni pomenek«, ki jo je napisal v ruskem jeziku eden najbdljših ruskih pisateljev I. Bunin. poslovenil pa dr. Preobraženski. »Življenje čebel«, ni samo strogo znanstvena knjiga, ampak je obenem pesniško delo prve vrste. Pesnik in znanstvenik nam opisuje vse, kar se dogaja v čebelnjaku v teku enega leta, »snovanje roja in rojitev, ustvarjanje novega domovanja, porajanje mladih matic, njih borbe dn svatovski polet, moritev trotov in končno pcvratek v zimsko spanje«. Tega pa ne opisuje z »znanstveno« suhopamostjo, ampak s tako živo besedo in pestrimi barvami, da človek knjigo težko odloži, dokler je ne prebere do konca. »Poučni pomenek« pa nas vodi v daljno Rusijo, med pristne ruske kmete. Pisatelj nam na široko odkriva njihovo dušo in marsikaj, česar doslej nismo razumeli, nam bo postalo jasno po preči tan ju te knjige. Ruska zagonet-ka je velika, dober njen del pa razrešuje spoznanje miselnosti ruskega kmeta mužika. »Kmetijska Matica« je tudi letos ostala zvesta svojemu kulturnemu programu hi storila v polni meri svojo dolžnost. Naj bi se tudi kmetje spomnili na svojo dolžnost napram »Matici« in pridno segali po njenih knjigah. Za 30 dinarjev 4 kniige s tako bogato in raznovrstno vsebino, in sicer vsebino za kmete, to že lahko prenese tudi ne-bogatin, in izplačalo se mu bo. »Mlatici« pa pravimo: Le po začrtani poti naprej in ne odnehati! Vsaka dobra misel potrebuje pač časa, da dozori, zato pa je žetev tem lepša. S sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od I rezpl;i. vendar je radio tisto, kar more zvezati še tako oddaljen kraj ne samo z Ljubljano, ampak z vsem širokim svetom. Radio ne pozna več daljav. Kar se na enem kraju govori, predava, poje, igra, oddaja radio lahko vsemu svetu. Zato si radio nabavljajo vsi tisti kraji, H čutijo odrezanost od sveta. Radio odpravlja občutek samote, radio prikazuje sveta vrvenje in življenje celo bolj,. kot ga more dajati tisti, ki v tem svetu živi. Zato radio na deželo! Zabava y radi«. Ne pozabite... Vsako nedeljo se lahko od srca r.asiuejet& Naš humoristični pisatelj gospod Milčinski vam bere v nedeljo 8. decembra ob pol 6. zvečer spet svoje zabavne zgodbe. Tega naj vaša družina ne .zamudi. Valute: Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13 50 1 švicarski frank Din 10-95 1 avstrijski šiling Din 7-94 1 angleški funt Din 275 30 1 ameriški dolar Din 56-30 1 francoski frank Din 222 1 češkoslovaško krono Din 1-67 1 italijansko liro Din 2-96 8fi„ sdjpji X % Mm- f» s a /sna m RADIO-LJUBLJANA. Zimski večeri. Najlepši so na kmetih zimski večeri. Za toplo pečjo ali v zakurjeni izbi poseda vsa družina okrog mize pri delu, ki se ga tudi zvečer ne zmanjka. Pogovor gre o tem in onem in nit se mu nikdar ne utrga. Vse bolj pestri in prijazni pa so ti dolgi večeri "ob radiu. Nešteti slovenski kmetski domovi so to v zadnjem letu spoznali in se zdaj od radia ne morejo ločiti. Vse nekaj drugega je to nego gramofon, ki ga moraš sproti navijati, in paziti nanj, ko se izteče. Naravnaš a-parat in poslušaš, dokler se ti ljubi in če ti za resno godbo ni, poiščeš veselo in poskočno. In koncem koncev izveš še dnevne novice vseh krajev, še preden pridejo v časnike. Tako ti mine večer, preden se zdveš, in delo ti gre izpod rok, da ne veš kako. Polagoma bo radio vsaki družini še bolj potreben kakor časopis. Vsak naš dom naj nabavi radio. Odrezani oil sveta? Tolikokrat slišiš na kmetih: »Kaj hj»čemo, saj smo tako odrezani od sveta...« Čeprav je železniško, Agrarni pogret v Bolgariji. " XI. Trinajsta reforma kmetske vlade je zakon o državni zaščiti in pokroviteljstvu nad zadrugami. Gospodarski strokovnjaki mnogo razpravljajo o vprašanju, katero kmetsko gospodarstvo je bolj napredno, rentabilno in lahko za obdelovanje: malo aili veliko. V državah, kjer obstojata oba tipa kmetskega gospodarstva veliko gospodarstvo ne samo da ne uniči malega gospodarstva, kakor prerokujejo kabinetni teoretiki marksizma, ampak se že umika malemu gospodarstvu. Malo gospodarsko je mnogo boij elastično in vztrajno in kaže za gospodarske strokovnjake presenetljivo veliko sposobnosti za življenje; dokazalo je, da je mnogo rentabilnejše tako z ozirom na brutto-dohodke kakor tudi z ozirom na čisti dobiček. Toda vse te prednosti malega gospodarstva na Bolgarskem niso prišle v Času meščanske vlade do veljave zaradi slabe organizacije kmetskega trga in kmeiskega kredita. Napredek malega gospodarstva je bil torej odvisen od pravilne rešitve vprašanja kmet- H. von Kleist-Ivan Albreht: Zaroka ea St. Bomingu. ( Nadaljevanje.) Čim je Tončka, ki je s hrepenenjem pričakovala tega trenotka, dospela v svojo čum-nato in se prepričala, da je mati zaspala, je postavila sliko Matere božje, ki je visela ob njeni postelji, na stol in se s sklenjenimi rokami vrgla prednjo na kolena. V molitvi, polni brezmejne gorečnosti, je prosila Odrešemika, niienega božjega Sina, naj ji da poguma in stanovitnost, da se bo mogla izpovedati mladeniču, ki ise mu je bila dala v last, zločinom, ki otežujejo njene mlade prsi. Obljubila je, da mu ne bo nič, prav nič zakrila, naj to stane njeno srce, kar hoče, — niti ne namena, neusmiljenega in groznega, s kakršnim ga je •včeraj izvabila v hišo. Zaradi korakov pa, ki jih je že napravila za njegovo rešitev, želi, da bi ji odpustil in jo kot svojo zvesto ženo odpeljal s seboj v Evropo. Potlej je vstala in po molitvi čudovito okrepčana zgrabila glavni ključ, ki je odpiral vsa vrata po hiši, in je sla počasi in brez luči po ozkem hodniku, ki je bil speljan sredi hiše, proti tujčevi spalnici. Lahno je odprla sobo in je stopila k njegovi postelji, kjer je počival zajet v globoko ipanje. Mesec je obseval njegovo cvetočo »bličje in nočni veter, ki je pri vel v sobo skozi odprta okna, se je poigraval z lasmi na njegovem čelu. Nežno se je sklonila nadenj in ga, njegov sladki dih vsrkajoč, poklicala po imenu, toda obvladoval ga je globok sen, če-gar predmet se ji je zdelo, da je ona. Z njegovih razgretih, drhtečih usten je večkrat zapored slišala šepetati besedo: »Tončika!« Lotila se je nepopisna otožnost. Ni se mogla odločiti, da bi ga iz raja ljubke domišljije potegnila v globine surove in grenke resničnosti. V gotovosti, da se prej ali slej vsekakor predrami tudi sam, je pokleknila ob njegovi postelji in pokrivala to drago roko s poljubi. s Kdt> ipa popiše grozo, ki se je par tremot-kov za tem polastila njenega srca, ko je s notranjega dela dvorišča začula ropot ljudi, konj ia orožja in (ko je med tem čisito razločno spoznala glas zamorca Oonga Hoanga. Slednji se je bil z vso svojo četo čisto nepričakovano vrnil iz taborišča generala Dessalinesa. Planila je za zavese /pri oknu in se skrbno izogibala mesečine, da je ne bi izdala. In že je tudi slišala mater, ki je zamorcu poročala o vsem, kar se je bilo medtem pripelito — in tudi o prisotnosti evropskega begunca v hiši. Zamorec je z zamolklim glasom veleval svojim, naj mirujejo na dvorišču. Vprašal je staro, kje se tujec trenutno nahaja. Naito mu je označila sobo in takoj izrabila priliko, da ga je poučila o čudnem in sumljivem razgovoru, kakršnega je Ibila glede tujca imela s hčerjo. Zagotavljala je zamorca, da je dekle izdajalka in da je ves načrt, kako se tujca polastiti, v nevarnosti, da izpodleti. Na vsak način je pa- I glavika, — kakor opaža — kakor hitro se je | zmočilo, smuknila na skrivaj v njegovo po-j stenje, kjer ždi čfisto mirno še do tega tre-{ notka. Če tujec še ni pobegnil, ga bržkone r av la hip svari in ise pomenkujeta, kako bi se dalo omogočiti beg. Zamorec, ki je bil v slii nih primerih že preizkusil dekletovo zve-sidbc je odvrnil, da to pač nič mogoče. In: »Keliy! je divje zakiical: »in Omra! Vzemi ta vsak svojo puško!« In ne da bi zinil še kako besedo, je odšel v spremstvu vseh svojih zamorcev fin se podal v tujčevo sobo. Ves ta prizor se je tekom malo minut ; odigral pred njenimi očmi — in Tončka je i sSa^a okorela po vseh udih, kakor bi jo bila j zadela eftrela. Hip je mislila na to, da 'bi tujca predramila. Aifi zaradi zasedbe dvorišča je bil t zanj deloma splch vsak beg izključen, deloma | pa je že v naprej videla, da bo segel po ] orc&iu. Spričo zamorske premoči, bi bila nje-i gcva neposredna usoda, da bi podlegel. Res, na ^'lašnejši oteiir, 'ki ga je morala upo-I števs "i, je bil ta, da bi jo nesrečnež sam imel | za iri laiarkc, ako 'bi jo to uro zagledal kraj j svoje postelje. Mesto, da bi potem poslušal j njen • yci\ bi v besncsti tako obupne zmote cisto 'brez zavesti zdirjal zamorcu Hoangu v ! roke. V tem nepopisnem strahu je opazila j vrv ki je, Bog sam vedi, po kakšnem naključ-i ju, vise'a na zapahu na steni. Bog sam, si je | mislih. ko ga ie potegnila doli, ga ie postavil j tja v njeno in prijateljevo rešitev. Vozljala je vozel na vozel in s tem povezala mladeniča na rekah in nogah. Ko je brez ozira na to, da se je gibal in upiral, nategnila oba konca in ju skega trga in kredita. Obeh vprašanj pa ni bilo mogoče rešiti samo s primernim kapitalom; potrebno je bilo tudi spoznanje in volja do skupne organizacije. Dansko malo gospodarstvo se ima zahvaliti za svojo zmago nad veleposestvom predvsem svojim zadružnim organizacijam. Po danskem vzoru so se zato ravnali tudi bolgarski kmetski organizatorji. Vprašanje zadružništva je eno cd najvažnejših socijalno - gospodarskih vprašanj našega časa; zanj se ne zanimajo le narodni gospodarji, ampak tudi pdlitiki. Zadružništvo je vredno posebne pažnje in zato si ga hočemo na kratko ogledati in spoznati njegove glavne oblike. Navadno se govori in piše o zadružništvu tako, kakor da bi bilo čisto enotno po svojih zasnovah, ureditvi in cilju. V resnici pa ni tako; po ustroju, delu in ciljih je treba razlikovati tri različne vrste zadružništva, ki se razlikujejo med seboj in podpirajo vsako drug politični sistem; prvo je kapitalistično-meščansko, drugo državno-marksistično, tretje pa demckratično-agrarno zadružništvo. Pri kapitalističnem zadružništvu igra glavno vlogo kapital, ki odloča pri živlljenju zadrug. Od posameznih članov se ne zahteva inicijativa, niti gospodarsko in moralno sodelovanje, niti upravna sposobnost; oni, ki vlože največji kapital, imajo tudi največ pravic in odločajo pri občnih zborih s tem večjim številom glasov, čim večji je od njih vloženi kapital. Zato odločajo tudi o upravi in odločajo o življenju društva. Enakopravnosti med člani ni; načelo o svobodnem sodelovanju in svobodi vsakega posameznika v resničnem življenju ni izvedeno. Cilj teh društev je kar največja eksploatacija v korist v njih združenih kapitalistov. Drugi tip zadružništva je boljševiški (marksistični), ki ga moremo imenovati državno - prisilno zadružništvo. Namesto zasebnega kapitala odloča tu državni kapital, ki stoji v službi vladajoče stranke. Cilj tega ko-operavitizma je, da spravi finance, proizvodnjo in konsum v roke države (vladajoče stranke) in končno uniči zasebno lastnino in pravico osebne svobode. Pravice in interesi posameznika so žrtvovani državi. Načrt in delo pritrdila vsakega na eno skončnico, mu je, vesela, da je obvladala trenoitek, dahnila poljub na ustna in hitela nasproti zamorcu Ho-angu, ki je že rožljal po stopnicah. Zamorec, ki je starkinem poročilu, v kolikor se je tikalo Tončke, še vedno ni nič verjel, je ostal, ko jo je zagledal stopiti iz označene sobe, z vso čredo bakelj in oboroženih ljudi iznenaden in zmeden na hodniku. Kriknil je: »Nezvesta verolomniica!« Ko se je okremil proti Babekani, ki je napravila par 'korakov dalje proti tujčevim vratom, je vprašal: »'Ali je tujec pobegnil?« — Babekan, ki je našla vrata odprta, ne da bi bila pogledala noter, se je kakor besna vrnila in kriknila: »Propalica! Mala ga je, da se nam je izmuznil! Hitite in zasedite izhode, predno dospe' na odprto polje!« »Kaj pa je?« je vprašala Tončka in z izrazom začudenja po-gledavala starca in zamorca, ki so ga obkrožali. »Kaj da je?« je odvrnil Hoango, pa jo i je zgrabil za prsi in jo vlekel v sobo. »Kaj besnite?« je kriknila Tončka in pahnila od sebe starca, iki je kar olesenel ob pogledu, kakršen se mu je nudil. »Tu leži tujec. Jaz sem ga povezala v postelji. In tako mi nebes! ni to najslabše dejanje, ki sem ga storila v življenju!« Ob teh besedah mu je obrnila j hrbet in sedla za mizo, kakor da joče. Stari : se je obrnil k materi, ki je vsa zmedena se- i deli ob strani, in je dejal: »Joj, Babekan, s i kav?no bajko si me varala?« »Hvala Bogu,« je dejala mati in v zadregi preiskovala vrv, ki je bil z njo povezan tujec. »Tujec je tu, najsi tudi zveze v celoti prav nič ne raz- zadrug zasnujejo državni uradniki, ki obenem kontrolirajo zadruge, če izpolnjujejo svoj namen. Člani so pri teh zadrugah le lutke, ki igrajo tako, kakor poveljuje direktor cirkusa. Poleg eksploatacije državnega kapitala se vrši pri teh zadrugah še druga eksploatacija, politična eksploatacija preko državnega aparata, ki zaukazuje državljanom članstvo pri teh zadrugah. Tretji tip zadružništva je demokratično-agrarni. Že samo ime kaže, da se v svoji zasnovi razlikuje od zgornjih dveh. Zasnovan je na načelih svobodnega udruženja in enakopravnosti. V razliki od kapitalističnega in boljševiškega zadružništva stoji tu ina prvem mestu namesto kapitala in državnega povelja gospodarsko in morallno delo na temelju svobodnega združevanja zbranih "članov. Kapital je le sredstvo, namesto poveljevanja od zgoraj pa stoji svobodna odločitev večine članov. Pri volitvi uprave odloča sposobnost. Pri kapitalističnem in marksističnem zadružništvu uprave niso odgovorne večini članov; drugače pa je pri tem tipu zadružništva, kjer ie ta odgovornost izvedena do konca. Vsak član je enakopraven z drugim. Gilj tega zadružništva je kolektiviziranje malih gospodarstev v svrho njihovega izboljšanja in napredka na osnovi svobodnega udejstvovanja zadružnikov, uničenje predpravic in sebičnosti, iztrebljenje slabih lastnosti pri članih, osvoboditev od izrabljanja in organiziranje ljudi preko skupnih interesov v močno kolektivno organizacijo, zasnovano na solidarnosti, bratstvu in enakopravnosti. Različen ustroj teh treh tipov udruževa-nja in različnost njihovih ciljev povzroča ostro borbo med njimi. V tej borbi, ki je prešla iz gospodarstva tudi v politiko, zmaguje demokratični tip, čeprav ima zelo slabe zunanje predpogoje za svoj razvoj. Demokratično zadružništvo mora voditi težko borbo predvsem v deželah močno razvitih kapitalističnih društev. Veliki kapitali in državna pomoč od strani meščanskih Vlad so še danes velika ovira za njegov razvoj in napredek. Vendar pa doseže velik uspeh nad kapitalizmom s tem, da ga izloči iz gospodarskega življenja svoje države in da ga prisili, da s svojimi umem.« Zamorec je vtaknil meč v nožnico, stopil k postelji dn vprašal tujca, kdo je, odkod prihaja in kam potuje. Ker pa slednji med krčevitimi napori, da se reši vezi, ni spravil iz sebe nič.drugega, nego trpko bolestno: »Oh Tončka! Oh Tončka!« je povzela besedo mati. Pojasnila mu je, da je to Švicar, po imenu Gustav pl. Ried, in da prihaja s celo rodbino evropskih psov, ki se trenotno skrivajo po gorskih votlinah ob galebjem jezeru, z obrežja Fort Dauphin. Hoango, ki je videl, kako ddkle glavo otožno naslanja na roke in sedi, je stopil k njej in jo nazival svojo ljubo deklico. Trepljal jo je po licih in ji prigovarjal, naj mu oprosti prenagljeno sumni-čenje, kakor ga je bil izrekel. Starka, ki je tudi stopila pred dekle, je majaje z glavo, uprla roke v bok in vprašala, čemu je neki tujca z vrvjo privezala na posteljo, ko vendar •ni čisto nič slutil nevarnosti, v kakršni se je nahajal. Tončka se je hipoma obrnila k materi in od bolečine in srda res ihteča, odvrnila: »Ker ti nimaš ne oči ne ušes! Ker je čisto dobro razumel nevarnost, ki je visel v njej! Ker je hotel pobegniti! Ker me je prosil, da bi mu pripomogla k begu! Ker se je bil zarotil zoper tvoje lastno življenje in bi" lil zjutraj tudi izpeljal svojo namero, da ga nisem spečega povezala!« Stari je ljubkoval in pomirjeval deklico in ukazal Babekani, naj molči o tem. Poklical je par strelcev s puškami, da bi takoj izvršili na njem zakon, ki mu je zapal tujec. Babekan pa mu je skrivaj za-šepetala: »Za božjo voljo, Hoango, nikar!« — Potegnila ga je na stran in mu pojasnila, da karteli poskuša dobiti primerno polje za udejstvovanje v drugih državah, ki so na nizki stopnji kulture in zadružne organizacije. V sovjetski Rusiji pa je bila borba med državnim in svobodnim zadružništvom še bolj ostra; tu je bila svobodnemu zadružništvu prepovedana pravica do obstanka. Pri tem ni odločala samo moč kapitala, ampak tudi državni pritisk (razpuščanje zadrug). Tudi tu pa zmaguje demokratični duh, ki ga zastopa ruski kmet. Svobodne zadruge ne samo niso propadle pod državnim pritiskom, ampak so celo dosegle, da jim je boljševiška vlada priznala zakonitost. (Nadaljevanje prihodnjič.) * * * Gnojenje sadnega drevja. V predzadnji številki sem opisal snaženje sadnega drevja. Sedaj, ko je sadno drevje temeljito osnaženo, poškropljeno z arborinom in debla namazana z apnenim beležem, se bomo še toliko potrudili, da mu bomo po-gnojili. Preden pa začnemo z gnojenjem samim, pograbljimo vse listje, ki je odpadlo z drevesa, ga globoko zakopljimo ali pa sežgimo, da na ta način uničimo vse škodljivce, ki se nahajajo v listju, katerih gotovo ni mala Posebno v dobrih sadnih letinah kot so bile letos ponekod, porabi drevo velike množine hranilnih snovi in če hočemo, da bo nam drevje redno rodilo, mu moramo te hranilne snovi vrniti oziroma dodati v obliki gnoja. Sadno drevje na večkrat pognojeni zemlji bo rastllo čvrsteje, nam bo dalo glede kakovosti boljši pridelek in bo gotovo odpornejše tudi za razne bolezni. Sadnemu drevju gnojimo lahko na več načinov in tudi z različnimi gnojili. Najbolj enostavno gnojenje je, da raztrosimo gnoj pod kapom krone ter ga primerno globoko podkopljemo. Gnojimo Iahk© tudi tako, da skopljemo pod kapom krone, kjer se nahaja največ sesalnih korenin, V2 m širok in 30 cm globok jarek, v ta jarek spravimo gnoj ter ga spet zasipljemo. Ne smemo pa kopati preglobokih jarkov, ker bi se gnoj ne mogel razkrajati vsled pomanjkanja zraka. Z gnojnico gnojimo navadno spomladi ob času cvetja, najdalje do julija, pozneje pa ne več, mora tujec sestaviti povabilo, s katerim bi izvabili v naselbino rodbino; kajti v gozdu bi bil boj ž njo 'izpostavljen mnogoterim nevarnostim. — V premišljevanju, da rodbina bržkone ne bo neoborožena, je Hoango pritrdil temu predlogu. Ker je bilo prekasno, da bi mu dogovorjeno pismo znala pisati sedaj, je postavil dve straži pri belem beguncu. T o je zaradi varnosti še preiskal vrv in poklical ipar ljudi, da jo zategnejo bolj na tesno, ker se mu je zdela prerahlo zavezana, je z vsem svojim trapom ostavil sobo. Polagoma je drug za drugim vse odišel počivat. Tončka pa, ki je starcu le na videz voščila lahko noč, ko ji je še enkrat dal roko, in legla v posteljo, je spet vstala, čim je bilo v hiši vse mimo. Skozi zadnja vrata za hišo se je splazila na piano in z najdivjejšim občutom v srcu bežala po poti, križajoči veliko cesto, proti kraju, od koder bi morala priti rodbina gospoda Stromlija. Pogledi, polni zaničevanja, s kakršnimi jo je bil s postelje ošinil tujec, so ji v boli kakor meč presunili srce. Občutje vroče bridkosti se je pomešalo v njeno ljubezen napram njemu. Zmagoslavno se je radovala ob misli, da utegne v tem početju, namenjenem njegovi rešitvi, sama umreti. Iz bojazni, da ne bi zgrešila rodbine, se je postavila k deblu neke pinije, koder bi rodbina, ako je povabilo sprejela, morala priti mimo. Komaj je tudi res šinil na obzor prvi svit jutranjega somraka, ko je bilo že čuti izpod drevja v gozdu semkaj iz dalje glas Nankya, dečka, ki je bil tropu za vodnika. (Nadaljevanje prihodnjič.) ker nam gnojenje z gnojnico ovira zoritev lesa. Z gnojnico gnojimo tako, da si pod drevesom v primerni razdalji naredimo več lukenj in jo vlivamo v te luknje. Ako imamo kompost, bomo gnojili enako kot s hlevskim gnojem. Z dobrim uspehom gnojimo sadnemu drevju lahko tudi z umetniki gnojili. Imamo dušična (apno dušik, čilski soliter), kalijeva (40% kalijevo sol, kajnit) in fosfatna (Tho-masovo moko, superfosfat in kostno moko) umetna gnojilla. Množina gnoja, s katerim bomo gnojili sadnemu drevju, je odvisna od velikosti in starosti dreves, ter od lastnosti zemlje. Slabemu drevju moramo dati vse hranilne snovi in sicer sedaj v jeseni lahko gnojimo s Thomasovo žlindro in 40% kalijevo soljo (na 1 m2 za dobo 1 leta 30—40 g kalijeve soli in 50—70 g Thomasove žlindre), spomladi pa s čilskim solitrom, kajti ta učinkuje hitreje (30—40 g na 1 m2). Navedena gnojila potrosimo pod krono drevesa in pod-kopljemo. Dobro kalijevo gnojilo je tudi lesni pepel, posebno na težki glinasti zemlji. Zelo važno gnojilo je tudi apno, kajti ono razkraja v zemlji razne rudnine in dovaja zemlji mnogo hrane. Ako gnojimo z apnom, moramo gnojiti tudi z drugimi gnojili, ker bi se drugače zemlja prehitro izčrpala. Z apnom gnojimo na težki glinasti zemlji (na 1 m2 K do Vi kg žganega apna). Kljub temu, da se dandanes že toliko piše, se vrše razna predavanja in tečaji o oskrbovanju zadnjega drevja, ter se gre edino le za dobrobit sadjarja in posestnika samega, vendar je še premnogo sadonosnikov pri nas res skrajno zanemarjenih, ki izgledajo bolj kakor gozdovi ne pa kot sadni vrtovi. In če pravim enemu takemu sadjarju - posestniku skrajno zanemarjenega sadonosnika: Čujte, dajte osnažiti malo vaše drevje, pogno-jite mu in videli bodete, da vam bo boljše rodilo in dalo lepši sad, mi pravi, češ, zakaj bi sadnemu drevju gnojil, zakaj ga snažil in škropil, saj mi tudi tako rodi, a gnoj spravim na polje, oziroma v vinograd. Ko bi si vsaj enkrat tak sadjar, kateremu ni mar za za gnojenje in snaženje sadnega drevja, ogledal tisti sadonosnik, ki je leto za letom temeljito osnažen, poškropljen z arborinom in večkrat pognojen, ter si ob času sadne letine ogledal tudi sadje v takem skrbno negovanem sadonosniku ter ga primerjal s sadjem iz svojega zanemarjenega sadonosnika, dvomim, da bo še kedaj rekell, da sadnega drevja ni treba snažiti in ne gnojiti! In tudi vsak sadni trgovec, ki bo prišel v tak zanemarjen sadonosnik ter bo videl tamkaj slabo, bolj drobno in neenakomerno sadje, gotovo ne bo tega sadja tako plačal, če ga bo sploh vzel, kot onega, ki je iz skrbno negovanega sadonosnika, kajti to sadje je gotovo lepše, zdravo in enakomerno ter na vsak način tudi več vredno, katerega ne bo nikoli preveč in se nam ni treba bati, da takega sadja ne bi mogli prodati, dočim se nam to pri slabem sadju lahko zgodi. In s tem, da smo to sadje boljše prodali, bodo gotovo vsi stroški, ki smo jih imeli s snaže-njem in gnojenjem sadnega drevja, obilno poplačani. , Sadjarji, poskusite, tudi vsi tisti, ki Še niste osnažili in gnojili svojih sadcinosnikov, osnažite še tekom tega meseca vsaj par dreves, jih poškropite z arborinom, debla nama-žite z apnenim beležem ter jih pognojite bodisi s hlevskim ali umetnim gnojem in uspeh vam ne bo izostal, videli bodete, da je res tako in Vaš trud bo bogato poplačan! Franjo Fistrovič, ekonom, Ljutomer. ♦ • • Izvoz pšenice in koruze iz Jugoslavije. »Trgovski list« poroča, da je bilo izvoženih v tekočem letu iz Jugoslavije do 1. decembra 54.000 vagonov pšenice. Preostalo bi za izvozne namene kvečjemu še 10.000 vagonov, ko-jih izvoz se bo izvršil v tekočih tednih. Poleg pšenice so eksportirali doslej iz Jugoslavije okoli 24.000 vagonov koruze. Kdaj je vino iz kupljenega grozdja zavezano trošarini. Na konkretno vprašanje je ministrstvo za finance z odlokom z dne 4. oktobra 1929, br. 91.580, pojasnilo, da vino, katero dobijo osebe, ki niso trgovci z alkoholnimi pijačami ali točilci pijač, iz kupljenega grozdja ni zavezano trošarini na vino, ako te osebe tako vino porabijo za domačo potrebo. Ako ga pa prodajo ali odvojijo na katerikoli način (predaja, darilo, zamena itd.), morajo na prodano vino plačati trošarino. * * * Tržne cene v LJubljani dne 2. decembra 1929. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22 Din, II. vrste 20 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I 18 do 20, II. 16 do 18, III. 12 do 16 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24 do 25 Din, II. 20 do 22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 22 do 24, jeter 15 do 20, ledic 25 do 30, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine 22 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 14 do 15, jagnjetine 18 do 20 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. Klobase: 1 kg svežih kranjskih 35, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25 do 30 Din. Peruinina: Piščanec majhen 15, večji 20, kokoš 25, petelin 25, raca 25, domači zajec, manjši 8, večji 12 Din. Divjačina: Divji zajec 45, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 25 Din. Ribe: 1 kg karpa 25, ščuke 35, postrvi žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 44 do 52, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 1-75 do S Din. Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega vina 14 do 16, 1 vrček piva 4-50, 1 steklenica piva 5-50 Din. Kruh: 1 kg belega 4-50, črnega 4-20, rženega 4-20 Din. Sadje: 1 kg jabolk I. 5, II. 4, III. 3, hrušk I. 8, H. 6, III. 5, 1 kg rožičev 10, 1 kg fig 12, orehov 10, luščenih orehov 24, suhih češpelj 8, suhih hrušk 6 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Porioriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. 56 do «0, kristalnega belega sladkorja 12, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4^50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2-50, 1 kg soli mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrsle 32, sladke paprike, po kakovosti 60, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: moka št. 0 na debelo 370 do 375, p.a drobno 4, moka št. 2 na debelo 345 do 350, na drobno 3-75 Din, 1 kaše 5, ješprenja 6, ješprenjčka 10, otrobov 2-50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4-50, pšeničnega zdroba 5, ajdove moke I. 6, ržene moke 4-50 Din. Žito: 100 kg pšenice 245, rži 230, ječmena 120, ovsa 200, koruze 190, ajde 230, fižola ribničana 435, fižola prepeličarja 500, 1 kg graha 8, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, 1 kub. meter trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: 100 kg sladkega sena 125 polsladkega sena 160, kislega sena 75, slame 50 do 75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 6, poznega zelja 0-30, rdečega zelja 3, kislega zelja 3-50, ohrovta 1, karfijol 8, čebule '2, česna 10, krompirja C-75, repe, 0-25, kisle repe 2-50 Din. Ljubljanski živinski sejem (4. decembra f. 1.). Na sejem je bilo prignanih 289 konj, 130 volov, 79 krav, 13 'telet in 284 prašičkov za rejo; prodanih je bilo 60 konj, 42 volov, 32 krav, 10 ielet in 160 prašičkov. Sejem je bil precej živahen. Iz znatnega dogona je razvidno, da je ponudba precejšnja, kar je ludi povzročilo, da so cene goveji živini nazadovale za 25 do 50 par pri kg. Za kg žive teže se je plačevalo (v oklepajih cene zadnjega sejma): voli I. 10 Din (10.25), voli II. 9 Din (9 50), voli III. 8 Din (8-50), krave debele 550 —7 Din (6—7), krave klobasarice <3—4-50 (3-50-5), teleta 12-50-14 Din (13-14-50). Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1930 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v LJubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popi« vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. | H Za jesensko in zimsko Ig gnojenje priporočamo 1 Thomasovo vedno v zalogi pri osred gosp. v Ljubljani Kolodvorska ul. 7. EKONOM. zadnigri K Najboljiil ln naUrpelncfiS šivalni stroji in KOLESA so in ADliER *a dnina, obrt In Industrijo, v raznih opremah Istotam Ivtcarskl piemm »troji DEI3IED Pfasatnt »troji S1IŽANIA »4«Cf3«t P"tt«roJL. - ^ « & TovaraUka mmsIo©«®. a JOSIP PE' KJUBL) A.NA, tallncn I»r«S«ri»»»T®0® spomenika ol> vodi Da ustreženi mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni z njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago - in dobi v 6 dneh zgo-tovljeno obleko po najnovejši modi, aH pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo čeneja, kot povsod drugod, za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlogo! - - Upeljal sem tudi vse vrste usnja - po znižani ceni. - -Pridite in prepričajte se pri | tvail G?©sek» tr?0«ina z mešanim blagom, TrefonJ«. i »JAVA« pšenična kava je iitTrstna, telo redila« »a oknsnft. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih I Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, že se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepe skodelica za kavo-. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika, -r- Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Lornina ul. 11II. Fabiani Tvornlca glinastih strešnikov ln opeke Frohlich & Bichler »tmsitiiimimi Karlovac iiMHiiiiiHismiim W Onevna produkcija 100.000 komadov strainikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov kakor tudi ploščic za tlake. Posebno se priporočajo faleovani in dvakrat faleovani Streiniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Kvaliteta zidne in strešno opeke je strokovnjaško priznana, kot najboljša t državL Dobavlja se franko na vsako postajo. O Generalno zastop- JE|mM AMtf LJubljana stvo za Slovenijo: ^ilVilWPl* Kolodvorska? KK: • r agrst« imm^Mm^mkm^ e&potžuajrli E* fr R m 1IV najfinejšim, oajuspe&ierjšim m uSinkoritim dušičnim gnojilom! Kdor jfaojd 1 apfto-nim dušikom, gnoji istočasno * dušikom in apnom. — Informacije o upotre-bd in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TVORHICA m DUSlK i d. RUŠE v Rušah pri Hariboru Ta tvor niča proiavaja istotako mešano ume ta o gnojilo »SITSOFOSKAjL - RUSE«, katero Msutoji i« apnenega dušika, euperfoefata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-VmkiiloiD gnoji, gnoji istočasno s dušikom, iosforom, kalijem in apn<«n tej ei pen-v hrani večkratno trtišemje umetnih gnojil. ^ moških zimskih oblačil si oglejte velikansko zalogo Lastni ročni izdelki I Ica essle / Cene brez konkurence I sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različne » klobase, krvave, jetrne in mesene, za salame i t. d., imam na zalogi po na novo znižanih cenah Trgovcem in večjim odjemalcem morem nuditi primeren popust Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo 8£S«S JOSIP, SS2T UUBUmm, Paljanska cesta 85-87 Nabirajte naročnike za Kmetijsko Matico! jmmmmmm •Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu liiniiHiiiiMMMi KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun poštne hranilnice štev. H.tSt "V REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, STANJE VLOG 25,000£00 DINARJEV ime pri trimesečni odpovedi po 7%%, brez odbitka davka na rente JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov »prejema kot gotovino brez prekmjenja »bresti vanju.-POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo tn proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogvfL BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12H in od S — M, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12H. © @ e> • Podružnica v Me&riboru, Slomškov tr© 3, prlillCJe, polegr stolne cerkT«.