St. 48
Maribor, dne 9. novembra 1911
Tečaj XL Y
List ljudstvu
vsak četrtek in velja s pošfcuino vred ln v Maribora s pošiljanjem na dota za celo Isto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leía 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za d unge IzvenavsirllvJSs fisxsle 6 K, Kdor hodi oam ponj, plača na leto samo 8 Ki Naročnina se pošilja na: UpravniSt»o „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, —i List se dopogilja do odpovedi. — Udje '¿«Sce?»«ga društva" dobivajo list brea posebne naroftniae¿ m Ecsamezni Usti stanejo 10 vin- Uredništvo: Koroška cesta 6toré 5, ¡-t Bokopisi se no vračajo, i-t Upravništvo: Koreiks
costa Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije, gi laserate ss plačaje od eno«lopne petttvrsie za srAíaS Í5 sIe« dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primaren pcpnsij Inseraü se sprejemaj do srede zjutraj* m Ni»
zaprte reklamacije so poStoine proste.
Nova vlada.
V	sredini visokih topolov in javorjev v Halben-rajnu pri Radgoni, tik ob nemško-slovenski meji, stoji star grad, domovina grofov Stiirgkhov. Najstarejši moški član te rodovine, Karol grof Stiirgkli, je naš novi ministrski predsednik. Baron GauČ je dal ostavko, ker se mu ni posrečilo, pridobiti si za svoje na-črte stalne večine v državnem zboru. To bo poskusil sedaj grof Stiirgkh. Obdal se je z možmi, s katerimi si upa pridobiti zaupanje pri Nemcih, Poljakih in Cehih, torej pri vseh treh velikih narodih naše države. Naueni minister je postal vitez Hussarek, ki stoji precej blizu nemškim krščanskim socialcem, Ziaupa-n|e nemško-narodnih Nemcev vživajo justični minister vitez Hochenburger, železniški minister baron For-ster in trgovinski minister vitez Roessler. Tudi finančni minister Meyer in minister za notranje zadeve, baron Heinold, sta nemška uradnika. Ceh je minister za iavna dela, Trnka, Poljak pa minister za, Galicijo, vitez Zaleski. Poljedelski minister Še ni i-menovan.
V	ponedeljek, dne 6. novembra, ob B. uri pop. jo prikorakal grof Stiirgkh s svojimi ministri v zbornico, Poslanci so bili skoro polnoštevilno zbrani in so se postavili takoj okoli ministrskega predsednika. Na galerijah se je kar trlo občinstva. Ko je otvoril zbornični predsednik sejo, je vstal grof Stiirgkh, da razvije program svoje vlade. V tem hipu vstanejo tudi •češki radikalci ter zaženejo velikanski hrup. Proti Stiirgkhu kličejo: „Naj govori namesto Vas Hochenburger." „Cujte Hoclienburgerja!" „Saj Vam načelu-je Hochenburger."
Zaznalo se je namreč, da je vstopil Hochenburger le pod tem pogojem v Stiirgkhovo vlado, ako se mu dovoli, da sme vse narodne zadeve svojega ministrstva urejevati v sporazumljenju z nemško-narod-nimi poslanci. Grof Stiirgkh je sicer med govorom takoj na te klice odgovoril, da to ni res, ampak da je Hochenburger vstopil le pod pogojem, v njegov kabinet, ako sme zadeve svojega ministrstva uravnavati popolnoma nepristranski. To pa je tako samoumeven pogoj, da Stiirgkhu tega izgovora nihče ni prav verjel. Zato so ga poslanci med govorom Še večkrat opominjali na Hochenburgerja.
Grof Stiirgkh je izvajal, da je njegov program že zaznamovan v prestolnem govoru. Tako brambni
zakon, cela vrsta gospodarskih načrtov, mecl njimi vodne ceste v Galiciji, železniški predlogi, socialno zavarovanje Itd.
Enotne politične večino mu sicer ni mogoče dobiti v državni zbornici, toda varoval se bo, sestaviti večino, ki bi bila v narodnem oziru enostranska. I-skal bo večino, ki hoče in mora stvarno delati.
Zatrjeval je, da bo postopala vlada nepristranski. Tako zatrjevanje pač malo pomeni, kajti nikjer na svetu in tudi v Avstriji ne, kjer je baje vse mogoče, še ni bilo ministrskega predsednika, ki bi zatrjeval ob svojem nastopu, da hoče vladati pristranski in krivično. Zato je to zartjevanje ministrskega predsednika na vseh straneh zbornice vzbudilo le posmeh.
Glede draginje pa je govoril grof Stiirgkh popolnoma pravilno. Rekel je, da ni opravičeno, ako le en del ljudstva kriči o draginji, ampak draginja je splošna. Ona se tudi ne razteza samo na živila ali celo samo na meso, ampak na vse potrebščine ljudskega življenja.
Njegova vlada bo, končal je Stiirgkh, vlada, ki bo skrbela za notranji mir, narodno sporazumljenje in splošni blagor. Vse stranke, ki so dobre volje, so povabljene k sodelovanju.
Na nobeni strani poslanske zbornice niso vzbudile Stiirgkhove besede posebnega navdušenja, a reči se mora, da tudi ne posebnega vznemirjenja. Rii-deči robec za Slovane v Stiirgkhovem kabinetu jo Hochenburger, , za liberalne Nemce pa naučni minister Hussarek, Splošno se trdi, da bodo čakale stranke na dejanja Stiirgkhove vlade, kajti besedam ministrov, posebno ob nastopu, več prav ne verjamejo. To stališče bodo menda zavzeli tudi slovenski in hrvatski poslanci.
Novi ministri.
Ministrski predsednik Kari grof S t ii r g k h je rojen leta 1859 v Gradcu. Leta 1881 je vstopil v drž. službo. Leta 1891 je bil izvoljen v državni zbor. A pri volitvah leta 1907 je v volilnem okraju Radgona pro-pal proti kmetu Krennu. Cesar ga je imenoval nato za člana gosposke zbornice. Meseca februarja 1909 je bil imenovan za naučnega ministra. Grof Stiirgkh je sicer pristaš nemško-liberalne stranke, vendar je prijazen tudi krščanski struji. Nastopil je grof Stiirgkli že večkrat tudi proti „svobodni šoli".
Naučni minister dr. Maks vitez Hussarek je rojen leta 1865, Služboval je delj Časa kot profesor na dunajskem vseučilišču,. Leta 1906 je bil odpoklican v naučno ministrstvo kot sekcijski načelnik. Pravijo, da je Hussarek baje zelo pobožen in odločen katoličan.
Notranji minister baron Heinold je rojen L 1862. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega predsednika v Šleziji, leta 1907 pa za cesarskega namestnika na Moravskem, Baron Heinold se prišteva, med zmerne liberalne Nemce.
Železniški minister dr.Zdenko baron F o r s t e r je rojen leta 1860 in je bil uradnik v železniškem ministrstvu že od leta 1896. Forster je prijatelj nemških nacionalcev, ki se ga zelo vesele.
Trgovinski minister dr. p 1. R o s s 1 e r je rojen leta 1857 in je služboval kot višji uradnik v trgovinskem in zunanjem ministrstvu. Tudi njega pozdravljajo Nemci kot svojega.
Minister za javna dela, Otokar Trnka, jo rojen leta 1871 in je najmlajši avstrijski minister. Služboval je več let v železniškem ministrstvu. Trnka je Ceh,
Politični ogled.
Dne 2. novembra: Cesar je imenoval da* nes novo uradniško ministrstvo, — Listi poročajo, da bo cesar imenoval bivšega ministrskega predsednika GauČa v grofovski stan. — Na strankarskem shodu avstrijske socialne demokracije v Inomostu je bila burna celodnevna razprava radi narodnostnih prepirov v socialni demokraciji. Po tej razpravi je bil shod zaključen, — Kitajska vlada se je začela pogajati z vodji ustašev. Baje se je doseglo v mnogih točkah sporazumljenje.
Dne 3. novembra: Cesar je že zopet popolnoma zdrav. Včeraj je sprejel cesar več generalov in drugih odličnih mož. Cesar je podelil odstopiv-Šim ministrom razna odlikovanja. — Hrvatski sabor se skliče na dan 7. novembra. Govori se o razpustu sabora, — Predsednik ogrske poslanske zbornice, Ber-ceviči, namerava odstopiti, — Med Nemčijo in Francosko je prišlo do popolnega sporazuma glede dežele
Iz minulih dni.
(Črtica iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.)
Palje.]
Prišla so nemirna, za marsikatero družino u-sodna leta. Dasi bi Ivanu, kot edinemu sinu, ne tre-balo nositi puške, so bili časi vendar resni in ni bilo izjeme. Cesar je potreboval čvrstih ljudi in Ivan je moral v vojake. Na domu Dolinarjev pa je izvrstno s pomočjo izkušene Barbe gospodinjila mlada Marica. Š ponosom in tiho zadovoljuostjo je oče večkrat skrivaj opazoval vitko raslo hčer; večkrat mu je v takih trenotkih oblak neprijetnih misli zatemnil čelo. Cesar se je oče že dolgo na tihem bal, to se jo tudi zgodilo za nekaj let. Oglasil se je iz precej oddaljena župnije, kamor jo zaslovel glas o roži, ki cvete na Dolinarjevini, mlad in krepak mladenič ter poprosil za Maričino roko. Oče ¿e poprej skrbno preizkušal značaj svojega bodočega posinovljenca, in ko je spoznal, da bije v njegovih prsih pošteno in blago srce, je privolil s težkim srcem.
Z Marico pa je odšlo, tako se je vsem zdelo, od hiše pol življenja; edino s tem se je tolažil oče, da poteče kmalu sinu službena doba pri vojakih in da •se, ako Bog da srečo, Ivan kmalu vrne. Čutil je tudi starec, da mu moči od dne do dne pešajo in že ga je obhajala včasih' otožna misel, da sina sploh ne doča^ ka. „Kakor je božja volja", je večkrat rekel Barhi, ko sta se menila o tem. In kakor je upal, se je zgodilo. Kar nenadoma in nopriČakovano ga je prineslo neko noč.
In sedaj bi se bilo lahko pričelo staro prijetno življenje, kajti Ivan se je vrnil pošton, Čil na telesu in duši, kakoršen je odšel, in se z veseljem lotil gospodarstva* Toda starec je pešal kar vidno od dne do .dne, in ni še minulo leto, pa je odšel stari Filip Do-
linar dobro pripravljen ije, kamor so odšli pred njim njegovi predniki,,
IV, Novi časi..
Železnica! Ta beseda je bila že nad leto dni glavni predmet vsem važnejšim pogovorom v naši dolini. Potujoči rokodelci — živi Časniki onih časov — so pripovedovali, kako drugod po svetu vozi železnica s celo vrsto težko obloženih voz kar na enkrat, in da pri vsej tej velikanski teži ni ne enega konja, ampak se vse to premika s pomočjo ognja in vode; in govori se, da ne bo dolgo, pa bo tudi skozi te kraje peljala železnica. Ko so se sešli možje v nedeljo popoldne v vaški gostilni, so prerešetavali in ugibali to važno vprašanje; ko_so se v zimskih večerih zbirali sosedje v topli hiši, kjer so ženske pridno sukale kolovrate, moški luščili koruzo in cepili trske za hišno razsvetljavo, je pripovedoval dedek pri peči staro prerokovanje: „Kadar bo okrog zemlje ovita železna kača, takrat se bodo pričeli hudi časi . .," In tako je vse, mlado in staro, z napetostjo čakalo, kaj da se bo zgodilo. Na spomlad pa, ko je skopnel sneg po dolini in bregovih, ko so se vračale lastovke v naše kraje, so prišli v našo dolino doslej nepoznani ljudje. Tekali so po hribih in dolinah, potegovali verižice in trakove, postavljali kole, po drevesih, plotovih, hišah pisar li z rudeČo barvo Čudna znamenja; bili so zemljemer-ci, ki so pregledovali in merili, kje naj ima namera^ vana železnica svoj tir. Možje so se tolažili, češ, kaj takega je pač mogoče po ravninah, a kaj bodo z železnico po teh hribih in mehki dolini! A gospodje, ki so pregledovali svet, se niso ustrašili teh ovir. Trdna volja Človeškega duha in denar premagata vse o-vire. Hrib pred mestom so predolbli kakor krt-,i po mehkih tleh čez dolino so postavili močne oboke s trdnimi podlagami, in visoko gori po obokih so izpeljali tir za parni stroj.
Pričelo se jo tedaj z delom velikanskega podjetja. Prišli so najraznovrstnejši ljudje od vseh vetrov.
Poprej tako, mirna in tiha dolina je bila odslej pogosto pozorišče žalostnih dogodkov. Posebno ob nedeljskih večerih so pijani delavci, ki so bili trajno pri gradnji železnice — med njimi je bilo največ Hrvatov in Italijanov — razgrajali in kričali, da je bilo vča-r sili hrupu in ropotu nevajene prebivalce strah" Zalezovali so mlada dekleta in jim nagajali, izzivali često domače fante, in vsled tega je prišlo večkrat do krvavih spopadov; a ker so bili domači navadno v manjšini, so bili oni, posebno Italijani, katerim so se pridruževali tudi delavci-rojaki iz bližnje opekarne, toliko bolj predrzni. Toliko bolj je moral izmed teh ro-goviležev njih jezo občutiti tisti, ki je v samoti prišel v njih pesti; pretepli so ga, da se mu gotovo nikdar ni več zljubilo, imeti opravka s trdnimi slovenskimi pestmi . . . Vsled tega so bile včasih krajevne razmere neznosne in vse je željno pričakovalo dneva, ko bode tega konec ter da odidejo iz teh krajev ti neprijetni ljudje. Posebno so imeli fantje na „piki" nekega Laha, ki je bil pri tem podjetju nekak delovodja in nadzornik delavcev; imenoval se je Pietro Verdi, naši domačini so ga imenovali le „Pietro",. Bil jo krasno vzrastel dečko okrog 25. let, čednega obraza z visokim čelom, katerega so obkroževali Črni kodri. Bil je tudi silno predrzen in ponosen, rad je dražil domača fante s tem, da se je prilizoval in sladkal najlepšim dekletom. Toliko oprezen jo bil pa zmiraj, da ni prišel v njili premoč, kajti io je znal dobro, da se mu v takem slučaju ne bi dobro godilo. A zadnje Čase so opazili ljudje, da je ta predrzni, vročekrvni Lah postal veliko treznejši in mirnejši.. Ni več izzival fantov in ni več dražil deklet; ako je prišlo slučajno zopet do kake praske med domaČimi in Italijani, ni bilo Pietra med njimi. Bil jo Često nekam zamišljen in otožen. Njegovi ljudje si njegovega Čudnega vedenja niso znali tolmačiti; ugibali so to in; ono, a pravega vzroka ni znal nihče. Da ga nekaj teži, so spoznali* a kgj, tega niso vedeli.
1 . , , , . , ,	,	(Dalje prih.)
Maroko. Nemčija pridobi zopet dve novi pokrajini, imela bo pa tudi prosto roko glede trgovine.
Dne 4. novembra: Cesar je sprejel danes ob 10. uri dopoldne odstopivŠe ministre. Ob 1411. uri je cesar zaprisegel novega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in ostale ministre, nato je sprejel vsar kega posebej v avdijenci. — V Dunajskem Novem mestu se je pričel danes 5. nižjeavstrijski katoliški shod. Udeležba je iz vseh delov dežele izredno velika. — Radi nameravanega odstopa predsednika ogrskega drž. zbora, BereeviČija, bo prišlo do novih bojev med večino in manjšino, ki hoče vstraino obstruirati naprej. - Med ustaškimi in vladnimi četami na Kitajskem se je doseglo sporazumljenje.
Dne 5, novembra: Današnji dan so priredili mnogi vplivni avstrijski politiki raznih strank shode v svojih vol, okrajih* in so se pečali s stališčem, ki ga bodo zavzemale razne stranke napram novemu ministrstvu. — Za danes se pričakuje odstop predsednika ogrskega državnega zbora. — Pri volitvah v| deželni zbor Hessen na Nemškem je katoliška stranka sijajno zmagala v sedmih okrajih, Dosedaj je imela tam samo šest poslancev. — Francozi in Nemci so radi maroškega sporazuma zadovoljni..
Dne 6. novembra: Danes se je zopet nadaljevalo zasedanje državnega zbora. — Ministrski predsednik grof Stiirgkh je danes povabil k sebi na-čelstvo enotnega češkega kluba na posvetovanje o položaju. — Obstrukcija v ogrskem državnem zboru traja naprej. Večina namerava s silo zlomiti moč manjšine, — Hrvatski sabor bo razpuščen, Jutri se vrši zadnja seja. Nove volitve se v kratkem razpišejo. — Kitajski ustaši dosezajo vsak, dan večje uspehe. Vlada je ponudila vodjem ustašev državne službe, ______
Dne 7. novembra: V današnji seji drž. zbora se je nadaljevala razprava o državnem proračunu. — Ministrski predsednik grol Stiirgkh se posvetuje te dni z voditelji strank o sestavi vladne večine. — V današnji seji hrvatskega sabora je prebral ban Tomašič kraljevo pismo, da se sabor razpusti. — Predsednik ogrskega državnega zbora, BerceviČi, je odstopil. — Italija zbira ob avstrijski meji vojaštvo. — Kitajski uporniki so odklonili vladne mirovne pogoje. Uporniki so baje že zavzeli glavno mesto Peking.
Italijansko—turška vojska.
Položaj v Tripolisu je zelo nejasen. Italijani in Turki Širijo o vojski zelo nasprotujoče si vesti, vendar je jasno, da Italijanom zelo slaba preae Zadnji boji so tudi dokazali, da imajo Italijani zelo slabe poveljnike, zadnje dni so listi celo vedeli poročati, da bo vrhovni italijanski poveljnik v Trigolisti, general Kaneva, odstavljen, kar pa se dosedaj še ni izvršilo. Zadnji hudi porazi so spravili italijanske generale in druge višje častnike skoro ob glavo Italijan je tak: Ce zmaga, drvi naprej, a če je tepen, pa tava brez misli, brez načrta za odpor, sem in tje, — Generalom so enaki tudi vojaki. Že zadnjič smo poročali, da so Italijani zelo slabi strelci. Pa tudi prave discipline baje ni v italijanski vojski. Kjer pa ni discipline, tudi ni poguma,- kar je glavni pripomoček do zmage. Pri krvavih bojih dne 26. oktobra zunaj mesta Tripolis so Italijani baje trumoma pometali puške proč in korajžno bežali ali pa se poskrili že pri prvih naskokih sovražnika. Radi tega je bilo mogoče po številu manjšim turškim in arabskim četam zadati Italijanom tako težke udarce in jih pregnati iz važnih predmestnih utrdb.
Mesto Tripolis bi bilo gotovo že zopet popolnoma v rokah Turkov in Arabcev, če bi bili znali ti svoje uspehe in zmage izrabiti. Ko so Italijane pred Tripolisom nabili in jim zadali hude udarce, pa naslednje dni niso prodirali naprej, ampak so pustili, da so se Italijani ojačili in začeli celiti svoje rane. Ko bi bili Turki vstrajno napadali naprej, bi bili I-talijane res lahko v Tripolisu popolnoma ugnali v kozji rog in zopet zasedli mesto. To je bila velika napaka Turkov, ki se jim bo seveda v kratkem maščevala.
Italija pošilja sedaj dan za dnevom nove čete v Tripolis, ker le na ta način upa zasesti deželo in zmagati Turke in Arabce. A to pošiljanje Čet po morju stane ogromno denarja. V listih čitamo, da so italijanski vojni zakladi že izčrpani in da išče Italija posojilo za vojsko. Preskrbovanje vojske z živili in pitno vodo dela Italijanom belo glavo. V Tripolisu ni dobiti nikjer ne žita ne drugih potrebnih živil, Še edine studence za pitno vodo pri Bumeliano so Turki zasedli. Ce pomislimo, da je tudi na Italijanskem drar ginja živil in da je le precej dolga pol po morju v Tripolis, pride preskrbovanje vojske Italijanom neprimerno drago,
Ce hoče imeti Italija v Tripolisu 60- do 100.000 vojakov, bode te tisoče ljudi zelo težko preživljati, posebno tedaj, ko bodo začeli prodirati v notranjost dežele, kjer ni skoraj nobenih cest, Še manj pa železnic.
Med vojaštvo» v Tripolisu pa je začela razsajati tudi kolera, ki utegne biti usodepolna za Italijane. Ce se razširi med vso armado, kar je glede na italijanske razmere lahko mogoče, se ista lahko zanese tudi v večji meri v — Evropo.
Krvoločnost Lahov v Tripolisu.
Radi hudega poraza so bili Italijani zel® razburjeni. Nad onimi Turki in Arabci, ki so morili I-talijane, se niso mogli maščevati. Pač pa, so zlili svoj onemogli srd nad onimi Turki in. Arabci, ki se niso mogli braniti.
Italijansko junaštvo, ki tudi priča, na kako slabih nogah stoji italijanska omika, se je izkazalo te dni, ko so iz maščevanja, ko so bili potlačeni za mestne zidove Tripolisa, tri dni uprizorili krvavo klanje med starci, ženami in otroci. 4000 žrtev italijanske krvoločnosti je našlo smrt po nedolžnem.
Nek očividec poroča o laških grozodejstvih ta-ko-le: „Navesti hočem le nekaj slučajev laške krutosti. Neki Arabec je zajemal vodo iz vodnjaka. Pridejo laški vojaki, ki ga zapode. Arabec hoče izpreči vola, a Lahi tega ne trpe in usmrte reveža z bajoneti. Trije slepci, ki se skupaj drže za roko, hodijo tipaje ob steni. Gruča italijanskih vojakov pride izza vogala in nima nujnejšega posla, kakor da slepce usmrti. Trije otroci beže proti svetemu grobu, kjer stoji laška straža, ki prične hitro streljati na otroke, katerih najstarejši je star komaj osem let. Očeta teh treh otrok so Lahi zaprli. Nekega mesarja so laški junaki, ko je izvrševal svoj posel, z lastno sekiro ubili. Neki mož gre s trga. Lahi ga ustavijo," preiščejo, mu vzamejo denar in ga ustrele. V Lokri so ustrelili Lahi neko rodbino, ki je štela 20 oseb. Na-cesti v Ger-garič sta jezdili dve ženski na velblodih.. Lahi zahtevajo, da naj se ustavita; ker sta jezdili naprej, soju ustrelili. Neko drugo žensko so zaklali Lahi z bajoneti, ker ni dopustila, da bi ji bili Lahi raztrgali paj-Čolan raz obraz. Nekega popotnega derviša so Lahi ustrelili, ker je prosjačil. Neki 121etni deček je stal pri vodnjaku, kar prično Lahi streljati nanj iz zasede in ga ustrele. Na trgu kleči in plaka neka vdova ob truplu svojega mrtvega moža. Lahom to ni všeč in jo ustrele."
Kako postopajo Lahi s turškimi vjetniki, kaže sledeče poročilo. Arabec je bil od turškega vojnega sodišča obsojen na smrt. Vsesti se je moral na seno, obrnjen z obrazom proti steni* Za njim se je postavilo 10 mož, ki so streljali vsak za-se. Ko je bilo odda-nih' vseh 10 strelov, je mož še mirno sedel na senu in molil. Deset korakov oddaljeni laški vojaki so streljali tako, da so Švigale krogle nad meter proč od cilja. Se-le, ko so oddali Lahi 19 strelov, je mož padel, a morali so Še večkrat ustreliti iz revolverja, predno je bil mrtev. Taki „izvrstni" strelci so Lahi. Ker Lahi ne morejo ukrotiti mož, so dozdaj že ustrelili nad tisoč žen, Arabci so sovražni Lahom, kar ni nič Čudnega, ker so Lahi brez usmiljenja morili. Ti vstaši umirajo hladnokrvno. Nekega moža in njegovo Ženo je obsodilo vojno sodišče na smrt, ker so dobili pri njih orožje. Nista bila prestrašena. Držala sta se za roko, Častnik ukaže ustreliti moža.. Žena drži roko že mrtvega moža in pogumno Čaka, kdaj pride vrsta na njo. Drugi strel desetih vojakov jo še-le usmrti.. Nato so ustrelili nekega starčka in mladeniča in končno pa neko starko,
Italija je proglasila deželo Tripolis kot njeno last.
V svet je došla vest, da je italijanski kralj dne 5. novembra podpisal pismo, s k.aterim se proglasi dežela Tripolis in otok Cirenejka. kot last italijanske države. Italijanska vlada je poslala to naznanilo takoj vsem italijanskim poslanikom drugih držav, daje sporočijo tujim vladam.
Nakako Čuden vtis ;e napravilo to poročilo. Italija je proglasila svojo nadoblast nad deželo, katere še niti zasedla ni. To se glasi tako, kot Če imenuje kak fant kakšno dekle za svoje, katero ga ne mara. S proglasitvijo italijanske nadoblasti nad Tripolisom upa Italija, da se bo prHSlo do miru. Vprašanje pa je, če bo šlo tako gladko, kot slikajo Italijani. Vsaj Turki in Arabci pravijo drugače.
Razne novice.
Iz šole. Celjski okrajni šolski svet. Učiteljica ga. baronica AVittenbach v Vojniku je dobila dopust; nadomešča jo učiteljica gospa Ekselnova. K Sv. Lovrencu pri Prožinu, Kjer se je razširila šola v triraz-rednico, pride kot učitelj gosp, Franc Gradišnik. Na vojniški nemški šoli je nastavljen kot suplent gospod Karel Zwerger. — Za novo 61etno upravno dobo so imenovani kot krajni šolski ogledi nastopni gospodje: dr. J. Hrašovec za celjsko okolico, M. Jamnikar za Dobrno, M. Kranjc za Galicijo, ravnatelj J. Bele za St. Jur, J. Gorišek za Griže, A. Brezovnik za Vcjnik, okol., F. Padar za Kalobje, nadučitelj L. Cernej za Liboje, F. Gajšek za Št* Lovrenc, F.. Jezernik za Šmartno, J. Arlič za Novo cerkev, baron N. Fidler za Št, Pavel, J. ZavrŠnik za St. Peter, M, Pristovšek za Petrovče, F., Roblek za Žalec, M. Rozman za Svetine, M. Jarnovič za Dramlje, J. SuŠterič za Teharje in D. Bezenšek za Frankolovo,
*	Iz poštne službe. Poštar na Grobelnem, gospod Jakob Segula, je imenovan za nadpoštarja.
*	Na&e besede, naj širijo pristaši naše časopise, kjerkoli morejo, so našle prijazen odmev v mnogih krajih. Upravništva nam zatrjujejo, da se pridno oglašajo novi naročniki. Toda so še kraji, kjer bi se dalo pridobiti mnogo več naročnikov, ako bi se le nekoliko agitiralo. Največja moč vsake stranke je dobro razširjeno Časopisje. Posnemajmo v agitaciji svoje nasprotnike, ki delajo v tem oziru res neumorno.
*	Naši shodi. Zadnjo nedeljo, dne S. novembra, je imela naša stranka sledeče shode: V Motniku dr. Korošec, v Ptuju Brenčič, v Prepoljah PiŠek, v Ma-renbergu dr. Vorstovšok, v Framu dr,. L®»kovar, v Dramljah dr. Hohnjee, v Caduamu Kemptrl«, Lep shod se ja vršil tudi pri Sv. Lenartu v Slov, gor. Tor«j vrlo na iitlu.
*	Slov. kmečka zveza prosi zaupnike, da nabirajo novih udov in pregledajo seznam dosedanjih. Nabirajo naj tudi za kmečki sklad, kajti ne vemo, kaj nam prinese prihodnje leto.
*	Izobraževalni tečaji. Tudi to zimo bo prirejala S. K. S. Z. poučne tečaje po slovenskem Štajer-ju. Somišljeniki, ki si želijo takih tečajev, naj se kmalu odločijo ter stopijo z vodstvom S, K. S. Z. zaradi časa kmalu v dogovor. Morda bi kazalo, po nekod prirediti tudi enodnevne tečaje.
*	Naši poslanci. Gg. Povše, Roškar in tovariši so vložili v državnem zboru dne 7. t. m. predlog, s katerim zahtevajo, da vpelje vlada izdelovanje umetnih gnojil, katera dobivamo sedaj večinoma iz tujih držav z velikimi stroški, in da bode oddajala taista vsem kmetovalcem za lastno pridelovalno ceno, torej brez dobička. S tem bi se pomnoževalo pridelovanje živil ter ugodno učinkovalo proti draginji.
*	Zaradi sejmov. Poslanec Roškar je v imena Slov. kmečke zveze na novo posredoval pri živino-zdravniškem poročevalcu g. Januške po c. kr. na-mestniji v Gradcu zaradi nastalih težkoč pri prometu z živino tudi v neokuženih krajih. Zahteval je skrajne olajšave za prodajo-živine, ker ta. daje vsled raznih uim Še edini vir za prepotrebne dohodke deželnim prebivalcem. Varujmo se pa vsakega prenašanja kužne bolezni slinovke povsod, da se rešimo v kratkem Času te škodljivke, ki je povzročila žo dovolj gorja.
*	Regulacija Drave. Deželni odbor v Gradcu ni hotel pred leti od deželnega zbora dovoljenega posojila izvršiti, zato so se dela na Dravi ustavila. Naši poslanci so od vlade zahtevali, da se Drava, katera dela posestnikom-mejašem mnogo škode zopet regulira. Da se z regulacijo Drave zopet začne, se je včeraj v sredo, dne 8. novembra vršila komisija ob Dravi od Maribora proti Ptuju. Poslanca Pišek in Brenčič sta se udeležila te komisije v imenu naših poslancev in posestnikov ob Dravi.
*	Koroški Slovenci se zadnji Čas vrlo gibljejo. V četrtek, dne 26. oktobra, se je vršil sijajno obiskan občni zbor Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. .Udeležilo se ga "e do 600 koroških Slovencev, Društvo je, kakor znano, vlada radi delovanja pri ljudskem štetju razpustila, a je potem ta Tazpust zopet preklicala, Društvo je bilo že od nekdaj glavno središče koroških Slovencev. Zatorej pa so slovenski Korošci s tem večjim veseljem prihiteli na zborovanje. Otvoril jt zborovanje in ga vodil neutrudni narodni boritelj dr. Brejc. Štajerske Slovence je zastopal na tem shodu državni poslanec in namestnik dež. glavarja, dr. Jankovič, ki je pozdravil zborovalce imenom Hrvatsko-slovenskega kluba ter je imel nato zelo navdušen govor. Govorili so še: državna poslanca Grafenauer in Demšar, dr. Brejc, urednik Smodej, Turk', dr, Arnejc in dr. Rožič. To lepo zborovanje je pokazalo, da se koroški Slovenci kljub žalostnim razmeram živahno gibljejo in se vedno bolj zavedajo svoje narodnosti.
*	Češka živina. Slovenski liberalci drže z nemškimi nacionalci, to so že neštetokrat pokazali. Liberalcem je celo ljubo, ako ima slovenski kmet kako škodo. Vsi vemo, da je Kmetijska družba v Gradcu zakrivila, da ni prišlo do tega, da bi se bila na Češkem nakupila živina za Spodnje Štajersko. A „Slov. Narod", glasilo liberalcev, piše z dne 6. novembra tako čudno v tej zadevi, da se mora vsakemu poštenemu Slovencu studiti. „Slov, Narod" brani graške Nemce, ki so vse zakrivili ter napada Zadružno zvezo in naše rodoljube, Tako delajo liberalci, ker so izdajalci ljudstva. Hvalijo najhujše naše narodne nasprotnike, samo, da zamorejo udariti po naših možeh.
*	Oddaja vžitnega davka v najem. Dne 20. li-stopada t. 1. se bo vršila ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa ¿a leto 1912 in pogojno tudi za leti 1913 in 1914 v okrožjih: Ruše, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Slivnica, Poličane, Žalec, Dobrna, Velika Pirešca, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Pavel pri Preboldu, Braslovče, Kozje, Konjice, Oplotni-ca, Vitanje, Slatina, Ptujska gora, Ormož z Mihovci in Sv. Benedikt v Slov. gor. Natančni pogoji se zvedo pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru,
*	Analfabetov, to je takih, ki ne znajo ne pisati ne brati, je med Lahi v Gorici 6000, torej približno polovica, A ti ljudje imajo vedno drzno čelo, da govore o neizobraženih Slovencih? Otvorili so poseben tečaj za analfabete, pa se ni obnesel. Goriški Lahi se ne marajo ukvarjati s peresi in knjigami. Raje pohajkujejo in kričijo „Viva Tripolis". Lahi nazadujejo, Slovenci pa stopajo zmagonosno naprej. To naj imajo pred očmi oni Slovenci, ki se vedno obotavljajo, povsod nastopati. Tudi Nemci imajo lepo Število analfabetov.
*	Kakšna bo letošnja zima? Vremenski preroki različno ugibajo glede letošnje zime. A vsi sodijo, da bo zima huda in izredno mrzla,. Sneg pade baje že v drugi polovici novembra in bo držal do Jožefo-vega. Prerokujejo vremenski preroki tudi, da bo zapadel okrog Božiča izredno visok sneg. Najhujši mraz bo pritisnil med novim letom in SveČnico. Ce se bodo ta prerokovanja uresničila, bo treba letos pripra^-viti prav mnogo drv, da si bomo preganjali mraz.
*	Zadrugam in kmetovalcem. Vojaška uprava 3. vojnega kora v Gradcu kupi za Gradec 6.700 meter-skih' stotov ovsa; za Maribor 27.700 met. stotov rži ip 8.000 met. stotov ovsa; za Celje 320 met. stotov ovsa in za Celovec 1.650 met. stotov rži ter &.200 met. stotov ovsa. Priglas» j« poslati do 16 novembra. 1911
3. vojnemu fcoru v Gradcu. Ponudbe morajo biti kol-kovane.
*	Ze „Slav. Stražo'f so darovali: Slor. kat. kmet. izobraževalno tiruštvo v Galiciji pri Celju 20 K; Mohorjani v Motniku 10 K; Mohorjani v Špitaliču 5 K 10 vin.; Mohorjani na črni gori 2 K; Mohorjani v Zibiki p. Pristava 5 K; Mohorjani v Studenicah 5 K 80 vin.; Mohorjani v Ribnici 15 K 25 vin.
*	„Kres" v Gradca naznanja, da se „Martinov večer" ne vrši J9. t. m. ampak prihodnjo nedeljo 12. t. m. — Izlet k M. Trošt se je odi žil, ker se nam iz neznanega vzroka ne dovolijo slovenske litanije, dasi so se nam že poprej dovolile. Seveda, kaj se hoče? V Gradcu smo že itak vse poslovenili, zdaj bi pa radi že okolico naskočili. Bog nas varuj! No, Mihel je še o pravem času preprečil hudo nevarnost.
Mariborski okraj.
Maribor. Te dni so začeli podirati hišo Dravska ulioa štev. 2. Radi tega je ta ulica zaprta za o-sebni iu tovorni promet.
m Maribor. V stanovanju trgovca Stiberca v Rožni ulici so dne 5. t. m. neznani tatovi vlomili in odnesli mnogo reči ter 1,600 K denarja. Dozdaj tatov še niso dobili.
m Maribor. V soboto, dne 4. novembra zvečer je skočil 121etni Lucl. Fras iz tretjega nadstropja, v Nagijevi ulici na dvorišče. Zlomil si je roko in hrbtišče ter se je tudi drugače hudo poškodoval. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. Torej so že celo Šolski otroci začeli misliti na samoumore. Sad Šole!
m Maribor. Slovensko dramatično društvo nam naznanja, da se bo gledališče v Narodnem Domu o-tvorilo najbrže v nedeljo, dne 19». novembra. Igrala se 1x> krasna igra: „Vstajenje". Vsak mesec se bosta vršili dve igri. Natančni spored letošnjih predstav priobči „Straža".
m Pesnica. KrČmar Hoinig se silno trudi, da bi ostala naša občina Še dalje v posilinemških rokah. Baje je on skoval nek ugovor zoper odlok vlade, ker so volitve I. razreda razveljavljene, v II. in III. pa potrjene. Pa bo zastonj Vaš trud, gospod Aleksander! Našo občino so šteli pristaši Siidmarke za svojo, sedaj pa to presenečenje. Mi vstajamo!'
m Št. Ilj v Slov. goricah. Grozna nesreča se je zgodila v nedeljo, dne 5. novembra.. Blizu Št. Ilja je povozil tovorni vlak 241etno Lizo Drozg. Šla je preko proge, ko je odpeljal vlak proti severu, pa ni zapazila, da pride od druge strani zopet vlak. Zdrobil ji je glavo in odrezal nogo pod gležnjem. V ponedeljek, dne 30. oktobra 1911 je bila v Jarenini poročena, v nedeljo, dne 5, novembra pa je izdihnila v naročju mladega moža. Pogreb je bil v torek, dne 7. novembra v St. Ilju. Pomilovanja vredna mati Božnik tako izgubi sedaj tretjega otroka v teku štirih let: sina, ko je bil prišel od vojakov, 201etno hčerko, ko so jo pokopali pred dvema mesecema, in» sedaj Lizo, ki je nosila še poročno obleko. Nesreča se je zgodila v Strihovcu blizu Fluherjeve kmetije, kjer vodi kolovoz čez železnico, Ni še dolgo tega, kar je povozil ravno tam vlak vinicarjevega sina Menharta.
m St. Ilj v Slov. gor. V ponedeljek, dne 6. novembra smo dobili krasne nove cerkvene klopi. Na 17 vozovih so jih pripeljali domaČi kmetje od Sv. Trojice. [zdelal jih je znani mizarski mojster Potočnik pri Sv. Trojici v Slov, gor.
m Selnica ob Muri. Za župana naše velike občine je bil dne 6. t. m. izvoljen Frane Ferlinc, vrl slovenski mož. Prejšnji župan Schmid je radi bolezni odstopil. V občinskem odboru je 11 zavednih Slovencev.
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Trta z 1850 grozdi! Posestnik Alojz Jiager v Gornjem dolu je letos na enem samem trsu, na izajbeli, ki je pri preši napeljana kot brajda, nabral 1850 grozdov, reci: tisoč osem sto in petdeset grozdov. Tfrs, ki je jako močns zrašen, se naslanja na drevo marelico, kamera je taka prinesla dvojni sad: okusne marelice in izredno množino Črnega grozdja.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Slovenski učitelj ne sme bivati pri Sv. Trojici. Posilinemci hočejo pregnati vsakega, ki ne vleče ž njimi in torej tudi sam ni posilinemec. Zato tako smrtno nasprotstvo proti vsem našim učiteljem, ki so res Slovenci. Ko si je hotel gosp. učitelj Klemenčič kupiti hišo, so vzdignili vso vojsko, da so to preprečili. In zdaj so mu še stanovanje odpovedali, vrhu tega pa tudi vse druge svoje pristaše nahujskali, da mu ne clajo stanovanja. Ce ni to nečuveno, potem ne vemo, kaj je. In takim ljudem še zaupajo naši kmetje ter se družijo ž njimi? Zavrnite jih, Če se vam sladkajo, in dokažite jim, da oni žive od vas in ne vi od njih. NajgrŠi pa se nam zdijo tisti privandranci, ki niti nemško ne znajo, se ližejo na levo in desno in vendar hočejo biti bolj nemški, nego je sam naš „Platzkommandant".
m Sv. Trojica v Slov. gor. Kako da niste podrobneje opisali posilinemških nasilnosti ob priliki po-sojilniških' volitev? V graškem nemškem listu očitajo trojiški posilinemci slovenskim gospem, da so agitirar le v družbi s kaplani. To ni nič nečastnega. Pač pa poglejmo, v kakšni družbi so agitirale neke gospodične (?). Agitirale so v družbi ljudi, k.i so divje kričali, da raje poginejo na cesti, nego da bi ob zadnji uri klicali duhovnika; ki so zmerjali naše volilce zato menda, da bi izzvali pretep; ki so vdrli s kričar njem v slovensko gostilno, napadali ljudi, jih metali in suvali po tleh in jih praskali po obrazih, da je moralo nekatere že sodišče preganjati; ki so naše volilce s silo potisnili na posilinemško zbirališče, jim jemali volilne listke in jih zamenjavali s svojimi. Neki ženski so hoteli ravno iz Žepa vzeti listek; izgovoriti se je morala, da ima listek njen sin, drugače bi ji Še ne dali miru. In v taki družbi so se nahajale te
nemške (?) gospodične. To oznanite svetu, da bo vedel, s kakšnimi ljudmi imamo opravka. Tudi sramoto tistih Slovencev oznanite, ki so se dali od takih' ljudi zapeljati, da so volili ž njimi. Res, na tak način premagati, Še nikdar ni bila Čast, ampak je sramota in ostane sramota,
m Sv. Anton v Slov. gor. Odgovor lažnjivemu obrekovalcu v „Štajercu"» „Nehvaležnost je plačilo tega sveta", pravi pregovor. Ta žalostna resnica velja posebno nam duhovnikom. Naši nasorotniki, Šta-jercijanci, liberalci in nemškutarji uporabljajo vsako priliko, da nas trgajo po svojih umazanih cunjah. Resnica je tem ljudem deveta briga. S svojo, le njim ljudem brez značaja, prirojeno hinavščino, se nam dobrikajo in prilizujejo kot najboljši prijatelji, od zadaj pa praskajo kakor mačke. Za prvi dopis v „Štajercu" sem se malo zmenil ali pa celo nič, ker vem, da tisti „brezmadežni" iaran, ki je gotovo „Čast" naše lepe lare, ni dosti vreden. Ker se pa v zadnjem „Štajercu" zopet oglaša ta. „nadepoln", „vzgleden" iaran, ga vprašam, koliko je dal kaplanu zbirce, katero mu oponaša, ker kaplan mu je pripravljen isto takoj vrniti z obrestmi vred. No, odgovori mi, brezstid-ni obrekovalec! Boljšega imena si ne zaslužiš, Čeravno se baliaš v zadnjem „Štajercu", da ni tvoja navada, obrekovati ljudi, posebno duhovnikov ne. Sicer sem pa prepričan, da mi boš ostal dolžan odgovora, ker sem se pri zbirci vedno ogibal hiš, ki stojijo pod komando „Štajerca". Kar pa so mi dobri fa-rani, katerih imamo, hvala Bogu, dosti več v fat-ri, kakor ljudi tvoje vrste, prostovoljno in z dobrim srcem dali — Bog jim povrni — to pa tebe popolnoma nič ne briga. Kuinštna butica pa mora biti vendar ta fatran, ki ima bržkone celo univerzo — šnopsar-sko namreč — v žepu, ali bolje rečeno, v želodcu, ker mu pridige priprostega. kaplana niso nič kaj všeč. Seveda tako učenim ljudem, ki imajo svoje pridige in sv. mašo v krčmi — ker tam lepše pridigujejo, ker se z glažki vkup zvoni, kakor v cerkvi — takim učenjakom je pač težko ustreči. Tudi ti ni prav, da pridejo dekleta v kaplanijo po naročeni list, ki se mu pravi „Bogoljub" in „Glasnik". Razumem, da bi ti bilo bolj všeč, ko bi hodile k tebi poslušat tvojih „zlatih" naukov, katere stresaš menda kar iz rokava in katerih si se navžil v „Štajercu". Toda bodi prepričan, ko ti že davno ne boš več dihal, bo naša dobra mladina še vedno naročena na dobre, katoliške časopise in se ne bo dala zapeljati od strupenega „Štajerca" in njegovega evangelija, Zdaj pa Še eno vprašanje. Ce je kaplan včasih malo dobre volje, takoj se obesi vse na veliki zvon z različnimi, izmišljenimi pritiklinami, in za take laži ima „Stajerc" prostora dovolj. Zakaj pa „Stajerc", ki ima tako marljivega dopisnika v naši fari, tako molči o junaškem Činu tistih nemškutar-skih naprednjakov, katerih geslo je: Šnops? Zakaj „Stajerc" nič ne poreče o tistih vrlih1 junakih, ki so se pred kratkim tako korajžno postavili pri pijači, da so smatrali enega človeka odveč v fari in ga poslali na oni svet, v veliko žalost starišem in v sramoto celi lari? Seveda so se hoteli poprej prepričati, Če ima še rdečo kri. No „Stajerc", ali nimaš prostora, da bi v svojih „Čednih" predalih ovekovečil ta junaški Čin, No, ti „resnicoljubni" dopisnik, ali ti n.iso nič znane antonjevške novice ? Menda ne gleštaš papirja, ker si vse svoje premoženje dal kaplanu za zbirco. Ker do-pisun v „.Štajercu" nisi hotel podpisati svojega slavnega imena, ampak si se samo izdal za „farana", in ker je kaplanova dolžnost, ljubiti svoje farane, zato tudi tebi, dopisnik, kdorkoli si že, želi vse najboljše, posebno pa več zdrave pameti — Franc Kren, kaplan, m Prepolje na Dravskem polju, V nedeljo, dne 5. t. m. popoldne se je vršil tukaj v gostilni gospoda Luka T.urk obilno obiskan političen in', gospodarski shod. Naš poslanec g, P i š e k , kateremu smo pri volitvi večinoma vsi oddali glasove, nam je poročal o delovanju in vzorni disciplini v Hrv.-slovenskem klubu, katerega voditelja dr, SusterŠič in dr. Korošec zelo modro vodita. Celo Nemci in „Tagespost" hvalijo vzorni red v tem klubu. Dalje je govoril o političnem položaju in nameravanih novih davkih, Vo-lilci so prosili, da poslanci in Slov. klub v Gradcu vpliva, naj se razdelitev občine oziroma izšolanje iz Sv. Marjete k Sv. Janžu ugodno reši.
m Zg. Dupljek. Poslanca Roškar in PiŠek sta dne 7. t. m. posredovala v delavskem ministrstvu zaradi podpore k stavbi mosta Čez Dravo v Zgornjem Dupleku. Uvaževali so se njuni dokazi glede nujne potrebe tega mostu, a odločilna izjava se ni izrekla, ker se vršijo sedaj tozadevne poizvedbe pri mero-dajnih činiteljih.
m Št. Lovrenc nad Mariborom. G. Schatz! Vi dobro znate, da Vas v gostilni „Pri pošti" ne maramo. Zakaj Še prihajate k nam? Kakšne namene imate pri tem? Ali hočete pri Slovencih kaj izvedeti? Ali mislite koga vleči? Vedite, da mora učitelj kot mladinski vzgojitelj vedno iti z dobrim zgledom naprej. Za danes dovolj, Če bo treba, pa še pride.
m Frani. Občni zbor podružnice Slovenske Straže se je v nedeljo prav dobro obnesel; udeležba zlasti mladine je bila-dobra; mešani in moški zbor je lepo proizvajal petje; govor dr. Leskovarja je bil zelo po-učljiv in navdušen; fantje so v najlepšo zabavo gladko predstavljali igro „Kralj—Herod" in blagajna za Slov. Stražo se je precej napolnila, ljudstvo pa je bilo zadovoljno. To bi bil kratek opis nedeljske prireditve. Prav kmalu pa nastopijo tudi naša dekleta, ker že komaj Čakajo, da bi predstavljale igro „Jeza nad petelinom in kes". Tako smo začeli zopet z izobrazbo in nadaljevali jo bomo skozi zimo v prid naše mladine. Mladina, le korajžno naprej!
m Frani. Vinske cene so zelo visoke. C&rfcev: je
prodala svoje vino po 66 vin., in kakor Čujemo, se j» prodalo letošnje vino iz Jahnovili vinogradov po 80 vin. No, bodo že še zopet prišla leta, ko bodo nastavili Framčani bolj ponižne vinske cene!
m Fram. Nevarno je obolel naš zaslužni župan g. Janez Gert, eden najstarejših županov v mariborskem okraju. Skoro ni upanja, da okreva, ker j» star že 80 let! Pač pa trdncf upamo, da nam kmalu ozdravi naš vrli župan občine Morje, g. M. Koren, ki je tudi hudo obolel.
m Hoče. Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 19. novembr* poučno zborovanje. Na dnevnem redu je petje, deklamacije, in poučni govori. Mladeniči, pridite v obilnem številu! Najlepše boste prosti ča« porabili ako ga darujete izobrazbi, omiki in pošteni zabavi. Po zborovanju je odborova seja.
m St. Martin pri Vurbergu. V nedeljo dne 12, novembra obhajamo pri nas praznik farnega patrona. Pri poznem cerkve* nem opravilu pridiguje gospod dr. Hohnjec* To priliko bomo tukajšnja dekleta porabile, da si ustanovimo svojo dekliško zvezo. Ustanovni shod, na katerem bo govoril gospod dr. Hohnjec, b» takoj pa drugem sv. opravilu. Mladina, pridi!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Poslanec Brenčič je otvoril ob YS. uri 5. t. m. shod v imenu S L km. zveze in predlaga za predsednika g. župana Kuharja iz Budine, Predsednik s« zahvali za izkazano mu zaupanje in pozdravi navzoče ter odda besedo gosp. poslancu Brenčiču. Poslanec se zahvali volilcem za oddane mu glasove pri državnozborskih volitvah in omeni posebno one občin® domače lare, katere so mu skoraj enoglasno oddal« glasove in jih prosi še za naprej za to zaupanje. Poroča obširno o delovanju Hrvatsko-slovenskega kluba in omenja, kako zaupanje ima ta klub tudi pri nasprotnikih. Poroča dalje o raznih nujnih predlogih, katere je stavil za po toči prizadete kraje v ptujsko-ormoškem okraju, kar so zborovalci z zanimanjem vzeli na znanje. Govornik je ovrgel laž lista „Sloge" rar di Štajerskih poslancev in njih dela: v odsekih- Shoda se je udeležilo čez 150 volilcev in pristašev Kmečke zveze. Po petčetrturnem govoru poslanca Brenčiča se predsednik zahvali govorniku za stvarno izvajanje in zaključi lepo uspeli shod,
p Ptuj. Zelo nas je razveselilo, ko smo izvedeli, da so naši poslanci Brenčič, Fišek in tovariši tako odločno nastopili glede uravnave Drave. Naš poslanec Brenčič se je tudi udeležil komisije, ki se je vršila včeraj ob Dravi. Sedaj spoznamo tem bolj, da smo si izbrali pravega moža za poslanca, ki pozna naše težnje in se tudi za nas potegne.
p Sv. Marko niže Ptuja, V soboto zvečer se je obesil samski kmečki sin, 48 let stari Jožef Dominko, Nesrečni ptujski šnops ga je spravil ob pamet in pognal v samomor.
v Sv. Andraž v Slov. gor. Na Vseh svetnikov dan, dne 1. novembra je 181etni fant Krajnc v gostilni gosp. Rola zavratno umoril Alojzija Hojs, mizarja in posestnika iz Cenkove, pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Hojs je bil veren katoličan, vrl narodnjak in vseskozi spoštovan mož, star še-le 37 let. Zapušča žalujočo ženo in enega otroka. Naj v miru počiva!
p Prvenci. V petek si je pripeljal krčmar Alojzij Strelec zvečer domov štartinski sod mošta. Ker pa so imeli Še doma repo za obrezovati, so pustili sod na vozu na dvorišču. Nek hudobnež, ki pa je že pod ključem, je pa sod navrtal, da bi mošt iztekel, K sreči je poslala gospodinja deklo po vodo, ta pa Čuje na dvorišču, da nekaj teče, gre gledat in zapazi hudobijo. Izteklo je vendar več kot dve vedri mošta. To je res skrajna hudobija,	___
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 31. oktobra se je vršila pri sodniji v Ptuju zadnja obravnava stranice V. s tukajšnjo posojilnico. Posojilnica je bila obsojena, vrniti stranki še dolžne obresti. Tudi inšpektor Achtschin in revizor Hercmanskj- od graške Zveze sta s tem dobila pouk, ker pri reviziji dne 6, julija 1911 stranki nista hotela uradno priznati dolžnih obresti.
Sv. Barbara v Halozah. Cena naši letošnji izvrstni kapljici Čedalje bolj raste, liter do 56 h. Mnogo so jo že pokupili, večji posestniki pa jo še imajo dosti na razpolago, zato se naj kupci požurijo, ako želijo imeti res nekaj dobrega v kleteh.
p Sv. Bolfeuk pri Središču. Za pet let je menda izvoljen župan občine Vitan ali mogoče še za daljšo dobo. Menda so pa prav veliko kilogramov smole raztopili na županski stolec, da se je od njega tako težko odtrgati. Že dalje Časa se opazuje, kak,o se zadržujejo občinske volitve, ki bi se morale vršiti že pred enim mesecem. Ce se ne bo to^zgodilo skoraj, oglasilo se bo na pristojnem mestu ter celo stvar natanko pojasnilo.
p Hum pri Ormožu. Kako se naši naprednjaki, ali pravzaprav nazadnjaki, veselijo nad minulimi občinskimi volitvami, so še posebej pokazali v 46. štev. „Nar. Lista", ko so razbobnali v svet svojo zmag(o. Kako so zmagali, smo že v eni zadnjih številk „SI. Gospodarja" poročali. Za tem pa je v 4G. številki „N. Lista" zagledal luč sveta nov dopis. Nam vsem dobro znanemu dopisniku sledeče v odgovor: Izmed dveh svetovalcev je g. M. IvanuŠa, Če že ne naš najodloč-nejši pristaš, pa vsaj naročnik „Slov. Gospodarja". Pravite: „Imena izvoljenih so nam zagotovilo, da se bo storilo v korist občine, kolikor je sploh mogoče." Ako se ta vest uresniči, nas bo Še posebej veselilo. Ni res nadalje, da bi „Slov. Gospodar" kislega obraza priznal izgubo, temveč res pa je, da je taisti ljudstvo korajžno spodbujal k organizaciji in složne-
mu delu. Tisti poseben vetrič, ki je zavel v „Slovenskem Gospodarju", se bo sčasoma spremenil v pravcat vihar, ki se ne bo preje polegel, dokler ne bo cela humska občina v taboru Slov. kmečke zveze. Le pazi, dopisnik, da se tisti vihar Še tebe ne dotakne!. Sedaj pa stavim na te, resnicoljubni dopisnik, slede-te javno vprašanje, na katero mi v eni prihodnjih Številk „Nar. Lista" lahko odgovoriš: Zakaj pa je tista stranka, ki je v tvojih očeh ničvredna, ob letošnjih državnozborskih' volitvah Jako sijajno zmagala? Pričakujem jasnega odgovora! Potem pišeš: Dopisnika in njegove privržence poznamo. Navzlic temu, da ste naredili na dopisnika pravcato gonjo in mu napovedali sveto vojsko, me do danes Še ne poznate. Nadalje praviš, da se v časnikarske prepire ne bodeš spuščal, pač pa hočeš g. župana in odbornike braniti drugim potom. S tvojimi dopisi v „Nar, Listu" tako nič ne opraviš, Če pa te je vendar volja, Še nadalje dopisovati, a ti tvoje finančne razmere tega ne dopuščajo, se že lahko na mene obrneš, ti rade volje posodim nekaj novcev, da bodeš imel za znamke. Drugih potov pa. ti ne bodemo delali,, ker dopisnik „Slov. Gospodarja" tako daleč ne bode šel, da bi kaj lažnji-vega o vas poročal. Zadnjič ti je posebno beseda „liberalec" presedala, da si se zavoljo tega taji o jezil. Ce že torej le nisi tako liberalen, zakaj pa potem v tako liberalen list, kakor je „Nar, List", ki je pred nedavnim časom našo krščansko vero imenoval „Strup iz Judeje", pošiljaš svoje dopise?! Saj ti je „Sloga" ali pa menda „Stajerc" tudi na razpolago. Končno pišeš: „Kar je Hum pri zadnjih državnozborskih volitvah tako častno pokazal, to tudi ostane." Pri tem odstavku ste pa najbrže delali račun brez krčmar-Ja. To bo že še prihodnjost pokazala. Pa le glejte, gospodje, da se nad tem dopisom ne bodete preveč jezili, ker jeza zelo rada škoduje,
p Vičanci pri Veliki Nedelji, V trajnem spominu nam ostane nedelja, dne 29, oktobra. Takrat se je namreč tukaj blagoslovila nova Marijina kapelica. Ob 'A2. uri popoldne so se zbrali mladeniči in dekleta Marijine družbe v župnišču, da poneso podobo Marijino in novi zvon v cerkev k blagoslovu. Po blagoslovu se je pomikala mnogoštevilna procesija proti vi-Čanski vasi. Pri kapelici je že pričakovala zbrana množica ljudstva. Blagoslov so izvršili domači č. g. župnik. Pridigoval je naš rojak Č, g. Franc Skof, kaplan v Kamnici. Kapelica se je postavila z blagohotnimi prispevki na prizadevanje Martina Senjor, pri katerem se je tudi na dan blagoslovljenja zvečer zbrala prijateljska družba, ki se je spomnila tudi na obmejne Slovence ter darovala v ta namen 8 K.
p Središče. Cujte, čujte! Središko izobražen-stvo si je izbralo za za svojo zborovalnico — pokopališče, Na dan Vseh svetnikov, ko bi imeli na pokopališču moliti za rajne, so naši liberalčki sklicali med seboj v nekem kotu „sejo", v kateri so razpravljali o prav važnih rečeh. Obdolžili so namreč našega č. g. kaplana, da baje on daje med svet pohvalne novice o liberalnem delovanju, A se prav močno motijo. Rečemo jim le toliko, da piše te čisto priprosta oseba. Zdaj so liberalci v svoji jezici sklenili, spisati prav ostro pismo, katero bi poslali č. g. kaplanu. Zato pa jih hočemo rešiti lega nadležnega deli. ter jim prikrajšamo njihove nemirne noči,. Načelniku liberalcev pa svetujemo, naj svoje premišljevanje vsaj v cerkvi izpremeni, da se vsled tega ne pozabi prekrižati, Seveda tega ne smemo zameriti takemu človeku, ki vidi cerkev malokedaj od zpotraj.
p Središče. Kako zagrizeno in maščevalno nastopajo središki naprednjaki — njih napredek morda obstoja v nekrščanskem vedenju in slabem gospodarstvu — zoper krščanska društva, bodi bralcem „SI. Gospodarja" povedano. Dekliška Marijina družba sre-diške fare bode dne 8. decembra obhajala lOletnico. Za slovesnost je med drugim sklenila prirediti gledališko igro: „Devica orleanska". Načelnik družbe je prosil načelnika Bralnega društva, Franca Lukačiča, za gledališki oder. Obljuoil je, s pripombo, da bode v prihodnji odborovi seji predložil prošnjo, kateri se bode gotovo ustreglo. Pa čujte in strmite! V seji dne 2. oktobra t. 1. je odbor „Edinosti" odbil družbino prošnjo s tem, da se v „Slov. Gospodarju" središki naprednjaki in posebno Sokol, katerega udje so, napadajo. Marijina družba ni v nobenem stiku z dopisi o srediških naprednjakih, oziroma s Sokoli. Razvidno je iz tega, da so verski in politični vzroki povod tej odpovedi. Opozarjamo slavno c. kr. okr. glavarstvo v Ptuju na delovanje bralnega društva „Edinost" v Središču, katero po svojih pravilih ni politično, ampak izobraževalno društvo.
P Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na gostiji Druškovič-Klanj-Sek v Zupeči vasi je na predlog nevestinega brata Antona Druškovič nabrala Katarina Osi za „Slov. Stražo" 9 K. Bog plati vsem blagim darovalcem m vrli nabiralki. Živeli! Ol.ilo sreče!
P Vurbera. Gospodarsko izobraženim» društvo na Vurbergu pri redi veselico dne 19. novembra mi popoldne po litanijah s petjem, deklamacijami in z igro „Za križ in svobodo". Domači in zunanji prijatelji društva so nljudno vabijo.	Odbor.
p Maj^oe'fl- Prvi izkaz darov za nagrobni spomenik f č. g. Simona Petek, bivšega kaplana v Majšpergu. 4 K je darovala gospa Pavlina Wambrechtsamer; po 2 K: Alfr. Brezinšek, Al. Korošec; Ivan Per-inh; po K l;20: Lor. Gejser BI. Kamela; po 1 K: Neimenovan, Iv. Skrbiš, Fl. Plevčak, Lor.Leskovar, Stef. Winkler, Iv. Turkuš ml., Neimenovan, Neimenovan, Neimenovan, Neimenovan, Jan. Verdnik 'štef VorSe, Lor. Sagadin, Kati\r. Lorber, Martin Lubej, Jan. Kodrič' Jurij Eberl, Kešpert Fr.; po 90 vin.: Kirže Jan.; po 60 vin.: Iv. Jeza, Jož. Mohorko, Matija Karžina, Matevž Eberl, Matevž Jane; po 50 vin.: Urša Gaj ser, Jera Gajser; po 40 vh.: Jož. Kolar, Marija Kolar, Jožefa Korže, Jan. Potočnik, Antonija Godec, Aut. Bogme, Jera Narat, Štet. Sluga, Jak. Znmer, Marija Zdavc, Anton Planine, Marija Blaž, Meiarič-Vindiš, Blaž Vegan; po 30 vin: J'ir. Kovačič; po 20 vin.: Stef Jeza, Marij» Potočnik, Ig. Ribič, Ney\ Černenšok, Mat. Lab, Roia Fideršek, Leopold Lnbej, Jož. Kovačič. FU. Lupinšek, Jak. Mlaker, Ana Dvor-iek; po 1<» vin.: Fanika Go-lee, Jan. Lnpinšek, Hel. Sekelšek, Neža Bogme, Roza Krivec, Joi. Kb« rl in Franc Vnuk. Skupaj K 44'10. Vsem
spošt. darovalcem Bog plati! Imena nadaljnih darovalcev se bodo prihodnjič objarila.	Alfred. Brezinšek
Ljutomerski okraj,
1 Ljutomer. Dne 27, oktobra t. 1. je bil učitelj
Franc Otte sprejet z ženo in dvema otrokoma v. naročje rimsko-katoliške cerkve.,
1 Sv. Križ na Murskem polju. Čudno navado ima naš mežnar, da vselej v nedeljo po ranem svetem opravilu, kadar ima zvoniti mrliču, ne da bi bil ta dan pogreb, med opravilom pred cerkvijo na vso moč z vsemi zvonovi zvoni, in tako se večkrat važne reči ne slišijo. Predzadnjo nedeljo se je vršil gospodarski shod pri JureŠu; pa med tem oznanilom se je zvonilo, da ni nikdo nič razumel. Prišlo bi gotovo veliko več poslušalcev, ako bi se bilo to bolj razglasilo. Udeleženci so bili o tem obveščeni le po poročilu „SI. Gospodarja", pa še pri tem imamo zopet brigo, ker naši pismonoši puste pošiljatve in liste za celo občino v eni hiši in tako dobimo „Slov, Gospodarja" še-le v nedeljo.. Upamo, da je to zadnji opomin, ker naša potrpežljivost tudi lahko preneha.
1 Božički vrh pri Sv. Juriju, Nedavno smo v „Slovenskem Gospodarju' prinesli dopis, v katerem dopisnik omenja, da nekdo z žganjem agitira za nove občinske volitve. Gospod trgovec Strajnšak, naš pristaš, nam sporoča, da je tam mnenje, da je on v tem dopisu prizadet. Povdarjamo, da v tem dopisu nismo mislili g. StrajnŠaka, ker je on vendar zaveden Slovenec. Dopisnike prosimo, da nam vedno resnico poročajo.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici: Na vsestransko zahtevo priredi naše bralno društvo v nedeljo dne 12 novembra v navadnih prostorih gledališko predstavo: „Tri sestre". To igro je že lansko leto vse občudovalo in hvalilo in bolj še jo bodo letos, ker se bo uprizorila z vsestranskim spopolnjenjem. Tej igri sledi vprizoritev zanimive burke „Strahovi". Pred igro je zanimivo podnčno predavanje in se bodo peli nekateri lepi komadi. Po vprizoritvih je prijateljska zabava v prostorih g. M. Trstenjak. Prav prisrčno so vabljeni vsi prijatelji društva k obilni udeležbi.
1 Kmet. podružnica v Vučjivasi priredi v nedeljo 12. novembra dve zborovanji: prvo po rani sv. maši pri Sv. Križu (lokal se oznani), drugo pa popoldne ob 2. uri v vučenski šoli. Govoril bo vičanski Škrlec o izboljšanju travnikov in o uspehih z umetnimi gnojili ter pokazal praktično, kako so najhitreje in najbolje skuha svinjska krma v brzoparilniku „Alfa". Pridite kmetovalci, v obilnem številu, zlasti pa vabimo gospodinje na oba shoda.
1 St-ira in Nova vas. Prostovoljno gasilno društvo v Stari in Novi vasi priredi tombolo dne 12. t m. v gostilni gospe Majer. Začetek ob 6. uri zvečer. Dobiček je namenjen za gasilno orodje. K mnogoštevilni udeložbi uljudno vabi vsa sosednja gasilna društva, kakor vsa-cega posameznega	odbor.
1 Gas In r društvo v Nor-iincih pri Ljutomeru vabi najuljudneje na tombolo, katera bode na Martinovo nedeljo dne 12. t. m. v prostorih g. Vaupotiča v Noršincih. Dobitkov je mnogo in so prav lepi. čisti dobiček je za nakup potrebnega orodja. Za ta blag namen pridite vsi od blizu in daleč.	Odbor.
Slovenjgrašiii okraj«
s Slov. Gradec. V Starem trgu so našli staro-slovensko grobišče. Dosedaj so odkopali že nad 100 grobišč. Žal, da izvršujejo to delo Nemci za Nemce. Naša zgodovinska last prehaja v roke tujcu.
s Slov. Gradec. Kočarju Juriju Rečniku v slo-venjegraški okolici je pred nekaj dnevi požar upepe-lil kočo. Sumi se, da je nekdo zažgal.
s Šoštanj. Za načelnika okrajnega zastopa je bil v ponedeljek, dne 6. t. m. izvoljen g. pl. Adamo-vič, za njegovega namestnika pa velenjski župan, g. Skaza, Ostali odborniki so: dekan Rotner, župan Koren iz St. Ilja, župan Pirtovšek iz Rečice, dr. Mar jer in Franc Wosclinag; poslednji je zastopnik mesta Šoštanj in edini „Nemec" v odboru. Slava zavednim možem!
s Iz št. Ilja pri Gradiču. Naj Vam naznanim tudi jaz, gospod urednik, kakšne neprijetnosti vladajo na velenjsko-šentiljski pošti. Dne 21. sep.embra je bila oddana v Celju dopisnica, naslovljena na neko osebo v šentiljski občini, dobila jo je pa še-le 2£. oktobra. Kajne, to je nagla pošta. Ne vem, ali je to kriva velenjska ali samo Šentiljska poŠta?!
s Dovže. V nedeljo, dne 5. t. m. je priredilo pri nas Bralno društvo iz St. Ilja igro „Svojeglavna Min-ka". Občinstva se je udeležilo zelo veliko. Igra je u-spela prav dobro. Po igri se je razvila v vseh gostilniških prostorih živahna prosta zabava, med tem je tudi g. Hohnjec, kiparski pomočnik, nabral 11 K 20 vin. za Slov, Stražo.
s Vuzenica. Naši posilinemški Čevljarji, krojači in cimpermani, letajo okoli in iščejo, kje bi Še vjeli kakšnega kalina za svojo mučilnico, katero nameravajo baje otvoriti za silo v Stalcerjevi gostilni. Smo radovedni, bo li dovolila to Šolska oblast! Hajlanje in vpitje okoli slovenske ljudske Šole se je že začelo. Človek bi mislil, da je med volkovi v Sibiriji. G. Er-ber, župan mučki, se trudi, da bi pridobil v Vuzeni-ci privržencev materi Siidmarki! On že ve, zakaj!
s Remšnik. Veselica, ki se je vršila na Muti, mi ostane trajno v spominu. Te veselice se je udeležila tudi tukajšnja mladina. Žal, da so pri nas na Remšpiku dekleta še narodno zaspana. Dobro bi bilo, ko bi se tudi naše mladenke naučile kako igro in bi se malo zasukale na odru. Na noge torej mladenke in ne zaostanite za drugimi! Glejte, po drugod so dekleta jako navdušena za narodno stvar, zakaj pa bi ve ne bile. Torej naprej, dekleta!
s Marenberg. Z udeležbo pri nedeljski veselici smemo biti zadovoljni. Obiskali so nas korajžni fantje iz Iiemšnika in Mute. Pohvaliti moramo tudi domačine, ki so v obilnejšem številu prihiteli k veselici. Po pozdravnem govoru je nastopil poslanec dr. Ver-stovšek in je omenjal, žalostne razmere, ki vladajo v Marenbergu, kjer se morajo Slovenci skrivati, kakor
nekdaj kristjani pred pagani. Orisal nam je žalostne gospodarske razmere, ki vladajo tukaj, ker marsikateri kmet proda svoje posestvo Nemcem in protestantom vsled pomanjkanja delavcev, ali ker ne zna gospodariti. Svaril je pred izseljevanjem v mesta, kjer čaka človeka revščina in beda. Opominjal je mladino, naj dobro porabi prosti čas, da se kaj koristnega nauči za življenje in tako nadomesti, kar je zamudila v šoli. Pozival je fante, naj bodo ponosni, pa tudi korajžni, toda ne, kadar se napijejo, ampak kadar je res treba pokazati pogum. Naposled je Še omenil, da bo vendar enkrat treba misliti na sredstva, kako omejiti razširjanje ponemčevanja in protestantizma. Nato ste sledili dve gledališki igri, govor, deklamacija in petje, kar se je vse prav dobro obneslo. Ljudje so izrazili željo, cla bi radi še večkrat kaj takega videli. Druge nesreče ni bilo zraven, kakor da so nekateri tržki otroci kričali pri oknih' in hoteli veselico motiti, a jih je redar napodil. Ostalo prinese „Naš Dom".
s Šoštanj. Bralno društvo v Šoštanju želi pridobiti „Slovenski Pravnik" 4. snopič, „Občna zgodovina" 7. snopič, „Kristusovo življenje in smrt" I. del, „Življenje Dev. Marije in sv. Jožefa" 5. snopič in 11. do 13. snopič. Knjige kupimo ali damo v zameno druge.
Konjiški okraj.
k Konjice. Gostilničar Franc Bodlej iz Keblja je povabil drvarja Antona Ramšak v svojo gostilno ter ž njim popival. Pri plačilu je opazil gostilničar, da ima Ramšak precej denarja, zato se je nenadoma spri z gostom ter ga končno postavil pod kap. Ko se je Ramšak zunaj streznil, je opazil, da mu manjka denarnica z 99 kronami. RamŠak je obvestil o tem o-rožnika. Ta se je podal h gostilničarju, kjer je izvedel, da je denar baje v tamošnji cerkvi. Orožnik je stvar dalje preiskava! in zvedel od Bodlejevega sina, da ga je oče, ker je slutil, da ga je Ramšak ovadil, poslal v cerkev, naj sin denar v cerkvi položi. Bod-leja so prijeli in ga izročili okrajni sodniji.
k Konjice. Predstava „Mlinar in njegova hči" v Narodnem Domu je dobro izpadla. Ljudstva je bile obilo.
k Cadram. V nedeljo, dne 5, t. m. po večernicah se je vršil pri nas v posojilničnih prostorih pripravljalni shod za ustanovitev prepotrebne podružnice Slovenske Straže. NavduŠevalno in vzpodbujeval-no so govorili predsednik „Sloge", ki je sklicala zborovanje, č, g. monsignor Bezenšek, urednik Kemper-le in domačin g. Franc PetelinŠek., Njihove besede so gotovo padle na rodovitna tla, kajti vsakemu govorniku so navdušeno pritrjevali in obljubili so, delati, da bo njih podružnica ena najdelavnejših,
k Stranice. Umrl je na Vernih duš dan Anton Brčnik, p. d. Rugl, kmet v Križevcu. Bil je mož poštenjak stare korenine, vrl Slovenec in neustrašen pristaš S, K, Z., dolgoleten naročnik „Slov. Gospodarja", Pokoj njegovi blagi duši!
k Stranice. Pevski kor v cerkvi se nam je hotel podreti. Pa smo ga raje sami podrli in postavili . novega iz železo-betona. Orgije pa nam sedaj sestavlja in popravlja po svojem pomočniku g. Brandl iz Maribora, Čast in hvala vrlim StraniČanom, posebno pa načelniku , cerkveno-skladnega odbora, Jakobu Kranjc, za prostovoljno zbrane darove v denarju in materijalu, da se je moglo vse tako naglo popraviti-Drugo leto pa se namerava cerkev, zlasti pa župnišče, popolnoma prenoviti, oziroma Še eno nadstropje dozidati. Dal Bog, da bi se res vse srečno izvršilo!
k Loče. V nedeljo, 5, t. m, se je vršila pri pas redka slovesnost. Častiti gospod kaplan Jakob Korošak jo obhajal lOletnico duliovskega službovanja, pri 'kateri priliki mu je gospod glavar pl. Lehmann iz Konjic pripel od visoke deželne vlade podeljeno častno svetinjo za zvesto 401etno službovanje in ^ga je primerno nagovoril V cerkvi, ki je bila ljudstva natlar čeno polna, je slavljenec ob asistenci sosednih župnikov imel slovesno sveto mašo. V cerkvenem govoru je slavil njegove velike zasluge za1 cerkev in državo častiti gospod? dekan konjiški. Posebno je omenjal č. gospod govornik izvanredne zasluge odlikovanca za ločko župnijo, kjer službuje že 82 let.
k Zreče. Dne 3. novembra po 0. uri zvečer se je v obokani kleti trgovpa^ g. Kračuna vžgal Špirit. Zgorela je vsa zaloga karbita, ki ga rabijo rudarji. V poslopju z nesrečno kletjo je prebivališče za kovača in peka. Skozi vrata Švigajoči plamen je začel lizati streho. Iskre so Še večjo nesrečo obetajoče, nevarno Švigale po zraku. Toda neutrudljivi gasilci,, moški in ženske, so nesrečnega petelina odpodili s, strehe, in s tem odvrnili nevarnost za druga poslopja. Ob 8. uri so prihiteli požarniki iz Konjic ter zadušili vse do zadnje žrjavice. Pri nesreči je sreča, da ni bilo vetra. Ob viharju bi vse sosedstvo s cerkvijo vred lahko postalo žrtev ognja. Blago ni bilo zavarovano, ker posestnik sploh ni slutil, da bi se v tako zavarovanem prostoru mogla pripetiti nesreča. Ponesrečenec je pridna oseba, skrbna in splošno priljubljena; prizadet je razmeroma občutljivo in z ozi-rom na, to bomo zanaprej še rajši obiskovali njegovo trgovino ter mu pomagali, da bo lažjo pozabil na škodo, povzročeno mu po požaru.
k Konjice. Podružnioa „Slovenske Straže" sklicuje svoj I. redni občni zbor na Martinovo nedeljo dne 12. novembra 1911, po večernicah v prostorih bralnega druStva v kaplaniji. Zbor želi vzbuditi v ljudskih slojih zanimanje za „Stražlno" nalogo in delo, srca vneti za rodno grudo, domači jezik, vtrditi zvestobo do narodnega svojstva. Ljubezen do domovine naj zbere dne 12. novembra može in žene, mladeniče in dekleta, v svetem navdušenju za ohranitev svojega imena za bodočnost. Pri tej priliki se zopet opozarja na zbirko narodnega blaga, ki smo jo že opetova-no priporočali zavednemu občinstvu.
Celjski okraj.
c Celje. Bivši veleposestnik v Št* Ilju pri Ve-leiiju, g. Ivan Kranjc, je kupil v Zabukovcu pri Žalcu tovarno za izdelovanje glinastih, cementnih in porcelanastih izdelkov. Priporočamo to novo podjetje.
c Celje. Dasiravno se vsi celjski posilinemci z vso resnostjo pripravljajo na volitve v okoliški občini, vendar pravijo, da se bodo proti volitvam zopet pritožili. To je znamenje, da računajo na propad. Tipajo, da dobi potem občina komisarja, ki bi bil njim naklonjen.
c Celje. Umrl je predstojnik okrožnega sodišča, Wurmser. Pokojnik je bil Nemec. Kot sodnik je bil Še kolikor toliko nepristranski.
c Savinjska dolina. Ker je hmeljska trgovina pri kraju, je postalo v naši lepi dolini mirno. Tudi hmeljski mešetarji, ki so si letos nagromadili toliko dobička, so se potegnili nazaj v svoje brloge in vži-.vajo sedaj ne svoj, ampak trud kmeta-hmeljarja. Priznati pa moramo, da so liberalci z njihovo kupčijo naši stranici letos mnogo pristašev pridobili.. Marsikateri je poprej še bolj po strani gledal nas, ki smo pristaši Kmečke zveze, se je pridružil nam, ker je videl, da so liberalci res največji Škodljivci kmeta. Da naša kmečka stvar napreduje, se imamo zahvaliti tudi našemu dičnemu poslancu dr. Korošcu, ki je z nami volilci vedno v zvezi. Kako žalostno je bilo poprej, ko nas je zastopal Roblek! Samo ob volitvah so se liberalni škrici zmenili za nas.
Frankolovo. Nemila smrt nas je pripravila ob redko slajvnosft. Cez 3 mesece bi bili obhajali biserno poroko Mateja Laznika, po domače Busača, ki se je dne 16. februarja 1852 poročil z Apolonijo roj. Cret-nik. A na vernih duš a)an po noči nam je izdahnil blagi starček. N. v m. p.!
c Ponikva ob juž. žel. Igra, ki nam jo je priredilo Kmečko bralno društvo, se je obakrat prav izvrstno obnesla, Poseben dovtipen je bil nastop „,Štip-kn" (Jožekov Tonček), Sodeloval je pod vodstvom č. g. kaplana dobro izvežban pevski zbor in tudi naši tamburaši so nas razveselili s svojim nastopom. Kar Čudili smo se, da so se naši fantje v tako kratkem času tako dobro izurili v godbi. Želimo si v kratkem zopet kaj sličnega.
c Dramlje. Zanimiv napis. Na stanovanju učitelja Seunika. stoji napis: Izdajalci, kikeci, ubijalci. Ka^ha-ha!
c Motnik. Ker mnogo volilcev dr, Korošca spada. v Župnijo Motnik, CemŠenik in Št. Gothard, povabili smo našega poslanca dr. Korošca semkaj, da nam pride poročat, Temui povabilu je ustregel dr. Korošec zadnjo nedeljo, dne 5. novembra in imel pri nas po rani sv. maši političen shod» Mnogo ljudi se je u-deležilo shoda, ki so z napeto pozornostjo poslušali jasna izvajanja svojega poslanca. Govoril je o dra-ginjski razpravi v državni zbornici, o železniškem vprašanju, o uradniških plačah, o kartelih itd. Predsedoval je shodu vrli župan našega trga, ki je nazadnje predlagal zaupanje dr. Korošcu in vsem poslancem Slovenskega kluba na Dunaju, kar se je soglasno sprejelo. V naši župniji in sosednjih politična zavednost krepko napreduje,
c Sv. Miklavž nad Laškim. 211etni železniški delavec Janez Suliadolčan iz Vodiškega, je skočil iz brzovlaka, ki vozi okoli 4. ure popoldne iz Rimskih toplic. Peljal se je namreč iz Celja. Pozabil je kupiti dopolnilno karto za brzovlak. V sredi med postajama Rimske toplice in Zidani most pa je skočil iz vlaka skozi okno v jarek ter ;,e nezavesten obležal. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, — V Ameriki je v nekem premogovniku zasulo tukajšnjega rojaka 261etne-ga Jožefa BreČko. Šel je v Ameriko po boljšo bodočnost, a našel je smrt. Svetila mu večna luč!
c Trbovlje. Da se naš kraj ne odlikuje po katoliškem življenju, je že obče znano, in sicer so kri-vi'Temu socialno-demokraški zapeljivo!, V noči od nedelje na ponedeljek, 29.—30. oktobra se je zopet pripetilo nekaj posebnega. Neko človeče je namreč iz Dimnikove kapele vzelo sv. križ ter ga razdrobilo na mnogo koscev. Vse se je zgražalo nad takim početjem. Toda kdo je temu kriv? Ali ne socialna demokracija, oziroma njeni agitatorji, ki nam na vsakem shodu hujskajo zoper sv. vero, zoper papeža, škofa in duhovnike. Njihovi časopisi pišejo venomer, da je kriva duhovščina današnje draginje, da je kriv papež vojske med Italijani in Turki itd. Če neveden mladenič vedno posluša, take govore in Čita take Časopise, mora postati zloben, da tudi pred križem nima nobenega spoštovanja več. Res je, kar je povedal nek poslanec v državnem zboru, da bi trebalo najprej obesiti tiste rdeČkarje, ki tako hujskajo na shodih in ki tako pišejo v svojih lažnjivih Časopisih. Ce bo Šlo to tako naprej, moramo res priznati, da bo Čez nekaj let najbolje, da se zapro cerkve, ker zlasti delavsko ljudstvo vsled branja soc. dem. glasila „Zarja" sploh' nima nobene vere več. Otroci se morajo pokvariti, ker morajo starišem doma prebirati brezver-ske časopise. Skrajni Čas je, da poklicani krogi storijo kaj zoper tako pohujšanje.
c Trbovlje. Dne 29. oktobra je priredilo Kmečko bralno društvo v Trbovljah dve igri: Prva „Junaška deklica blažena Ivana ,d' Are" se je izvrstno obnesla. Igralci so jo izborno pogodili. Posebno zadnja živa slika je ugajala občinstvu, ki je videlo v res krasni podobi nebesa na zemlji. Druga igra: „Popolna žena" je bila tudi dobro rešena; dasiravno kratica, je vendar s svojimi odličnimi igralci vzbudila mnogo kratkočasja in smeha, Priporočamo obe igri ysem izobraževalnim društvom.
c Celje. V hotelu „Beli vol" bo wši t soboto, 11. t. m. zvečer „Martinov večer". Svira godba na lok.
c Ljubno. Naše bralno društvo priredi v nedeljo 12. novembra ob 3. uri popoldne gledališko predstavo v prostorih gosp. Podpečana. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Brežiški okraj.
b Brežice. Naš poslanec dr. BenkoviČ s svojimi tovariši je vložil v seji državnega zbora dne 17. oktobra 1911 nujni predlog za državno podporo onim, ki trpe vsled Škode, povzročene radi suše, toče in drugih uim v sodnih okrajih Brežice, Sevnica in Laško: „V letu 1911 so okraji Sevnica, Brežice in, Laško zelo trpeli zaradi suše; nasledki suše so tem hujši, ker so ti okraji že prejšnja leta mnogo prestali — eno leto radi suše, drugo radi preobilega dežja — tako, da je sila v teh okrajih, posebno med manjšimi posestniki in kočarji, velika; beda se je v nekaterih okrajih zadnja leta celo podvojila. Omeniti moramo, da se večina teh okrajev peča z živinorejo. Do leta 1908 so bile vinske cene ugodne, a leta 1908 in 1909 se je pridelalo toliko vina, kakor še od leta 1835 sem ne, in ker se je tudi v drugih deželah pridelalo izredno mnogo vina, so cene tako padle, da vinorejec s skupič-kom vina niti stroškov pridelovanja ni mogel kriti; primanjkovalo je tudi sodov, tako, da vinorejec ni mogel spraviti vsega vina, kar pa je spravil, je pa moral prodati za sramotno ceno od 12 vin. naprej. Lansko poletje je bilo pa tako mokrotno, da so bili uničeni skoro vsi vinski pridelki. Pridelalo se je komaj 10 odstotkov navadne letine. Po mnogih občinah pa. je bilo tako malo grozdja, da se trgatev sploh ni izplačala, Ta nesreča je pomenila za vinorejce, posebno manjše hud udarec. Zašli so v dolgove, ker so navezani na dohodke vinogradov. Suša leta 1908 in 1909 je prizadjala živinorejcem ogromno Škodo, katera jih Še danes tlači. Radi pomanjkanja krme je moral živinorejec prodati najboljšo živino za ničevo ceno, ker tedanja državna podpora v senu ni bila zadostna. Število živine je v zadnjih treh letih v brežiškem političnem okraju padlo za eno tretjino. Posebno hudo pa so trpeli živinorejci radi kuge-slinovke in radi zaprtja sejmov. Letošnja suša je pa najbolj zadela svi-njerejo, katera se je pred leti tukaj zelo razvijala. Prodati se bodo morale svinje za ničevo ceno, če se ne bo dobilo dovolj podpore v krmilih, kakor pred leti druga živina, K vsem tiim nesrečam je prišlo Še 1. 1910 in 1911 pomanjkanje denarja; denarni zavodi so radi vzdigovanja vlog odpovedali posojila. Seznam eksekucij v brežiškem okraju nam podaja žalostno sliko. Prisilne prodaje posestev so se v 1. 1909, 1910 in 1911 neprimerno povečale. Pri okrajni sodniji v Brežicah se vrše vsak teden take prodaje, dočim so bile prejšnja leta silno redke. A denarno pomanjkanje dozdaj še ni prenehalo. Kot dokaz bede v teh okrajih navedem sledeče: Leta 1907 je bilo 345 mobilarnih eksekucij, a leta 1910 že 699, letos do septembra 489i; eksekucij posestev je bilo leta 1907 48, leta 1908 96, leta 1909 110, leta 1910 482, letos do septembra že 290. Raznih tožb, ki se nanašajo na iztirjatve, opomine itd., je bilo v teh okrajih leta 1907 883, leta 1908 967, leta 1909 1014, leta 1910 1493, letos do septembra 838. — Občine Dobova, Mihalovec, Gaberje, Mo-stec, Loče, okolica Rajhenburg, Senovo, Armeško, Brezje, Blanca, Sv. Krištof, Marija Gradec, in Št. Riipert, so bile letos večkrat liudo prizadete od toče; poškodovani so bili posebno vinogradi in poljski pridelki; radi suše pa trpi ljudstvo silno pomanjkanje živil in živinske krme. Pomožna akcija v omenjenih okrajih naj 1. pripomore ljudstvu do dobave živil, posebno koruze in krompirja; 2. svinjerejcem se naj preskrbijo potrebna krmila; 3. ker je ajda uničena", naj se deli spomladi ajda za seme; 4. razdeli se naj umetnih gnojil in semenja za travnike; 5. ustavi naj se iztirjevanje davkov; 6. ustavi naj se odplačevanje brezobrestnih posojil za vinogradnike. Živila, krnia ip semena se naj najpotrebnejšim dajo zastonj, drugim pa po nizkih cenah. Okrajni pomožni odbori so priporočali, da se ozira posebno na točke 1., 2., 3. in 5. Odločno ugovarjamo, da bi se pri delitvi teh podpor oziralo na mnenje orožnikov. Beda je letos splošna, to lahko sprevidi vsak. Žandarmerija se naj vprar Ša Še-le tedaj za mnenje, čg se drugod ne more dobiti podatkov. Zahtevamo pa tudi, da se pomožna akcija takoj izvede, da pride pomoč že začetkom zime. Zato naj se vsi ti spisi takoj predložijo notranjemu ministrstvu. Razdelitev živil, krme in semena naj se prepusti krajevnim pomožnim odborom, in sicer po razmerju števila prebivalstva. Podpisani stavimo nujni predlog: Zbornica naj sklene: „Vlada se poživlja, naj posestnikom in najemnikom, ki so oškodovani v-sled suše, toče in drugih uim, da kolikfor mogoče hitro izdatno državno podporo z razdelitvijo živil, krme, semen in z odpisom zemljiškega davka," — Dunaj, 12. oktobra 1911. — Dr. BenkoviČ in tovariši.
b Brežice. V vodnjaku je utonil dne 1. novembra železniški Čuvaj Ivan Ažman.
b Artiče pri Brežicah. Neka liberalna dušica v Artičah se zaganja v načelstvo posojilnice v Artičah. Danes mu le povemo na uho, da naj pusti posojilnico pri miru, drugače bomo proti temu liberalnemu kle-petavcu ostro nastopili.
b Iz Podsrede. V noči od 5. na 6. t. m. so tat-je vlomili v shrambno sobo gosp. E. Skrbeča na Po-kleku. Odnesli niso nič, ker so bili, kakor se sklepa, preplašeni. Ker se pa prav pogostoma dogajajo v zadnjem Času v tej okolici tatvine, se pač želi, da bi na^ ša slavna orožniška postaja storila, kolikor mogoče, da se družba teh tičkov, ki se nahaja najbrže v našem okrožju, dobi na lim.
Vestnik
mlad. organizacij e.
Teharje. V nedeljo, dne 19. oktobra po večerni-cali se bo pri nas ustanovil telovadni odsek Orel. K ustanovni slovesnosti vabimo vse domaČe in sosednje mladeniče, Strnimo se v močno četo. Natančen spored prihodnjič.
Dramlje. Ustanovni shod Dekliške zveze. „Leto shodov" se bo smelo imenovati letošnje leto. Imeli smo 16 shodov, 4 politične, 10 izobraževalnih, julija ustanovni shod Mladeniške zveze, sedaj dne 5. nov. enak shod Dekliške zveze. Za verski, narodni in gospodarski napredek našega ljudstva stanovitno vneti organizator, č. g. dr, in prof. H o h n j e c je po svoji pridigi v cerkvi pri drugem sv. opravilu stotinam poslušalcev v župnišču pokladal na srca trojne zlate nauke. Trudijo se naj, da bodo imele 1. „jasno glavo". Po 14. letu naj ne zametujejo knjig, temveč naj jih pridno jemljejo v roke. Naj prebirajo to, kar je koristno in kar ni veri ter narodnosti nasproti. Deklicam naj bodo 2. roke pridne, za pošteno delo, doma na kmetih, ne pa v mesta siliti. 3. Srce deklic bodi goreče za vero in slovensko narodnost. — Po govoru dr. Hohnjeca se izvoli odbor in naznani, da je pristopilo že 109 deklet. Predsednica Fr. Lebar se spominja v kratkih besedah shodov in časnikov, ki so deklice v Zvezi spodbujali. Po modri božji volji hočejo biti pridne in poštene. Marija Brglez priporoča, tova-rišicam, se po vzgledu Čebelic, s pomočjo božjo in Marijino odločno za verske in narodne resnice potegovati, Liza Leber jih vabi v edinosti s sv. cerkvijo v boj zoper verske, narodne in. gospodarske nasprotnike. Še eno dekle jih vžiga, se napadov nič bati. — Da, tako mladino, moško in žensko, potrebujemo, Prava pot je začrtana. Le naprej po njej, stanovitno !
Krščanski vojak, spisal Valentin Rozman, c. in kr. vojaški kurat, v pouk slovenskim mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo, Maribor 1911. Brez pretiravanja lahko trdimo, , da se pri nobenem drugem avstrijskem narodu ni danes vsestranska organizacija tako razvila, kakor pri našem malem slovenskem narodu, vzgledna verska in socialna organizacija. Blagodejnemu vplivu teh organizacij pa je bil dosedaj pri nas odtegnjen mladenič, ki je moral obleči vojaško suknjo. Zato so se merodajni krogi že mnogokrat povpraševali: „Kaj storiti, da nam naši fantje, ko se vrnejo od vojaštva, ne pridejo nazaj brez vere in nravnosti, ampak da se vrnejo telesno utrjeni in po duhu boljši, ali vsaj ne slabši značaji, kot so odšli? Kaj storiti, da nam vojaška služba toliko ljudske latentne moči ne uniči, ampak jo goji in razvija?" Kot prvi odgovor na to vprašanje smemo smatrati pravkar izišlo, 119 strani broječo knjižico: „Krščanski vojak", od c, in kr. vojaškega kurata Val. Rozmana. Pisatelj razpravlja z lepo in gladko slovensko besedo v 14 poglavjih o glavnih dolžnostih, ki jih vsebuje vojaški stan. Pomen, lepoto, vzvišenost in nujnost teh dolžnosti dokazuje iz sv. pisma in iz sv. očetov, pa tudi iz vojaških predpisov, iz zdrave pameti, iz izrekov slovečih modrijanov in zgledov slavnih vojskovodij. Knjiga nam slika posebno jasno svetost prisege in ljubezen do avstrijske domovine, pov-darja, nasproti namišljeni oblasti ljudstva od Boga iz-virajočo moč cesarske krone, dokazuje bistvo in nujnost vojaške pokorščine, kaže vzgojevalno moč, ki je skrita v natančnem izpolnjevanju dolžnosti, opominja h krščanskemu prijateljstvu, riše po vzgledih najboljših vojskovodij in najboljših vojakov, kako vojaški stan ne izključuje vere in molitve, ampak, da ste obe najtrdnejši temelj prave hrabrosti in vseh vojaških kreposti, svari naposled prepričevalno pred pogubnimi pregrehami pohotnosti, pijančevanja in samomora. Knjiga je pisana jedernato. Marsikak kratek, a duhovit in poljuden rek i bo ostal vojaku neizbrisno v spominu kot neomajno načelo, kot zvezda vodnica v njegovem nelahkem stanu, n. pr. jutranjo molitev o-pustiti, se pravi dan slabo začeti (str.. 86), ali „ne moremo biti veliki, ako nismo krepostni, a ne moremo biti krepostni, ako nismo verni" _(str* 77), ali, da so bile najboljše zavezne Čete Nemcev proti Francozom po nečistosti dobljene bolezni med francoskimi vojaki (str. 102), ali rek iz Silvija Pellico: „Ako človek zaničuje oltarje, sposobnost in poštenje, pa vpije: domovina, domovina, ne verjemite mu! Tak človek je hinavski rodoljub in slab državljan" (str. 29). Knjiga je vredna vsega priporočila tudi za našo mladinsko organizacijo. Prepričani smo, da bodo prvi izdaji sledile kmalu Še nadaljne. Knjiga se naroča v Ciri-lovi tiskarni v Mariboru in stane 80 vin., po poŠti 10 vinarjev več, — Dr. A. Z.
Iz celega sveta.
Sreča mesarskega vajenca. Na Dunaju je nedavno soproga nekega mesarja poslala vajenca v loterijo, naj stavi na tri gotove številke 5 kron. Deček pa je izgubil listek z napisanimi Številkami ter je stavil tri poljubne številke na prihodnje praško srečka-nje. Ko je prišel domov, ga je mojstrova žena seveda pošteno ozmerjala, poslala ga Še enkrat s svojimi številkami v loterijo, mu dala vnovič 5 kron in rekla, da prejšnji, riskonto lahko obdrži za-se in da mu bo odtrgala 5 kron od njegovih prihrankov. Vajenec se je počutil všled tega seveda zelo nesrečnega. Lahko si pa predstavljamo njegovo veseije, ko je pozneje izvedel, da so njegove številke prišle in da je dobil 19.994 kron 88 vin. Da je imela mesarica zelo duho-
A
s \ 1 \
vit obraz, ko je izvedela o vajenčevi sreči, si lahko mislimo.
Kazenska obravnava proti napadalcu Njegušu. Kazenska obravnava proti Njegušu, ki je, kakor je znano, streljal v poslanski zbornici z revolverjem proti ministrom, se bode vršila pri dunajskem okrožnem sodišču zadnji teden meseca novembra. Za obravnav vo so določeni Štirje dnevi.
Kapela v samodrču. V vzhodni Angleški kroži že nekaj dni samodrč s popolno kapelo, da morejo raztreseni prebivalci grofij Noriolk in Suffolk prisostvovati službi božji. S to kapelo, kije priprosta, a dostojno opremljena, je v zvezi misijonsko delo, ki ga vršita znana ljudska pridigarja pater Bernard Vaug-han in Benson. Ljudstvo prihaja v velikem številu h katoliški službi božji, že zavoljo tega, da vidi kapelo v samodrču. Ljudje prisostvujejo službi božji z veliko spoštljivostjo in povsod se opaža želja po pouku o obredih katoliške cerkve in njihovem pomenu. Tudi za druge Škofije bodo naredili več samodrčnih kar pel.
Priznanje na smrtni postelji. V Oršovi na 0,-grskem je umrl te dni SOletni kmet Ivan Kalman, ki je priznal na smrtni postelji, da je pred 61 leti umoril svoji dve sestrični ter tako podedoval celo veliko posestvo. Celih 61 let je nosil na svoji vesti zločin ter živel v strahu, da ga zclajpazdaj primejo.
Mož, ki ima samo polovico možganov. V vojaški bolnišnici v Stokholmu se nahaja bolnik, ki ima popolnoma nenavadno bolezen. Ta mož je 201etni J. Blomkvist, bivši Član kraljeve telesne straže. V letošnjem poletju ga je pri neki strelni vaji zadel oster strel v glavo in je radi tega izgubil polovico možgan. Krogla ga je zadela v levo sence, zlomila kos kosti in je na desni strani glave zopet prodrla ven. Skozi to rano je izteklo revežu polovico možganov. Zdravniki so popolnoma dvomili o ozdravljenju, a kljub temu so izvršili na možu prav skrbno operacijo. Dva tedna je bil bolnik popolnoma nezaveden, je slabo dihal ter so ga morali na umeten način hraniti. Pozneje je prišel popolnoma k zavesti, a zgovornost in vid sta ga skoraj popolnoma zapustila. Sedaj je mož že toliko ozdravel, da mu manjka le dober vid in da se hitro otrudi. A čudno je, da ne zna več ne brati ne pisati. Spoznava pač Še posamezne črke, a v besedo združiti jih ne more. Del možgan, ki mu je iztekel, je tvoril središče spomina. Zdravniki pa upajo, da mu pomorejo na umeten način zopet do popolnega spomina.
Sestra je po neprevidnosti ustrelila sestro v Jablanških Lazih pri Litiji. Starejša hčerka, posestnika Zamera je vzela očetovo nabasano puško in pomerila v Šali na mlajšo sestro. Strel je počil in mlajša sestrica je obležala tako ranjena, da je kmalu nato umrla.
Nesreča ob mrtvaškem odru. V Lovrani je ležala v prvem nadstropju neke hiše na mrtvaškem odru mlaiia deklica. Ob odru se je zbralo 30 do 40 ljudi; naenkrat so se udrla tla in ljudje z mrličem vred so padli v globočino. Dve osebi sta mrtvi, nekaj težko in nekaj lahko ranjenih.
Krvavo cigansko ženitovanje, Pred nekaj dnevi sta se v neki vasi na Ogrskem poročila cigan M. Tegloš in cigansko dekle Zakaton; seveda se je ob tej priliki tudi veliko pilo. Radi splošne pijanosti se vname med gosti velik pretep, v katerem sta bila u-bita nevesta in njen oče, mnogo gostov pa je bilo težko ranjenih'..
Cela vas pogorela. Na Rusko-Poljskem je izbruhnil v vasi Strzela grozen požar v času, ko so bili vsi odraščeni ljudje v bližnjem gozdu. Cela vas je bila popolnoma uničena. Pri tem je tudi zgorelo 12 otrok in nad 100 glav goveje živine.
Grozna nesreča se je pripetila te dni v Maroku. V mestu Tanger, ki leži v Severni Afriki, je kopalo 18 francoskih vojakov podzemeljske rove, pri tem se je zemlja udrla in zagrebla. vse vojake. Kljub hitri pomoči je bilo moči rešiti le dva vojaka, vsi drugi so bili ubiti.
Dva milijona ukradli, V mestu Nagi-Topolčani na Ogrskem izkazuje tamošnja banka dva milijona kron primanjkljaja; glavnega vodjo, knjigovodjo in blagajnika so zaprli, ker so tista dva milijona najbr-že ukradli,
Gališki kmet pod judovskim jarmom. Znano je, kako veliko moč imajo judje v Galiciji, tako moč, da so popolnoma usužnjili maloruskega in poljskega kmeta. Zakaj to? Kako je prišlo do tega? Leta 1868. je zavladalo v Avstriji liberalno ministrstvo.) Prvi njegov korak je bil poleg drugega odprava omejitve, ki ie prepovedovala judom nakup posestev v Galiciji. Posledica tega sklepa je bila grozna, usodepolna za celo deželo. V tistem času je bilo v Galiciji le 38 judovskih posestnikov. Leta 1870 jih je bilo pa že 68, leta
1873	že 289, leta 1890 pa je bil vsak peti posestnik jud. Judje so kupovali od plemičev kmetije. Od leta
1874	do 1892 je prešlo na jude 43.000 malih posestev. Vsako leto prodajo ali spravijo na boben judje do 1500 posestev, vsako leto vžžejo med reveže do 20.000 ljudi. Večkrat pridejo na boben posestva radi zelo majhnih dolgov, radi 200 do 1000 kron. Ziato se pa ljudstvo izseljuje. Med judi mu ni živeti, ker ga neusmiljeno žulijo. Tako je bilo n. pr. na nekem posestvu intabuliranega dolga za 1.800 K, Jud-upnik je tožil in začel pravdo, najel od kmeta premičnino, ki je bila vredna 3.000 K za 600 K, licitiral blago tam in ga dobil po nesramno nizki ceni. Judje se namreč zgo-vore med seboj, da ne bodo hodili drug drugemu na pot pri dražbi, in tako si pridobe posestva za nizko ceuo.
Hrabrost italijanske vojske. Nek pemški list j« sestavil nekak seznam vseh bojnih činov italijanske vojske od leta 1848 naprej, ki ga tu podajamo: Vojna z Avstrijo leta 1848-49. Dne 6. maja 1845; bitka pri Sv. Luciji — Italijani poraženi; 25. julija 1848: bitka pri Kustoci — Italijani poraženi; 21. marca 1849: bitka pri Mortari — Italijani poraženi; 23. marca 1849: bitka pri Novari — Italijani poraženi. — Vojna z Avstrijo leta 1859. Dne 20. maja 1859: bitka pri Montebellu — zmagali Francozi; dne 31. maja 1859: bitka priPalestru — zmagali Italijani s pomočjo Francozov; dne 4. junija 1859: bitka pri Magenti — zmagali Francozi, italijanska armada sploh ni prišla v poštev; 7. junija 1859: bitka pri Malegnanu — zmagali Francozi, itajijanska armada sploh ni prišla v poštev; 24, junija 1859: bitka, pri Solferinu — zmagali Francozi, Lahi so bili pa tepeni. — Vojna z Avstrijo leta 1866. Dne 24. junija 1866: bitka pri Kustoci — Italijani poraženi; 20. julija 1866: pomorska bitka pri Visu — Italijani poraženi. — Sardinska armada v krimski vojni leta 1854-55. V krimski vojni je dal Pijemont Francozom in Angležem na razpolago armado 28,000 mož pod poveljstvom generala Cialdi-nija. Francozi so Lahe tako malo cenili, da so jim poverjali samo postranske naloge. Dne 16. avgusta 1855 sta bili v bitki pri Cernaji na italijanski strani v akciji samo dva bataljona in ena baterija, izgubili so 200 mož. — Dne 8. septembra 1855 pri zavzetju Se-vastopola ni prišla italijanska brigada sploh nič v poštev; po strani jo je zadelo par ruskih krogel in so izgubili 31 mož in 4 častnike, — Vojna v Abesiniji 1. 1895-96. dne 8. oktobra 1895: bitka pri Amba, Ala-diji — Italijani poraženi; dne 22, januarja 1896: bitka pri Macalle — Italijani poraženi; general Gallia-no se je udal; dne 1. marca 1896: bitka pri Adui — Italijani poraženi; vsi topovi vzeti. — Francoski generali, ki so imeli nesrečo, da so poveljevali nad pi-emonteškimi oddelki, oziroma imeli vrhovno poveljstvo nad njimi, so se vsi pritoževali zoper to, kako so Lahi za pič. V odločilnem trenotku izgube hladnokrvnost, ne drže discipline in zlasti ne preneso naskokov z bajonetom. To povedo vsi francoski, avstrijski in angleški častniki, ki so kedaj videli Italijane. In celo ob priliki bokserske vstaje na Kitajskem se je pokazalo, da so italijanski vojaki najslabši med vsemi. Noben vojak na svetu ne pokaže tako hitro hrbta kakor ita^ lijanski. To svojo hrabrost kažejo Lahi tudi v sedanji vojski.
Najnovejše.
Drž. zbor. V seji državnega zbora dne 8. nov. je imenom nemških krščanskih socialcev govoril poslanec baron Fuchs, ki je v imenu stranke izrazil željo po delamožnosti državnega zbora, — D r. K o r o-š e c in tovariši so vložili predlog, v katerem zahtevajo, da se ustanovijo enoletne Šole za pomožne ži-vinozdravnike in da se onim takozvanim domačim ži-vinozdravnikom, ki so vredni zaupanja, zopet omogoči zdravljenje. — Dr, F r. J a n k o v i č je vložil v seji dne 8. novembra predlog radi razširjevanja su-šiee po izseljencih, ki se vračajo bolani domov. — V d r a g i n j s k e m pododseku, v katerem se razpravljajo tudi melijoracijska dela, ki bi se morala že letos izvršiti, je poslanec dr. Verstovšeko-značil regulacijo Drave in zahteval, da se tudi z regulacijskim delom takoj prične. Vladni zastopnik je obljubil poslancu dr, VerstovŠeku, da mu bode v kratkem naznanil vse podrobnosti glede te regulacije, in tudi korake, katere bode storila vlada v tej zadevi.
Ogrski drž. zbor. Včeraj, dne 8. novembra je prenehala obstrukcija v ogrskem državnem zboru, ker je došlo med večino in manjšino do sporazuma.
ltalijansko-turška vojska. Turki so v hudem boju premagali Italijane pri mestu Derna in mesto zajeli. Italijanska posadka je vjeta.
Dramlje. V nedeljo dne 12. novembra po prvi sv. maši je politični shod, n'a katerem govori dež. in drž. poslanec dr. Korošec.
Št. Lovrenc nad Mariborom. Tretja žrtev tukajšnjih siidmarkovcev je gosp, učitelj Lešnik. Moral jelbdtod samo zategadelj, ker je Slovenec. Za gosp. Schel-om in gospico Pernat mora v prognanstvo tudi g. Lešnik! Slavni okrajni Šolski svet! Kako dolgo boš pa Še pustil, da pri nas nekaj oseb kruto preganja vsakega slovenskega učitelja? Siidmarkovski učitelj " sme nemoteno hajlati od gostilne do gostilne, sme hujskat, smešit Slovence, in v vsako politično stvar vtakniti svoj nos, a zaveden Slovenec pa Še na dvojezičnih šolah niti kruha ne dobi, ln gorje onemu, ako svoje državljanske pravice izvršuje. Gosp. Dreflak, kaj pa Vi porečete ?
Št. Jani na Vinski gori. Lep je naš kraj po svoji slikoviti in romantični legi, a sedaj se nam dozdeva še lepši, ko je dne 28. t. m. pri občinskih volitvah vrgel raz sebe grdo cunjo puhlega liberalizma in se otresel, kakor upamo, za vselej, liberalnega je-robstva. Storil je Št. Janž s tem velik korak naprej, ko je vstopil v krog sosednjih občin v ŠoŠtanjskem o-kraju, ki slovijo po vrlini in kremeniti značajnosti svojih občanov. Zato izrekamo tem potom prisrčno zar hvalo vsem našim zavednim volilcem, posebno Še o-nim iz Dobrne, Šmartna in Št, JoŠta, ki so skoraj pol-noštevilno prihiteli na volišče in nam pripomogli tako do sijajne zmage. Nasprotniki so sicer vložili zoper volitev priziv, toda povemo jim kar naprej, da se novih volitev kar nič ne bojimo, ako bi vlada vsled kake male napake utegnila dosedanjo volitev razveljaviti, temveč pojdemo še z veliko večjim pogumom
in še bolj pripravljeni v boj. Zmaga mora bili in bo gotovo tudi naša!
iManina. „Kaj pa imate Planinci tukaj sredi trga? Taka posoda se vendar javno ne kaže, ampak se potisne v najbolj skrit kot v hiši!", je rekel začudeni tujec, prišedši na Planino, domačinu. ,.Mi že vemo, kaj napravimo", se odreže mož, kateremu je planinska plemenitost odsevala iz obraza, „to je vodomet, ali po našem: špringprunen, postavljen v spomin, da smo srečno dokončali vodovod, po našem: bo-serlajtngo". „A, tako! Pa za tak slučaj in za ta lepi prostor bi bila za spomin vendar bolj umestna kakšna lepa kapela ali križ, kakor pa ta nesnaga", nadaljuje tujec. „Kaj, kapela?" se razjezi Planinec, „zadosti je, da imamo faro in cerkev; kar nas je fort-šritlih purgarjev, si cerkve in kapele samo od zunaj ogledamo, krčme pa pač od znotraj!" ^,Kaj pa pomeni tisti debeli železni hlod, ki leži tam zgoraj?" vpraša nadalje tujec. „To pa je prejšnji hidrant. Pri eni ii-bingi se je slišala zapoved: „Feuerber! auseinander!" in tudi ta zlomek je to zastopil in v resnici šel ..auseinander. Sedaj pa moram iti po kšeftu", reče Planine in odide.
Ruše. Poročil se je dne 6. novembra vrli rodoljub in cerkveni pevec g. Ivan Jug z gdč. Marijo Re-polusk. Poročal ju je stric vlČ. g. Friderik Repolusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom. Na gostiji se je nabralo za. Slov. Stražo 6 K. Mlademu paru daj Bog obilo sreče in blagoslova!
Vprašanja in ponudbe.
(Le članom Osrednje zadruge se na tem mestu razglaša brezplačno).
Več članov želi kupiti: 3 pare mladih vprežnih volov, 2 breji telici, 2 bika marijadvorske pasme, stara od 1—2 leti, 7 krav z mlekom in tri mlade voličke do 1 leta.
Na prodaj: 2 mlada vola z 4 zobmi. Mihael Stante, Sv. Eozalija, p. Sv. Jurij ob juž. žel. — Nek naš član v konjiški župniji 1 par srednje rejenih volov, stari 5 let, težki 1200 kg, črnolisasti, sposobni za vprego ali za pitanje. — Zdravko Sagadin, posestnik Sesterže pri Ptujski gori 1 kobilo 4 leta staro, 15 pesti visoko, dobra za tekanje i a težo ; dva vprežna vola, marijodvanske pasme, pripravna tudi za pitanje; dva vola 1 in tričetrt leta stara, že za vožnjo.
Poročilo o posredovanju Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru pri nakupu in prodaji živine. Meseca septembra se je priglasilo 82 glav, od teh 60 plemene in 22 pitane živine, in sicer 54 volov, 4 biki, 10 krav, 8 te-lic ter 6 svinj; meseca oktobra 39 glav, 15 plemene in 24 pitane živine, in sicer 28 volov, 5 bikov, 2 kravi, 3 telice in 1 svinja. Skupno se je priglasilo v zadnjih mesecih 277 glav živine, 182 plemene in 95 pitane, 187 volov, 18 bikov, 23 krav, 15 telic, 26 svinj in 8 telet.
Poročilo o sefmn goveje živine v Gradcu,
Prignalo se je 132 volov, 75 bikov, 102 krav, 1 tele. Cene za 100 kg. žive teže : Lepi pitani voli 96 do 102 K, srednje debeli 82 do 94, suhi 78 do 89, biki 72 do 92, lepe pitane krave 74 do 82, srednje debele 56 do 70, suhe 48 do 54 K. Tendenca: Pripeljalo se je 207 komadov manj, kot prejšni teden Cene nazad vale.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 2615 svinj; cene za 100 kg. mrtve teže 124 do 136 K. Cene nespremenjene.
Listnica uredništva.
Dragučova: Žaljivo ! — Presika—Ljutomer : Vaš dopis je kakor nalašč za to, da nas spravi na sodnijo. Poročajte raje kaj drugega. — Jarenina: Se ne splača takih oseb v listu napadati. — Slov. Bistrica: Brez podpisa! — Braslovše: Zahvalo prinesemo prihodnjič. — Stranice: Hvala prisrčna. Prosimo večkratnih poročil iz konjiškega okraja. Ostalo prihodnjič. — Sele pri Podčetrtku in Marenberg: Prihodnjič. — Teharje: Celega rokopisa radi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče prinesti. Oddali Straži.
Cene deželnih pridelkov,
Ime pridelka.		Gradec		O I S		Celje		'F PH		m I m o	
		k	▼	e	t	k	▼	K|	v	k!	t
PSenica.....		_	_	12	_	13	_	12		12	50
Rž.......		9	60	10	—	10	—	11	_	10	40
	s	9	30	10	—	—	—	11	—	9	—
	S	8	80	10	—	10	50	11	—	10	—
		—	—	11	—	—	—	10	—	8	50
	g	—	—	10	—	—	—	9	—	11	—
Ajda......	M	—	—	10	č0	—	—	12	—	9	—
Sladko seno....	io	—	—.	3	50	3	—	3	80	3	50
Kislo „ . . . .		—	—	—	—	2	50	3	—	3	_
		—	—	2	60	3	—	2	60	2	—
		—	—	-	60	—	—	—	—	—	—
	i	—	—	—	60						
		—	—	—	08	—	—	—	—	—	—
Sir.......	&	—	—	—	40						—
Surovo maslo . . .		—	—	2	50						
Maslo......	M	—	—	1	80	—	—	—	—	—	—
Bpeh, svež ....	v-H	—	—	1	70	—	—	—	—	—	—
Zelje, kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	—
Repa, kisla ....		—	—	—	20	—	—	—	—	—	—
Smetana, sladka . . , kisla. . .	1 liter	—	—	—	22 96 96	_	_	_	_	—	—
Zelje, 100 glav ....		—	—	8	50	—	—		—	—	—
					06			-l-h			
Stenski koledar za leto 1912. je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec nasl. v Novem mestu. Cena 40 vin., s poštnino 10 vin. več. Za Ljubljano in okolico ima zalogo prodajalna Katoliškega tiskovnega društva (prej NiČman) v Liubljani, _
Rujava lovska psica
se je izgubila. Kdor jo najde, naj jo odda pri geomet-ru Hantich v Mariboru, Mariengasse 10, kjer dobi 10 K nagrade.	1136.
Kože in volno
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
pod. Štajersko
c^eoeeeoeeeeooeeooooeoeee

pri Franu Maribor, Fabriksgasse 21
iAFsrnja 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvo-nure in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina
dojcača slovenska zsvarovalnica. Svoji k svojim! f rejema tudi zavarovanja aa življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 4,i	Pojasnila daje gorenji zastop.
Naznanilo-
Amerikansko cepljene- trsje, 50.000 tisoč komadov je fj , prodaj, korenjakov, Rip. Portalis 20.000 komadov, m Hnči Rip Portalis za snho cepljenje 50.000 komadov. Seznam trt:
1. Mosler. 2. Burgnndee beli. 3. Muškat. 4. Gutedel, b r 5. Ranfol. 6. Kapčina. 7. Laški riziing. 8. Silvanec. "9 Ra!!a>:;dec. 10. Traminec. 11. Sylvanec muškat. 12. Porto-gizee V?e te trte so cepljene na Rip. Portalis.
Kdor si v jesen trte naroči, bo cenejše kakor spo-n.]adi. Naročila se sprejemajo, dokler je kaj v zalogi. Cena p i dogovoru.
i 031
Janez
posestnik—trsničar na Brega p. Ftaj.
Izjasnila o «tih
ftpravništvo s^gio iistimj ki priložijo vprašanju r ■ ■ »"j zpiako za 10 vinarjev. j
Loterijske Številke:
Dze 4. novembra 1911.
Trst . . 11 19 18 87 79 Line . . 54 53 82 20 58
Kaznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno in udi les po najboljši ceni; tudi s« menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragonske kavarne. M&gdalensko predmestje.
160
Zlatarska delavnica se radi smrti po ceai proda. Wildenrainerstrasse 14. II. nadstropje, 10.	1124
P sestvo na prodaj, zidana hiša, kl«t, stiskalnica, hlev, sadonosnik, vinograd, njiva, gozd. Vse skupaj meri okrog 2 orala ter se nahaja v dobrem stanu, 10 minut oddaljeno i d kolodvora Poljčane, pripravno za penzijonista. Kje pove npravaištvo.	1097
Vinicarja, izvežbanega v vinogradništvu, treznega značaja, oženjenega ki jo prost vojaščine, ter ima 2 ali tri za delo sposobne delavske moči Sprejme se v službo cd novega leta 1912 za vnograd, ki ni' ri 4 l/t orala. Viničar ima prosto uživanje od 5'/« orala njiv, tr^nika in pašnika, dobi gotovo plačo in druge užitke. Več se izve na graščini Salovec, pišta Varaž-d d, Hrvatska. Ponudniki se naj osebno oglase.	1102
Pr den krojaški učenec se sprejme pri g. Jožef Mlinarič, Poštna ul. št. 5 Maribor.	1099
Na prodaj je lepo posestvo, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv travnika, sadenosnika, gozdu, zraven pripada ena lepa v.niča.ija. Proda se skupaj ali vsako posebej. Vse posestvo je blizu mesta. Vpraša se ¡ri lastniku g. Bračko Friderik v Vodolah pri Št. Pe'ru b izu Maribora.	1100
Mesarskega vajenca
ki f-e tndi imči vojenja me-ea, sprejme takoj Stanislav Z dm>1o, mesar in gostilničar pri ov. Trojici v Slov. gor.
1003
l/cih^irir»^ 80 ukoj sPr(yme IVUIldrlOG k manjši obitelji.
Vpra-a 8e pismeno pod: „Lajters-
peik", upravništvu lista. 1129
brsoparilni krmo so n
Nov
izboljšan sestav!
Svarilselpred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
¡ka öruzoa sy
ni Separator
rilfi i	n.ihoi vil/
Dunaj XI1/3.
'¿smssmm&BmmtBMMMmmBm
eoooeeooeoooooeoeooo€H>€HHH>eeeooe
Mmm 2i popravila
Prav lepo posestvo v lepi legi ob stoječe iz zidane hiše ter gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanu. Vinograd z novim nasadom, njive, travnika, gozd, in sadonosnik, zraven je lepa preša in klet, vse novo. Zelo ugoden kup. Toraj pozor l Vpraša se pri Janezu Koronik, posestniku v Spodnjem Dupleku hiš. št. 67. p. Vurberk pri Ptuju.
1119
Lipov les kupi Fr. Sojč, kipar, Maribor. Reiserg. št. 26.	1115
Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno smolnato smrekovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na prodaj v veliki množini Franc Vogrinec, p. Sv. Asdraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj.	1116
Proda se posestvo v lepem ravnem krajo, tik okrajne ceste in blizu peličanskega kolodvora obstoječe iz noTozidane in z cementno opeko krite hiše s 3. velikimi sobami, kuhinjo in kletjo. Hiša je sposobna tudi za gostilniško obrt in tudi ca pripravnem prostoru, zraven hiše je lep vrt. Gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito ter obstoji iz 1. hleva za 15 glav živine prostora, potem velika vin3ka klet in velik prostor za vozove. Potem svinjski hlev s sedmimi svinjaki in drvarnico. Zraven hiše sta dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Njive in travniki so vsi blizo doma, na enem travniku je zasajeno blizo 60 sadnih dreves lepe sorte. Goveje živine se redi od 10 do 12 in do 20 svinj. Gozd je precej velik in se da iz njega dobiti za par tisoč kron stavbenega lesa. Več ugodnosti pod naslovom: Janez Vodopivec, posestnik, Studenice via Poljčane št. 6.	1117
Organist In oerkvenik dobi službo takoj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Prošnjik, izveden v računstvu, da bi vodil tajništvo v mlekarni, se naj oglasi pri tamkajšnem cerkv. predstojništvu. Plača v gotovini nad 1000 K.	1126
Verdnik Jožef,
krojaški mojster v Slov. Bistrici, priporoča svojo vrlik.o zalogo izgotovljenih oblek za šolske fante, kakor tudi za odrastle Priporočam se tudi za na-
W IMfP^
Dobra? Po asa!'
Točna postrežba ?
¥®!!ka zaiop ir, dragaea-nostf,sr8bsY«ne in optičnih stvari po vsaki sani.
fid! aa stroke! Illiitr, assiSs 23»t«!
aranofone »d 20 do 290 K. Niklasta remont.-ura K 8'fiO Pristna srebrna ura Original ornega ara Kuhinjska tura Sudilika, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Nasl. Dietinger
Theod. FehrenM
urar in očalar 447 Maribor, esspwki «iioa 26.
s Caíalas Is trebre.
7 — 1P-—
4°— S'—
2,— 2*—
Učenka se sprejme v trgovino z mešanim bltgom 1. grudna 1911, dobi plačilo, stanovanje in hrano. Vprašanja na upravništvo tega lista.	1123
eeeeeeeeeeo^
¡rilniki za IS »o najboljši!
Močna izpeljava popolnoma iz fco-«anega železa in
želez»e pločevine!
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dnnaj IV, Schonbrun-nerstrasse 7.
Na željo pošiljam refer. Dopisuje se lahko slovensko.
960
as s» fas
„Titania
6 i
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušajo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
narejeni iz kovanaga železa in kovina8te pločevine, torej trpežni
M
KH HK SE HK
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Sradec, Mariengasse 22. —
Mi.rarski pomočnik, lepega vedenja, se sprajtae v stalno delo pri Ant. Lekäe, mizarju v Mozirju. 1107
Mesarji pozor!
V najem se da za zelo nizko najemnino, dobro idoča metanja s krčmo na račun, točenje vina, piva in žganja. Kraj indostrijelen, prav Miau rudokopa. Vstop že s 1. grudnOm. Vprašanja aa M. Kračuna, p. Zreč« pri Konjicah.
111«
ročila, ki se bodo točno izvršila. Ustregel bom vsem po nizkih cenah. 1095
Učenec se sprejme pri Al. Maček-trgovina želeenine, Maribor, Tržaš, ka cesta 26.	987
Spretni kovat
se sprqjne za samostojno delo. Orodje j« v kovačaid. Kje p«re ípravmStve. 1108
Trgoiina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta<7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okviijev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave.se hitro, zelo solidno in najeen. izvršujejo!
Dekle, kije zdravo in močno, pridno in aanesljivo, ima veselje do kuhanja, ana kuhati in kruh peči se sprejme s 15. novembrom ali 1. decembrom za celo leto proti lepemu plačila in pouku v kuhanju. Karolina Schwarschaig, veleposeetnica Majš-perg, p. urna gora pri Ptuju. 1088
Gostilna Is bred na pr»4aj. 10 mi-
ant od farne eerkev, 16 minut od kolodvora. Vrt za zelenjavo. Časa 5600 kron, vkajtteaik 1400 kro«. VM p*v» Ipna« Krilaa, Brtaie •k Dravi it. 28.	1148
Sukno
K, »eeti
t Celjn.
Vzorci zastonl.
Proda 8« dobro idtča gostilna z
popoloo koncesijo in točenjem žganja, ležeča eb glavni in v vasi, blizu farne cerkve, v lepi legi, za izletnike, oddaljena 20 minut od me sta Ptuj, tudi je zelo sposoben prostor za trgovca z žitom, perutnino itd. Zraven je 6'/t oralov dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo, se takoj proda po ugodni ceni 20.(00 K. Hišno in gospodarsko poslopje je vse v dobrem stanu. Dopisi naj se pošljigo na „A. B. 88" poste re-stante, Ptuj.	1144
Oznanil*. Fant, poštenih starišev, ki ima veselje do mizarstva, se sprejme v j»ouk pri Blažu Kožar, mizarju v St. Jurju ob juž. žel.
1145
Nova vlnsks ptsed«, 300 do 900 1. vsebine i»a na prodaj Feliks Drozg. Zimi ca. Sv. Barbara pri Mariboru, Liter staie 10 h.	1137
Mlad panzijaolst, obek deželnih jaškov v ¡ovorm in pisavi zmože», išfce kakšno »lažbo, je tadi izučen kljiiavnióar in izknšen stroj.vad-J*. Vpraša s» naj v apr. 1.1
Izredno lepo posestvo na prodaj, 10 minut od Maribora, pripravno za penzijoniste. Lepa, novozidana, vili podobna hiša s 4 krasnimi sobami in 3 kuhinjami, klet ped celo hišo, veliko zeleno dvorišče, velik solnčni vrt za zelenjavo, veliko brajd, sadno drevje. Se radi smrti gospodarja proda. Cena 19 tisoč kron, 7 ticoč vknjiženega dolga. Jožefa Purgaj, posestnica, Maribor, Kolouiestrasse 28. 1138
Lepa hiša, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpoto-vanja posestnika takoj po ceui proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru.
1142
Priden učenec, ki ima vesele do mizarstva, se takoj sprejme pri Alojz Rojko, Kaserngasse 8, Maribor.	1133
Deklica, zdrava in zanesljiva, ki zna nekaj šivati in ima veselje kot sobarica se sprejme pri gos-pej Karolini Schwarschnig, Majš-perg pri Ptuju.	1135
Radavitno posestvo je v Jakob-skem dolu na prodaj. Naslov pri upravništvu SI. Gesp.	1134
Lepe posestvo pri Sv. Petru niže Maribora, v bližini cerkve, z novo nasajenimi vinogradi, sadonosnik, vrti; njiva, velik vrt v Mariboru, kateri nese največje dohodke iz mladih špargelnovih in jagodnih nasadov, se takoj proda, lahki kupni pogoji. Pojasnila pri lastniku Franc Verliču v Trčovi pri Sv. Petru niže Maribora.	1046
Trgovski učenec, z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini A. Pinter v Slov. Bistrici. Tukaj obisknje učenec tudi trgovsko šolo.
1147
i*
kupuje po najvišjih cenah Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulita štev. 7. Maribor.	982
Štefan KaufRianii
trgovina t želesnine
v H,ridLg-o*ii, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. 23
Kovačija na dve veliki kladivi (amre), 2 ognjišči z vsem orodjem na zelo močni vodi, s posebej sto ječo gostilno, novim lepim hišn ni in gospodarskim poslopjem z štiri orali najrodovitnejše zemlje, sado nosnika, brajd, travnika in njive, se takoj za 18.000 K proda; po lovic» lahko ostane vksjižena Natančneje pove Franc Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem. 1149
Posestjo, «/i "re od Maribora, lepo poslopje 3 orale njiv, gozd in sadonosnik Cena 5.400 K, lahki plačilni pogoji. Selinšek, Maribor, VVildenrainegasse 14,	1160
20 polovnjakov novega sladkega hrušovca iz Koroškega se proda liter po 30 vinarjev. Naslov: „Hru šovec" glavni trg 10, Celie. 1151
Posestva, dobičkanosna in krasna vsake velikosti v mariborski oko lici so po ceni na prodaj. Brez plačna pojasnila daje Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica.
Novozidana hiša s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral i\jive za stavbene prostore, studenec pri hiši. Hiš» je 20 minut od mest« Maribor. Z» stanovanja se dobi 600 K. Se proda radi druge kupčije za 12000 K. Jos. Nekrep, stavbeni mojster v Mariboru, Mozartstrasse 59.
1015
Blizu Celja
se proda nova hiša, 9 let davka prosta, z vrtom, izplačati bo treba 4.400 K. Oglasiti se je treba v 8p. Iludinji št. 65.	102S
Učenea sprejme takoj Jakob Go-lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoseško obrt Učanec dol-i hrano in obleko, pomočniki te strdke služijo K 8'60 do 5 K na dan in ša višje.	1983
Stran 8.
SLOVENSKI CíCySPODAH,
.......i......um m i ni i iiii—iiiniiiii m m min i m i
9, novembra 1911'i
mes® I. vrste»
po konkurenčnih
Za obilen obisk se priporoča
hotelir, mesar in posestnik fijakarije.
t^fissR&taa&i
S!ern|WáÍV!arke prideie!<
¡Hresda ca vreči ia znsmli ja nsjboljše jamstvo za nsponarejeaa blsgo.
Pred manjvrednim blagom se svari.
z z o. z, Berlin W 35.	1132
Ss dobi v vaški, z plakati zaznamovani trgovini,
£3 £
iV »28
M
Priporočam največjo izber in po najnižjih cenah.
Obleke za gospode in dečke, površnike (Roglan),
zimske suknje iz kožuhovine, pelerine itd. Močne obleke za delavce, ter velika zaloga caj-gastih hlač.
vsakovrstnega m odnega blaga, iz katerega izdelujem obleke v najkrajšem času, po najnižjih cenah.
Postrežba točna, delo lepo in močno. Zagotavljam da bo vsak zadovoljen, ki si pri meni naroči obleko.	1141
V (^©IŠPjM ima v zalogi veliko izber manulakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina.
Najboljše reference
itoojcči in vsega uradovanja pri avt. oradih, in knjigovodstva zmožen mož, želi takoj svojo tajniško službo spremeniti. Ponudbe pod naslov „F. K. v Ormožu".	H06
K štev. 35628
II. 4531.
ftaxat
Na prodaj je hiša 8 pekarijo in mlinom, ki ima stalno vodno mož, prav v lepem indnstrijelnem trgu Slov. Koroške. Pekarija donaša dnevnega prometa 150 kron, izjemoma več. Istotako donaša tudi mlin lepe dohodke Osna hiSi in mlinu z pritlklinami vred 38.000 kron, plačilni pogoji so zelo ugodni. Kupci naj se blagovolijo nemudoma obrniti na upravništvo Siov. Gospodarja.	1139
1090
Od štel. del. odbora.
Razprodaja sadnih drevesc-pritlikovcev.
Ker opustimo našo drevesnico, prodamo zalogo 50.000 lepo-zraščenih in zdravih pritlikavih sadnih drevesc, le najboljše vrste, po sledečih izjemnih cenah, ki veljajo na licu mesta:
grmičasto drevje 1 komad . . 80 vin.
dvoramni kordoni 1 » . . 1 K.
Če se naroči 100 komadov 10 % popusta, pri 500 komadih 15% pri 1000 pa 20 % >n prosta dopošiljatev ter 3 mesečni rok. Naročila pod 100 K se pošiljajo le proti povzetja, ali pa se naj denar pošlje naprej. Ker bo povpraševanja zelo velika, se prosi, da so za spomladansko sajenje že zdaj naroči. Naročila se bodo odpravljala le tako dolgo, dokler bo kaj zaloge.	1140
Drevesnica grofa Ludolf, Anzbach, Nižje Avstrijsko, zahodna železnica, žel. postaja Neulengbach.
Za pojenje £
travnikov, pašnikov in deteljišč, Thomasova žlindra z znamko
Zvesta"
»»
priznano najboljše in najcenejše fosforovo kislo gnojilo. Tudi za jesensko setev se lahko še vporablja, da se raztrosi po vrhu; za spomladno setev pa se že sedaj v jeseni lahko raztrosi po brazdah.
zajamčeno čisto Thomasovo žlindro Merkur' P. Maidič, Celje
znamke ,,Zvezda ' se dobi Tr '«m» '	J '-—
kjer je prodajalna
v trgov, zaloge Thomasovih tovarn Berolinu N 35. Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj
z. z
o. Z. v
1092
železnato kina-viiio
Higien, nistava Dnnsj 1906: Državna od :: iika in čutni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo sa slabotne, sante-krvse in rekoavslseeeste. Povho&s do jedi, utrjuje! živce is popravi kri. Isboren okna. Nad 7000 sdrav-niških spričeval.
raH% tb.tvmIH
K««sl s* t žs&Kfsth » iteklenleah po pci 1 i S 3» p« $
i i 4 s m
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1912 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gnojenju in sajenju sa-donosnikov, in sicer priredi te-le tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru,
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni,
4.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1912
V	Mariboru se sprejme......14
V	Gor. Radgoni se sprejme.....16
V	Lipnici se sprejme.......26
V	Skalcah pri Konjicah......12
posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. januarja 1912 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do I. decembra 1912 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V	Gradcu, 10. oktobra 1911.
Lovske puške, Zto^Z
vsake vrste se po ceni prodajo, dokler bo kaj v zalogi. Čutič, puškar, Maribor, Grajska ulica iS.
taCTtiyg'»
1023
ezaceiiene
povzr< čujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena.
spir s P. F. -a&gj
H^fol^a se le pri del. lekarni ¥ Slovenski Bistrici..
1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h.
776
Vosek, med v satovju, želod suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe česplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
7alai nazaj v St Jnr k J. Artmsnn?
Jo* . ker si je Janko Art-Lul man nabavil še lepše močnejše in okasnojša Eovomodnii zimsko blago
kakor lansko leto. — Zlasti se opozarja, da bode pri lepem vremenu v mesecu novembru in decembru vsako nedeljo pred trgovino Janko Arim>na velika ras zanimiva razstava zimskih robcev in ra*š!nov. Zato pa le hajd v St. J ur po blaka v trgovina Jan" o Sdmsni, ker tam je v«ga pravična in mera poštena blago pa priznano najboljše.
Postrežba poštena! i* a jeser« in zimo. Ceno primerna!
priporoča
narodni m domači trgovec
Franc Lenart t Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega In ženskega sukna, nadalj ^akovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, korake koče itd. Kdor bo z blegom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
26	Franc Lenart v Ptuju.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. Kemperle.
Tink tiskarne bv. Cirila v Mariboru.