izhaja vsak Četrtek. Cena mu je ."i K na leto. (Zo Aemfiic * K. tr Ameriko in drupe tule drŽave f — 1'osnmezne Številke ee prodniajo ——— po 10 vinarjev. ———
S prilogama:
.Faš kmečki dom" in „Haša gospodinja".
Spiei in dopisi te poSil.ia.1ot Uredništvu Domoljub n". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naručninn. reklamacije in in-eernti pa: UpravniStvu „Domoljubn". - Ljubljana. Kopitarjeva ulica.-
J
Štev. 17.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1914.
Leto XXVII.
Ogrska košatija.
Tako bahavih ljudi, kakor so Mad-jari, ni na svetu. Svojo popolnoma samostojno državo hočejo imeti; ločiti se hočejo gospodarsko od naše državne polovice; svojo armado, svojo banko zahtevajo in žugajo, da se bodo tudi politično ločili od Avstrije.
Bahača, ki kaj ima, ne vidi nihče rad; kdor pa baha, ko se mu na vse strani podira streha, je pa v očeh pametnega človeka navadna šema. Poglejmo si ogrsko glorijo v številkah, ki jih je po zadnjem štetju izdala ogrska vlada!
1. Prebivalstvo. Na Ogrskem brez Hrvaške in Slavonije je 18,264.000 ljudi. Med temi so našteli 9,944.000 Madja-rov in 8,320.000 drugih: Slovakov, Srbov, Hrvatov, Rusinov, Slovencev, Romanov in Nemcev. Med Madjari so všteti vsrjudje in vsi tisti, katere so šiloma vsled njihove odvisnosti potisnili med nje. Par milijonov je tako v ti številki prigoljufanih, drugim ukradenih ljudi. Sami Madjari so v manjšini, pa hočejo pozobati vse druge. Pre-neumnof Drugim narodom ne puste ne šol, ne društev, uradi so vsi samo madjarski; državni jezik samo blažena madjarščina. To se ne more držati. Ljudstvo napreduje; Srbi in Romani imajo v sosedščini močne države in tam se brigajo za svoje brate. Zavoljo madjarskega nasilstva sovražijo našo državo in vsi trpimo vsled tega. Na Ogrskem se judom najboljše godi, zato jih jc tudi vedno več. Pomnožili so se zadnjih deset let za 45 od sto, neprimerno več nego drugi. Ko bi jud ne podpiral Mad-• jara, bi bil takoj spodaj. Jud ga drži pri •volitvah, jud v mestih; zato ima seveda jud prve službe in povsod zaslužek in dobiček. Vsa trgovina, vse banke so judovske; jud je komandat v politiki in v gospodarstvu. Namesto da bi iih bilo sram
pred celim svetom, pa Madjari z judovsko pomočjo zatirajo vse druge.
2.	Nravnost, zdravje in izobrazba. Na Ogrskem imajo civilni zakon. Kaj to pomeni in kakšna nevarnost preti tudi nain, če zmagajo liberalni kri-čači. Leta 1912. se je; na Ogrskem sklenilo 161.000 zakonov; razporok je bilo pa 8100, torej več nego pet od sto. Umrlo je ljudi 425.000 imenovanega leta, med njimi 45'4%, torej domala pol otrok pod petimi leti. Jetika je pobrala 62.000 ljudi. Slaba, nezdrava stanovanja, pomanjkanje dobre pitne vode, nesnaga in silno pijančevanje nam razlaga številke. Zdravnikov je tako malo, oziroma revščina tolika, da je 44% umrlo brez zdravniške pomoči. Ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati je pa 32 od sto. Nimajo se za kaj bahati na Ogrskem. Seveda to ni čudno, ker nemadjarski narodi nimajo svojih šol; pa tudi med Madjari je izobrazba splošno zelo majhna. Zadnji čas se trudi katoliško ljudsko društvo v Budimpešti (nekako naša krščansko-socialna zveza) z ustanavljanjem društev, knjižnic in izdajanjem poljudnih spisov pomagati na tem polju. Nad 300.000 udov ima in kar je posebno znamenito, prav veliko med Slovaki, med katerimi deluje v slovaškem jeziku. Podobnega dela kakor naša Mohorjeva družba, naš »Domoljub« in »Bogoljub« ali naše društveno delo pa seveda ne more biti na Ogrskem, ker znajo ljudje tako malo brati.
3.	Izseljevanje, Gospodarske razmere so na Ogrskem splošno slabe. Obresti so splošno mnogo višje nego pri nas. Po 8 od sto se šteje že za nizko obrestno mero; do 15 od sto je nekaj navadnega, Samo jud napreduje, ljudstvo pa hira. Zato se tako množi izseljevanje. Od leta 1896. do 1900. se je povprek izselilo od tam po 32.000 ljudi na leto; od leta 1901.—1905. pa že po 137.000; in od takrat do 1912 zopet blizu 800.000. Izseljujejo se pa v vedno večji množini Madjari sami, ne sa-
mo Slovaki. Politika, ki sloni na krivicah, ki zatira in tlači, škoduje vsem.
4. Kmetje. Na Ogrskem je veleposestnik na vrhu. Vsega zemljišča imajo veleposestniki 33 od sto. Med njimi je že silno veliko judov; stare plemske družine so zapravile svoja posestva in na njih gospodari jud. Sploh gre zdaj med judi vedno bolj načelo, da si morajo pridobiti zemljo. To opažamo tudi v Galiciji. Politična moč na deželi je v rokah veleposestnikov, po mestih pa judov. Majhnih kmetičev, ki imajo toliko zemlje, da na nji sami živeti ne morejo in so popolnoma odvisni od veleposestnika, ki jim daje sila slab zaslužek (po 40 vin. dnine so še na Ogrskem mogoče!), je največ. 1 229.718 je takih kaj-žarjev, ki imajo manj, nego 5 oralov zemlje. Kmetov, ki imajo večja posestva, je 1,085.129. Ne pozabimo, da je Ogrska v ogromni večini poljedelska dežela, rodovitna za žito in vino, bogata na lesu in živini. Trgovina s kmetijskimi pridelki in z živino pa gre vsa skozi judovske roke. Ljudstvo nima od svoje zemlje drugega, nego trdo delo. Magnatje-veleposestniki že iztolčejo iz najemnikov ali ob lastnem gospodarstvu nekaj dohodkov, večina pa gre v kase judovskih trgovcev. Ko se govori o potrebi vzajemnosti med našim in ogrskim poljedelstvom, je pač vredno pomisliti, da s svojo vzajemnostjo zlasti pri živini sebi silno škodujemo, koristimo pa predvsem ne ogrskemu kmetu, marveč magnatu in judu.
Pri nas v mnogo slabših razmerah kmet po malem napreduje in vknjiženi dolgovi na splošno ne razstejo na gruntih. Na Ogrskem so se za leto 1911 zemljiška posestva zadolžila za 1700 milijonov kron. Od leta 1905—1910 je znašala povprečna letna zadolžitev 1115 milj. K; od 1. 1901 do 1905 pa 745 milijonov. Ta kuga gre torej silno naprej.
Na Hrvaškem in v Slavoniji, ki ju tišči madjarska pest, ni mnogo boljše. Številke
slabo gospod žavi!

Neodvisni kmetje.
Na Notranjskem bodo meseca maja volitve v državni zbor po pokojnem poslancu dr. Ignaciju Žitniku. Kakor po navadi, bodo tudi letos pri teh volitvah prilezli na dan »neodvisni kmetje. Ti »ne-oc isni« možje pripovedujejo, da niso za nobeno stranko, ampak da so kmetska, neodvisna stranka, ki gleda samo na kmel-ske koristi, za politiko se pa ne briga. Kdo bi se ne smejal tem lisjakom! Kdo pa dela za neodvisne krnele? Sami liberalci! Koga pa kandidira neodvisna« stranka? Same liberalne kandidate. Kateri listi se pa vlečejo za neodvisno« stranko? Samo liberalni. Kdo pa govori na neodvisnih shodili? Sami liberalni govorniki iz Ljubliane!
Samo en zgled iz zadnjih dni, kako • eodvisna- stranka kmečke koristi za-Dr.e 8. aprila so se zbrali v Ljubil ni kranjski mesarji, med njimi veliko r, f : nc',d\isne stranke, kakor Pucelj iz Vel. Lašč. mestni tržni nadzornik v Ljubljani Ribnik.r, ljubljanski poslanec Ravnikar in več drugih takih neodvisnih« glav. Po k: j so pa prišli? Prišli so zato skupaj, da bi sc pritožili, da nc sme noben kmet nobenega lastnega živinčeta zaklati in v b.str.i režiii prodali. Poslali so tudi na vlado p,ito*bo, naj okrajna glavarstva kme-t, -n . Icm oziru na prsle gledajo in krnele primerno kaznujejo, če si bodo kaj takega še up; li. Zraven so še bahato rekli, češ, da tako postava veleva, da ne sme kmet svoje >ivine klati!
i i neodvisni možje so najprej pokazali, da se na postave zelo malo razumejo. Zakaj postava, kakor je dr. Lampe na občnem zboru kmetijske družbe dokazal, ravno narobe pravi, da sme vsak kmet tu in tam lastno živinče zaklati. Posebno dandanes, ko nekateri mesarji tako zelo slano meso sekajo, živino pa tako ceno kupujejo, je kmet celo upravičen za tako klanje domače živali. Mi vemo slučaje, ko so dobili kmetje, ki so laslno živino zaklali, ravno še enkrat ali pa dvakrat toliko zanjo, kakor jim je mesar ponujal.
Po takem sklepu bi bil naš živinorejec silno udarjen; pa ne samo živinorejec, ampak tudi občinstvo, ki meso kupuje. In kdo je hotel našega kmeta tako pritisnili? To je tisla slavna »neodvisna« stranka, ki jo ustanavljajo skoro vsako leto, ko so volitve, Ribnikar, Ravnihar in Pucelj.
Bog ve, ali bo šlo to sedaj v glavo »neodvisnim'/ kmelom?
Mladeniški tabor.
I/. Šmartna pri Litiji se nam piše: Ob-savsko okrožje Orla sklicuje na dan 24. majnika na Sveto goro mladeniški tabor s
sledečim vzporedom: 1. Ob 1!. ur,.dopoldne sveta maša s pridigo (gospod duhovni svetnik Janez Kalan). 2. Zborovanj pred cerkvijo. (Pozdrav in govora: dr. Adlesic, dr Pogačnik in br. J. Gale, okrožni pred-i sednik Orla). 3. Litanije s posvetitvijo Brezmadežni. Evo vam, fanlje, programa na svetogorskem taboru. Kratek je, pa pomemben. Iz njega odseva geslo naših očetov: Vse za vero, dom, cesarja!« za njim se skriva vodilna misel zadnjega katoliškega shoda: .-Poglobite versko in narodno zavest«, iz njega odmeva želja našega pre-vzvišenega nadpastirja: »Po Mariji k Jezusu!« Na božji poti svetogorske Matere božje hočemo priseči novo zvestobo Bogu in domu. Ta naša čustva naj se premene potem v plodonosno delovanje na verskem, izobraževalnem in gospodarskem polju. Zalo pa mladeniči od fara, zlasti vi, ki sle organizirani pod zastavo Marijine) in zastavo Orlov, in vi, ki ste probujeni polom knjig in časnikov, vzemite nameravani tabor na znanje, razvijte agitacijo od vasi do vasi in od usl do usl naj gre v teh tednih en sam glas: Vsak pošten fant pohiti dne 24. majnika k svelogorski Kraljici! Tabor se vrši samo za mladeniče, in sicer za mladeniče iz vseh župnij, ki so v obliž-ju Svete gore. Kdor se misli tabora udeležiti, najsezancsljivozglasido4. majnika pri domačem ž u p n e m uradu, da je mogoče vse potrebno preskrbeti. Tabor se vrši v vsakem vremenu. Najboljša pot je s postaje Sava, kamor pride vlak iz Ljubljane ob četrt na devet, od Zidanega mostu ob devetih. (Orli v kroju! Fantje Marijinih družb z znaki!) Za ob-savsko okrožje >Orla« J. Gale, t. č. predsednik. M. Perme, t. č. načelnik.
I--—--1
»Političen pregled
OBOROŽEVANJE BREZ KRAJA IN KONCA.
Dunajski listi prinašajo vest, kaj bodo vse morale delegacije dovoliti. Najprej se »mora« zboljšati artilerija. Treba jc novih poljskih havbic, kar je menda neizogibno. Ker bi bilo treba 1000 novih havbic z municijo vred, bi bilo treba tudi zato novih kreditov od 80 do 100 milijonov K. Ravno tako nujno je ojačenje težke arti-ljerije, težkih havbičnih divizij. S tem pa artiljerijsko vprašanje še ni rešeno; izpopolniti je treba tudi Irdnjavsko in zlasti oblegovalno artiljerijo. Nadalje je treba izpopolniti prometne, kakor tudi tehnične čete. Brezdvomno se bodo zahtevali v delegacijah tu$ večji zneski za izpopolnitev zrakoplovstva. Nadalje je neobhodno potrebno, da se pomnože oddelki strojnih pusk pri kavaleriji. Zahteva se tudi boljši avanzma za častnike. Vojna mornarica bo topot zahtevala, naj se manjvredne ladje »Monarchovega« razreda nadomeste z divizijo štirih dreadnoughtov, kar bi veljalo le 420 milijonov kron. Mednarodni položaj nalaga narodom res ogromne žrtve.
GALIŠKI DEŽELNI MARŠAL UMRL.
Dne 15. aprila je umrl zadet vsled srčne kapi gališki deželni maršal grof
Adam Goluhovski. Zelo veliko je storil zs poravnavo narodnostnih sporov med Ru. sini in Poljaki v Galiciji. Njegov starejši brat jc bivši avstrijski zunanji minister.
STRAHOTE VOJSKE.
Pri Smiljanovu blizu Radovišta v Ma. cedoniji, kjer so se tolkli Bolgari in Srbi so našli 412 trupel srbskih vojakov, ki So jih dozdaj pogrešali. Baje so jih Bulgari nj begu pri porazu pri Krivolaku pobili.
SLABI ČASI V AMERIKI.
Filadeliija: Železniška družba v fen. i silvaniji je zadnje tri mesece odpustila 15 tisoč delavcev na svojih železnicah. Od ostalih 125.000 dclavcev jih dela 40.000 samo polovični delavni čas. Znižalo se je tudi število vlakov, in sicer za 62.
Newyork: Central železnica ie odpustila 25.000 uslužbencev. Tudi druge železnice na vzhodu odpuščajo na tisoče delavcev in uslužbencev vsled znižanega blagovnega in osebnega prometa. Vse to vpliva na tovarne, v katerih se izdeluje opremo za železniške vozove.
Cleveland: V državi Ohio so zaprli dne 1. aprila vse premogovnike tako, da je sedaj 50.000 premogokopov brc/, dela, Koliko časa bodo jame zaprte, se ne ve.
Gospodarske razmere v Ameriki so splošno silno slabe. To spričujc okolščina, da silijo izseljcnci vedno bolj domov, nazaj v Evropo. Vsi parniki, ki odlr.jajo iz Amerike, so prenapolnjeni, medlem ko so prihajajoči parniki skoro prazni. Šc nikdar, kar obstoje Zedinjenc države, ni šlo toliko ljudi iz Amerike nazaj domov na pomlad in no poletje, ko je v Ameriki ravno naj' več dela dobili, kakor ravno letos.
Sicer pa bo po novi poslavi izseljevanje še bolj omejeno, ker bodo smeli v Ameriko samo tisti, ki znajo pisali in brati. Po tej poslavi bodo najbolj prizadeti Lahi in Portugalci; teh izseljencev ne zna ogromna večina ne pisali nc brali.
Sicer tudi v Ameriki nc manjka dela, ampak dobi se samo na (armah, kamor pa izseljenci ne gredo prav radi.
V Newyorku je oblast sama ustanovila posredovalnico za poljedelske delavce, ki jih pošilja na vse strani države, samo da se ne nabere v Newyorku preveč obrtnega delavstva.
Na vodnjaku.
Srbski spisal Lazare K. Lazarcvic.
Poslovenil Štefkin.
Kakor beli strahovi sc pode ogromne mase meglenih valov preko poljan in pokrivajo vse z drobnimi, srebrnimi kristali, ki se nalik ostrini trnjevim bodicam obešajo potniku na brado in obrvi, konju na grivo in dolgo dlako, Noge mi zmrzujejo v kocu in oči — P"' jatelji moji! Celo požirek rakije ne pogreje več, samo pogledi sc ozirajo željno po gostoljubni strehi.
!
Boga mi, vem kam krenem; k Mateji Djcnadiču. Na vrtu pred njegovo hišo visi velika lesena steklenka za žganjico. Kdor gre mimo, se ustavi; in Mateji je ljubo tako. Kdor pride k njemu v gostilno, tega nosi on na rokah.
Raj še ne bi pripovedoval, ker človek mora sam doživeti. Kakšna hiša vam je to, zadruga, cela vojska. Ako prideš na večer in se te nadejajo, te čakt. že na cesti sinalia z lučjo v roki, druga stoji v slivnjaku, tretja med vrati, Četrta miri in odganja psa, peta se suče po kuhinji, šesta te sprejme v sobi — prav kakor na svatbi! In vsi so veseli, domači s tabo in zadovoljni. Čuvaj te Bog, da se s kom v hiši spreš! Šestero jih služi v vojski in eden je pravi redni vojak v Belgradu.
Pomoči svojih sosedov ne potrebujejo nikoli. Čemu tudi, ko jih je polna hiša? Troje plugov se giblje na polju neprestano in kadar pridejo v vas trgovci in barantači po svinje, so hlevi Matejevi prvi, v katere pogledajo.
Djenadičevega Arzena poznam še iz zibelke.
Gre, poseže za pas, potegne izza njega piščalko in postopi piskaje krog hišo Burmažičeve. Burmaza ima hčer
oj, in kakšno hčer! Kogar pogleda s svojimi velikimi očmi, tako-lo — res, človek bi znorel in komaj se vzdržiš v sedlu.
Arzen pa so jo navadil na te oči in so jih 110 boji prav nič. Nogo je uprl ob klado za voglom, nanjo komolce in obraz v dlani, pa ji je dejal: »Res,' da me je sram povedati očetu in dedu niti no smem priti s takimi željami. Tudi ko bi vedel, da te ne dobim nikoli!«
Anoke pa ni bilo sram, kakor bi morda kilo mislil. Navihano ga je pogledala in odgovorila, skrbno prikrivajo svojo novoljo: »Prav, ne hodi! Vzamem Filipa Maričiča «
»Koga? Mari misliš, da te bom pustil drugemu? Kosti mu polomim, kdor se te dotakne!«
Anoka jc oepetnila z nogo oh tla, izbočila prsi in stresla z glavo.
»Tako? Gotovo hi rad, bratec, da obsediin? Glej ga, glej!«
Ali Arzen ni več slišal njenih besedi. Prijel jo jo za roko in potegnil k sobi. Ali Anoka se mu jo izvila iz rok, se mu posmojala na pragu, kakor nagelj, in izginila v hišo.
Dobro dekletce, tako mi vere, da je lo ni Burmazovič tako strašno razvadil! Ej, kako je no bi / Kolera mu je pobrala ostalo doco in čuval jc Anoko skrbneje od očesa. No, v redu vseeno ni, otroka raznežiti in mu povsod pustiti voljo, najsi bo tudi edinec. No, gotovo nc!
Tistega večera je Arzen vos zamišljen prišel domov. Proti svoji navadi si je natočil mero vina in pil, kakor še nikoli poprej. Potem jc sedel na tnalo, ostal tamkaj sam v temi in opazoval, kaj se godi na dvorišču. Skozi odprte kuhinjske duri sc jc vsipal žolti sij ognja, ki se jo poigraval na ognjišču z velikim železnim kotlom, visečim na za-
kajeni verigi. Krog ognja so begale sence ljudi in psov. Arzen je čutil v lastnih prsih vstajati žarke plamene, postalo mu je vroče in zavzel sc jo; mari prihaja to od ognja v kuhinji? V hlevu so lirzali in tolkli konji pred šupo jo stala goveja živina, s katero se je pravkar vrnil Nenad iz mesta. Zadaj za lilovi nekje je pel petelin.
Iz mraka so razločno prihajali človeški glasovi. Miš se jo prikradla iz kota in glodala pod klado, na kateri je sedel Arzen.
Polagoma so sc mu misli v glavi zmedle docela. Slišal jo, kako mu na levi strani srce nemirno tolče in se jc teh udarcev skoro prestrašil. Potem se je hipoma glasno zasmejal, ne da bi vedel, zakaj. Nato je zajokal — tudi brez vzroka. V smehu in joku pa se je v zabrisanili potezah pojavila pred njim podoba Anokina in srce mu jc bilo tako silno, da je bil prepričan, da mora na mestu umreti. Naslonil se jc na sod, iz katerega si je bil prej natočil, in po-malom ga jc začela zapuščati zavest; tako mehko in sladko mu je bilo pri duši, kakor da ga objema Anoka ali da sedi na vrancu in v lahkotnem diru jezdi z njim čez polje. Tako je vsakomur, ki se opije prvikrat.
Sedel je tako dolgo časa. Med vrati so jo s svetilko pojavila Velinka, ki je prišla v šupo nekaj iskat. Zdrznila se je, ko je uzrla Arzena, pred sodom, z vrčem v roki. Stopila jc do njega in ga potresla za ramo.
»Zlato moje!«
Arzen je odprl rdeče pod tekle oči.
»Napil si se, bratko!«
Arzen je pokimal z glavo in zadovoljno zagolčal: »Da, napil!«
»In kaj naj to pomeni, bratec?«
»Ila, ubil ga bom — Filipa Maričiča !«
Zavihtel je vrč visoko nad glavo in ga treščil ob tla, da se je zdrobil. Potom se je na vse grlo zakroliotal.
»In zakaj? Kaj ti je naredil Filip?«
»No, Anoko hoče vzeti za ženo.«
»I, naj si jo vzame!«
»Oho, ne boš, sestrica!«
Pognal se je naprej in sc hotel dvigniti, ali sod je bil predober sosed njegovemu hrbtu in zrušil se jc na klado nazaj.
Velinka se je vila smeha.
»Kaj hočeš reči s tem, zlati moj? Mari jo hočeš vzeti ti?«
»No, kaj bi bilo to takega?«
Obrnil so je proti sodu in med jokom in stokom spravil iz grla: »Da, ali sc ni oženil tudi brat? Tudi jaz sc bom, da, tudi jaz!«
V potrdilo se je liotcl udariti po kolenu, ali roka ni marala ubogati, temveč je omahnila na tnalo. Za kazen jo je porinil v usta in ugriznil vanjo.
Velinka se je smejala še vedno.
»Oj, sinko moj mili! Dobil jo boš! Zlatko moj, nc skrbi. Nocoj bom govorila z očetom, on pove babici in ta bo z dedom že spravila stvar v rod. Vsta-ni, v tvojo sobico te popeljem, da to stari ne vidi takega. Pojdi in prespi
se! Ne boj se! Dobili ti bomo nevesto in ako hočeš, tudi Anoko.«
»Hočem, da, Boga mi!«
Svakinja ga jc odvedla v temi za hišo v posteljo. Odela ga jc in odšla v kuhinjo, (la pove ostalim svakinjam, kaj se ji je pravkar namerilo.
Nobena so ni novico razveselila. Smejale so se pač, ali smeh jim ni bil od srca.
»Ona ni za našo hišo!« so govorile,
»Hinavka!«
»Seveda! In razvajena, da nam Bože prizanesi.«
»Vse bi nas spravila drugega drugemu v laso!«
XXX
Matej Djenadič je siv starec. Na I čelu nosi široko brazgotino, ki si jo je priboril v zakopili pod hajdukom Velj-kom. Ne samo njegovi domači, cela vas ga kliče za deda. Žena mu je umrla že davno, davno. Po starejšeiji bratu mu je ostala svakinja, ki gospodari z njim v hiši — ime ji je Radojka. Pri mizi sodi na njegovi desnici in pri vsaki važnejši zadevi, ki se zgodi v hiši, ima tudi ona govoriti svojo besedo ali vsaj po-praša jo ded, kako in kaj misli ona. Dobro se zaveda važnosti svojega mosta, ali no zlorablja je nikoli. Dod vpraša na primer: »Kaj misliš, svakinja, o I Maričičevem gozdu? Ali naj ga ku-' pimo?«
»Kakor veš, da bo prav,. bya t ko, ti si gospodar v hiši.«	r' "
In poljubi dedu roko;' ' vsi drugi, kar v vasi sicer ni navada, poljubljajo roko njej.
Za Matejem in Radojko pride kot tretji v poštev še najstarejši sin dedov, Blagoja, Arzenov oče. Razen teh treh nima v zadrugi nihče drugi ukazovati in — posluša in uboga se slepo. Kadar odide Matej v mesto, da plača davke, Radojka v cerkev in Blagoja k živini v planino, je doma kakor v Soli, kadar učitelj odide iz razreda. Vsi so istih misli, veseli in ljubeznjivi, vsakdo skuša porabiti priliko, da se svobodno raz-giblje in vsaj enkrat prav od srca nasmeje. Kakor hitro pa so kdo izmed . trojico pokaže mod vrati, zavlada takoj zopot tišina in roke pridneje in uspešneje primejo za delo. Včasih se vsi trije odstranijo namenoma, da se deca po-razvedre in se možje nemoteno nakade iz svojih lul.
Ded jc — kako bi rekel — skoro da otrok. Dostikrat So razjezi zaradi stvari, ki ni vredna piškavega oreha, vpije, zmerja, rogovili in celo udariti sc mu hoče. Potom pa sc zopet razmeliča, da je kakor janjčja volna, se igra in ljubkuje z otroci, podari vsakemu po deset par in tebi nič, 'meni nič se razjoka. Pravi na primer: »Glejte, ostal sem, kakor suho drevo v planini.« In jadikuje in toži: »Mladost — norost, starost —• slabost.«
Dan po prvi Arzenovi pijanosti je prišel Blagoja k Radojki.
»Tetka, ta naš Arzen, ne srdi se, se je zaljubil v Burmazovičovo zijalo.«
3i
»Arzen, ki smo ga letos proglasi za polnoletnega?«
i)Da, on.«
»V Burmazovičevo zijalo praviš."
»Da.«
»V Anoko?«
»Tako, da.«
»Ona ni za našo hišo!"
»Ne, tako pravim i jaz. Ali on, ne zameri, se je obnašal uprav surovo. Ve-lirika je pripovedovala, da je včeraj napravil nekaj zelo nespodobnega.«
»Kaj?«
»Toda prosim te, ne povej tega dedu.«
/.Čuvaj me Bog!«
»Velinka pravi, da se je napil, potem zmerjal in grozil, da pojde in ubije Filipa Maričiča, ki da zalezuje Anoko.«
Starka je pomislila, pa odvrnila:
»Namignila bom dedu; borno videli. kaj poreče on.«
-Ali o pijanosti mu ne pravi ničesar. tetka, prosim to.«
»Pojdi, kaj ti ne hodi na misel!«
Potem, ko je Radojka stvar razložila dedu, se je, tudi on zamislil. Slednja' je zmršil obrvi in dejal; »VeŠ, svakinja, tako je pač. Čul sem iz ust starih ljudi, da v takih stvareh ne nasprotuj otrokom. Hvala božia, velika hiša nas je, mislim, da do osemdeset.«
,>£e več, Bože moj!«
»Da, da. Bog zahvaljen! bodi jima! Ali dekl«' naj se obnaša tako, kot da je naše lastno dele."
I )a,i,, J!o/./.'!".
•>?- X X
Par dni pozneje je rekla Anoka eni svojiii prijateljic: Saj sem vedela, da pride tako, kot bom hotela jaz!« Resnično, miljo naokoli ni dekleta, ki bi se moglo merili z njo. Vzela jc izza naprsne rute ogledalce in si začela zvijati kodre.
Nesreča pa jc hotela, da je i potem, ko jc že bila član Djenadičeve družine, ostala še vedno staro razvajeno dete, kot je bila doma pri očetu.
In umeti je hotela sama vse najbolje! In vselej bi se bilo moralo zgoditi vse po njeni glavi.
Kar se ji je reklo storiti, ni izvršila nikoli. Rekla je: »Tudi doma nisem delala. Čemu naj mesim kruh za celo kompanijo? Meni in mojemu Arzenu zadostuje en hleb.«
Ženske v hiši niso smele ziniti besedice. Pri priliki so sc potožile svojim možem, ali kdo bi se upal potožiti se dedu in Radojki?
Dolgo so trpele in prikrivale nevo-ljo. Vse so delale za njo. Vsa Anokina zunanjost je imela nekaj ukazujočega, nekaj gospodujočega na sebi, kar je zahtevalo brezpogojno pokorščino. Morda je bila tudi lepota, ki ji je dajala tako moč nad drugimi ženskami. Med sabo so slabo govorile o nji, proti staremu m tujcem nasproti pa so jo branile in zagovarjale na vse kriplje. In Bog ve kako dolgo bi bilo ostalo še vse tako' da ni postajala Anoka, ki še ni bila dobrega pol leta v hiši, z vsakim dnem 4>
hujša. Človek sploh ne more ponoviti, kaj vse jim jc zabrusila v odgovor, ko so ji rekli, naj gre in vseje zeljno seme, ali ji ukazali, naj pazi na otroke. Prišlo je tako daleč, da je zahtevala posebnih in lepših kril. Ubogi Arzen se je je branil, kakor je vedel in znal, s tem, da ded in Radojka kupujeta obleko za vso zadrugo skupaj in da si ne upa prositi starih dveh, naj ji kupita s srebrom vezen modriček. Ali ona je odvrnila, da takrat, ko se je možila, ni jemala deda in da pojde domov in ji bo oče dal, česar si bo le poželela. Kajti njen mož jc slabši od popcčnice, niti šivanke ji ne srne kupiti, predno ni vprašal starih dveh. Ubogi Arzen je veliko prestal. Samo da ga ne gleda s takimi očmi, žc davno bi ji bil prišel do konca! Dostikrat je že posegel za pas po čibuk in prijel cev čez sredino, ali kakor hitro je uprla vanj svoje velike oči, se je zmedel tako, kot da stoji pred bisku-pom.
Anoka je počenjala vedno večje neslanosti, nalašč je v vsako stvar vtaknila nos. Spustila je pse v kuhinjo, da so pokraflli meso iz loncev. Pipo pri sodu je vedoma pustila odprto. Kruh, ki ga je spekla, je bil zažgan, da so ga morali vreči svinjam. Ob delavnikih se je oblačila v nedeljsko krilo, ona je bila kriva, da je Jovanov sinček padel v apnenico. Vsem svakinjam je dala priimke, Radojko je krstila za »copernico« in deda za »jetiko«. Vsak dan je bilo v hiši več prepira in več jeze in če jo je kdo pokaral, je pretila, da se vrne domov k očetu in jim naredi sramoto.
Ženskam je bilo slednjič le preveč in ko jc nekega dne odšla Anoka, ki je bila na vrsti, na trg, so sc zbrale vse k tajnemu posvetovanju.
»Jaz ne vem, s čim smo se pregrešile zoper Boga, da moramo toliko trpeti,« je povzela prva.
»Jaz tudi ne, Bože moj!« je dejala druga.
»Joj meni, je to obiskanje božje in nadloga!«
»Bog sam nam more pomagati. Oj da!«
»Govorimo s staro in ona naj pove dedu. Loti sc jc ti, Zelcnka!«
»Kako jaz?«
»Ali ti ni rekla, da si ji ukradla
zapestnico?«
»Da, in tebi, da jc mož tvoj divji
)?«
»Mirjani je očitala, da je iz revne lnse.«
»In Velinki, da je rodila nezakonsko dcco.«
težko la odločile in izpregovorile besedo, da ni Radojka že davno vsega videla m slišala sama, da se ni Arzen ko je dan potem raztrgala čisto nov modriček, pritožil sam pri dedu
Drugače je bil Arzen tiha duša Iz mlada jc znal samo ubogati. Niti voza
S T1 Pr0dati' povc *> mi mo
po |
Ko jc Arzen vstojiil pri dedu, je sam sedel v sobi. Ker ni bil več Zll delo, jc l užil grah. Ded se jo delal raz-srjenega. Ni ga pogledal, ni dal vnuki, roke, samo /animiral je: »Dolgo (i i,j]u življenje!«
»Ded, prosim te, jaz ni dol.ro , ob čast —«
Stari ga je motril nevoljno.
»Da,« je nadaljeval Arzen, ni (|0. bro toda ne jezi se.«
Ded je visoko dvignil glavo. jezn„ je porinil skledo z grahom od sebe//, iz brezzobih ust rekel: »Vem vse" k^. šen mož si to? Ali si samo zalo pobral onole — ono —« pomolčal je za čase k — »levinjo, da mi razsuješ z njo sireho nad glavo?«
Arzen se je prestrašil, ko ji' čuf, da ded vse ve. Glas mu je odpovedal.
»Prosim te, dedko. sam ne vem kaj hočem. Odpusti mi.« Proseče je iztegnil proti starcu roke.
Stari se je branil.
»Poberi se! Ne onečasti mi rok. Mi si mož?«
Arzen se je obrnil v steno in zakril oči z rokavom.
»Stori z mano in z njo. kar li drago! Mene ubij, njo spodi! Bog le oprosti krivde! Samo sedaj me ne goni od sebe, za Boga živega!«
Dedova brada je lahno zadrhtela.
Rad bi bil prikril ginjenost. Trdo ?o je naslonil nazaj in pogledal v strop.
»Glej, sinko, sam si jo izbral. Ali sem ti jaz svetoval, da stori tako ali da opusti ?«
»Ne, čuvaj Bože, jaz sam sem kriv.« Ded jc napravil važen obraz in rekel: »In sedaj naj jaz popravim, kar si zagrešil ti?«
»Boga mi, da, ti!« »Da, ali ne vem, kako?« Da je bila Radojka v sobi, hi bila videla, kako se ie krog starčevih polza-prtih oči pojavil izraz otroškozvite samozavesti.
»Kakor te navdahne Bog. dedko!« jc menil Arzen.
»Aj — ti tnko — torej jo sovražiš?«
Arzen se je prestrašil. Najraje bi bil molčal, toda staričinn se jc srdito ozrl vanj. Potem pa mu je pomagal in dejal: »Vem! Vem! Toda vprašam te: Ali ti jo kaj za njo?«
Arzen je zopet molčal. Rad bi se bil izognil odgovoru, pa tudi ded jc molčal samo gledal ga je trdo in karajoče. »Burmaz jo je izpridil, saj veš, edinka mu je! Zato je taka!«
Starcu jc pohajala potrpežljivost: »Mari si gluh in ne slišiš, kaj tc vprašam? — Še enkrat: Ali ljubiš Anoko2 To hočem vedeti!«
Arzen je sklonil glavo, stisnil nos v pest, pomajeval z rameni na levo i>a na desno in odvrnil zatcglo;
»Nc vem.«
»Hej, to moraš vedeti, kajti po tem bom sodil in pozneje naj ti ne hodi na-vskriž — ter mi re očitaj tega in onega.«
»Ne.«
»Dobro! Sedaj pojdi, da si premislim.«
Kdor zna brati, jc gotovo že uganil, da je bil ded čisto na jasnem s seboj, kaj da mu je storiti in da je zadovoljen s tem svojim načrtom.
(Konec prih.)
Dom in svet.
Cesar obolel. Z Dunaja prihajajo poročila, da je naš cesar obolel. Pravijo, da se je prehladil in da precej pokašljuje, vendar ne bo nobene nevarnosti; dasi je pri lako stari osebi, kakor je naš cesar, ki bo letos dopolnil 84 let, vsak prehlad nevaren.
Kranjski deželni zbor se snide koncem maja ali pa začetkom meseca junija. Zboroval bo kakih 14 dni.
Prestolonaslednik in kranjska dežela.
Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je počastil našo deželo s tem, da je prevzel pokroviteljstvo nad deželnim društvom za domovinsko varstvo. Obenem je napisal deželnemu glavarju te-le besede: > Z največjim veseljem sem prevzel pokroviteljstvo nad osrednjim društvom za domovinsko varstvo na Kranjskem, za kateri cavod se prav živahno zanimam in se nadejam iz vsega srca, da bo imelo smotreno delovanje tega novega deželnega zavoda : bogat uspeh in da bo zavod v blagor de-Ecle Kranjske vedno prospeval. — Nad-1 vojvoda Franc.«
Premeščeni so bili častiti gospodje : Frančišek Zorko, eksposit v Nadanjem Selu za župnega upravitelja na Slap, Janez Miklavčič, kaplan v Št. Vidu pri Za-lični, za župnega upravitelja v Zavrac, Karel Zaje iz Slavine za eksposita v Nada-njc Selo, Jožef Koželj iz Planine v Št. Vid pri Zatični in Jožef Leben iz Košane v Slavino.
Slovenski abstinentje v Rimu. Pretekli ponedeljek se je odpeljala v Rim deputa-eija petih slovenskih abstinentov, da se pokloni z drugimi deputacijami sv, očetu Piju X. v Rimu. Deputacijo vodi g. svetnik Janez Kalan.
Stolni dekan v Mariboru umrl. V četrtek, dne 16. aprila je umrl v Mariboru g. dr. Ivan Mlakar, stolni dekan in kanonik. Zadela ga je kap na možgane. Rojen je bil pokojnik 1. 1845. v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Bil je mož blagega srca in radodarne roke. Veliko je storil zlasti za prospeh katoliškega tiska.
Laški zunanji minister pozdravljen v hrvaškem jeziku. Pretekli teden se je mudil v Opatiji laški zunanji minister Di San Giuliano. Župan občine Opatija, dr. Stan-ger ga je pozdravil v hrvaškem jeziku. Minister mu je dejal, da ga je razumel, ker zna rusko govoriti. Vprašal je tudi župana, kakšne narodnosti so njegovi občani. Župan mu je povedal, da so skoro sami Hrvatje. Korajžen župan!
Belokranjska železnica. Prvi vlak belokranjske železnice bo odšel iz Novega mesta dne 16, maja. Otvoritve železnice se udeleži tudi eden dunajskih cesarskih nad-
vojvod. Slavnostni obed bo v Karlovcu na Hrvaškem.
Pavšler pogorel. Kranjski vodokupec Pavšler, ki je tožil Kranjsko deželo za en milijon 600 tisoč kron, je pogorel tudi v Gradcu pri višjem sodišču s svojo tožbo. Pavšler si je na lepem izmislil, da je dežela kupila od njega vodne sile za 1,600,000 K in da mu jih mora tudi plačati. Na Kranjskem ne ve živa duša ničesar o tej kupčiji, ne deželni zbor ne odbor ne glavar; zato je čudno, da pripušča sodna oblast sploh take tožbe in jih ne zavrne. Pavšlerja tožba itak nič ne stane, ker se toži na ubožen list, deželi Kranjski pa napravlja s tem samo nepotrebne stroške. S Pavšlerjem držijo vsi slovenski liberalni listi in se dero na deželo, zakaj mu denarja ne izplača. Kranjski liberalci venomer zabavljajo čez deželno upravo, češ, da ne zna gospodariti, v isti sapi pa zahtevajo, naj deželni odbor 1 milijon 600 tisoč kron kar tje vrže. Ali se ne pravi to iz Kranjcev norce briti!
Občni zbor kmečke zveze za ljubljansko okolico bo v nedeljo, dne 26. t. m., ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani, Streliška ulica 12.
Romarski vlak na Trsat, ki ga je naznanila moška Marijina družba pri sv. Petru v Ljubljani, se je preložil zavoljo nastalih zaprek in ne pojde 6. aprila. Sporočilo se bo v časopisih, kdaj bo šel. Sprejemajo se pa priglašenci še naprej. — Vodstvo vlaka.
Romarski vlak na Sveto goro. Udeleženci naj si nemudoma vsaj do 1. maja pri-skrbe vozne listke, ki se dobijo na Dobravi pri veleč. g. Mirni Rant (na pošti), v Zg. Šiški št. 32 (pri Smodinu) in v frančiškanskem samostanu v Ljubljani pri vratarju. Romarji z Gorenjskega naj se pa prijavijo pri p. Marijofilu Holeček, frančiškanski samostan v Ljubljani vsaj do 5. maja. Natančni spored in cene se razvidijo iz »Domoljuba« št. 14 od 2. aprila 1914.
Ljudska posojilnica v Ljubljani v letu 1913, Ljudska posojilnica je imela občni zbor dne 6. aprila. Hranilnih vlog je imela koncem leta 1913 za 21,175.264 K 20 vin. Čistega dobička je napravila za 134.098 K 82 vin. Denarni promet je znašal v preteklem letu 75,211.597 K 11 vin. Lastnega premoženja ima posojilnica 719.203 K. Za varnost hranilnih vlog garantira dežela Kranjska.
Velik merski som. V Adrijanskem morju nedaleč od Umage na visokem • morju se je zaletel v ribiško ladjo, na kateri je bilo 5 mož, 11 metrov dolg morski som. Ladjo je tako nagnil, da je zajela vodo.
Podgana objedla ctroka. V Krminu je gospodinja Gasparuti kratek čas brez nadzorstva pustila svoje trimesečno dete Her-mino; ko se je vrnila, jc videla, da je podgana odglodala deklici nos in ušesa. Otrok je sicer izven smrtne nevarnosti, toda za vedno izkažen.
Bližajo se srečni časi za one cenjene čitalelje, ki na podlagi današnje priloge glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrialne banke v Ljubljani (zastopnik za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana) naroče izborno skupino 5 srečk na 62 mesečnih obrokov po
5 K 25 vin., oziroma skupino treh srečk na 62 mesečnih obrokov po 3 K 25 vin., kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni dobitki. Mesečni obroki za te izborno izbrane srečke, ki imajo svojo trajno denarno vrednost, so zares nizko nastavljeni, vsled česar je vsakomur, ki hoče na varen način poskusiti svojo srečo s srečkami, dana k temu izvanredno ugodna prilika. Ker izhaja ponudba od velike in zanesljive slovanske banke, jo priporočamo.
Hčere umorile svojo mater. Iz Brežic poročajo, da sta 9. t. m. 60 letno pre-vžitkarico Amalijo Devšic umorili njeni dve hčeri, posestnici Neža Horvatič in Terezija Figer s pomočjo soproga prve. Med hčerama in materjo, ki je živela pri svoji hčeri Neži Horvatič, je trajalo že dalje časa sovraštvo, ker zakonski Horvatič in Figer niso hoteli materi plačati že dalje časa neke dolžne vsote. Dne 9. t. m. je došlo vnovič do prepira in stara žena je pobegnila v bližnji gozd. Hčeri in zet so ji sledili, vrgli v gozdu na tla in jo zadušili, Morilki in morilca so izročili sodišču.
Žrtev burje. Hlapec Jožef Čefmelj pri županu Bratini na Ustju je v srečko zvečer peljal v največji burji voz sena od doma proti Gorici. Ob pol 9. uri je peljal mimo Ceste. Burja je tulila okoli voglov, in ko so slišali ljudje mimo peljati voz, se je marsikdo stisnil pod odejo in pomilo-val popotnika v tem slabem vremenu. — Okoli 10. ure je moralo biti, ko je pod Čr-ničami zagrabil vrtinec voz in ga preobrnil. Kratek jek in hitro je moralo, biti končano. Konj je otepal in prestrašeno slutil, da se je moralo nekaj zgoditi. Ljudje pa, ki so dvignili voz, so dobili pod njim klečečega človeka. Glavo je imel položeno ob cestni kamen in na levi strani popolnoma zmečkano. Trdo ležišče za reveža ob smrtni uri! Pred 14 dnevi je odpeljal ženo v umobolnico, na cesto sta vržena od neusmiljenega življenja dva nedorasla otroka v nežni mladosti.
Roparski napad na pismonošo. Neznana roparja sta napadla na velikonočni torek pismonošo Poljanca, ki je nesel pošto iz Ajdovščine na Otlico. Da bi jih pi-smonoša ne spoznal, sta se našemila. Poljanca sta ustrelila v nogo, mu prerezala toibo in mu vzela iz torbe dvatisoč kron. Obstreljenega pismonošo, ki je izgubil mnogo krvi, je našla neka ženska. Napadalce zasleduje orožništvo, ki je dobilo na pomoč dva policijska psa. Sledila sta napadalca do luknje, kjer izvira Hubelj. Psa sla takoj šla v luknjo in se vrnila šele čez pol ure. To bi značilo, da sta se napadalca skrila v luknji. Zato orožniki in vojaki stražijo vhod v luknjo noč in dan.
Smrt starega moža. V Logih na Kanalskem na Goriškem je umrl Lovrenc Bajt, star 97 let in 8 mesecev. Bil je skoro do zadnjega zdrav.
Vsled burje pogrešajo v Trstu 6 ladij. V Trstu je minule dni razsajala huda burja. Pri Sv. Križu je v sredo lovilo več ribiških ladij sardele, a vihar jih je na visoko morje zagnal. Šest jih še zdaj pogrešajo, sedmo ladjo so pa 15. t, m. zvečer našli v Gra-dežu in so moštvo rešili. . Usoda ostalih šestih ladij s 24 možmi ni znana,
nt
Iz Strmca. V petek je našo malo vas presenetila žalostna novica. V Rablju je v državnem rudniku ubilo obče priljubljenega posestnika in rudarja Gašparja Vencelj. Pokojni jc bil blaga in mirna duša. Bil jc oče policijskega stražnika M. Venelja, ki službuje v Ljubljani.
Škodljivci vinogradov. V noči na 15. t. m. je bilo v poreški okolici v Istri po-rezanih trt v skupni vrednosti 4500 K, in sicer: Antonu Čerjak v Čerjakih za 2500 K, Ivanu Bajko pri Deličih za 1600 K, Josipu Blaževič iz Poreča za 410 K in Antonu Geržinič iz Poreča za 30 K. Zločincev teh razbojstev nikoli ne morejo izslediti, zato so vedno bolj drzni.
Štajerski kmetje, Katoliško društvo štajerskih kmetov je imelo 14. aprila v Gradcu svoj občni zbor. Društvo šteje 49.200 članov. Njihova kmečka blagajna je imela v preteklem letu blizu 33 milijonov kron prometa in napravila blizu 100.000 K dobička.
1050 agentov pred sodiščem. Avstrijska sodna oblast je uvedla kazensko preiskavo proti 1050im osebam, ki so spravljali vojaški oblasti podvržene fante iz Avstrije v Ameriko. To bo tožba!
Po zraku telovadijo. Pri Aspernu blizu Dunaja imajo letalci svoje polje, kjer vzletajo v zrak in se po zraku vozijo. Ob velikonočnih praznikih so pa zračni letalci delali lake komedije po zraku, da človek zares dvomi, če je v nj'hovih glavah vse v redu. Tako sta se dvignila v zrak francoska letalca Lemonier in Borhis. Ko sta prišla 400 metrov visoko, skoči Borhis ven iz letala, "da bi poskusil neki zračni pa-daJni stroj. Seveda je priletel na tla, si zlomil obe nogi in se pobil do smrti. Tudi temonier je padel; letalni stroj se mu je ves razbil, on sam je pa še pravočasno skočil z letala in se smrtno nevarno pobil.
61 hiš je zgorelo v vasi Akiha na Ogrskem dne 16. t. m. Velik vihar je netil požar. Dve osebi sta zgoreli. Škode je tri sto tisoč kron. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Katoliška cerkev. Po koledarju, ki so ga izdali pallostinski očetje, šteje katoliška cerkev 301,087.152 duš. Nadškofij in škofij je vseh 1257, od teh jih je v Evropi 637 latinskega in 17 vzhodnega obreda. V Italiji sami je 286 škofij. V Rimu samem je 57 župnij, 365 cerkev in kapelic, 87 moških in 122 ženskih samostanskih naselbin. V Rimu živi 550 svetnih in 890 redovnih duhovnikov. Katoliških deških šol imajo v Rimu 11 s 1095 in 19 ženskih s 3360 otroci. Vse druge šole so državne brez veronauka.
Pomenljiva dvajsetletnica ameriškega slovenskega društva. Dne 2. aprila je praznovala Kranjska slovenska katoliška jednota v Jolietu, država Illinois, dvajsetletnico svojega obstanka. Ustanovil je društvo župnik F. Šušteršič dne 2. aprila leta 1894. Jednota šteje danes 127 društev z 12.364 člani in ima nad 300.000 dolarjev premoženja (1,500.000 kron}. Tekom 20 let ie razdelila podpore 934.168 dolarjev, torej nad 4 milijone kron. Jednota je najmočnejše in najboljše slovensko podporno društvo v Zedinjenih državah, fii
Čudna znamenja. Pastor Felden je poučeval v Bremenu 410 dečkov in deklic od 12. do 14. leta za birmo. Nekega dne ga vpraša v višjem oddelku starejši učenec, čemu od Boga vedno govori, ko ga vendar ni. Ko vpraša pastor cel razred, če je še kdo to misli, kakor omenjeni učenec, }e vstalo od 50 otrok 49, češ, da v Boga ne verujejo. Pastor je nato zastavil to vprašanje na vse otroke. Od 410 otrok jih je odgovorilo 370, da v Boga ne verujejo. 26 jih je verovalo, 14 jih je pa reklo, da se tega ne more vedeti. Sadovi brezverskih pastorjev in znamenja hirajočega prote-stantizma.____
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka.
Uradno ure od 8. zjutraj lo i. popoldne.
Glej inserat!
Zahvala. Vsem, ki so nama pomagali v veliki požarni nesreči dne 29. marca 1.1. se napskreneje zahvaljujeva. Hvala hrabrim gasilcem in vsem dobrotnikom! Posebno zahvalo sva pa dolžna naši domači „ Vzajemni zavarovalnici" v Ljubl]ani. Takoj drugi dan se /e škoda ocenila in tudi takoj izplačala v najino popolno zadovoljnost. Rod'te ga je najina dolžnost, naš domači zavarovalni zavod prav toplo priporočati. Pravi prijatelj se spozna v nesreči! Zato proč od tujih zavarovalnic. Svoji k svojim!
Šmartno ob Savi, 14. aprila 1914.
Valentin Ptevnik, 1. r. f "°len° ?evn*> po Marin Cerar l. r.
A. Presetnik, I. r. Ivan Ptevnik, I. r.
posestnik št. 1, priča. posestnik št. 3, priča.
Gorenjske novice
g Bodešče pri Bledu. Cerkvico sv. Lenarta smo prenovili in pri tej priliki se je odkrilo mnogo starodavnih fresk, ki so bile popolnoma pobeljene. Preno-
vili pa so se tudi oltarji, /.akar smo dobili podporo od države. Tako jc dobila cerkvica veliko prijaznejše lice. Vrhu tega pa smo kupili še druge zvonove, ki so bili prej v podružnici sv. Andrehi na Ročici. Zvonovi so prav lični in v dobrem stanu ohranjeni, vendar nekaterim niso všeč zato tudi nočejo plačati svojih deležev. Vsem drugim pa, domačinom in okoličanom, ki so dobrohotno prispevali, hodi na tem me- u izrečena najtoplejša zahvala.
g Bohinjska Bistrica. Ko sta bila na Veliki četrtek v spremstvu gospoda župnika 2 kmetska strokovnjaka, 1 od poljedelskega ministrstva, drugi pa od deželnega odbora, pri nas na ogledu, je bilo veli:,o zanimanja in povpraševanja, zakaj se pač gre. V zadnjem Domoljubovem'< članku »Gospodarski napredek v Bohinju« smo pa natanko zvedeli, kake namene so imeli ti gospodje pri svojem pohodu. To je pa res, nazadnje nam ne bo drugega ostalo kot edino le živinoreja. Zato se bo pa treba pobrigati za vsako živino posebej. Umni živinorejec bo natanko vedel, koliko mu nese vsaka žival, koliko mu da mleka, koliko se mu zredi, da ve koliko odstotkov mu nese ta kapital, katerega ima v hlevu. Že v šoli se bo treba učiti in vaditi v tem knjigovodstvu. Da se dvigne živinoreja, se naš občinski odbor poteguje, da se na Bistrici nastavi živinozdravnik. Zlasti poleti, ko je vsa živina na planini, je potrebno, da imamo v slučaju kake nesreče pomoč blizu. Seveda ga nam dež'1-ni odbor sedaj še ne more dati, ko jih tako primanjkuje. — Jako umesten bi bil pri | nas tudi kak olaninski tečaj, na katere n bi se poučevalo o vsem, kar je živinorejcu treba vedeli na planini. Izobrazila bi sc v l°j stroki zlasti moška mladina, ženske naj pa nikar ne delajo po planinah, pa bo v vsakem oziru bolj prav. — Kakor čujemo, misli naš gospod župan po naročilu gosoo-da deželnega inštruktorja v ta namen sklicati sejo, da možje že pred shodom živinorejcev povedo svoje misli ter izraziio svoje želje. Zadnji čas je bilo toliko besedičenja in prerekanja pri nas radi šole. Občinski odbor je pa tudi to vprašanje rešil tako, kakor je edino prav za naše krajevne razmere. Na predlog gospoda župnika je sklenil, da je za tako štirirazredni-co, na kateri bi bil v I. in II. razredu pol-dneven razdeljen pouk, v III, in IV. raztc^ du pa dopoldansk nerazdeljen pouk, ker edino taka ureditev pouka bi bila umestna in mogoča za naš kraj. — Ta teden končamo gospodinjski tečaj za deklice ponav-ljalne šole, ki se že drugo leto vrši po zaslugi krajnega šolskega sveta. Mnogi so sc ^ hodili učit in občudovat, kako lepo je vse urejeno pod vzornim vodstvom gospodične Zemljanove. Upamo, da ga prihodnje leto še otvorimo. Likvidacijski odbor je prodal hotel Triglav za 250.000 K. Lastnik bo vse popravil in prenovil, da tembolj ustreže svojim gostom. Nekateri so sc že bali, da se proda v vojaške namene. Bohinjci se tega bojimo, kajti potem bi izginila naša bohinjska idila, pa še kaj dru-zega.
g Iz Poljan nad škof jo Loko. V nedeljo, dne 19. t. m., smo imeli v našem
izobraževalnem društvu prvo javno predavanje. Govoril nam je naš poljanski rojak g. dr. Aleš Ušeničnik, ki nam je v svojem govoru pokazal, kako je dandanes tudi za kmetskega Človeka S potrebna izobrazba, in sicer izobrazba duha in prav posebno izobrazba srca.
1	Poslušalci, katerih je bilo za naše razmere precejšnjo število, so sledili z zanimanjem prepričevalnim besedam gospoda govornika. Prepričani smo, da je šel ta govor vsem navzočim do srca in
- da so se vsi razšli s trdnim prepriča-njem v srcu, da je naše izobraževalno »društvo res prepotrebna in prekoristna ■naprava, kjer bodo vsi, starejši in zlasti mlajši, zajemal' pravo izobrazbo, pravo oliko. Le Bog daj, da bi se vsi možje in mladeniči ki imajo še smisel za dobro in pošteno, oklenili društva, ki naj postane nekako ognjišče prave krščanske izobrazbe in poštene zabave za poljansko faro.
g Iz Radovljice. Deželni odbor je priredil v Radovljici'dne 15. in 16. aprila šolsko - vrtnarski tečaj za učitelje radovljiškega in kranjskega okraja. Tečaja se je udeležilo 22 učiteljev in učiteljic. Tečaj je vodil deželni sadjarski nadzornik g. Martin Humek. Predavanje je imel deloma v šoli, deloma na šolskem vrtu. Vsi udeleženci so hvalili njegovo veliko strokovno znanje in njegova praktična navodila, kako napraviti iz šolskih vrtov vzorne vrtove. Znano je, da kažejo v nekaterih krajih šolski vrtovi zelo žalostno podobo, deloma vsled nezanimanja nekaterih učiteljev samih za vrtove, deloma ker tu in tam krajevni šolski sveti šolskim vodstvom ne dajo na razpolago primernih prostorov, niti v lo potrebnih gmotnih sredstev. V prihodnje bo treba vsekako ravno šolskim vrtovom posvečati večjo skrb. Namerava se na deželi preosnovati nadaljevalna po-navljavna šola v nadaljevalno - kmetijsko Šolo, kjer se bo ponavljalcem podajalo več strokovnega kmetijskega pouka. Podlaga temu pouku in prevažen nazorni pomoček bodo ravno lepo urejeni šolski vrtovi. Tu bodo učenci gledali, kakšni morajo biti vrtovi in tu se bodo tudi praktično poučevali posebno o sadjereji, katera je v naši deželi kljub ugodnim razmeram le na zelo »izki stopinji in premalo koristi kmetovalcem donaša. Zato pa morajo biti naši kmetovalci posebno hvaležni deželnemu odboru, da se tudi za to zanima in vse stori, da kmetom pomaga do boljše prihodnjosti,
g Živinorejska zveza za kamniški politični okraj bo tudi letos sprejemala živino na Kriško planino. Člani živinorejskih g zadrug v kamniškem političnem okraju se ; opozarjajo, da čimprej priglasc svojo živino za planinsko pašo na naslov: Živinorejska zveza na Homcu, p. Radomlje. Za razvoj in pospeševanje živinoreje je paša neobhodno potrebna; zato se poslužite ✓prilike, ki se Vam nudi. Jemlje se Ie plemenska živina, in sicer se plača za živino pod 2 leti staro 10 K, za živino nad 2 leti istaro pa 13 K. Živinorejska zveza sprejme v planinsko pašo 20 glav živine manj kakor lani, zato zviša pašnino od glave po
2	kroni. Paša za plemensko živino ni sa-| mo koristna, ampak tudi potrebna, ker je
pašna živina bolj utrjena in tudi v kupčij-skern oziru več vredna. Kdor hoče svojo živino dati na zadružni pašnik v Šmarci, naj to čimpreje stori. Od sv. Jurija do kresa se sprejema le ona živina, ki pojde o kresu na planino. Za vsako glavo se plača dnevno 20 h. Priženite živino čimprej na zadružni pašnik v Šmarco,
g Izpod Storžlča. Imeli smo dosedaj nestalno aprilovo vrome. Medtem ko je v dolini deževalo in pihal mrzli veter, je pokril sneg naše gorske vrhove in pobelil večkrat tudi nižje ležeče strmine. Dež in mrzli veter sta nekoliko zadrževala hitro spomladansko rast. Žitno polje kaže lepo in zlasti sadno drevje obeta obilno se razcveteti. — Pretekli mesec je umrl zvest naročnik in bralec »Domoljuba« Janez Robljek v Bašlju. Rajni »Mešanov oča«. mož staro korenine, je bil dober in vzoren gospodar. Njegova modra beseda je mnogo izdala pri sosedih in vsej soseski. Užival jc splošno spoštovanje pri ljudeh. Bil je preje več let župan in odbornik obširne preddvorske občine. Vsakomur je rad ustregel z dobrim nasvetom ali drugače. O njegovi globoki vernosti pa bodo pričala še poznejšim rodovom znamenja ob potih, ki jih je dal več postaviti.
g Iz Zg. Tuhinja. Dne 7. aprila t. 1. se je zaključil tu gospodinjski tečaj, ki se ga je udeleževalo 21 deklet pod vodstvom gdč. Minke Odlasek in gdč. Rožnik. Skušnji in razstavi je prisostvoval v imenu deželnega odbora gospod kanonik in poslanec Lavrenčič. Čudili smo se, kaj se doseže v pičlih dveh mesecih. Hvala deželnemu odboru, kakor tudi za vodovod, ki nam dovaja od lanske jeseni izvrstno studenč-nico v hiše in vas. Ali je slučaj, ali je zdrava voda vzrok, resnica je, da že od 27. avgusta 1913 ni bilo odraslega mrliča, samo dva otročička sta umrla v tem času.
g Iz Tržiča. V enem dopisu smo že omenili tatvine, ki se dogajajo zadnji čas v tržiški okolici. Pretekle dni so skušali vlomiti tatovi v prodajalno na Kilarci. Ropot je zbudil domače, ki so prepodili tatove. — G. stavbeni podjetnik Curk je že pričel z zidanjem novega Ljudskega doma, ki bo stal tik dnevnega zavetišča. Delo gre hitro izpod rok. Stavba utegne biti zgrajena do septembra. — Delo za zgradbo klavnice se že razpisava; tudi nova šola se bo gradila tekoče leto, Hišo posojilnice, v kateri je bilo nastanjeno društvo sv. Jožefa, je kupila soproga gospoda župana gospa Fani Ahačič.
g Zajasovnik pri Trojanah, Preteklo soboto je pri tukajšnjem posestniku Martinu Novak, podomače pri »Cerelu«, začelo goreti pod hišo v listnjaku. V veliki nevarnosti je bilo vse gospodarsko poslopje. Da se ogenj ni razširil, se je treba zahvaliti požarni brambi iz Trojan, ker je tako hitro prihitela na pomoč. Zatorej vrlim gasilcem izrekamo v prvi vrsti najvljudnejšo zahvalo.
g »Kmečka zveza za Zasavje« je imela na Belo nedeljo na Vačah svoj ustanovni občni zbor, na katerem so mnogoštevilni člani soglasno izvolili za načelnika Tita S t r m 1 j a n a z Mačkovca, Istotako je bil
soglasno izvoljen za blagajnika posestnik Janko Zajec iz Kostrevnice in za tajnika beneficijat Fran M a j d i č z Vač. Ostali odborniki so bili izvoljeni tako, da so župnije: Vače, Sv. gora, Št. Lampert, Sava, Kolovrat in Hotič sorazmerno v odboru zastopane. Navzoči litijski župan g. O. Bric je v glavnih potezah načrtal pomen nove kmečke zveze za zasavsko pogorje, na katero so zadnji čas najhuje navalili liberalci. Novi načelnik je nato otvoril prvi shod, na katerem je o političnem položaju in o deželnem gospodarstvu ter skrbi S. L. S. za blagor kmeta govoril naš poslanec gospod dr. L a in p e tako poljudno in prepričevalno, kakor samo on zna. Zboroval-ci, katerih je bilo blizu poldrugsto, med katerimi so bili okoliški župani in veliko število najuglednejših posestnikov, so govorniku navdušeno pritrjevali in izrazili popolno zaupanje, Tako krasnega shoda še nikoli ni bilo na Vačah. Dal Bog, da bi nova Kmečka zveza započela delo, ki bi bilo začetek vsestranskega napredka v zasavskem pogorju!
nmmmmmmmmmu
g Dolenjske novice Š
•
d Dolenja vas pri Boštanju. Naše ribiče je zadelo letos neprijetno iznenade-nje. Oblasti, ki ne store nič, če drugod vsled odpadkov kake tovarne pogine na tisoče plemenitih rib, so izdale zelo stroge odredbe v varstvo rib najslabše vr§te, ki se drstijo v Mirni. Ker se loviti ribe ne brani posestnikom, ki imajo za to že stare pravice, pomenijo predpisi o novih redkih mrežah naravnost nepoznanje razmer. Ko bi se hodili v Mirno drstit zajci, bi bila stvar upravičena; ker pa so to navadne ribe, ki imajo svojo primerno obliko, se pravi s takimi mrežami jih loviti toliko, kakor iti nad zajca z grabljami. Marsikomu se je stvar smešna zdela, toda ko so začeli orožniki neusmiljeno pobirati mreže, ki niso odgovarjale predpisom, se je marsikdo jezil, češ, čemu se nam delajo nepotrebni stroški! Povrhu pa še graščinski uslužbenci razburjajo ljudi o namišljenih predpravicah na mostu, katerih ni. To priliko bi radi porabili hujskači, trdeč, da jc deželni odbor izdal take določbe. So ljudje, ki mislijo, da je gospod dr. Lampe kriv, če toča pobije! Deželni odbor seveda nima s to zadevo nič opraviti, pač pa so naši poslanci zato tukaj, da posredujejo pri vladi za svoje volilce. Zato pridejo pogosto med nje, da poizvedo za njihove želje. Tudi v Boštanj pridejo, ali namesto da bi se takrat možje z njimi pametno pomenili, se navadno zgodi, da nekaj neodgovornih nemaničev prevpije vsak pameten posvet. S tem se škoduje celi fari, kajti postave gredo svojo pot, preko kričanja. V tem slučaju je bil pisec teh vrstic pri g. kom. svetniku Povšetu, kateri mu je obljubil posredovati pri vladi v korist ribičem, da jim varuje stare pravice in jim povrne storjeno škodo.
d Draga. Občinske volitve so se vršile v Dragi pri Višnji gori dne 5. aprila; te volitve so bile prve na Kranjskem že za
drugo triletno dobo po novem zakonu. Županom je bil izvoljen soglasno Jožef Erjavec, fotograf in cestni načelnik.
d Dvor pri Žužemberku. Neprijeten obisk smo imeli zadnji četrtek ponoči. Neznani uzmoviči so vlomili v trgovino g. Savelija in so jo temeljito »prezračili«. Odnesli so pet kartonov najfinejših svilenih robcev, mnogo ženskega in nekaj moškega blaga, veliko otroških čeveljčkov, nekaj sira in vso zalogo sardin. Ker sc je bližal petek, so sc torej za postni dan dobro preskrbeli. Denarja niso dobili mnogo, ker ga je bil gospodar k sreči zvečer pobral in vzel s seboj v sobo. Odnesli so le štiri kronice, drobiž so pa pustili, kajti uzmoviči so bili »fini ljudje«, ki so samo boljše blago pobirali. Naredili so do dva-najststo kron škode, katere pa g. Saveli nc bo dosti čutil, ker je bil proti vlomu zavarovan. Da bi se dobro podprli za daljno pol, so jo uzmoviči mahnili šc na sosednji Vinkovvrh, kjer so vlomili v Petkovo klet, iz katere so pobrali ostanke »žegna«, pet hlebov kruha, par steklenic žganja in vrečo ovsa. Ker niso imeli potrebne sprave, so spraznili vrečo moke, katero so stresli na kup, v vrečo pa pobasali ukradene jestvine. Ker so po moki hodili, so pustili v nji natančne sledi opank, katere kažejo, da so bili uzmoviči najbrž iz žlahte Brajdičev in Hudorovičev. Ker jim je šlo vse tako po sreči, so postali ponosni, pa so sc hoteli tudi boljše obleči. Zato so obiskali še Jernejčevc, kjer so sneli lojterni-co z voza in so po nji šli skozi okno v zadnji konec hiše ter pobrali vso praznično obleko vsem, kar jih je pri hiši. Okradli so >.elo revnega pastirčka, ki nima ničesar drugega, kakor obleko, pa še te ni odslužil. Gotovo bi jih bilo sram, ko bi vedeli, kakega ubožčka so spravili v nesrečo! Po končanem delu so se na Petkovem vodnjaku okrepčali z žegnom in rakijo, ki jim pa menda ni bila dosti fina, ker so jo pustili skoraj polno steklenico pri kapelici na Donu. Tu so ukradene stvari najbrž znesli na voz, ki so ga morali imeti s seboj, ter jo odkurili na daljno pot, katero jim bodo pa menda kmalu okrajšali orožniki, ki pridno zasledujejo neljube goste. Kakor se čuje, so uzmoviči poskušali svojo srečo tudi v pisarnah g. Javornika v Soteski in na Jami, pa niso mogli do denarja in so v jezi samo knjige razmetali. Na vsak način bodo morale poklicane oblasti malo bolj pazili na različne »popotne obrtnike«, katerih po naših cestah nikdar ne manjka. — Pameten sklep je napravil naš krajni šolski svet. V sporazumu s šolskim vodstvom in občinskim odborom je odredil, da dobivajo od novega leta sem otroci vse šolske potrebščine, razen učnih knjig, v šoli. Doseženo je s tem dvoje; učenci z zvezki, svinčniki in peresi veliko previd-nejc ravnajo in ničesar ne izgubijo, stari-šem pa ni treba neprestano dajati otrokom krajcarjev, katerih veliko je šlo namesto za šolske reči, za »ceglanje«, sladkorčke ali pa celo za žvepljenke, s katerimi so se otroci igrali in večkrat, žal, tudi preveč zakurili. — Naš liberalni Kline se je zopet pokazal imenitnega »ljudskega prijatelja«, kot kakršnega se rad proslavlja v liberalnih časnikih. Ta prijatelj naših žepov 81
ima poleg vseh mogočih : kšeftov« tudi mesarijo. Ker je pa pri tej obrti postopal tako, da se je celo njegov zvesti somišljenik Ponikvar iz Brezja pritoževal, češ, da mu Kline dela konkurenco, so ga seveda skoraj vsi odjemalci pustili. Iz jeze je pa poslal pred velikonočnimi prazniki na okrajno glavarstvo dopis, v katerem toži kmete, kateri so vsled kake nesreče zasilno klali doma in razprodali meso, kakor postava sama dovoljuje. Kline pa je na to hud in zahteva, da mora glavarstvo zasilno klanje prepovedati, češ da s tem kmetje delajo mesarjem škodo, pa tudi za deželo ga skrbi, ki bo dobila s tem premalo daca. Tak prijatelj kmeta je torej naš Kline. To naj si zlasti volilci dobro zapomnijo, ker pri prihodnjih volitvah bo sladki Kline zopet poln skrbi in ljubezni do kmeta!
d Na Kalu pri Dolih v litijskem okraju se jc vnel dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne hlev Ignacija Avbelna. Pogorel je hlev, pod, hiša, svinjak, kašča in svinjak soseda Janeza Avbelna. Ker je bil ravno semenj na Brezovem, ni bilo skoro nič ljudi v vasi. Zgorela sta tudi ena telica in en junc. Ker je ravno burja od nasprotne strani vlekla, ter so prihiteli bližnji sej-inarji, se je posrečilo omejiti požar, da ni šla vsa vas.
d Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Umrl jc dno 31. marca Janez Zakrajšek iz Broda. Bil je skrben gospodar in že več let zvest naročnik »Domoljuba«.
d Krka. Pred enim mesecem so odstopili iz občinskega odbora vsi odborniki S. L. S., dvanajst po številu. In sedaj jih je le šo trinajst, vsi liberalci. Ker niso naši prišli nič do veljave v odboru, čeprav so kaj koristnega napravili in je taktično v občini naša večina, ker smo pri volitvi mi zmagali z 13 odborniki. Potem jo odstopil od nas eden in imajo seveda sedaj liberalci večino. Upamo, da bo deželna vlada razpustila občinski odbor, ker tako so no da več vladati. — Kaj jo pa z Orli, ali jih ni več? Fantje, no pustite, da bi razpadlo to prekoristno društvo!
d Št. Janž na Dolenjskem. Velikonočna procesija na nedeljsko jutro se je izvršila nad vse lepo. V lepem redu se je v krasnem pomladanskem jutru pomikal sprevod z vsemi korporacijami, kar jih je v št. J anžu. Najbolj se je postavil orlovski naraščaj, ki je prvič nastopil s 17 člani. Lepo podobo so nudili člani Orla, ravnota-ko »Bogumile« v svojih ljubkih krojih. — Na Velikonočni ponedeljek je cerkveni pevski zbor napravil zlet v Trebnje, kjer so predstavljali »Desetega brata«. Po popolnoma uspeli predstavi, kjer so se navzoči Šentjanci veliko naučili za svoj oder, se je razvila zelo animirana zabava.
d Št. Jernej. Običajna budnica orlovske godbe na velikonočno nedeljo je letos izostala na velikansko jezo kluba šentjer-nejskih fantov. In zakaj bi tudi ne bili jezni, ko so jim Orli ves načrt preparečili! Trudili in vadili so se dolgo časa na svoje »čedne instrumente« na Majzeljnovem ko-stelu in še posebno ob nedeljah v postu pred deseto uro, ko so ljudje šli k sveti maši, da so jih videli in slišali. Pa ves njih trud je bil zastonj! Brulčev Pepe, kornan-
dant te godbe, je že ob treh zjutraj čakal na svoje tovariše - muzikante, pripravljen, da gredo delat konkurenco orlovski godbi. Orlov pa ta dan ni bilo, tako je pa tudi Brulčeva garda izostala, da bi se še bolj ne »proslavila« kot je že. Pa glej ga šmenta! Orli so še bolj razgreli žolč tem klubovceni in jim podvojili jezo, ker so jih tako ukanili in napravili budnico na velikonočni ponedeljek v splošno odobravanje faranov. — Zlobni liberalni jeziki širijo laž, da so občinske doklade v Št. Jerneju 32 odstol., češ na ta način morda še ujamemo kakega nerazsodnega človeka, da bo volil z nami pri občinskih volitvah. Koliko je resnice na tem? V teh zlobnih besedah tiči edino ta resnica, da bi libe, ralci napravili take doklade, če ne še večje, če bi prišli do krmila pri občini! V resnici pa znašajo občinske doklade letos samo 18 odstotkov, in to naj si dobro zapomnijo liberalni kričači! Kdor pa še nc verjame, se lahko prepriča o istinitosti tega pri občinskem uradu v Št. Jerneju ali pa pri davčnem uradu v.Kostanjevici.
d Škocijan pri Mokronogu. Ker liberalci niso mogli za Veliko noč napraviti škandala, so ob začetku procesije čukali iz svojih temnih kotov. Procesija je bila na veliko jezo liberalcev lepa in veličastna kakor že zdavnaj ne. — Veliki ponedeljek popoldne so se pa liberalci postavili pri Činkoletu v takencu. Sprevideli so namreč, da z dokladami hujskati ne morejo več. Kajti če povedo resnico, pravijo ljudje: -Prav je narejeno«. Če pa lažejo, jim zadoni na sicer uglajena ušesa: 'Lažnjivci!« Zato so odločili: »S palico mid klerikalce, ker lagati več ne pomaga'... Z gorjačami oboroženi so pili na korajžo in čakali, da pride kateri gospodov kaplanov; ko jc pa prišel, so sc lotili nekoga drugega, češ da je »oberčuk«. Med njimi je bil tudi izgubljeni žandar Jenič, ki se toži z očetom. Ta bi tudi rad gospodaril čez sosesko sv. Tomaža in Goriško vas, zlasti pa čez deželo Kranjsko, ker na svoji kmetiji kljub penzijam tako dobro gospodari, da ga je Slane zarubil.
g Iz št. Lovrenca. Občni zbor mlekarno v Št. Lovrencu se je vršil v nedeljo, 19. t. m., v novem pitališču. I/, vseh sosednih pa tudi daljnih krajev jo prišlo toliko gospodarjev in gospodinj, da jo bil obširni krmilni prostor skoro popolno poln. Bilo je nad 200 zborovnl-eev. O delovanju mlekarno je poročal načelnik; župnik Rožnik jo poročal za nadzorstvo in priporočal novi način pitanja. Lastni dobiček mlekarno jo prav lop; pitališče je v prvih petih mesecih delovanja doneslo 2000 K čistega dobička. Glavni ln najbolj zanimivi del zborovanja jo bil seveda pregled pitaliSfn, živali in krmljenja. Zid jo lahak, lo 20 cm debel, svinjaki brez stropa, /-dvojno streho, okna iz žičnega steklu vzidana, zračenje po velikih zračnikih skozi streho in malih odprtinah v stenah vzgledno. V najhujšem mrazu'jo bila prav primerna toplina v pitališču. Nato so se pokazale posamezne živali, vse krasno razvite, kakor jih niso naši kmetje v taki starosti še nikdar videli. Tri mesece stare živali imajo po 40 kg,
6 mcseccv po 100 kg; plemeni mrjasci in svinje, kakršnih se pri nas nikjer ne dobi. Z velikim zanimanjem so gledali gospodarji in še bolj gospodinje te plemen e in pitane živali. Posebno so vsem ugajale lepe plemene svinje in Črni, pa krasno zaliti berkširci, ki kljub mali postavi dosežejo znatno težo. Nato smo jim pokazali krmljenje, ki se izvrši trikrat na dan. Za 103 živali, ki tehtajo 5600 kg, se porabi enkrat 60 kg krme in nekaj mleka. Naše gospodinje nosijo cele pomijnike za eno samo veliko žival. Zdaj niso mogle verjeti, da bi ta mala množina zadostovala za vse. Vsaka je hotela videti, kako se stehta, zmeša, voda prilije, po koritih natrosi in potem še voda na pičo prilije. V tri četrt ure je bila priprava in krmljenje končano, vse živali so zadosti dobile. Vsi smo čutili, da je to nova vrsta gospodarstva, ki zna našim kmetom milijone novih dohodkov donašati. Ta način krmljenja ni le za velika pitališča, ampak tudi za navadnega kmeta. Nekateri so žc začeli poizkušati, obneslo sc je izvrstno. Najlepše živali se na dan izredijo za 1 do l-5 kg. Novo pitališče obeta postati šola umnega pitanja v deželi. Oddali smo nad 50 lepih živali kmetom za pleme. Nekaj najlepših mr-jaščkov je še na razpolago. Gotovo sc bo ta način krmljenja udomačil po celi deželi.

Notranjske novice
n Na Dobrovi pri Ljubljani. Nekdo iz Grabna, ki je mislil, da je cerkveni gozd »gmajna«, je dobil v torek velikega tedna za malo bukvico, ki jo je posekal, pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani 4 dni zapora. — Na velikonočni ponedeljek je prišlo na Dobrovo 300 salezijanskih gojencev z Rakovnika pri Ljubljani. Čedno so izvajali proste vaje. Ljubko jih jc bilo gledati v prikupljivih kostumih. Njihova godba je svirala kakor kaka vojaška ban-da. Imeli smo užitek.
n Polhov Gradec. Velikonočni ponedeljek se nas je peljala večja družba proti Polhovemu Gradcu. Neposredno pred Polhovim Gradcem v Dvoru pa zagledamo korakati po cesti proti Polhovemu Gradcu šestorico ljubljanskih gospodičen-izletnic. Štiri gospodične so bile, vsu čast, dostojno oblečene, dve pa oblečeni v — moške hlače, oborožene s turistovsko gor-jačo in opremljene z nahrbtnikom. Korakale so prav možato, češ naj nas Pograjci vidijo, kako se emancipiramo iz spon ženskega suženjstva. Dospele pa so v Polhov Gradec po 11, uri dopoldne. Kar je bilo ljudi doma, so privreli iz hiš. Da ni manjkalo od strani domačih fantov pikrih opazk, je umevno. Ljubljanskim gospodičnam svetujemo prav prijateljsko, naj se ob izletih na deželo dostojneje vedejo, če hočejo, da se jim izlet ne prevrže v beg.
n Spodnja Idrija. Naš gosp. župni upravitelj Supin nam je v nedeljo, dne 19. t. m., predaval o začetku sveta. Paz-
ljivo smo sledili njegovim besedam, ko nam je otvarjal pogled v velikanske svetove, ki se nahajajo v svetovnem prostoru. Čudili smo sc tudi, kako se morejo dobiti še ljudje, ki taje Boga-Stvarnika. V društvu smo pa tudi v Dekliški zvezi ustanovili nov ženski zbor, ki bo nastopil prvič pri veselici prvo nedeljo v maju s prav ljubkim tretjim venčkom narodnih pesmi, zložil F. Fer-jančič. Pri tej veselici se bosta igrali tudi igri »Skrivnostna zaroka« in »Kaznovana radovednost«.
n Trnovo na Notranjskem. Na občnem zboru mlekarne dne 13. aprila je šumelo kakor kraška burja. Občni zbor je trajal 4 ure, pa še niso vsega sprejeli; nadaljeval se bo dne 26. aprila. Člani so poudarjali na občnem zboru: 1. mleko se plačuje prenizko in neenako, en mesec po 16 vinarjev, drugi mesec po 11 vinarjev; 2. Urbančič ima preveč plače za svoje delo: 1400 kron; 3. živinozdravnik dobiva na leto 700 kron samo za to, ker včasih mleko pregleda; 4. mlekarna naj odstopi od Zveze slovenskih zadrug. Prav tudi ni, da se mleko plačuje v gostilni. V odboru, oziroma načelstvu sedi tudi premalo zastopnikov kmeta. Vse to so stvari, ki se morajo rešiti še dne 26. aprila.
n Vips.va. Hranilnica in posojilnica ter Kmetijsko društvo v Vipavi opozarja svoje p. n. člane, da se bosta vršila občna zbora obeh društev oziroma zadrug kakor po navadi na sv. Florijana, t. j. 4. maja t. 1., ob 3. uri popoldne v dvorani Kmetijskega društva.
n Ob desetletnici izobraževalne organizacije na Vipavskem. Letos praznujejo vipavska izobraževalna društva povečini svojo desetletnico. Blizu ena desetina vseh prebivalcev po Vipavskem stoji v naši izobraževalni organizaciji. Več društev ima tudi posebne odseke, telovadni, pevski, dekliški itd. Ali jc zaznamovati kak poseben uspeh v teh desetih letih? Mi vsi vemo, da se je politična moč Slovenske Ljudske Stranje okrepila ravno z velikim smotrenim delom za izobrazbo po naših izobraževalnih društvih. Gotovo ne more nikdo oporekati, če trdimo, da smo z izobraževalno organizacijo prišli do politične veljave — in da bomo le z njo in po nji to veljavo ohranili. Kratka je doba desetih let — a v teh desetih, to moramo reči, je bila plodovita. Dobro vemo, da ga ni človeka na Vipavskem, ki bi ne vedel, da kdor je član izobr. društva, je tudi zagovornik poštenosti v zasebnem in političnem življenju in ima zmiscl za treznost in nravno življenje. Potom izobr, organizacije sc je ljudstvo zavzelo za najvažnejšo stvar v sedanjem času, za pošteno časopisje. Na stotine prihaja sedaj izvodov katoliškega časopisja med ljudi. — Kaj si želimo za naprej? Da se dvigne v Vipavi, ki je središče vsega izobraževalnega in političnega gibanja, kmalu Ljudski dom, ki je zaradi pomanjkanja drugih primernih prostorov res potreben. Seveda je težko vprašanje, kje dobiti dovolj denarja in kako naj se stavba priredi, da se bo vanjo zazidan denar obrestoval. Mislimo, kako bi to reč izpeljali.
n Žiri. Takega življenja še ni videl naš Dom kot zadnjo nedeljo, ko so Orli prire-
dili krasno igro »Rokovnjači«. Lahko rečemo, da je bila to krona vseh naših dosedanjih prireditev. Posebno so učinkovale krasne obleke, ki jih je v ta namen posodilo deželno gledališče v Ljubljani. Režiser je bil g. šol. vodja Hladnik. Igrali so izvrstno; škoda, da je oder za take velike igre skoro premajhen. Dvorana je bila polna, mnogi so morali oditi. Zato se igra ponovi prihodnjo nedeljo, dne 26. aprila, ob 7. zvečer. — Sokoli imajo pa svoj rokus-pokus — seveda s plesom — o cerkveno prepovedanem času. Skušnje za svoje prireditve pa navadno ob nedeljah med deseto mašo. Ali se gg, učiteljema Vončini in Stenovcu, ki vodita te stvari, zdi, da bo na ta način Sokol rešil slovenstvo in pa njegovo kulturo?
Zahvala. Podpisani posestniki in posestnice v Landolu pri Postojni si štejemo v sveto dolžnost, izreči iskreno zahvalo naši domači „ Vza-lemni zavarovalnici" v Ljubljani. Dne 3. aprila 1914 nas je zadela strašna nesreča. Požar nam je uničil vse. Vodstvo „ Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani je takoj po ugotovitvi, koliko nas te pri tem zavodu zavarovanih, poslalo dva gospoda cenilca, ki sta škodo ocenila po zavarovanih pogojih v naše popolno zadovoljstvo. Takoj drugi dan so nam že poslali odmer/eno odškodnino. Nesreča strasna, beda velika! Kdor hitro da, dvakrat da! Vsak slovenski gospodar, ki še ni zavarovan pri našem edinem zavarovalnem zavodu, naj gleda v svojo korist, da takoj pristopi. Naši nasprotniki so povsod prvi v zabavljanju, a vedno zadnji pri plačevanju. Ne posittšajmo jih! Svoji k svojim! „ Vzajemni zavarovalnici" pa srčna hvala in po tej poti naprej!
Landol, dne 13. aprila 1914.
f Jagcr Andrej
Franc Doles,
posestn:k št. 12.
Marija Šturm,
posesinica št. 17.
Ivana Karuza,
posestnica in gostiln, št. 13.
Aleks Dekleva,
priča.
po Ognjes avu Pivk. priča.
Anion Doles,
posestnik št. 15.
Franc Žitko,
posestnik št. 14.
Jakob Sever,
posestnik št. 2.
Društveni vestnik.
Izobraževalno društvo Šenčur pri Kranju.
Na Jurjevo nedeljo, 26. aprila, priredi naše izobraževalno društvo gledaJiško predstavo »Zaklad«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Predpustom jc igra zelo ugajala vsem
82
gledalcem in so igralci nepričakovano dobro rešili svoje vloge. Sedaj dodajo še en šaljiv prizor: »Kmet in avtomat«. Prijatelji poštene zabave, udeležite sc to igre! Posebno se Se vabite okoliCani. da pridete na Jurjevo v Šenčur, ker se vam nudi za malo vstopnino mnogo za
Izobraževalno drušvo Bohinjska Bistrica
Kakor čujemo, sc bc v nedeljo, 26. aprila, po litnriiiih v »Hotel Pošta« zopet ponovila zadnja predstava našega izobraževalnega društva. Vedno vefjo privlačno sile imajo na«e prireditve, zadnjic smo z veseljem opazili Uuli veliko gostov iz sosednjih krajev. Zlasti fantovska igra »Občinski tepček« je vzbudila veliko zabave, posebno dobro so se podali odborniki, napravljeni kot stari bohinjski oCanci. Vsi smo se čudili njih nastopu in kretanju. Po požrtvovalnosti drama ličnega ooseka pod predsedstvom našega vrlega Kocijanca je s Čistim dobičkom naša društvena knjižnica zopet narasla v največje veselje vseli bralcev.
Preditr.ve v Selcih. Kdor hoče pogledati živo prizore iz junaške dobe naših bojev zoper turški polumesec. naj pride v nedeljo dne 26. aprila v Društveni domu. V petdejanskem »Juriju Kozjaku« se nam odigrava zvestoba slovenskega viteza, pogum slovenskih fantov v boiu zoper hudobijo ciganov in Turkov.
Izobr ževnlno društvo v Žnbnici pri Škof ji Loki priredi v nedeljo dne 26. t. m. popoldne ob :). uri gledališko predstavo z igro: »Skriv nostna zaroka« v štirih dejanjih. Za nameček se doda še enodejanjska burka s petjem in mešanimi vlogami, ki je nova za naš oder. Vstopnina: sedeži po (il' vin., stojišča po 40 vin. Edino ustanovni člani plačajo polovico. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Z ozirom na zelo nizko vstopnino in bogati zabavni vžitek ki se ponuja, vabi k prav obilnemu obisku odbor, ki pričakuj'* mmgobrojncga obiska tembolj, ker potem do pozne jeseni ne bo nobene predstave
Podružnica »Slovenske Straže« v Kamniku priredi dne .'i. maja t. I v proslavo 000 letnice vstoličenja slovenskih koroških vojvod večjo narodno obrambno veselico v vseh prostorih hotela i Krištof«. Sosednja izobraževalna društva se liljiidiio- prasijo da /. oziram na blagi namen opustijo na ta dan vsako večjo prireditev in se po možnosti udeležijo, če mogoče ila kakršenkoli način sodelujejo. Prijave in eventualne oglase prosimo do 2(1. t. ni. v svrho sestave sporeda.
Utaji nmh. želja
£0 česlo (d nas zelo daleč. Toda navzlic temu !ih lahko dosežemo, ako pnkazujemo potrebno potrpeti ivost, delavnost, vztrajnost in zdravje Posebno pa nm nnm Iii.i zdravi, moramo naše zdravje braniti z 11cr vse škodljive vplive, katerim je izpostavljeno vsled prepiha prelila:enjn in vlage, pri čemur n 11 m izborno služi Fellerjev dohrodišeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-Fhdd".
Izkazal se je kot sle/, razkrajajoče, kašelj laj-šuioče in kot protikataralično sredstvo pri influenci, boleznih v vratu, težkem prebavljnnju, hripavosti, zaslezenju. Tudi pri družili b„lt6inah zanesljivo pomaga. Posebno zanimiv« so poročila vseh ljudi ki so kdaj rabili Fellerjev „Elza-Fluid'\ O .spod Franc Paul, Ljubno, lVtertimnerstr 20, Štajersko piše: „Moja soproga je dolgo časa bolehala na očeh, tako da m že mogla skoro nič videti, z vpo-ralio Vašega „Elza-Ftuid"-a ie pa zopet zadobila dobre oči. Pri meni sami mu je Vaš „Klza-Fluid" odpravil bolečine, ki sem jih imel v prsih že dolgo let. medtem ko jo hčerka vporabljala istega za nego las in ie z uspehom oačila I u"'išče i ri dobila goste lase. Prosim, da mi zopet pošljete 12 stekle- i nic tega odličnega, osvežujočega in krepčujoč<-ga ' domačega sredstva." Fellerjev Maropreizku eni „hlza-l'luid" naj bi cenjeni bralci imeli vedno na razi olngo, vsaj slano 12 steklenic samo 5 kion poštnine prosto.
Tudi naga čreva in naš šelodee lii morali imeti vedno v redu in zdrave tu nam pri pomanjkanju teka, gorečici, zaprtju, bljuvanju in napenjanju izborim pomagajo Felleijeve rbabarbara-krogljice z znamko „Elza-krogljice". 6 škalljic stane samo i krone poštnine prosto in se istotako kakor fluid naročajo pristno san o pri lekarnarju 10 V. Feller p tu biča, Klzatrg št. K! (Hrvatska). Naši bralci naj' bi oboje imeli vedno doma.	_|,ecz—
72
Ali se čebelarstvo pri nas izplača?1
Glej, stvarnica vse ti ponudi Le jemal od nje ne zamudi Val, Vodnik
Sloveči čebelar Berlepš deli čebelarje na tri dele; enim služi čebelarstvo v zabavo in kratkočasje, drugim služi v to, da dobivajo iz njega postranske dohodke tretji si pa izvolijo čebelarstvo za svoj poklic. Med dežele, ki so sposobne po svoji krajevni legi, da rede in prežive poklicne čebelarje, šteje omenjeni čebelar tudi Kranjsko, Te besede imajo še danes za nas veljavo. Pri nas bi živeli čebelarji lahko kot poseben slan; čebelarski obrati prinašajo našim čebelarjem po 1000 kron, drugim še več na leto.
Poglejmo, kakšnega gospodarskega pomena je za nas čebeloreja.
Po uradnih izkazih za leto 1910. je na Kranjskem prezimilo 52,694 panjev, ki sc razdele na blizu 4000 obratov. Denar, ki je naložen v te čebelarske naprave, se pa ceni na en milijon kron.
Nekateri se pečajo s čebelami v velikem obsegu; imajo od 500 do 1000 panjev, prodajajo žive čebele, čebelne pridelke in čebelarsko orodje. Drugi se bavijo s čebelami v manjšem obsegu, tako postrani kmetije. Tretjim so pa čebele samo v pouk in zabavo. Mnogo čebelarskih podjetij je dobičkanosnih; nekatera ne donašajo ničesar, mnoga so pa gospodarjem v zgubo.
Vsa čebelarska podjetja na Kranjskem bi se dala razdeliti glede prihodkov na 10 razredov. Po tej razdelbi bi prišli kranjski čebelarji v sledeče razrede:
1.	razred približno 8 obratov z 5000 K dohodkov, 60.000 K.
2.	razred približno 18 obratov z 2500 K dohodkov, skupaj 45.000 K.
3.	razred približno 50 obratov z 1000 K dohodkov, skupaj 50.000 K,
4.	razred približno 80 obratov z 800 K dohodkov, skupaj 64.000 K.
5.	razred približno 100 obratov z 400 K dohodkov, skupaj 40.000 K.
6.	razred približno 200 obratov z 200 K dohodkov, skupaj 40.000 K.
7.	razred približno 1000 obratov z 100 kronami dohodkov, skupaj 100.000 K.
8.	razred približno 1500 obratov z 50 K dohodkov, skupaj 75.000 K.
9.	razred približno 500 obratov brez dohodkov.
10.	razred 544 obratov, ki doplačujejo. Skupaj 4000 obratov z 474.000 K
dohodkov,
Vsa podjetja bi tedaj imela na leto blizu 474.000 kron dohodkov. Dohodke štejemo tu iz srednje dobrih letin.
■Med stroške pa štejemo: Naprava ncv vih čebelnjakov, poprava starih, nakup panjev, tebe), orodja, umetnega satovja, medu-pitanca in sladkorja za krmljenje, prevažanja na pašo in nazaj itd. Teh stroškov je najmanj 150.000 kron na leto. Zraven moramo seveda šteti še lastno delo in
1 Primerjaj 1. številko -Slov. Čebelarja« 1914, članek: O rentabiliteti čebelarskih obratov na Kranjskem in njih povzdigi. A, Lapajne,
pa zamudo časa. Vendar če vse te stroške vpoštevamo, moramo reči, da čebela marsikoga na Kranjskem živi. Res, da včasih neugodno vreme čebelarjem mnogo sadu vzame, ali pridejo pa zopet leta, ki mu vse upe izpolnijo.
Poleg tega nam čebele oplojajo razne rastline, kakor sadno drevje, stročnice, detelje, ajdo itd. Čebele vplivajo tudi zelo vzgojno na nas s tem, da nas vzpodbujajo k marljivosti in štedljivosti. Kdor se bavi s čebelarstvom, najde pri njih toliko zabave in veselja, da čisto lahko pogreša zakajene oštarije, kvartc in razne čenčavc družbe, ki dolg čas preganjajo.
Čebeloreja je ena najnežnejših in najbolj plemenito vplivajočih gospodarskih opravil in velika škoda je, da tudi pri nas ta gospodarska panoga hira.
Ne da se tajiti, da je naše čebelarstvo na gospodarskem pomenu precej izgubilo s tem, ker sta med in vosek padla v vrednosti. Odkar sladkor izpodriva med, plin, elektrika, petrolej in parafin voščene sveče, od tedaj se redčijo tudi vrste naših starih čebelarjev.
Ali kljub vsem novim iznajdbam je med in čebelarstvo še danes tako velikega gospodarskega in kupčijskega pomena, da se izplača, da gojimo to panogo nad vse skrbno.
Ukoreninjeno ljubezen naroda do čebelarstva, naše ugodne podnebne in rastlinske razmere za čebelarstvo, hrepenenje po napredku moramo izkoristiti, posluževati se izboljšanih čebelarskih skušenj veščih čebelarjev in potem bomo dosegli tudi na Kranjskem lepše uspehe!
Mišni davki.
(Dalje.)
Podrobno opišemo sedaj posamezne vrste, in sicer kot prvi hišnorazredni davek, ki se določuje po množini stanov, delov (sob) po stopnjevalnem tarifu, ako niso stavbe davka oproščene, oziroma v najemu. Po postavi z dne 9. svečana 1882 je hišno razredni tarif sledeče uravnan:
1.	(I,) razred za hišo z 36-—40 stanoval-nimi deli znaša letni davek 440 K.
2.	(II.) razred za hišo z 30—35 stano-valnimi deli znaša letni davek 360 K.
3.	(III.) razred za hišo z 25—27 stano-valnimi deli znaša letni davek 300 K.
4.	(IV.) razred za hišo z 2S—27 stano-valnimi deli znaša letni davek 250 K.
5.	(V.) razred za hišo z 22—24 stano-valnimi deli znaša letni davek 200 K.
6.	(VI.) razred za hišo z 19—21 slano-valnimi deli znaša letni davek 150 K.
7.	(VIL) razred za hišo z 15—18 stano-valnimi deli znaša letni davek 100 K.
8.	(VIII.) razred za hišo z 10—14 stano-valnimi deli znaša letni davek 60 K.
9.	(IX.) razred za hišo z 8—9 stano. valnimi deli znaša letni davek 40 K,
10.	(X.) razred za hišo z 7 stanovalni-mi deli znaša letni davek 30 K,
11.	(XI.) razred za hišo z 6 stanovalni-mi deli znaša letni davek 20 K.
12.	(XII.) razred za hišo z 5 stanovalni-mi deli znaša letni davek 11 K.
13.	(XIII.) razred za hišo z 4 stanoval-niini deli znaša letni davek 9 K 80 h.
14.	(XIV.) razred za hišo z 3 stanoval-nimi deli znaša letni davek 4 K 20 h.
15.	(XV.) razred za hišo z 2 stanoval-nima deloma znaša letni davek 3 K 40 h.
16.	(XVI.) razred za hišo z 1 stanoval-nim delom znaša letni davek 3 K.
Poslednji nastavek se zniža pri raznih kočah brez zidovja iz ilovne ali pletenih iz šib ali zabitih kolov napravljenih na polovico 1 K 50 h.
Pri stavbah, pri katerih je več kot 40 stanovalnih delov, se priračuna za vsak del nad 40 delov po 10 K. — Stanovalni deli so sobe in čuinnate, v katerih sc resnično stanuje, oziroma so za stanovanje pripravljene in sicer ne glede na okolnost, se li v njih stanuje ali ne. (Stanovalni deli so predsobe, dvorane, društvene sobe, pisarne, kabineti, sobice brez peči in enake; nasprotno pa niso stanovalni deli: kuhinje, kleti, podstrešja [razen sob na istih], hlevi, sked-nji i. dr.; ravnotako ne šolske sobe, delavnice, strojnice, uradni prostori, v kolikor so za lo določno uporabljeni. Pri tvornicah ve jajo samo oni prostori, v katerih se tovarniški obrat vrši kot delavnica; samoob-sebi umevno ne veljajo take pisarnice, prodajalnice, kantine itd.
Davek se predpisuje po hišnorazred-nem katastru (zaznamek hiš) po v istem izkazani množini in razredu stanovalnih delov. Ta kataster mora biti vedno v redu, vedno se popravljajo spremembe predmeta, oziroma sproti dopolnjujejo. Letni davek se vpisuje strankam v knjižice, oziroma se to razglasi.
Odpiše se ta davek vsled poškodb po ognju ali vodi, kar se mora od poškodovanca, ozir. ako jih je več, od dveh izvo'jenih zastopnikov — naznaniti davčni oblasti, in s:cer pri ognju v (8) osmih dneh, pri povod-nji pa tekom (14) štirinajstih dni.
Davčna oblast preišče škodo po za to do'očeni komisiji, katera sestoji iz zastopnika te oblasti ter dveh občinskih odbornikov; za zastopnika oblasti se navadno določi župan; samo v posebno važnih in težavnih slučajih in pa v krajih, kjer se nahaja davčni urad ali višja davčna oblast, se določi kakega davčnega uradnika li pa uradnika višje davčne oblasti kot zastopnika.
V slučajih, da se je sprememba naznanila in potrdila že po županu in 2 odbornikih, lahko davčna oblast opusti odreditev komisije. — Škoda se natanko vpiše v izkazu, iz katerega se razvidi, je-li bila škoda polna ali le delna; sprejme se v tak izkaz lahko več poškodovanih hiš ene davčne občine; izkaz je treba takoj vposlati davčni oblasti.
Stavbe temu davku podvržene se lahko oproste, ako nimajo več stanovalnih delov, kakor 9 (devet) ter mora vsaj eno leto biti nepretrgoma prazna in neporabljena. Dan, s katerim se hiša popolnoma izprazni, oziroma zopet začne uporabljati, treba tekom (30) trideset dni naznaniti, sicer se začne šele računati od dneva naznanila, oziroma zapadenem roku. (Postava z dne 1. junija 1890 III, Čl.) Hišno razredni davek zapade na Kranjskem vsakega zadnjega v mesecu, to ie 31. januarja, 28. (29.) februarja, 31. marca itd. vsekega leta. (Dalje prih.)
Igla in šivalni stroj.
Malo strojev je bilo kulturi tako zelo v pomoč, kakor ravno mala, jeklena igla. To koristno orodje je tako preprosto, da je po cela stoletja obdržalo svoje prvotno lice. Snov, iz katere sc dela, je morda sedaj lepša kot je nekdaj bila — celo uho šivankino je včasih pozlačend, oblika pa je ostala vedno ista. Njeno korist dokazovati bi bilo nepotrebno, ali zanimivo pa je zasledovati, kako je posegla v kulturo narodov.
Izobražena ljudstva starega veka so potrebovala malo igel. Njih obleka je bila iz celega, ne pa kakor pozneje, zložena. Rimljani in Grki so se zavijali v kose blaga, katere so ovili okoli telesa tako, da jc en zavitek drugega pritrdil in so bili konci speti z zaponkami ali pa z vozljem zavezani.
Spodnja obleka -je bila vrečasta, z odprtinami za glavo in roke.
Šele pozno jc šivanje postalo umetnost. Šivanje, kakor predenje in tkanje je bilo žensko opravilo. Ko se je pa v Rimu povečalo blagostanje, so prepustile to delo sužnjem in krojačem. Rimski krojači so prvi začeli delati rokave. Bolj kot pri starih narodih je bilo pri Slovanih in Nemcih šivanje ženska stvar.
Žene so šivale obleko za može in sinove. Šele v srednjem veku so nastali krojaški cehi.
Blaginja jc rastla vedno bolj. Iznajdbe smodnika, ur, tiska in dr. so obogatile narodie, pojavilo se je razkošje in igla je postajala boljša in po-trebnejša. Do 17. stoletja sc je igla izdelovala na Nemškem samo ročno.
V Angliji pa so jih začeli delati po tovarnah in s tem se je trgovina z igla- . mi prenesla na Angleško. Toda na ro-ko izdelano iglo kljub temu ni tovarniška izpodrinila.
Prodno je igla gotova, gre skozi ' sedemdeset rok. Delo je tako razdeljeno, da v eni tovarni zgotove na dan po on milijon igel. Vsled tovarniških izdelkov so postale igle cenejše in šiva- | nje sc je izpopolnilo. Šivi so bili vedno lepši in boljši, niti so bile tanjše. Metoda šivanja se seveda ni izpremenila, ; dokler ni 19. stoletje prineslo preobrata z iznajdbo šivalnega stroja. Ali ta iznajdba ni bila z veseljem sprejeta. Prodno je bil stroj uporaben za delo, | jc pa minulo še •precej časa in krojači so se hudo zoper njega vojskovali, ker so se bali, da jim nc bi odvzel kruha.
Prvi poizkusi so se ponesrečili; kajti iznajditelji so posnemali s strojem šivanje na roke. Tudi so se trudili, da bi stroj gube nabiral, kakor bi bilo to glavni namen dela.
(Leta 1804.) dva Angleža in (leta. ' 1814.) dunajski krojač Jožef Macler-sperger so poskusili zgotoviti stroj. 1 Prvi stroj za rabo je naredil Francoz Bart. Thimonier v letu 1823. Ta je bil izučen krojač in je ves čas posvetil svoji iznajdbi. Njegov stroj naj bi šival in pletel. Bes se mu je posrečilo sestaviti ga; šel je v Pariz, vzel oatent, stopil v
zvezo z nekim trgovcem uniform in postavil 80 strojev. Toda krojaški pomočniki so navalili na delavnico, razbili stroje in iznajditelj je reven, kakor jo prišel, odšel iz Pariza, hodil po Franciji in sc živil s tem, da je kazal, kako sc šiva s strojem.
Naredil je stroj, ki je tudi arabeske všival in je igla naredila 300 hod« Ijajev na uro. Poslal ga je v London na razstavo 1. 1851., pa njegov stroj je prišel prepozno in odlikovanje sta dobila Amerikanca Ilomc in Singer za svoja iznajdbo.
Prav kakor Thimonier je pogorel Home s svojim strojem 1. 1846. Tudi za njegov stroj se niso nikjer brigali. Samo angleški tovarnar životcev (moder-cev) W. Thomas se je zanimal zanj, da bi ga zase izkoriščal. Kupil je prav poceni od Homeja patent, dal si narediti več strojev in iznajditelja zapodil. Thomas sicer v Angliji ni imel patenta, toda za vsak stroj, ki je bil poslan iz Amerike, si je izgovoril 50 K davka.
Home se je prevaran vrnil v Ameriko, kjer je pa med tem nastopil proti njemu močan konkurent, Singer, ki je njegov stroj popravil in ga patentiral, Ravno tako so storili VVilson, Sibbson in drugi, pa Singerjev stroj je bil najboljši. Ko je Home videl, da imajo drugi korist od njegovo iznajdbe, je pričel tožbo proti njim, katero je tudi dobil. Singer je moral plačati precejšnjo vsoto, kar je lahko storil, ker je s to iznajdbo pridobil milijone.
Sedaj zavzema šivalni stroj v vsaki hiši svoje mesto, kakor,, preje pre-slica. Dobimo ga povsod, ker njegova elegantna oblika je poleg koristi tudi kras vsake sobe. Ker je cena zmerna in se lahko plačuje na obroke, sila pre-koristni stroj nabavijo tudi revni ljudje. —- šiva sc čudovito hitro. Ko naj-spretiiejša šivil ja naredi z roko 50 ubo-dov, jih naredi stroj v tem času 600 in še več. Na stroju se lahko krasno veze, lepo narode luknjice za gumbe, čedno naguba in zarobi, da celo tkanje preprog sc na stroju lahko posnema. V industriji je stroj velikega pomena in je začel popolnoma novo dobo. Njegov vpliv na izmeno modo se ne da tajiti; povišal je namreč delavsko znanje šivilj in krojačev in zboljšujc okus.
Kako se reklamira »Domoljub«?
Na večstransko izraženo željo povemo na tem mestu vnovič, kako naj napravi naročnik, ki ne prejme kake »Domo-ljubove« številke, da jo bo dobil brez vseh stroškov. Vzame naj četrtinko pole papirja in zapiše nanjo: Podpisani ni'
sem prejel »Domoljuba« z dne......
št. ... in prosim, da se mi takoj do« pošlje. — Spodaj naj se zapiše natan-čen naslov naročnika. Tako popisan kos papirja naj se da v kuverto brez znamke in zapiše zunaj: Upravni-štvu »Domoljuba«, Ljubljana. Reklamacija časopisa.— Na tako reklamacijo iio dobil vsak naročnik zaželjeno Številko. ako ima naročnino res plačano,
62
Matere, ki Imajo: svoje otroke rade,: •jim dajo za okrep-•čilo dobrega mleka ' s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo.
Kathreiner|«va »o po ilovltem , ' KatNrelnarlevam naflnu napravila , i ii naibolltcga sladu In I« te 2] let
zdravniško priznana krepilna pi/ača.
Pri nakupu to mora vedno izrecno i zahtevati pristna Kothreinorieva v za. ' prtih zavojih z slllco 2upn»:a Knolppa. \
Jfl Dobre knjige M
sedno: »Med grenčicami zavzema gren-Cica »Hunyadi Janos« nepobitno prvo inesto Dolgoletna uporaba tega sredstva po vsem svetu v bolnišnicah in v privatni praksi potrjuje, da je izvrstno učnikujoče sredstvo, brez vsake graje; nikoli se ni opažalo kakih neprijetnih posledic in znamenite kapacitete medicinske vede priznavajo, da je neprecenljivo sredstvo terapevtiCnega zaklada.«___
Mnenje gospoda dr. J. Kentzlerja, zdravnika zdravilišča
Gleichenberg.
Gosp. J. Serravallo,
T r s t.
Večkrat sem rabil Vaše železna t o k i n a - v i n o Serravallo pri moji zelo razširjeni klienteli, in to vedno z najboljšim uspehom. Vino se je zelo dobro izkazalo kakor tonik in ga bom priporočal tudi v prihodnjosti.
Gleichenberg, 10. sept. 1911.
Dr. K e n t z 1 e r.
'aacrcrorocGcacnaoGOLaaaaccaLogiTtjr:! ooon!a xanac\ D .oocr occt.aLo;:oooijou-*.aaoooooi. aaooDoa. acau——l
L.____I
I\ r žiC, Zgledi bogoliubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Zbirka obsega tri zvezke, izmed katerih obsega vsak okoli 170 strani in stane samo CO vin. Vsi trije deli torej le 1 K 80 vin. Vsak zvezek je pa tudi sam zase celota. Zbirka je posebno pripravna za darilo pr*oob-liajancem, birmanccm in sploh naši deci, ker je izrednega vzgojnega pomena. Zgledi so pisani zanimivo, da jih je Citati kot kratkočasile povesticc, poleg tega pa hude v otroški duši čednost in blažijo srce. V prvi vrsti stremijo namreč za tem. da navajajo deco k posnemanju vsega lepega in dobrega ter jo podžigajo, tla se skuša čimbolj približati svojim vzornikom. kot so sv. Alojzij, ttv. Stanislav itd. Zbirka je izredno priporočljiva in bo rodila v stroški duši najlepše sadove ker ima izredno nizko ceno, je kot darilo šolski mladini posebno pripravna. Dobi sc v »Katoliški Hukvarni« v Ljubljani.
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K SO vin., po pošti 20 vin. več.
Cesto pomagajo tudi v resnih slučajih navadna preizkušena domača zdravila, katera so porabljali naši dedi. V tej knjigi so navedena domača zdravila z jasnim poukom, kako so uporabljati in proti katerim boleznim pomagajo. Ker v nujnih slučajih večkrat ni mogoče hitro poiskati zdravniške pomoči, medtem ko so domača sredstva povsod pri roki, jc knjiga koristna in potrebna. To knjigo pojasnjuje ravnokar izišla nazorna knjižica
Medicinsko časopisje vseh kulturnih dežela je glede vrednosti grenčice »Hunyadi Janos« soglasno. Mednarodno klinično glasilo (Dunaj) piše dobe-
PEBECO

PASTA
čisti usta i zube
Velika Tuba K I.SO mala Tuba Ki.-
SleckeDplem-iiiijno mlečno milo
BERGlilANN & CO., Toiill ob Labl
jo alo.jkoproj nooli linrino potrebno /.a racijonalno nvROvanjo kožo in lepoto. Vsaki dan polivulnico.
Pobi so povsod A 60 vin.	745
Po zdravniških izjavah je pri rcv-matizmu, protinu in nevralglji kot hitro učinkujoče in olajšujoče sredstvo Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Več v inseratu.
Sprejme se takoj pri Ivanu Ogrinu na Lavercl
SKRIVALNICA.
Kje so mati?
LOTERIJSKI ŠTEVILKE. Gradec, 15. aprila: 55, 4, 24, 6, 38. Brno, 15. aprila: 22, 40, 74, 10, 32. Line, 18. aprila: 54, 40, 47, 36, 67.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana. 21. aprila 1914.
pri Fr. Vrhovcu, kovaškem mojstru v Ljubljari, Bohoričeva ulica štev. 6.	1323
Deželni pridelki:
PSvmca .... R2 . ...
Ajda.....
leCmen.....
Oves.....
Proso Delo . . Proso rumeno Koruza slom Koruza nova LeCa . . * Urah ■ . ■ • Laneno seme Grn&ica .... DomaČa deiei|n F1201 Ribn.Cnn . F1201 1'repellCor F12o> Mandaloil Cebulr	. . .
Krompir ■ . . Zelje sveJe /cije msio brfzsodn Kipa nordijsko . Rcpn šve2o . . Repo kislo brezsod;
Brinje......
Kumna.....
Oreh.......
Gobe sulie. • . . bulic hru-ke . . . Sulic CcSpljc. . .
)e2lcc......
Želod......
Smrekovi sloržl
Seno......
Sloma.....
Stelja......
Cena
K 1 v
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitona . 1 elvia ie2ka . . . Tiieta mala . . .
Pri .........
KnSIruni ....
Kuretnlnain drugo:
Maslo kuhano od k ioo — do . . . Maslo surovo od k 870*— do . . . Slanina svc2a<Speh| Slanina prcnajena .
Most svinjsko . . ...........
Injcn 100 komadov
1'ISanc......i
Golobi.....
Raca......'
Gos . . .
Cena
k 1;
2Wi -
;i3< t -i — Ili -ICO -»3 -O1 -
-L ! -
I
Kclonijalno blago na debelo:
Ri2 Rangon od
K H'—do . . . Kavo Sonios od K 2<lii —
SlodkorodKSl-do! 83 i'etrolej . ... •«>
Kneza Huersperga radioaktivno toplo : 1289 kopališče
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplicc.Mi"0' tov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 HI radioakt. tople vode na dan, velika kopališča, posebne ln močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nev-ralgija (isehlas) nevrasten:ja, histerija, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopal, ravna-; teljstvo. Sezona traja od 1. maja do 1. okt.
SirolinRoche
lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj, katar, mfluenco, astmo.
Originalni zavoj u K 4-— v vseh lekarnah.