Iz velikih dni boja^za naše življenje
Morda nas je pred izdajo rešila le težka suknja      €                f
23. februar 1942. Ta dan se je z velikimi čmimi črkami zapisal v zgodovino NOB za področje Ljubljane in njene okolice. Okoli Ljubljane so namreč napeljali bodečo žico potem, ko je sovražnik ugotovil, da je prav Ljubljana žarišče vseh organiziranib akcij, da je tu žarišče ilegalnega dela, ki je razvejano po celi Sloveniji.
Natančno istega dne, pa se je na področju naše občine, natančneje na področju Viča, odvijala izredno zanimiva akcija, ki je imeia kasneje tragične posledice.
Italijanski dokument, ki je v IZDG v Ljub-ljani zaveden pod TMG 262 - 614 iz VK 5/III, in je nastal 13. julija 1942 navaja sledeče: »TMG je obsodilo grenadirja Bruna Busatta na smrt, Ivico Bernard, 23 let, prodajalko tobaka na Tyrševi cesti (današnja Titova ce-sta) na smrt, Stanislava Vrhovca, 49 let, ha smrt in Vinka Vrhovca iz Dobrove, star 29 let, na 7 let zapora. Busatto je 23. 2.1942 dezerti-ral iz italijanske vojske. K temu ga je nagovo-rila Bernardova in ga spravila preko bloka na Viču do družine Vrhovec, od koder je šel v partizane. Sredi marca 1942 se je javil na italijanski komandi na Igu in izdal udeležence pri begu.«
Trafika, kjer je bila zaposlena Bernardova, je bila partijska javka in lahko pravilno sklepa-mo, da je delala za OF. Če natančno analizira-mo nadaljnjo obtožnico, ki navaja, »da je bil Busatto obtožen zaradi dezertiranja, dezorga-nizacije in prodaje orožja«, lahko skleparao, da izrar prodaja ni najbolj pravilen, Busatto ga je po vsej verjetnosti kradel in ga posredo-val partizanski vojski. Po vsej verjetnosti se je na ta način dokazoval, da je »čist« in si s tem omogočil prehod v partizane.
Kakšen je bil njegov prehod preko bloka nam ni povsem jasno, sraatramo pa lahko, da očitno ni imel težav, saj so tega dne postavljali
žico in najbrže ukrepi italijanske vojske še niso bili tako strogi.
Kot navaja obtožnica, se je že sredi marca 1942 sam javil na italijanski komandi na Igu in vse izdal. Takrat so se šele pričele tragične posledice. Italijanske oblasti so ga pripeljale na Vič, kjer so ga vodile od hiše do hiše in moral je pokazati vse tiste, kjer je dobil po-moč. Lada Novak-Ahčan navaja, da ji še da-nes ni povsem jasno, kako to, da ni pokazal njihove hiše. Po vsej verjetnosti prav zaradi tega, ker mu je Marjan Novak na dan odhoda v partizane odstopil suknjo iz težkega blaga, saj je bil ves prezebel. Morda pa iz kakšnega drugega vzroka, to še danes ni jasno. Zato pa je pokazal na Vrhovčevo hišo in sledile so aretacije, katere sem že navedla, oziroma jih navaja obtožnica. Pri tem moram poudariti, da se je obsodba Stanislava Vrhovca spreme-nila iz smrtne na 30 let ječe in ga je kasneje rešila kapitulacija Italije.
Istega večera, ko je prišlo do izdaje, pa so zajeli tudi Vinka Vrhovca in mu nastavili zan-ko v Novakovi hiš.'. Mlajši brat Slavko Vrho-vec je pobegnil v partizane.
Bruno Busatto je bil kasneje ustreljen na strelišču na na Dolenjski cesti in sicer 18. julija 1942.
Vsekakor izredno zanimiv dogodek, katere-ga kaže nedvomno še natančneje proučiti in dodati vse manjkajoče podatke. Tudi to pa je ponoven dokaz, da nikakor ne moremo pisati zgodovine NOB le s pomočjo arhivskega gra-diva, kakor tudi ne le s pomočjo spominskega gradiva. Jasno je, da se morata oba dela vse-binsko dopolnjevati in le s tem si bomo lahko pridobili resnično in neoporečno podobo naše bližnje preteklosti.
Po arhivskem in spominskem
gradivu pripravila Mojca
Černe