■ o
¡ -í :o !o
iP^
TRGOVINA, MONTAŽA
■vodovod
■	centralna kurjava • plinske instalacije
■	kopalniška oprema
■	keramične ploščice
d.0.0.1.* www.mckdoo.si
OBRTNA CONA NOVI JORK. Nova vas pri Markovcih 103. tel.: 754 00 90
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Dejan Zavec •
Naslov svetovnega prvaka prvič v Slovenijo?
O Stran 15
Rokomet •
Četrta zmaga Ormožanov v gosteh O Stran 16
Od tod in tam Ptuj • V kleti pod napetimi bradavičkami
Z> Stran 4
Po naših občinah Videm • Trije škorpijoni in gladko zrušen proračun
O Stran 5
Od tod in tam Destrnik • Pukšič proti Zveru - kdo bo koga?!
Z> Stran 13
Ptuj, petek, 11. decembra 2009
letnik LXII • št. 97 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Zavrč • In vendarle se v Halozah nekaj premika
Pridobitev za ljudi na obeh straneh meje
Obmejna haloška občina Zavrč je bogatejša za nov, sodoben objekt, v katerem je poleg velike samopostrežne trgovine z bifejem še prostor za novo pošto; to bodo odprli v ponedeljek.
Novo završko lepotico je zgradila domača trgovska družina Ogrizek na nekdanjem travniku za dosedanjo trgovino Haložan-ka. V 700 kvadratnih metrov velikem objektu, ki je veljal okoli milijon in pol evrov, je pretežni del namenjen novi samopostrežni franšizni trgovini Tuš - market Haložanka. Po besedah završkega župana Mirana Vuka, ki je novo pridobitev svečano odprl skupaj z investitorjema, Zinko in Ivanom Ogrizkom, ter njuno hčerko Matejo (na posnetku) gre za izjemno pomembno pridobitev za ljudi na tej in oni strani državne meje, saj bodo poleg Zavrčanov v nov objekt z veseljem hodili na-kupovat (in kaj pokomentirat ob kavici) tudi občani iz sosednje Dubrave in Lovrečana na Hrvaškem. V novi zgradbi ima svoje nove in večje prostore tudi Pošta Zavrč, ki jo bodo svečano odprli v ponedeljek, ko bodo v njej pričeli tudi uradno poslovati. Doslej so poštarji gostovali v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma, ki so bili že več let premajhni.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Spremembe načrta v Rabelčji vasi
Podravje • S seje KGZS
Kapital pred kvaliteto življenja? Kmetijstvo jemlje vrag
Stanovalci Rabelčje vasi so v času javne razgrnitve (končala se je 9. decembra) podali vrsto pripomb na spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za to območje. Zahtevajo, da se spremembe in dopolnitve izvedejo tako, da bo veljavni zazidalni načrt bliže javnemu interesu, Hkrati dokazujejo, da je dokument v nasprotju z določili zakona o urejanju prostora in zakona o graditvi objektov ter z veljavnimi dolgoročnimi prostorskimi usmeritvami MO Ptuj.
Predstavniki kmetov z območja Ptujskega so se v začetku decembra zbrali na sedmi redni seji ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice, kjer naj bi razpravljali o zadnjih aktualnih težavah, povezanih s spremembami GERK-ov in delitvijo državne pomoči pridelovalcem žit in mlekarjem. Toda razprava in seja sta se zasukali v precej drugačne vode ...
Predstavnik stanovalcev -podpisnikov pripomb na omenjeni zazidalni načrt - Miro
Ljubeč je pripombe občanov po končani javni razgrnitvi povzel za Štajerski tednik.
Veljavni zazidalni načrt za to območje iz leta 2007 vsebuje poleg blokovske gradnje tudi parkirišča, veliko zelenih površin in dve večji igrišči za otroke in športne igre. Pred-
videne spremembe močno posegajo v to, predstavljajo spremembo na slabše, kar je s pravnega vidika popolnoma nesprejemljivo. Število stanovanj se povečuje s 470 na 750, to je kar 60-odstotno, in to tudi na račun parkirišč, zelenih površin in otroških igrišč. Območje Rabelčje vasi - zahod se spreminja v spalno naselje. Nesprejemljiva je ukinitev obeh igrišč. Načrtovalci se zanašajo na neki domnevni vrtec, ki je predviden na Marofu, nihče pa ne ve, kdaj bo zgrajen. Zahteva prebivalcev je, da se ohranita obe igrišči, umesti vrtec in da se poveča delež zelenih površin v novi soseski.
O Stran 2
Za začetek je bilo slišati že znane napeve o tem, v kakšni krizi je kmetijstvo in da nobena panoga več ne proizvaja z dobičkom, da se v večini dejavnosti niti stroški ne pokrivajo več, kaj šele kaj drugega, potem je
sledilo kritično ocenjevanje dela in vpliva kmetijskih politikov na situacijo in zakonodajo, slišati je bilo tudi, da kmetje nimajo več posebnega zaupanja v svoje izvoljene predstavnike.
O Stran 3
Ugodni prednovoletni popusti v trgovini Ptujske kleti!
Vinarski trg 1, tel: 02 78 75 827
Foto: OM
Ptuj • Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Rabelčja vas - zahod
Je kapital ponovno prevladal pred kvaliteto življenja?
Stanovalci Rabelčje vasi, to je Peršonove ulice, Volkmerjeve ceste in naselij, ki mejijo na območje urejanja tega območja, so v času javne razgrnitve (končala se je 9. decembra) podali vrsto pripomb na spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za to območje. Zahtevajo, da se spremembe in dopolnitve izvedejo tako, da bo veljavni zazidalni načrt bliže javnemu interesu, Hkrati dokazujejo, da je dokument v nasprotju z določili zakona o urejanju prostora in zakona o graditvi objektov ter z veljavnimi dolgoročnimi prostorskimi usmeritvami MO Ptuj.
Predstavnik stanovalcev - podpisnikov pripomb na omenjeni zazidalni načrt -Miro Ljubec jih je po končani javni razgrnitvi povzel za Štajerski tednik.
Veljavni zazidalni načrt za to območje iz leta 2007 vsebuje poleg blokovske gradnje tudi parkirišča, veliko zelenih površin in dve večji igrišči za otroke in športne igre. Predvidene spremembe močno posegajo v to, predstavljajo spremembo na slabše, kar je s pravnega vidika popolnoma nesprejemljivo. Število stanovanj se povečuje s 470 na 750, to je kar 60-odstotno, in to tudi na račun parkirišč, zelenih površin in otroških igrišč. Območje Rabelčje vasi - zahod se spreminja v spalno naselje. Nesprejemljiva je ukinitev obeh
Uvodnik
igrišč. Načrtovalci se zanašajo na neki domnevni vrtec, ki je predviden na Marofu, nihče pa ne ve, kdaj bo zgrajen. Zahteva prebivalcev je, da se ohranita obe igrišči, umesti vrtec in da se poveča delež zelenih površin v novi soseski.
Tudi ni sprejemljivo, da je gradnja dveh blokov predvidena na delu, ki meji na individualne stanovanjske hiše, za celotno območje pa je predvidena pozidava s stolpiči. Strokovna presoja je v tem primeru povsem odpovedala. Manjši investitorji se morajo zmeraj podrediti zahtevam stroke, večji v tem primeru pa ne? Kako se spoštuje ustavno načelo enakosti pred zakonom? Predlagajo, da se ponovno preuči možnost gradnje stolpičev namesto obeh omenjenih blokov.
Absurdi
Res je, da je praznični december tisti mesec, ko nam gre po glavi (in še povsod drugje) vse kaj drugega kot kakšne hudo resne in problematične zadeve. Mi je pa te dni, še preden me bo zelo gotovo tudi potegnilo v vrvež norega decembra, ostal nekje v grlu zataknjen podatek o tem, koliko stane mariborsko zavetišče za živali. Samo za projekt izgradnje naj bi šlo dobrih 800.000 evrov, recimo raje kar milijonček, o stroških poslovanja pa v tem kontekstu zdaj ne bi.
Saj je vse lepo in prav in globoki ljubitelji živalic naj ne skačejo po zraku, ampak v situaciji, kjer polovica ljudi skorajda že strada, ko jih je vsak dan več na cesti, brez služb, ko so plače sramotno nizke, se mi zdi eden največjih absurdov zapravljati take ogromne cifre za azil za živali.
Pa ne, da nimam rada živali. Še kako ljubka so mi tista majhna dlakasta, puhasta, pernata in še kakšna drugačna bitja; pa všeč so mi tudi tiste največje živali. Ampak prednostno sem ljubiteljica ljudi, šele potem pa ljubiteljica živali. In povsem mirno si upam povedati, da bi gladko, ne glede na vso evropsko zakonodajo, gradnjo takšnega azila krepko prestavila v tisto prihodnost, ko bo poskrbljeno za vse ljudi vsaj do te mere, kot se skrbi za živali...
Pa naj zaradi mene zdaj živaloljubci skačejo do stropa in še skozi; če so tako zelo veliki ljubitelji, lahko tudi brez občinske in državne pomoči nahranijo svoje črede, potem pa še črede vseh potepuških ali zapuščenih živali, jim dajo prostor v svojih domovih in v svoji globoki ljubezni in usmiljenju za vse njih še plačajo zdravstvene usluge. Sicer ne vem, zakaj se imajo za ljubitelje živali, če tega niso pripravljeni delati samaritansko.
Zelo nesramno se mi zdi, da se s takim azilom, ne da me kdo karkoli vpraša, jemlje tudi moj denar in denar vseh nas, saj bodo občine azil morale sofinancirati. Raje bi s tem denarjem naredili kaj za ljudi, lahko tudi samo za tiste zapuščene, ki čeprav se sliši grdo, tudi potrebujejo "azil". In zdi se mi, da je teh že precej več kot živali...
Simona Meznarič
Spremembe zazidalnega načrta ukinjajo tudi promenado, namesto nje se predvideva navadna interventna pot. Stroka je 15 let vztrajno zagovarjala promenado - od kod sedaj preobrat, se sprašujejo prebivalci.
Občani grozijo: Peršonovo bodo zaprli
Opozarjajo tudi na prometnice, ki vodijo do obravnavanega območja, saj so neustrezne ali jih sploh ni. Peršonova ulica je preobremenjena in ni skladna z zahtevami zakona o varnosti cestnega prometa. Miro Ljubec pri tem posebej izpostavlja: »Ob srečanju osebnega avtomobila s tovornim vozilom ali avtobusom v celotni Peršonovi ulici se mora eno od vozil umakniti na pločnik, to pa je velika nevarnost za pešce. Gre za pločnik, ki ga uporablja mnogo otrok za pot v šolo, zato je takšno slabšanje varnostnih razmer nedopustno. Ozko grlo je križišče Peršonove ulice z Volkmerjevo cesto, še zlasti ob jutranjih konicah, ko v Šolski center prihajajo dijaki. Cesta III, ki je celo izvzeta iz spremenjenega in dopolnjenega zazidalnega načrta, je še zmeraj preozka občinska pot s protiprašno prevleko, ki so jo soinvestirali posamezniki. Na delu te ceste, ki sploh ne obstaja, je v zazidalnem načrtu predviden dovoz v podzemno garažo. Cesta III je zgrajena le delno ob trgovini Spar, preostanek je izvzet iz načrta, čeprav so na tej cesti predvideni kar trije uvozi (izvozi) iz podzemnih garaž. Cesta E je zgrajena le delno. Zahtevamo, da se prepove ves promet po Peršonovi ulici s tovornimi vozili, namenjenimi na predvideno gradbišče. Gradbišče naj se v celoti oskrbuje z zahodne strani, preko Volkmerjeve ceste, ki je širša, asfaltna prevleka te ceste pa je bila pred kratkim obnovljena.
Glede na izkušnje iz zadnjih let, kjer je zmeraj ostajalo le pri obljubah, stanovalci napovedujemo zaporo Peršonove ulice, če se bo predvideno gradbišče začelo oskrbovati po tej ulici. Žal je to edini način, da se investitorje prisili k izdelavi prometnic, ki so osnova za začetek gradnje na
Foto: Črtomir Goznik
Načrtovana četrtna skupnost znotraj četrtne skupnosti Ljudski vrt že pred nastankom ne da spati.
tako velikem območju in jih zazidalni načrt vsebuje. Zahtevamo, da se pred začetkom gradnje v celoti zgradijo dovozne ceste.
Na celotnem območju Rabelčje vasi - zahod je potrebno zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest. V to število ne moremo prištevati podzemnih garaž, saj se te zapolnijo šele zvečer, čez dan stanovalci običajno parkirajo na zunanjih parkiriščih. Za 750 stanovanj ne more biti predvidenih 137 zunanjih parkirišč!
Nesprejemljivo je tudi, da v 21. stoletju tako veliko načrtovano naselje nima predvidenih kolesarskih stez. Izgradnja kolesarskih stez v Rabelčji vasi je predvidena tudi v razvojnem programu MO Ptuj. Od občine bi pričakovali več daljnovidnosti pri reševanju prometnih težav in pri propagiranju zdravega načina življenja. Ptuj ostaja v tem pogledu v srednjem veku.«
Je MO Ptuj kršila predpise?
Sedanji sosedi bodoče soseske v Rabelčji vasi imajo pripombe tudi na sam prikaz prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, saj je prikazana nerazumljivo.
»Pravilnik iz leta 2004 predpisuje, da se mora 'funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov /.../ določi/ti/ s prika-
zom tlorisnih in višinskih gabaritov posameznih objektov in pripadajočih površin'. Pri tem zazidalnem načrtu gabariti niso bili prikazani, manjkajo prečni prerezi z nadmorskimi in relativnimi višinami. Zato zahtevamo, da se osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas - zahod dopolni in da se ponovi postopek javne razgrnitve.
Omenjeni pravilnik narekuje tudi, da 'prostorska ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, mora biti v javni razgrnitvi prikazana na vsaj en poljuden način, kot so npr. fotomonta-ža, maketa, perspektivna slika, predstavitev na elektronskem mediju in podobno'. Pri obravnavanem zazidalnem načrtu pa tega ni bilo, prečni prerez je le skiciran na enem od listov in brez oznak višinskih točk, tako da ni mogoče ugotoviti, kolikšna je višina predvidenih objektov in relativna višina glede na sosednje obstoječe objekte. Ta določba ponovno ni bila upoštevana. Podobno je bilo že ob razgrnitvi občinskega lokacijskega načrta. Očitno je, da gre za načrtno kršenje predpisov. Zaradi ponovne kršitve zahtevamo ponovitev postopka javne razgrnitve.
Glede na dejstvo, da območje urejanja predstavlja močno povečano koncentracijo prebivalstva, manjkajo tudi študije prometa, prometnega vključevanja Ra-
belčje vasi v mestno prometno mrežo, o katerem govori veljavni zazidalni načrt. Zato zahtevamo pojasnilo, katere prometnice bodo uporabljali prebivalci območja urejanja pri dostopu v mesto in kakšne so rešitve potencialnih težav. Manjka tudi študija o šolskih okoliših. V kateri vrtec in v katero osnovno šolo se bodo vpisovali otroci, ki bodo živeli na obravnavanem območju?
Če spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Rabelčja vas - zahod primerjamo za načrtom iz leta 1994, spremembami v letu 2007 in današnjim predlogom, bomo videli, da so spremembe zelo radikalne in to le v smeri maksimiranja dobička ter slabšanja bivalnih, prometnih in socioloških pogojev za življenje in delo v tem delu Ptuja. Pripravljavec, Skupna občinska uprava, bi moral poskrbeti za javni interes. Namesto tega popušča kapitalu, rešitve problemov (vrtec, šole, igrišča, zelene površine) pa ukinja ali premika v nedoločeno prihodnost. Mnenja smo, da takšno ravnanje ni sprejemljivo in da javne službe svojega dela ne opravljajo v okviru pristojnosti, ki jih imajo,« v imenu stanovalcev - podpisnikov pripomb na spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za poselitveno območje Rabelčja vas - zahod opozarja Miro Ljubec.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • S seje območne enote KGZS Ptuj
Kdo je komu bolj potreben in kako dolgo še ...
Predstavniki kmetov z območja Ptujskega so se v začetku decembra zbrali na sedmi redni seji ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice, kjer naj bi razpravljali o zadnjih aktualnih težavah, povezanih s spremembami GERKO-ov in delitvijo državne pomoči pridelovalcem žit in mlekarjem. Toda razprava in seja sta se zasukali v precej drugačne vode ...
Za začetek je bilo slišati že znane napeve o tem, v kakšni krizi je kmetijstvo in da nobena panoga več ne proizvaja z dobičkom, da se v večini dejavnosti niti stroški ne pokrivajo več, kaj šele kaj drugega, potem je sledilo kritično ocenjevanje dela in vpliva kmetijskih politikov na situacijo in zakonodajo, slišati je bilo tudi, da kmetje nimajo več posebnega zaupanja v svoje izvoljene predstavnike, direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič pa je kar naravnost povedal, da neke dolgoročne prihodnosti kmetijstva v Podravju niti ne vidi več.
Kmetijstvo »jemlje vrag«
Poglavitni vzrok za propad je po njegovih besedah v preveliki razdrobljenosti in nepovezanosti kmetov, kar se odraža tudi v neuspešnosti povezovanja in ustanovitve ene same močne zadruge za celotno območje. »Ob tem praktično nimamo več zelenjadarskega programa, kmetje gojijo samo še pšenico in koruzo, čeprav je popolnoma jasno, da se od tega, glede na površine in hektarski izplen, nikakor ne bo dalo preživeti! Na tak način bo kmetijstvo in vse nas, povezane z njim, v kratkem 'vzel vrag', nobenega dvoma ni o tem! Stanje je resnično katastrofalno, boste videli, ko bodo znane bilance poslovanj zadrug! Sodelovanje zadrug z zborničnimi službami je minimalno in še to, kolikor ga je, je neuspešno, ker s(m) o posamezne manjše zadruge neuspešne, premalo močne in posledično s premajhnim vplivom! Poleg tega zdaj zadružniki vsak zase nekaj 'letamo za kmeti in se cufamo' zanje, na drugi strani pa vse propada,« dodaja Janžekovič.
Čeprav so mu zbrani na seji s predsednikom Milanom Unukom vred dali prav glede potapljajoče se kmetijske barke, je bilo po drugi strani hitro slišati tudi očitek, da kmetje, ki so se ukvarjali z vrtninarstvom, niso mogli pridelka v celoti prodati preko zadruge, da jim je ostajal in da je večina to panogo potem pač opustila, nekateri pa so se bolj ali manj uspešno znašli po svoje, z direktno prodajo trgovcem, slednji pa so seveda potem lahko izvajali toliko večji pritisk na znižanje cen, kar po mnenju zbranih ne bi bilo možno, vsaj ne v taki meri, če bi imeli nasproti enega močnega pogajalca in ponudnika.
Začaran krog iskanja krivde za vedno slabši položaj (po-dravskih) kmetov se je potem obrnil seveda proti hudobnim trgovskim verigam, ki izsiljujejo kmete z nemogoče nizkimi cenami, uvažajo pa nekvalitetne prehranske izdelke, kar bi se po mnenju Petra Pribo-žiča lahko preprečilo z državno direktivo, da morajo tudi uvoženi kmetijski pridelki izpolnjevati enake standarde kot slovenski. Unuk je potem še dodal, da slovenski kmetje znajo še kako dobro pridelovati kvalitetno hrano, da pa pač očitno ne znajo tako dobro trgovati, saj se tu vse ustavi, nato pa je bilo še slišati, da bi se marsikaj lahko popravilo in rešilo že s tem, če bi bila v državi sprejeta zakonodaja, ki bi trgovskim verigam omejevala višino marže na pre-hrambne izdelke, kot je to že uveljavljeno v nekaterih drugih državah.
Podravski kmečki (politični) lobi res najšibkejši med vsemi?!
Okoli vprašanja razdelitve državne pomoči pridelovalcem žit, iz katere so izpadli praktično vsi podravski kmetje, ker so bili kriteriji postavljeni po meri pomurskih kmetov, je tokrat padlo precej manj besed kot na predzadnji seji; napovedanega protestnega shoda namreč ptujski kmečki vodje (po pričakovanju) niso izvedli, za kar so se sicer javno malo »posipali s pepelom« in se izgovarjali, da ga pravzaprav še vedno lahko, krivdo za nespremenjene kriterije pomoči pa so (spet) pripisali premalo močnemu podravskemu kmečkemu lobiju, ki ne na zbornici ne na kmetijskem ministrstvu oz. pristojnih odborih očitno nima potrebne večine in moči, da bi lahko kaj dosegel; na koncu pa so se malo potolažili z dejstvom, da tudi govedorejsko-mlečni lobi ni naredil kaj posebno pametnega s spremembo kriterijev za dodelitev pomoči pridelovalcem mleka, saj se je z razširitvijo števila upravičencev pač zmanjšal znesek pomoči na glavo živine.
Vso to nesrečo so nato lepo zaokrožili v besede, da je bilo itak že na začetku jasno, da je štiri milijone evrov pomoči za mlekarje in žitarje dosti premalo in da bi bilo dejansko potrebnih vsaj 10 milijonov evrov za povračilo nastale škode oziroma izpada dohodka. Za višnjo na kupček smetane pa so dorekli še, da imajo
Na zadnji seji je bilo slišati precej krepkih čez delo ptujske svetovalne službe ...
pravzaprav slabega ministra, ki si od vlade in Pahorja ne upa zahtevati več denarja.
Okoli spremembe GERK-ov niso rekli skorajda nič, kar je prav zanimivo, saj bo sprememba gotovo marsikaterega kmeta pošteno udarila po žepu; vendar bo med nesrečniki več manjših kmetov na bolj hribovitem območju, ne pa prav veliko med večjimi kmeti na nižinskem delu, med katerimi so tudi člani oz. predstavniki OE KGZ Ptuj, zato se s tem niso posebej obremenjevali.
Kritika na delo svetovalcev
Prav zanimiva in po svoje kar neverjetna razprava pa se je nato začela odvijati okoli vprašanja dela ptujske kmetijske svetovalne službe oziroma kmetijskih svetovalcev. Toliko kritike čez delo slednjih še ni bilo slišati, sodelujoči so po kakšni uri začeli ugotavljati,
da bi bilo celo bolje zapreti sejo za javnost, da ne bi slišala oz. prebrala, kaj vse so povedali ...
Prvi se je oglasil kar Milan Unuk in povedal, da je slišal veliko pritožb kmetov, ki da ne najdejo svetovalcev na svojem delovnem mestu, po drugi strani pa naj bi jih tudi ne bilo na terenu, in še, zakaj »ka-sirajo« za svoje delo le ubogim kmetom, ne pa tudi občinam in drugim institucijam, za katere prav tako opravljajo nekatere storitve. »Kmetje morajo za vsako storitev in dokument plačati, to zanje niso majhni zneski! Saj vem, da si mora KSS pridobiti del denarja za preživetje na trgu, ampak zakaj zgolj na račun kmetov?! To se mi ne zdi prav! Izdajajte račune tudi drugim in si še na tak način pridobite ta del denarja!« je predlagal Unuk.
V bran svoji svetovalni službi se je najprej postavil kar direktor KGZS Slavko Janže-kovič: »Veste, da se nam sred-
stva v državnem proračunu znižujejo, po drugi strani se našim svetovalcem nalagajo vedno nove naloge. Lahko se celo zgodi, da bomo kot javni zavod prikazali negativno bilanco. Glede pridobivanja denarja na trgu pa bi nam morala pomagati prav naša zbornica, sicer se ne bo nič spremenilo! Kar se tiče prisotnosti in dela naših svetovalcev, pa vedite, da nimajo delavnika v pisarni od sedmih do treh, da veliko delajo tudi na terenu. Brezpogojno jim zaupam in ne mislim izvajati nobenega diktatorskega nadzora nad njimi, vedno pa se v naši hiši ve, kje je kdo!«
Namesto javnega zavoda zasebne svetovalne službe?
Svoje sodelavce je zagovoril tudi vodja svetovalne službe Peter Pribožič s pojasnili, da imajo na svojem terenu kar 9000 kmetij in da si morajo
sredstva za dva meseca na leto poiskati na trgu: »Sicer je pa najlažje ukiniti svetovano službo. Velike kmetije se bodo morda še znašle, vedite pa, da je večina kmetij pri nas majhnih in pomoč svetovalcev še kako potrebujejo! Če se bo naša služba ukinila, bodo kmetje plačevali še dražje storitve zasebnikom!«
Na takšno razmišljanje je takoj priletel odgovor, da to sploh ni nujno, saj bo konkurenca zasebnih svetovalnih služb zniževala cene storitev in ne obratno.
Unuk, ki je s kritiko, slišano bojda na terenu v Kidričevem, začel razpravo o delu svetovalcev, je takoj dodal, da nikakor nočejo ukinitve te službe, da pa kritike so in naj se naredi red znotraj službe, čeprav so prav vsi prisotni na seji tudi povedali, da sami nimajo žal besede čez svetovalce. Ugotavljali pa so, da so razlike med svetovalci, da se nekateri res trudijo, drugi pa precej manj, in da so nekateri preobremenjeni; pa še, da naj bi se tudi z državnim denarjem delalo precej po svoje, saj naj bi nekateri v KSS raje koristili svoje avtomobile in si obračunali kilometrino kot službene itn. Spraševali so se še, kaj bodo delali svetovalci po ukinitvi subvencij leta 2013, ter še sklepali, da bodo te službe lahko še poslovale, dokler bodo kmetje, potem pa ne več ...
Brskanje po načinu dela znotraj svetovalne službe je šlo tako daleč, da so potem že sami razpravljavci začeli glasno ugotavljati,da bi morali sejo zapreti za javnost, saj vse pač ni za vsa ušesa, in da bi nekoliko popravili vtis, so se zedinili, da je vlada naredila veliko napako, ko je zahtevala od KSS, da si del zaslužka išče na trgu, ter še, da bi bilo nujno, da storitev svetovalcev plačajo vsi, predvsem občine, ki jih »uporabijo« za razne komisije ipd. Razen Slovenske Bistrice namreč ni občine, ki bi finančno podpirala to službo, ker to pač ni zahtevano z zakonom.
Slišati pa je bilo tudi lepo idejo o tem, da bi se kakšna izpostava Agencije za trge lahko odprla tudi na Ptuju, saj bi se s tem precej zmanjšala papirnata vojna z vlogami in popravki tako za kmete kot za svetovalce. Direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič je na to dejal: »Jaz sem prvi za to, ker je itak neumnost, da se naši ljudje od tukaj vozijo v službo na Agencijo v Ljubljano in tam rešujejo zadeve za tukajšnje območje! Ne verjamem pa, da se bo to kdaj zgodilo.«
SM
Ptuj • Ob robu uradnega odprtja zadnje naložbe v Ptujski klet
Pod napetimi bradavičkami
Takšnega scenarija in koreografije slavnostnega sprejema gostov ob uradnem odprtju zadnje tehnološke naložbe v Ptujski kleti se definitivno ne bi sramoval, še manj pa branil sloviti italijanski premier Berlusconi; vprašanje je le, ali bi vse tisto, kar je ves čas dogodka migljalo na sodih, tam tudi ostalo ...
Ob robu osrednjega dogajanja na sodih in pod njimi se je zgodilo tudi uradno odprtje zadnje naložbe v Ptujski kleti; trak so prerezali Alojz Erlač, Milan Pogačnik in Roman Glaser.
Navdušenje številnih (pomembnih) znanih gostov ob presenečenju na vinskih sodih je bilo veliko, kar se je dalo razbrati tako iz nasmehov kot iz burnega aplavza. Vino so točile brhke, skoraj popolnoma nage mladenke ...
Foto: SM
Foto: SM
Kakorkoli že, snovalcem tokratne scene in programa velja res čestitati za izjemno inovativnost in odličen spektakel, čestitke za pogum veljajo tudi PP oziroma njenemu prvemu možu dr. Romanu Glaserju, ki je s tem dokazal, da se tudi na Ptuju lahko zgodi kaj ekstravagantnega v stilu razvpitega italijanskega premierskega sladokusca ...
Pod oboki skrivnostno temačne kleti se je v soju zasenčenih luči v četrtek zbrala res skoraj vsa smetana s političnega in gospodarskega sveta, ne samo s Ptujskega, ampak tudi precej širše, celo iz tujine. Vsak gost je ob prihodu skozi obokana vrata dobil kozarec, ki so mu ga hostese privezale na roko, da ga slučajno ne bi izgubil, in po nekaj minutah družabnega kramljanja med lesenimi sodi, ko sta se med goste pomešala tudi direktor Roman Glaser in kmetijski minister Milan Pogačnik (brez kozarcev, privezanih na zapestje), je pred popolnoma presenečenimi številnimi gosti padla zavesa, ki je za seboj skrivala - mična mlada telesca sko-
raj popolnoma golih siren, ki so ob senzualnem pozibavanju na sodih začela ponujati različne vrste vin Pullus iz steklenic. Po nekaj sekundah popolnega šoka zbranih se je pod oboki razlegel gromovit aplavz navdušenih obiskovalcev, ki so mu sledili še širši nasmeški in tudi precej parov široko odprtih oči, ko so ugotovili, da migljajoče deklice na sebi ne nosijo popolnoma nič drugega kot kratka oprijeta krilca. Bele majčice z napisi Pul-
lus so bile namreč gladko malo le narisane oz. pobarvane na golo kožo, kaj kmalu, verjetno tudi zaradi hladu, ki pač vlada v kleti, pa je bilo videti tudi zelo napete in trde bradavičke, ki so predirale in napokale tanek sloj barve ...
Gostje so sicer po nekaj trenutkih kar pogumno začeli nastavljati svoje kozarce pod nagibajoča se sočna telesca mladih lepotičk z bliskajočimi nasmehi, ki so jih z veseljem pol-
nile z različnimi okusi Pullusa, za vzor je svojega podržal tudi direktor Glaser, medtem ko se je njegov sošolec s študentskih dni, minister Pogačnik, tega vzdržal. Škoda je le, med gosti je bilo namreč kar nekaj žensk, da tudi zanje ni bilo poskrbljeno v enaki meri kot za moške, ki so lahko uživali tako v pogledu kot v okusih. Morda pa bodo naslednjič v PP pomislili tudi na to, saj načrtujejo še kakšne naložbe
in odprtja v prihodnosti ... V letošnjem letu je sicer PP na ravni skupine za naložbe namenila kar 25 milijonov evrov, kar glede na krizno situacijo, ki zajema vse segmente trga in proizvo-denj, nikakor ni majhen znesek.
Ah, da, ves izjemen dogodek je bil pravzaprav namenjen uradnemu odprtju zaključene dvoletne investicije v posodobitev tehnološke linije kleti, kot so povedali trije slavnostni govor-
niki (in rezači otvoritvenega traku): direktor Ptujske kleti Alojz Erlač, minister Milan Pogačnik in generalni direktor PP Roman Glaser. Celotna naložba je veljala 1,5 milijona evrov, 25-odstotno jo je sofinancirala EU, Ptujska klet pa se odslej lahko ponaša z računalniško vodeno tehnologijo, ki omogoča popoln nadzor negovanja in zorenja vin od sprejema grozdja do stekleničenja. V okviru posodobitve so bile med drugim nabavljene nove stiskalnice, nove cisterne iz inoxa s kapaciteto 2,5 milijona litrov, računalniški sistem uravnavanja temperature itd. Razvojno naravnanost Perutnine kot matičnega podjetja, v katerega je vključeno podjetje Ptujska klet, zlasti v kriznih časih, je zelo pohvalil tudi minister Pogačnik in ob tem navrgel, da bo država še naprej pomagala podjetjem, ki imajo dobro zastavljeno razvojno vizijo in dobre projekte, medtem ko je direktor Glaser svoj tokratni nagovor omejil bolj na čestitke vsem prijateljem Ptujske kleti in voščila za boljše leto, ki prihaja.
SM
Kasko 5 plus
zavarovanje starejših osebnih vozil
Prvič v Sloveniji
Da bo tudi vaš avto elegantno (in varno) vozil ...
Kasko 5 plus - cenovno ugodno kasko zavaroanje za starejša osebna vozila (v nadaljevanju: „Kasko 5 plus") je namenjen zavarovanju vseh osebnih vozil, ki so stara med 5 in 12 let. Paket zajema Kasko 5 plus in delni kasko 5 plus. Z ustreznimi doplačili pa je možno zavarovati izgubo bonusa pri prvi škodi in AXA asistenco (AXA-AK ali AXA-PLUS). Zavarovalec se s sklenitvijo tega zavarovanja strinja, da se škoda sanira z vgradnjo kvalitativno enakovrednih rezervnih delov in da se slednja sanira na enem od servisev, katerih seznam je dostopen na spletni strani (www.ZavarovalnicaMaribor.si), na brezplačni telefonski številki (080 19 20) in v vseh poslovalnicah Zavarovalnice Maribor d.d.
Značilnosti Kasko 5 plus - za starejša osebna vozila:
1.	Cenovno ugodno kasko zavarovanje za starejša vozila od 5 let.
2.	Zagotavlja povrnitev stroškov v primeru:
•	prometne nesreče,
•	delovanja naravnih sil razen padca snega in ledenih sveč,
•	požara,
•	poškodovanja vozila (izključena je objestnost oz.vandalizem).
3.	Vključuje povrnitev škode v primeru:
•	poškodovanja svetlobnih teles, stekel ali ogledal
•	neposrednega dotika divjadi ali domače živali
•	nastale škode na parkirnem prostoru
•	tatvine vozila (tatvine delov vozila niso vključene)
Kasko 5 plus lahko po želji razširite tudi na:
•	zava rovanje prve škode, s katero ohranite bonus tudi po prvi škodi oz. prometni nesreči, ki ste jo povzročili;
•	zava rovanje Brez točk, s katerim ZM krije stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita zaradi odvzema vozniškega dovoljenja;
•	24-urno pomoč na cesti (AXA), da v primeru nesreče ne ostanete sami.
Ker vaš avto ni igrača
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 1920
ZAVAROVANE NEVARNOSTI	KASKO5 PLUS
KASKO 5 PLUS - ZAVAROVANJE ZA STAREJŠA OSEBNA VOZILA Z ODBITNO FRANšIZO 1, 2, 4 ALI 8%	
PROMETNA NESREČA prevrnitev; trčenje; udarec; zdrknjenje; strmoglavljenje;	+
1 DELOVANJE NARAVNIH SIL' vihar; toča; snežni plaz; strela; poplave, hudourniške ali visoke vode;	+
POŽAR požar, eksplozija (razen jederska); pa dec zrakoplova ali druge letalne naprave;	+
POŠKODOVANJE VOZILA2 poškodovanje vozila ali delov vozila zaradi domačih živali, divjadi; poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči; namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;	+
PAKET DELNEGA KASKA 5 PLUS	
kombinacija D 5 PLUS (85 EUR) neposreden dotik divjadi ali domače živali, ne pa tudi nadaljna škoda; (največ 3 škode);	+
kombinacija H 5 PLUS (60 EUR) škoda na parkirnem prostoru; (največ 3 škode);	+
Kombinacija J 5 PLUS (45 EUR) razbitje, poškodovanje in tatvina standardno vgrajenih stekel, svetlobnih teles in ogledal (največ 3	+
kombinacija T 5 PLUS (samo s kaskom) tatvina; roparska tatvina; vlomna tatvina; samo celo vozilo	+
Z DOPLAČILOM	
Obstoječa AXA-PLUS	□
Obstoječa AXA-PLUS	□
Odkup bonusa	□
+ obvezno vključeno O po izbiri z doplačilom - nI možno zavarovati
1	Razen padca snega oz. ledenih sveč.
2	Razen vandalizma in objestnih dejanj, demonstracij in manifestacij ter poškodovanja vozila zaradi glodalcev
Videm • S seje, ki je ne bi bilo treba
Trije škorpijoni in gladko zrušen proračun
Zadnja prednovoletna decembrska seja videmskega občinskega sveta se lahko v anale občinskega sejanja zapiše kot ena najkrajših, saj je trajala le dobri dve uri, in tudi kot ena najbolj nepotrebnih doslej, saj je bilo več kot očitno že vnaprej vsem jasno, da okoli osrednje točke dnevnega reda - sprejetja osnutka proračuna - ne bo niti poštene debate, kot je v Vidmu sicer v navadi. Zato pa je bil takoj podprt predlog treh škorpijonov...
Razlog za relativno (za vi-demske razmere) kratko obdelavo pripravljenega osnutka proračuna je bil namreč v tem, da so svetniki nekoliko popravljeno gradivo na torkovi večerni seji videli - prvič!
Finančno ministrstvo »zbrisalo« 174.000 evrov
Dejstvo je sicer, da so pripravljeni osnutek proračuna svetniki dobili v roke na novembrski seji, ga nato bolj ali manj uspešno obdelali na vseh odborih, pripravili tudi nekaj amandmajev, vendar je za zadnjo predstavljeno podobo osnutka »kriva« država; kot je povedal župan Friderik Bračič, je namreč Ministrstvo za finance konec novembra sporočilo vsem občinam, da jim je ukinjena finančna izravnava za dve leti vnaprej, torej za leti 2010 in 2011: »To za našo občino konkretno pomeni kar 174.000 evrov manj in za toliko je bilo pač treba znižati določene postavke, zaradi izravnave na odhodkovni in dohodkovni strani proračuna pa je to znižanje skupaj zneslo 204.000 evrov. Ob tem moramo v naslednjem letu zagotoviti dodatnih 103.000 evrov za vrteško varstvo in upoštevajoč vsa ta dejstva imate pred seboj spremenjen osnutek proračuna z razlago!«
Iz nadaljnje razlage župana je bilo nato še razbrati, da so pač nižali postavke tam, kjer je to sploh še bilo možno, največ pa za kulturo, šport, humanitarne namene, tudi stroške občinske uprave itd.
Prvi se je izmed dokaj osuplih svetnikov, ki so na hitro pregledovali novosti v osnutku, oglasil
Osnutek proračuna je po pričakovanju vseh gladko padel, da pa je padel tako hitro in brez večurne brezplodne debate, so zaslužni ti trije škorpijoni ...
Franc Kirbiš starejši: »Gremo hitro skozi ta proračun, saj sprememb itak ne bomo mogli narediti. Dejstva so taka, kot so, itak ga bomo morali enkrat sprejeti, pa ga lahko kar zdaj. In to hitro, ker nocoj častimo trije škorpijoni. Torta čaka, bo zanič!«
Smeh svetnikov je dal takoj vedeti, da se s tako popravljenim osnutkom na seji res ne bodo dajali posebej resno, ker ga hočejo najprej dodobra oglodati na odborih in potem še v svojih političnih okoljih. Župan je sicer potem še povedal, da je prišlo na prvi osnutek kar nekaj amandmajev od SLS, SDS in DeSUS, a da kaj prida sprememb ne more biti, saj postavk za že začete naložbe ne morejo spreminjati.
Boris Novak je šibki poskus razlage župana hitro prekinil: »Ampak kaj se hočemo pogovarjati! Ta osnutek, ki ga imamo pred seboj, je čisto drugačen od tistega, kar smo imeli na odborih. O tem danes ni niti najmanj smiselno sploh razpravljati, osebno mi sploh ni všeč in ga danes ne bi podprl. Jasno je tudi, da bomo čez gradivo šli še velikokrat, da bo veliko zase-
danj, preden se bomo uskladili! Podpiram pa predlog treh škorpijonov!«
Z Novakom se je strinjal tudi Franc Stopajnik, češ da je preveč spremenjenega, da bi lahko to noč kaj dorekli, in da se tudi ne strinja s tem, da so postavke znotraj istega območja (delovanja društev) znižane zelo različno, kar se mu ne zdi pošteno, saj so menda ja vsa društva enakovredna.
Ni ga bilo, ki bi se strinjal z osnutkom
Haloški svetniki Brane Orlač, Janko Baniček in Anton Zemljak pa so jezno nasprotovali temu, da je ukinjena postavka za gra-moziranje cest, ki so itak samo še v haloškem delu občine, zbodlo pa jih je tudi veliko znižanje postavke za leskovško kanalizacijo: »Vsa taksa iz Leskovca že štiri leta odhaja in se vlaga v Videm, zdaj je tega dovolj. Dogovorjeno je bilo, da gre 40.000 evrov naslednje leto za naš sistem, zdaj pa spet nič. Župan, temu denarju se ne bomo odrekli, za nobeno ceno, in takega proračuna
Zadnja seja videmskega občinskega sveta je trajala le dobri dve uri; med svetniki ni bilo nikogar, ki bi se strinjal z osnutkom proračuna, sicer popravljenim v zadnjem trenutku zaradi odločitve finančnega ministrstva o ukinitvi finančne izravnave.
nikoli ne bomo podprli, naj bo to jasno že danes!«
Župan je po še nekaj pripombah okoli porabe »leskovške« takse v Vidmu povedal, da žal za Leskovec še ni narejenega projekta, samo idejna zasnova, zato pač denarja ne bodo mogli porabiti za nadgradnjo tamkajšnjega sistema, in šele s tem pojasnilom so se debate o taksi nehale.
Oglašali so se tudi drugi svetniki, skupni imenovalec vsega besedovanja je bil, jasno, v ne-strinjanju s pripravljenim osnutkom, ki očitno nikomur ni bil všeč, skoraj vsak med glasnimi pa se je pač potegoval za svoj okoliš in krajevno skupnost ...
Župan Bračič je na vse skupaj povedal: »Razumem vaše potrebe in želje, vendar vedite, da je ta osnutek plod zelo premišljenega dela in ni narejen kar 'ad hoc'. Vsi vi tukaj pa ste zdaj vsak za svojimi okopi, nihče ni pripravljen popustiti in se dogovarjati, tako pa res ne bomo prišli nikamor! Na odborih sploh no-
čete poslušati razlag, zanimajo vas le vaše lastne postavke, dogovorite se v bistvu nič, ampak potem amandmaje sestavljate v svojih političnih sredinah! Glede na vse skupaj vidim, da letos sploh ni smiselno sklicevati še ene seje, ker ne bi naredili nič, zato bom pač sprejel sklep o začasnem financiranju, dokler proračun ne bo sprejet! Vedite pa, da to pomeni zaustavitev vseh tekočih naložb!«
Svetnike ta razlaga župana ni niti malo prestrašila oz. premaknila v njihovih stališčih, češ da bodo izvajalci pač malo počakali na plačila, bilo pa je slišati še nekaj pripomb na račun tega, zakaj so na nekaterih postavkah pustili toliko denarja. Po mnenju Slavka Trafela bi lahko znižali stroške javne razsvetljave, pa tudi stroške SIP TV: »Zakaj sploh plačujemo 11.000 evrov, če tričetrt Videmčanov in prav nihče v Halozah ne more gledati tega programa?! Po drugi strani pa ste vzeli pol denarja za naše
upokojence, črtana je pomoč na domu, zelo pa povišana postavka za projekte, čeprav bo drugo leto veliko manj naložb ... «
Nevarnost morebitne predolge (in brez dvoma brezplodne) debate je poskušal ponovno prekiniti Kirbiš starejši s kritiko, da odbori očitno res niso delali nič, a je bil v trenutku utišan z besnim množičnim nastopom ostalih svetnikov, da če res ne razume, da imajo pred seboj popolnoma nov dokument, ki ga odbori niso videli ...
To je priznal tudi župan s pojasnilom, da so se odbori sestali prej, preden so zaradi odločitve finančnega ministrstva o ukinitvi finančne izravnave morali naknadno spremeniti osnutek proračuna, nato pa že napol vstajajoče svetnike še sam povabil v občinsko klet, kjer je res že čakala velika torta treh slavljen-cev (dveh občinskih svetnikov in predsednice nadzornega odbora).
SM
Foto: SM
Foto: SM
Skorba • Miklavž obiskal člane društva Sožitje
Bili so pridni, parklji letos brez dela
Društvo Sožitje, ki že vrsto let zapored za svoje uporabnike in člane organizira tradicionalno Miklavževanje, je tudi letos poskrbelo za simpatično prireditev. V prostorih gasilskega doma v Skorbi jih je obiskal Miklavž s spremstvom, spremljali pa so ga tudi parklji, ki tam skorajda niso imeli kaj početi.
Tradicionalno Miklavževanje, ki je za člane društva velik in pomemben dogodek in ga vsako leto nestrpno pričakujejo, je bilo tudi letos zelo zanimivo. Za glasbeni del prireditve sta poskrbeli skupini Žarek, ki ju sestavljajo člani VDC Sožitje Ptuj. Ustanovljeni sta bili aprila lani, vodita pa ju varuha Simona Me-znarič in Uroš Kmetec. Skupino Žarek, v kateri igrajo na Orffove inštrumente, sestavljajo uporabniki VDC Sožitje Ptuj: Dragica Baklan, Zoran Podlesnik, Jože Intihar, Vlasta Lorber, Natalija
Na prireditvi Sožitja je gostovala gledališka skupina iz Lenarta. Varovance je obdaril Miklavž.
Rep, Nataša Vršič in Boštjan Vidmar. V zasedbi Utrinek pa so Sabina Breznik, Marko Cigan, Robi Cafuta, Martina Murko, Marko Hergan in Slavko Kiseljak.
Letos prvič so se praznovanja udeležili tudi člani dramske skupine knjižnice Lenart, ki so uprizorili simpatično predstavo.
Ker tudi letos ni bilo porednih, so parklji v Skorbi ostali brez dela, zato pa je toliko bolj garal Miklavž s svojimi angelčki, ki je obdaril slehernega člana društva.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Zavrč • Bogatejši za pomemben objekt
Nova trgovina, pošta in bife
V občin Zavrč so bogatejši za sodoben objekt, v katerem je poleg samopostrežnice Tuš market Ha-ložanka še prostor za pošto in gostinski lokal. Investitorica celotnega objekta, ki je veljal okoli 1,5 milijona evrov, je domača trgovska družina Ogrizek.
Številnim domačinom in gostom, ki so se zbrali ob odprtju, je po uvodni himni, ki so jo zapeli pevci skupine Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča, zaželel dobrodošlico župan Miran Vuk. Poudaril je, da je to za Zavrčane in širše haloško
okolje pomemben dan, pa tudi za krajane prek meje iz hrvaške Dubrave in Lovrečana, saj je to edina večja trgovina daleč naokoli. Zahvalil se je družini Ogrizek za sodobno trgovino, na katero so čakali več let, pa tudi novi večji prostori pošte
Ptuj • Stečaj Pleskarja
50-letnice niso dočakali
V ptujskem podjetju Pleskar, podjetju za zaščito in izolacijo površin, enem izmed treh tovrstnih podjetij v Sloveniji, s skoraj 50-letno tradicijo, bijejo plat zvona, smo pisali v začetku letošnjega leta. Dobri poznavalci so že takrat napovedovali stečaj, ta pa se je začel osem mesecev kasneje, 18. septembra.
Razmere so bile že v začetku letošnjega leta zelo zaskrbljujoče, ob težkih finančni situaciji jim tudi vreme ni bilo naklonjeno, da bi še tisto malega dela, kar so ga imeli, antikorozijsko zaščito, lahko izvedli. V začetku januarja letos je 34 zaposlenih še vedno čakalo na novembrske plače, direktor Borut Pravdič, univ. dipl. ekon., ki je vodenje družbe prevzel kot krizni me-nedžer septembra lani, pa je povedal, da jih bodo skušali izplačati čim prej, in to zajamčene plače, za preostali del pa naj bi jim priznali terjatve, pa tudi regresa za leto 2008 še jim do takrat niso izplačali. Temeljita analiza poslovanja v letu 2008, je povedal Pravdič, je pokazala,
da prejšnje vodstvo naj ne bi naredilo dovolj, da bi pridobili zadosten obseg dela, s tem pa realizacijo, ki bi pokrila stroške poslovanja, plačila dobaviteljem in omogočala razvoj. Pred njim je družbo vodil Ivan Sternad, ki ga je nadzorni svet razrešil zaradi ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju in neizvajanja sanacijskega programa oziroma ne-spoštovanja sklepov nadzornega sveta. Med drugim je Pravdič tudi ugotovil, da je prejšnje vodstvo sprejelo nekatere nepravilne oziroma zakonsko sporne odločitve. Na te njegove trditve se je takrat odzval Strnad, ki je napovedal kazensko ovadbo.
»Ne bom dovolil, da bi se stvar kar tako pometla pod pre-
C S? -■ •
'■i*
. • • v


* i, . ■ —-r
m
s

K:
.-'■J
Ki ' ■ „ • -
s .• • i
PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN 2250 PTUJ, ul. heroja Lacka 5

l1«

f|

Foto: Črtomir Goznik
prostorov nudilo Pošti.
Da bo 9. december zapisan v kroniki tega kraja z velikimi črkami, je menila tudi Marta Bosilj, podžupanja občine Za-vrč, ki je ob čestitki in zahvali družini Ogrizek za tako pomembno poslovno odločitev dodala, da je nekaj drobtinic k tej pridobitvi dodala tudi Občina Zavrč, ki je poskrbela za umestitev objekta v pro-storsko-ureditveni načrt. Za sodelovanje se je zahvalila tudi
Pošti Slovenije.
Ob pomembnem trenutku je družina Ogrizek presenetila s humano gesto, saj sta Zinka in Ivan Ogrizek ravnateljici OŠ Cirkulane-Zavrč Kristini Artenjak izročila ček za 1000 evrov, ki sta ga namenila za obdaritev otrok završke šole pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Ravnateljica je obljubila, da bodo poskrbeli za pravično obdaritev vseh šolarjev v za-vrški hiši učenosti, v zahvalo pa je družini Ogrizek izročila spominsko likovno delo, ki bo krasilo njihove poslovne prostore.
Potem ko je objekt blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek, so s simboličnim prerezom vrvice novo trgovino svečano odprli župan Miran Vuk ter investitorja Zinka in Ivan Ogrizek s hčerko Matejo. Zatem so si udeleženci slovesnosti, med katerimi je bil
tudi vodja Tuševih franšiznih prodajaln Boris Brečko, nove prostore z zanimanjem ogledali in opravili prve nakupe.
Celoten projekt za novo trgovino, pošto in bife je družini Ogrizek izdelalo podjetje TMD Invest iz Ptuja, gradnjo nove trgovine so pričeli 15. marca letos, izvajalec gradbenih del je bilo zidarstvo Milana Kodriča iz Žetal, vse električne instalacije je izdelalo Električarstvo Letonja iz Cirkulan, strojna dela zasebnik Marjan Vajda iz Muretincev, mizarska dela mizarstvo Težak iz Zavrča, kleparska Janez Kuzma iz Murske Sobote, strešno konstrukcijo pa podjetje MOL iz Celja. Objekt, ki je veljal okoli 1,5 milijona evrov, se razprostira na okoli 700 kvadratnih metrih površin, od tega jih največ, kar 460 kvadratnih metrov, zavzema trgovina.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zinka in Ivan Ogrizek sta ravnateljici Kristini Artenjak (levo) izročila ček za 1000 evrov za prednovo-letno obdaritev završkih šolarjev.
so za ta kraj velikega pomena.
Nove prostore Pošte Zavrč, ki jo bodo odprli v ponedeljek, je predstavil Tomislav Slivnjak iz Pošte Slovenije ter se ob tej priložnosti zahvalil predvsem Gasilskemu društvu Zavrč, ki je kar 30 let del svojih
Foto: M. Ozmec
V novi stavbi je poleg samopostrežne trgovine z bifejem dobila svoje prostore tudi završka pošta, ki jo bodo odprli v ponedeljek.
Ptuj • Odprli salon Panles
Kmalu bo v zgodovino odšlo tudi podjetje Pleskar, saj je od 18. septembra letos v stečaju.
progo in podjetje dalo v stečaj,« je v začetku letošnjega leta še poudaril Borut Pravdič, saj gre za pošten, deloven in spoštovanja vreden kolektiv, ki dela v izredno težkih razmerah.
18. septembra letos pa je stečaj Pleskarja postal realnost. Na dan stečaja je družba zaposlovala le še enega delavca, preostale so že pred tem postopoma prezaposlili v podjetje proti-korozijske zaščite, PKZ, ki ima sedež na Rogozniški cesti 4 na Ptuju. Sedež družbe v Ulici heroja Lacka 5 na Ptuju je prazen, v pisarniških prostorih je le še dokumentacija, ki jo potrebuje stečajni upravitelj dr. Drago Dubrovski. Še v začetku letošnjega leta je bila ena od opcij preselitev uprave na skupno lokacijo v Kidričevem, kjer so v ta namen že obnavljali prostore. Poslovne prostore v Kidričevem je podjetje oddalo v najem še pred uvedbo stečaja. Stečajni upravitelj dr. Dubrovski je nemudoma pričel izvajati opravila, povezana s stečajnim postopkom. 18. decembra pa se bo iztekel rok za prijavo terjatev upnikov. V postopku je cenitev premoženja, ki ga bodo prodali z javnim razpisom. Pleskarjeve nepremičnine so obremenjene s hipotekami. O poplačilih upnikov pa je v tem trenutku še preuranjeno govoriti.
MG
Kupcem ponujajo največ, kar se ponuditi da
8. decembra je v Belšakovi 2 na Ptuju podjetje Panles, priznan proizvajalec sodobnih kuhinj iz Rogaške Slatine, odprl svoj šesti salon. Njegov vodja je Gregor Forstnarič.
Po Rogaški Slatini, Velenju, Celju, Mariboru in Murski Soboti imajo sedaj samostojni salon tudi na Ptuju, kjer so imeli še do pred kratkim franšizno prodajalno. Prepričani so, da lahko z lastnimi svetovalci pri prodaji kuhinj dosežejo večji učinek.
Kuhinja je v vsakem domu neke vrste srce, zato je pravil-
no svetovanje pri njenem načrtovanju izrednega pomena. V svojem ptujskem salonu, na lokaciji nekdanjega Mercatorje-vega Kekca v Budini, ponujajo kupcem širok izbor kuhinj in popoln servis, od svetovanja, izrisa, izmere na domu, prevoza do montaže na domu. Izbirajo lahko med različnimi dizajni, izvedbami, kot pravi
V Ptuju je proizvajalec sodobnih kuhinj iz Rogaške Slatine odprl svoj šesti salon. Vodja salona na Ptuju je Gregor Forstnarič.
vodja salona Gregor Forstnarič, pa Panlesove kuhinje odlikuje visoka stopnja individualnosti. Kuhinje izdelujejo po standardu, ki je za vse enak, izbrali so visoko kakovosten material priznanih proizvajalcev. Tudi gospodinjski aparati, ki jih ponujajo v svojih kuhinjah, so priznanih blagovnih znamk Bosch in Siemens, nape so blagovne znamke Elika in Faber. Tudi pri kuhinjskih koritih in pipah so dali prednost kakovosti. Novo v njihovi ponudbi pa so proizvodi bele tehnike uveljavljenega francoskega proizvajalca De Dietrich.
„Naša želja je, da bi kupec lahko v salonu Panles izbral in kupil vse, kar sodi v sodobno kuhinjo," pravi vodja salona Gregor Forstnarič. Za vse tiste, ki se bodo za nakup kuhinje odločili v prazničnem decembru, pa so pripravili še dodatna presenečenja. Tisti, ki se bodo odločili za nakup kuhinje s hitrim kreditom, bodo vse uredili v samem salonu.
MG
Foto: MG
Dornava • Z zadnje letošnje občinske seje
Interesna zveza občin zgolj za Komunalo?!
Letošnjo zadnjo sejo občinskega sveta so vsi zbrani dornavski politiki speljali relativno mirno in celo dokaj hitro, saj je trajala le dve uri. Osrednja pozornost je bila seveda namenjena pregledu osnutka proračuna za leto 2010, ki znaša 2,7 milijona evrov.
Pripomb in posebnih vprašanj po predstavitvi glavnih postavk proračuna, ki jih je prebral župan Rajko Janžekovič, svetniki niso imeli; med največjimi predvidenimi odhodki so naložbe v modernizacije cest (300.000 evrov), plačilo kanalizacije (200.000 evrov), sofinanciranje vaško-gasil-skega doma na Polenšaku (460.000 evrov), za dogra-dnjo vrtca je rezerviranih 50.000 evrov, za oskrbnine otrok v vrtcih pa kar 200.000 evrov. 136.000 evrov so v občini namenili tudi za odplačilo glavnice in obresti za najet dolgoročni kredit.
V nadaljevanju so nato potrdili pravilnik o dodelitvi pomoči staršem novorojencev; in sicer bodo starši za prvega otroka upravičeni do 100 evrov, za drugega do 120 evrov ter za tretjega in vsakega naslednjega do 150 evrov pomoči.
Potem je prišlo na vrsto informiranje o poteku gradnje vaško-gasilskega doma na Po-lenšaku; objekt je že pod streho, nekaj zapletov in zatikanja pa se je, kot je bilo slišati iz krajše razprave med županom in svetnikom Hojnikom, zgodilo okoli naročila in montaže garažnih vrat za gasilski avtomobil. Zaradi manjše spre-
membe pri naročilu vrat naj bi namreč Gradis kot izvajalsko podjetje ponudil izjemno drago varianto, ki je na občini seveda niso želeli potrditi, potem pa so se bojda ustrašili, da bodo ostali čez zimo brez vrat, kar bi lahko zaradi nizkih temperatur škodilo gasilskemu avtomobilu. Zaplet so zaenkrat rešili z začasno, improvizirano zaporo vrat.
Zakaj se Komunalnemu podjetju Ptuj mudi
Nato je župan svetniški zbor seznanil s ponudbo Komunalnega podjetja Ptuj za razdelitev stroškov med občinami za svetovanje pri ustanovitvi enonamenske interesne zveze občin (IZO), ki bi služila za podelitev koncesije za oskrbo z vodo. Ponudba ptujskega Komunalnega podjetja je, milo rečeno, nadvse zanimiva, saj so se v podjetju spomnili, da bi, seveda proti plačilu, pripravili vso dokumentacijo za pripravo enotnega akta za podelitev koncesije - vendar zgolj za oskrbo z vodo. Če se občine ne povežejo, bi se namreč lahko zgodilo, da bi bile cene vode zelo različne. Cena priprave dokumentacije in
pravnega svetovanja naj bi bila enotna za vse občine, ne glede na velikost, in po predstavljeni ponudbi znaša približno 7500 evrov na občino, skupno pa znesek priprave znaša dobrih 122.000 evrov, pri čemer bi Komunalno podjetje Ptuj prispevalo 10.000 evrov. S tem se dornavski svetniki seveda niso strinjali, saj so razlike med občinami prevelike, zato so župana pooblastili, da naj na srečanju županov sproži pogovor
okoli cene, ki bo sorazmerna velikosti občin. Kot je še povedal župan Janžekovič, se večina županov sicer načelno že strinja z ustanovitvijo IZO, da pa se bodo pred »zapečatenjem« dogovora srečali še enkrat.
Bo pa očitno zelo zanimivo spremljati, kako se bodo zadevščin okoli ustanovitve IZO lotile občine s Ptujskega. Potrditi in sprejeti ponudbo Komunalnega podjetja Ptuj namreč pomeni rešiti le en vidik
izvajanja javnih gospodarskih služb z obvezno podelitvijo koncesije, in sicer, kot rečeno, zgolj za oskrbo z vodo. In če bo šlo tako, potem to pomeni, da si lahko podobno ponudbo pripravi tudi npr. Čisto mesto za odvoz odpadkov, pa recimo Cestno podjetje Ptuj za vzdrževanj cest itd. Vsako od omenjenih podjetij si bo seveda lahko vso dokumentacijo glede podelitve koncesij pripravilo sebi v prid, občine pa bodo debelo plače-
vale pravne stroške ... Za kaj že?
»Zakaj je župan ustanovil svoj s. p.?«
Da pa zadnja letošnja seja ne bi izzvenela popolnoma dolgočasno, je spet poskrbel Janez Lah. Najprej ga je zanimalo, zakaj občina ne financira več ogrevanja cerkve, da menda mora zdaj ubogi župnik prositi svoje ovčice za vbogajme, na kar mu je župan odgovoril, da je to protizakonito, potem pa je Lah prisotne osupnil z vprašanjem: »Zanima me, zakaj si si, župan, ravno v času, ko je zelo zanimiva izraba sončne energije in se v občini dogovarjamo za tovrstno naložbo, registriral svoj s. p. z imenom Sončna energija?!«
Župan je takšno vprašanje očitno pričakoval, saj ni bil videti posebno šokiran, povedal pa je, da je to njegova popolnoma zasebna stvar, ki nima nič opraviti z občino, in da tudi ne bo sodeloval pri morebitnih občinskih naložbah oz. naje-mih sončnih elektrarn: »Lahko pa poskusiš s prijavo protiko-rupcijski komisiji, vendar ti lahko tudi povem, da sem jim to prijavil že sam!«
SM
Ormož • Zimska služba pripravljena
Čakajo na sneg in dovoljenje za izvoz
Čeprav snega še ni, pa vremenske napovedi in letni čas vedno bolj kažejo na to, da ga bomo prej ali slej le dočakali. Zato smo obiskali Komunalno podjetje Ormož, da izvemo, kako so pripravljeni na zimo in kako bodo skrbeli za prevoznost naših cest. Direktorica Pavla Majcen je povedala, da je vse pripravljeno, kdaj bodo dejansko lahko izvozili, pa ni odvisno od njih, zeleno luč za vsako intervencijo prižgejo na pristojni občini.
Komunalno podjetje Ormož skrbi za lokalne ceste treh ormoških občin, mestne in primestne ceste Ormoža in krajevno skupnost Ormož. Na zimsko službo so se v podjetju pripravili med 15. oktobrom in 15. novembrom, ko so naredili plane, nabavili materiale in opremo. Plane so posredovali naročnikom in občine so jih potrdile. Po-sipalniki soli in plugi so pregledani, v silosu je okrog 150 ton soli za posipanje, tako da se v podjetju zime ne bojijo, celo veseli bi bili snega, saj so plačani po številu izvozov, in če mehanizacija in zaloge stojijo, so ob zaslužek.
V minulih tednih so delavci ob cestah postavili snežne kole. Na nekaterih mestih jih mladina uporablja za druge namene, kar povzroča škodo. Kot je povedala direktorica, je lani enkrat celo posredovala policija, vendar so od pregona zaradi visokih stroškov odstopili: »Zimski koli služijo uporabnikom ceste. Z njimi je označeno cestno telo,
da v zametu vozniki ne zapeljejo s ceste. Tudi sicer je na sami cestni mreži na udaru vandalov vertikalna prometna signalizacija. Zgodi se, da najdemo izpulje-ne, zvite ali prestavljene znake. Vse to potegne za seboj stroške. Še pomembneje pa je, da odstranjeni znaki uporabnikov ceste ne opozarjajo na tisto, za kar so bili postavljeni.«
Direktorica Pavla Majcen je opozorila tudi na dejstvo, da se bomo morali tako kot na poletna očitno navaditi tudi na zimska neurja. V ormoški občini lani ni bilo prehudo, v okoliških pa so imeli velike težave. V takih razmerah potrebujejo za zimsko službo zelo veliko ljudi, saj je potrebno s cest najprej odstraniti drevje, nato pa še sneg. Zato je Majcnova opozorila, da naj lastniki parcel ob cestah, oziroma lastniki infrastrukture poskrbijo, da odstranijo drevesa, ki bi v takšni situaciji lahko predstavljala nevarnost in bi naredila ceste neprevozne.
Podjetje ne dobi povrnjenih stroškov pripravljenosti zimske
službe, zato delavci medtem opravljajo druga dela v podjetju. Ko se obeta slabo vreme, ne morejo nikamor. Težko je napovedati, kako se bo vreme obrnilo, veliko preventivnih ukrepov pa temelji na letih izkušenj. »Čakamo, da bo zapadel sneg in se bomo spravili na ceste. Tega nam ne plača nihče. Če smo na cestah prepozno, nastanejo problemi. Zato je pomembno, da se
lastnik v pravem času odloči, da gremo na ceste s posipom, še preden začne snežiti in pride do poledenelosti in prijema snega,« pojasnjuje Pavla Majcen.
V veljavnem odloku je namreč zapisano, da lahko zimska služba posreduje šele, ko je na cestah 10 centimetrov snega. Da stroji ob zmernem sneženju opravijo eno vožnjo in se vrnejo na sedež podjetja, potrebujejo
štiri ure. Direktorica priznava, da se zato tudi zgodi, da so krajevne ceste včasih prej očiščene, preden oni sploh lahko gredo na čiščenje lokalnih cest. Pri tem ne gre pozabiti, da odlok pravi, da je cesta, pokrita z 10 centimetri snega, še vozna. Drugo je, kaj nam ob tem govori razum. Zato direktorica predlaga, da ob močnem sneženju, ki se zgodi dvakrat ali trikrat letno,
uporabniki bolj uporabljajo javna prevozna sredstva, saj tudi snega s parkirišč ni mogoče takoj odstraniti.
S pločnikov bodo sneg odstranjevali z malimi traktorji, freza-mi in delavci ročno. Glede na izkušnje preteklih let so Ormoža-ni tudi dokaj pridni pri čiščenju snega izpred svojih objektov, ne bo pa odveč opozorilo, da je za večjo varnost potrebno odstraniti tudi ledene sveče.
Za konec smo direktorico povprašali še po njenih osebnih željah po snegu. Če bi bilo po njenem, bi začelo snežiti 20. decembra in bi sneg obležal vse do 15. februarja, ko bi zaključili zimo. V tem času pa bi se najbrž greli z odličnim čajem, ki so ga letos delavci Komunalnega podjetja Ormož nabrali na vodo-varstvenem območju črpališča Otok.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, pravi, da so pripravljeni in že čakajo na prvi sneg.
Posipalniki čakajo, da jih bodo lokalne ceste.
Foto: Viki Ivanuša
naložili na tovornjake in posipali
Ptujska Gora • Papež je uresničil dolgoletno željo
Odslej bazilika Marije Zavetnice
Papež Benedikt XVI. je v torek, 8. decembra, podpisal listino o razglasitvi Božjepotne cerkve Marije Zavetnice na Ptujski Gori za baziliko. Slovesna razglasitev bazilike bo v nedeljo, 16. maja 2010, ko bodo obhajali jubilejno leto, 600-letnico cerkve.
Kot je pojasnil rektor svetišča na Ptujski Gori, pater Janez Šamperl, so Frančiškovi manjši bratje minoriti, ki oskrbujejo Marijino svetišče, od Kon-gregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov prek nadškofije v Mariboru prejeli obvestilo, da je sveti oče Bnedikt XVI. na praznik Brezmadežne, 8. decembra, podpisal listino o razglasitvi cerkve Marije Zavetnice na Ptujski gori za baziliko.
Tako se bodo v jubilejnem letu, ob 600-letnici Marijinega svetišča na Ptujski Gori, uresničile želje in prizadevanja bratov minoritov, ki so v sodelovanju z nadškofijo Maribor ter s pomočjo vernikov in romarjev, stroke in umetnikov postorili in pripravili vse, kar je bilo potrebno, da je Marijina Božjepotna cerkev na Ptujski Gori uvrščena „med izbrane".
Izbor datuma slovesne razglasitve cerkve na Ptujski Gori za baziliko v jubilejnem letu 2010 - na sedmo velikonočno nedeljo, 16. maja - sovpada s starodavnim izročilom, ko na Ptujski Gori obhajajo praznik posvetitve cerkve. Odslej se cerkev na Ptujski Gori imenuje bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
Marijino svetišče na Ptujski Gori kot osrednjo Božjepotno
Foto. M. Ozmec
Marijina cerkev na Ptujski Gori je odslej bazilika Marije Zavetnice.
cerkev mariborske nadškofije, od leta 1937 oskrbujejo Frančiškovi manjši bratje (minoriti). Zaradi bogate zgodovine in kulturno-umetnostnih dragocenosti predstavlja pomemben kulturni spomenik. Najbolj znan je Marijin relief iz okoli leta 1410, ki sodi med največje mojstrovine tedanjega časa na naših tleh. Glavni motiv predstavlja Marijina podoba v baročnem glavnem oltarju. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, ki sestavljajo zbirko portretov
Foto. M. Ozmec
Med tistimi, ki so papeževe odločitve najbolj veseli, je zagotovo rektor svetišča na Ptujski Gori, pater Janez Šamperl.
Foto. M. Ozmec
Ptujskogorski Marijin relief iz okoli leta 1410 sodi med največje mojstrovine tedanjega časa na naših tleh.
ljudi takratnega časa. Med njimi je tudi portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov, predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi.
V	tiskovnem uradu slovenske škofovske konference so pojasnili, da je stolna cerkev (stolnica) škofova cerkev pri škofijskem sedežu in jo imenujemo tudi prva cerkev v škofiji. V njej je škof v skladu s cerkvenimi dokumenti dolžan za ljudstvo obhajati bogoslužje in vernike poučevati v veri. Izraz stolna cerkev je identičen z izrazom katedrala (stolnica je pravzaprav dobesedni prevod latinske besede katedrala).
Krajevni škof si lahko izbere krog duhovnikov, ki so mu v pomoč pri opravljanju zaupanih nalog. Običajno so to kanoniki, ki živijo in delujejo v duhovniški skupnosti ob stolni cerkvi in sestavljajo zbor škofovih svetovalcev ali pomočnikov pri vodenju škofije. Poleg škofa imajo stolni kanoniki dolžnost in skrb obhajati bogoslužje ter vernike poučevati v veri, posebej v tej izbrani cerkvi.
Bazilika pa je nastala iz rimske javne stavbe. Gre za vzdolžen prostor z ravnim stropom, ki je s stebri razdeljen v tri ali več ladij. V cerkveni arhitekturi se srednja ladja konča z apsido, ki jo od glavne ladje večkrat deli prečna ladja. Bazilika je cerkev s posebnimi pravicami. Naziv bazilika minore (v Cerkvi na Slovenskem je to npr. narodno svetišče na Brezjah) podeljuje Kongregacija za kult in disciplino zakramentov.
V	Sloveniji imamo sedem bazilik. Najbolj znana je bazi-
lika Marije Pomagaj na Brezjah, poleg nje pa so še bazilika Marijinega vnebovzetja na Sveti gori pri Solkanu, bazilika Lurške Marije v Brestanici, bazilika Matere Božje v Petrovčah, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični, bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru in odslej tudi bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
V Rimu so štiri velike oziroma papeške bazilike - bazilika maggiore, katerih posebna vrata se simbolično odprejo samo ob posebnih priložnostih: bazilika sv. Petra, bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, lateranska bazilika (bazilika sv. Janeza) in bazilika Santa Maria Maggiore (Marija Snežna). Romarsko pot sedmerih cerkva (sette chiese) pa poleg naštetih treh velikih bazilik sestavljajo tudi t. i. bazilike minori, ki so san Lorenzo zunaj obzidja, santa Croce in bazilika san Sebastiano zunaj obzidja.
Tako je najprepoznavnejši del Ptujske Gore, mogočna gotska cerkev, ki leži na vrhu 352 m visokega griča in je zato vidna že od daleč, odslej bazilika Marije Zavetnice. Do nje vas med hišami domačinov popelje cesta z dveh strani. Lani poleti so pod svetiščem uredili sodobno parkirišče za avtomobile in avtobuse, tako da vodijo proti vrhu lepo urejene stopnice do cerkve, odslej bazilike, ki jo mnogi upravičeno imenujejo biser slovenske gotike, saj gre za eno najlepših gotskih cerkva na Slovenskem. O tem priča podatek, da letno obišče to priljubljeno romarsko pot prek 60.000 obiskovalcev iz vse domovine, pa tudi iz tujine.
M. Ozmec
Od tod in tam
Dornava • Sprejem pri županu
Foto: SM
V torek opoldne so se v sejni sobi občinske stavbe že drugo leto zapored na povabilo župana Rajka Jan-žekoviča srečali najmlajši Dornavčanke in Dornav-čani, ki so se rodili od lanskega decembra naprej.
Tokrat se je srečanja z županom udeležilo kar 26plenič-karjev, starih do enega leta, trem še čisto majhnim, skoraj novorojenčkom, pa bodo čestitke in darila odnesli kar domov. Seveda je bilo v sicer resni sejni dvorani nadvse živahno, kot se za družbo drobcen ih čebljačev tudi spodobi, joka n i bilo slišati, župan pa je bil v svojem nagovoru (staršem) zelo kratek in jedrnat; ob čestitkah jim je izrekel veliko srečnih in nepozabnih trenutkov ob svojih odraščajočih nadobudnežih, kakšn ih vzgojnih nasvetov pa n i delil s pojasnilom, da je letos prvič tudi sam v vlogi starša in se bo raje vzdržal... Najmlajši dornavski občani so v dar dobili ljubke plišaste igračke in Pikapoloničin bon za 100 evrov.
SM
Rakovski Vrh • Odprli nov cestni odsek
Foto: arhiv občine
V nedeljo, 6. decembra, so v Rakovskem Vrhu, v občini Sveti Tomaž, odprli 790 metrov dolg odsek nove ceste do meje z občino Ljutomer. Obstoječo cesto so precej razširili in asfaltirali, dela pa so stala 78.000 evrov. Krajani so tudi tukaj, kot v večini podobnih primerov, zagotovili 20 % soudeležbo. Zadovoljstvo občanov ob dokončanju ceste je bilo glede na razmere, ki so jih bili vajeni doslej, veliko. Župan Mirko Cvetko je ob odprtju povedal, da se trudijo modernizirati prav tiste odseke, ki jim povzročajo največje stroške pri rednem vzdrževanju po neurjih. Domačini so ob veselem dogodku pripravili krajši kulturni program. Cesto sta odprla Klara Cvetko, najmlajša krajanka, in Branko Kovše, predsednik gradbenega odbora. Ob odprtjih cest po občini Sveti Tomaž imajo namreč lepo navado, da ceste odpirajo najmlajši občani, ki jim takšen dogodek ostane v spominu.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Miklavževanje 2009
Foto: ZG
Tudi letos so v župniji sv. Trojice pripravili miklavževanje pod vodstvom p. Damjana Tikviča in p. Janka Gašpariča. V dvorani v Podlehniku so pripravili prijetno vzdušje za njegov prihod, zbrali darila in okrasili dvorano. Najprej so zaigrali lutkarji iz OŠ Podlehnik, nato pa je dramsko-lutkovna skupina Sv. Trojice zaigrala igrico. Nato je prišel Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov ter obdaril otroke. V letošnjem letu je imel Miklavž veliko dela, saj je obiskal veroučence prvega in drugega razreda in člane župnijskega sveta na zadnji seji v letošnjem letu. Prav vsi, mladi in stari, so se ga od srca razveselili.
Zdenka Golub
Spodnje Podravje • V razpravi odlok o Skupni občinski upravi
Če odloka ne bo, tudi denarja ne bo
Služba vlade za lokalno samoupravo je vsem občinam, na območju katerih delujejo skupne občinske uprave, trenutno jih je v Sloveniji že 57, poslala okrožnico glede uskladitve odlokov z zakonom o lokalni samoupravi, ki določa, kaj vse mora odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave vsebovati, a so občine marsikaj po svoje zapisale.
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Korpar, vodja Skupne občinske uprave Ptuj: »Uprava se bo preimenoval v Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju.«
Povečini sicer vsi odloki obsegajo isto vsebino, vendar se medsebojno zelo razlikujejo. Da bi tudi sebi olajšali delo, ker morajo vsako leto pregledati odloke in vse, kar je povezano s skupnimi občinski upravami, ter potrditi njihovo veljavnost z veljavno zakonodajo, kajti šele v tem primeru država odobri 50 odstotkov sredstev za delovanje skupnih uprav, so vse občine pozvali k poenotenju odlokov oziroma ustanovitvenih aktov in k uskladitvi z veljavno zakonodajo, je povedala vodja Skupne občinske uprave na Ptuju Alenka Korpar.
»Skladno s to okrožnico smo vsi svoje dokumente, ustanovitvene akte, dopolnili z nekaterimi določbami, ki smo jih v okviru Skupne občinske uprave sicer imeli urejene v sporazumu, z okrožnico pa so tudi dali vedeti, kaj so temeljne zahteve. Zakon namreč samo pravi, da moraš imeti temeljne stvari urejene z odlokom, nikjer pa ne piše, kaj so to temeljne zahteve. V vladni službi za lokalno samoupravo so sedaj definirali, kaj so to temeljne zahteve. V Ptuju smo morali vnesti v osnutek odloka še tri, ker ni bilo dovolj, da smo jih imeli zapisane samo v sporazumu,« pravi Korparjeva.
Eden pomembnih razlogov za ponovno spreminjanje odloka je tudi vključitev nove občine, Občine Duplek, v Skupno občinsko upravo Ptuj. Doslej je bilo po pravni razlagi dovolj, da občine s sklepi potrdijo vključitev nove občine. »Naknadno pa je pravna stroka ugotovila,
Na kongresu so spremenili statut, poslej bodo predsednika stranke izbirali vsaki dve leti. Volilni kongres pa bo v začetku prihodnjega leta. Predstavili in sprejeli pa so tudi temeljni program stranke, resolucijo o politični usmeritvi stranke za naslednje obdobje ter resolucijo o zdravju, ki je naša varnost, družini kot temelju družbe, socialno-tržnem gospodarstvu, v kateri so zapisali, da stranke vladajoče koalicije ne najdejo soglasja glede prvorazredne teme, o konceptu spopadanja s krizo,
da če kdo pristopi samo s sklepom in zadeva ne gre skozi njegov občinski svet, se pojavi dilema, ali zanj velja ta odlok, ki ga svet občine ni potrdil, ali ne. Nova pravna razlaga je, da vsaka ustanoviteljska sprememba pomeni tudi spremembo akta. To tudi pomeni, da je odlok potrebno spremeniti, ker se nam je pridružila Občina Duplek. Vse občine, ki so vključene v Skupno občinsko upravo, so sklep o vključitvi nove občine že potrdile.
V okrožnici so nam iz vladne službe med vrsticami dali tudi vedeti, da če ne bomo imeli temeljnih aktov urejenih tako, kot oni zahtevajo, bo to pomenilo zavrnitev zahtevka za sofinanciranje. Odgovornost na občinah je, da te odloke spravijo skozi občinske svete. Če želimo, da je do konca marca odlok veljaven, ga je potrebno sprejeti do 10. marca v zadnji občini, ker je veljavnost vezana na sprejem v zadnji občini ustanoviteljici, pa še 15-dnev-ni rok mora preteči, odlok pa mora biti objavljen tudi v Uradnem listu.
Večina občin, ustanoviteljic Skupne občinske uprave, bo o odloku razpravljala že na decembrskih sejah svetov, tako da bomo imeli na voljo še dovolj manevrskega prostora, če bo potreben še drugi krog usklajevanja.
Bodo občine odločale o že odločenem?
Skupna občinska uprava občin Ptuj je najbolj kompleksna uprava med sloven-
v katerem ugotavljajo, da pro-tikrizni ukrepi vlade niso dovolj domišljeni in ne učinkujejo, ter o pravičnem plačilu za pošteno delo in prevzemanje odgovornosti.
»Nova Slovenija dela sistematično, učinkovito in dolgoročno, čeprav nimamo enakih možnosti kot prej,« pravi Ljudmila Novak. Krščansko demokratske stranke so vedno najpomembnejša opora držav v težavah, zato ker njihova politika vedno pušča dovolj prostora podjetnim in pomaga socialno šibkim. Slovenija po-
skimi skupnimi upravami, vzorec, ki so ga priložili, da bi občinam olajšali delo, za nas ni bil čisto uporaben, ker je bil pripravljen tako, da bolj služi enonamenskim občinskim upravam oziroma tistim, kjer sta v upravi zajeti največ dve področji: redar-stvo in inšpekcija. Od službe vlade za lokalno samoupravo smo zato morali najprej sploh pridobiti informacije, kaj bodo zahtevali za ptujsko upravo oziroma njen odlok. Pripravili smo ga v smislu zahtevanega in ga nato poslali v predhodni pregled. Delali smo ga natančno po navodilih, od člena do člena, da smo se na koncu uskladili in da je vse po pravilih. Ko smo od vladne službe za lokalno samoupravo prejeli potrdilo, da je odlok usklajen z veljavno zakonodajo, da ne bo ogroženo sofinanciranje, smo ga poslali v potrditev tudi občinam ustanovitelji-
cam SOU, kar je zahteva že iz obstoječega ustanovitvenega akta. Vse stvari, ki so vezane na neko odločitev vseh ustanoviteljic, se morajo predhodno uskladiti. To smo tudi izpeljali in na podlagi usklajevalnega sestanka, ki je bil 30. novembra, je bil pripravljen dokument 'Osnutek odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju', ki so ga sveti občin dobili v obravnavo,« je o usklajevanju odloka povedala Alenka Korpar.
Katere pa so pomembnejše novosti, ki so vključene v novi odlok?
»Najprej poimenovanje. Skupnih občinskih uprav je v Sloveniji že veliko, zato je novo poimenovanje Skupna občinska uprava občin v Spo-
dnjem Podravju več kot primerno; ker se namreč oznaka 'skupna občinska uprava' uporablja na splošno, bi lahko prišlo do zamenjav. Bilo je več opcij, ki bi jih lahko uporabili, a sedaj predlagana se je pokazala kot najprimernejša. Občine ustanoviteljice so s tem soglašale.
Glede na to, da smo večnamenska skupna občinska uprava, smo morali določiti tudi notranje organizacijske enote. Vsako področje, ki je k nam preneseno, moramo sedaj obravnavati kot notranjo organizacijsko enoto, kot oddelke za posamezna področja.
Zelo pomembna je tudi določba o statusu skupnih občinskih uprav. Pri tem je jasna zahteva in tudi večkrat obrazložena ter tudi v okrožnici zahtevana, da se status uredi v tem smislu, da je popolnoma jasno, da so vse občine, ki so svoje naloge prenesle v skupno občinsko upravo, delavcem v SOU delodajalke. Sedežna občina pa je tista, ki opravlja formalno funkcijo delodajalca, ker 18 občin ne more biti podpisanih kot delodajalke na ZPIZ-u; vpisana je občina, v okviru katere se sprejema proračun in v okviru katere potem delavci dobijo tudi plačo. To je skladno z zakonodajo. To sicer še ni bilo zapisano, v praksi pa se je tako že delalo.
Dodana je tudi določba za primer ustanovitve zveze občine. Če se bodo občine odločile za izvajanje gospodarskih javnih služb prek zveze občin, v tem primeru ni potrebno ponovno pristopiti k spreminjanju ustano-
trebuje zrelo, zanesljivo in delovno stranko, kakršna je N.Si. »Slovenska pomlad nas potrebuje, če hoče še kdaj oblikovati desno vlado, kajti samo ena močna desna stranka je premalo za prevzem oblasti. V dobro Slovenije je danes potrebno reči: 'Zaustavimo levico.' Na lokalne volitve se moramo podati samozavestno in s ciljem postati pomemben steber razvoja v vsaki občini. Splača se maksimalno potruditi, saj bodo dobri rezultati dali Novi Sloveniji nov zagon. Politika odloča o našem življenju, zato ni vsee-
vitvenega akta. Spreminja se tudi naziv vodje, ki bo postal direktor, kajti vodje bodo tisti, ki bodo vodili notranje organizacijske enote.«
Kdo sprejema in odpušča delavce, izvede razpis?
»Postopek izpelje SOU, odločitev o delavcu, ki bo zasedel neko delovno mesto, pa sprejmejo vsi župani. Formalno pogodbo potem podpiše ptujski župan, odločitev o tem pa sprejmejo vsi. Ne vsi vedno, ampak tisti, ki so posameznemu delavcu delodajalci. Delodajalci so tisti, ki so prenesli naloge v SOU, vsi pa vsega niso prenesli. Na področju inšpekcijskih služb so vsi prenesli naloge in so nekaterim delavcem vsi delodajalci. Na drugem področju, na primer prostorsko načrtovanje, pa samo tisti, za katere delamo plane, teh pa je trinajst. Pri podtalnici je takih samo sedem občin, ki so vključene v ta projekt. Odgovornost, da bodo prenesene naloge izpeljane, pa je na vodji.«
Na usklajevalnem sestanku predstavnikov ustanoviteljic SOU Ptuj, ki je bil 30. novembra, so se tudi dogovorili, da bo SOU najpozneje v šestih mesecih po sprejemu odloka o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na vseh občinskih svetih pripravila sporazum, v katerem bodo zelo natančno zapisali vsa pravila in postopke, ki jih ni mogoče natančno opredeliti v samem odloku.
MG
no, kdo odloča o nas. Naš cilj mora biti najmanj podvojitev števila županov in svetnikov. Če ne prej, se bomo leta 2012 s poštenim delom in jasnimi stališči vrnili v državni zbor. Naše vodilo v prihodnjih letih bodo človek, družina, stvarstvo in domovina. Pošteno plačilo za pošteno delo mora postati vodilo našega delovanja za pravice delavcev. Denar je, treba ga je samo pravično prerazporediti med delavce in tiste, ki so prekomerno plačani, povrhu pa prejemajo še nenavadno visoke nagrade. V Novi Sloveniji podpirajo vse tiste podjetnike in gospodarstvenike, ki so svoja podjetja zgradili na pošten način in ne s špekulacijami in divjimi privatizacijami. Podpiramo slovenske podjetnike, ki pošteno plačujejo svoje delavce, ker imajo odnos do človeka in poštenega dela,« je v svojem govoru med drugim poudarila Ljudmila Novak.
MG
Maribor • Tretji kongres Nove Slovenije
»
Ni vseeno, kdo odloča o nas ...
«
V Mariboru je prejšnji konec tedna pod naslovom Blizu ljudem potekal tretji kongres Nove Slovenije. Na njem je sodelovalo okrog 300 delegatov in gostov iz tujine. Mestni odbor stranke na Ptuju sta zastopala predsednik Janez Rožmarin in član MO Marjan Hrenko.
* S
Foto: Črtomir Goznik
Ljudmila Novak, predsednica NSi: »Slovenska pomlad nas potrebuje.
Žetale • Župan Butolen pojasnjuje dolgove občine
Za 837 evrov kredita 8600 evrov naložb
Na zadnji članek s podatki in primerjavami zadolženosti občin in občanov v Podravju, kjer se je izkazalo, da so najbolj zadolženi občani Žetal, se je odzval tudi tamkajšnji župan Anton Butolen in pojasnil, od kod izvira relativno visok dolg občine.
»Občina Žetale je v zadnjih 11 letih izvedla številne investicije, katerih skupna vrednost znaša približno 11,5 milijona evrov. To je za občino ogromno, če vemo, da je primarna poraba znašala 7,5 milijona evrov. Samo na osnovi sklenjenih pogodb z občani smo uspeli pridobiti skoraj 860.000 evrov, na raznih razpisih pa še okoli 4,3 milijona evrov. Če ne bi bili uspešni na različnih razpisih, bi bile naložbe zelo majhne. Da pa smo lahko sredstva pridobili, smo morali imeti seveda tudi svoj delež denarja, zato je prišlo do zadolžitev. Vendar če danes upoštevamo to zadolžitev, torej 837 evrov po občanu, je treba tudi povedati, da višina naložb na občana v teh letih znaša 8600 evrov, kar je več kot desetkrat višji znesek kot dolg,« je najprej pojasnil Butolen.
Zatajila je država
Celotna več kot milijonska zadolžitev občine Žetale sicer izhaja iz naslova izgradnje ce-
lovitega javnega vodovodnega omrežja, ki so ga začeli urejati leta 2003 in se takrat tudi načrtovano zadolžili za 300.000 evrov. »Kot poslanec DZ sem potem pripravil program izgradnje vodovoda v celotnih zahodnih Halozah. Izgradnja je bila predvidena v dveh fazah, Podlehnik pa je bil takoj izločen, ker je naložbo že izvajal oz. dokončal. Za občino Že-tale je bilo takrat predvidenih 300.000 takratnih tolarjev oz. 835.000 evrov za prvo fazo. Občina je prijavila izgradnjo vodovoda v vseh naseljih v vrednosti približno 1,5 milijona evrov, projekt financiranja pa je bil zasnovan tako, da se del stroškov pokrije iz programa Phare, del pa iz državnega proračuna. Državni delež je bil takrat, leta 2004, tudi rezerviran v takratnem državnem proračunu, potem pa se je prenesel v Sklad za vode.
V dobri veri, da bo država izpolnila svoj del obveznosti, smo se prijavili na sredstva Phare in pridobili 405.000 evrov, izbrali izvajalca in zače-
Zupan Anton Butolen je pojasnil, da dolg občine izvira iz nespo-štovanja države do dogovorjenega deleža sofinanciranja izgradnje vodovoda.
li delati. Vendar so se konec leta 2004, z zamenjavo oblasti, začele pojavljati prve težave; najprej so se začeli zapleti in popravki vse pripravljene dokumentacije, čeprav je bil projekt potrjen že s strani prejšnje vlade,« nadaljuje pojasnjevanje, kako je prišlo do zadolžitve, župan Butolen.
Ko je postalo jasno, da v
letu 2005 denarja države ne bo, je bilo žetalsko vodstvo postavljeno pred odločitev za dve možnosti; ali prekiniti z gradnjo, plačati že narejeno iz lastnega proračuna (torej izgubiti denar iz naslova Phare), ali pa nadaljevati gradnjo, manjkajoči obljubljen državni delež denarja pa nadomestiti s kreditom ter upati, da
bo vendarle nakazan vsaj v letu 2006. »Odločili smo se za drugo možnost, najeli kratkoročni kredit v vrednosti 630.000 evrov in kasneje še dobrih 200.000 evrov ter nadaljevali izgradnjo vodovoda. Sledila so mukotrpna prizadevanja za prej obljubljen državni denar, občina je na vlado poslala ogromno dopisov, finančno ministrstvo je odobrilo analizo projekta izgradnje in financiranja vodovoda, iz poročila pa se je izkazalo, da je bila naša občina res neupravičeno ob sofinancerski delež države, toda vse to ni pomagalo čisto nič! Rešitev je potem obljubljal tudi takratni minister Podobnik, vendar obljube ni izpolnil. Ko je lani, ob ponovni menjavi oblasti postalo jasno, da prej zagotovljenega denarja za nas ne bo, nam ni preostalo nič drugega, kot da smo kratkoročni kredit reprogramirali v dolgoročnega. S tem je občina zadolžena v zakonitem obsegu, nič preko tega,« zaključuje Anton Butolen.
Zaradi občinskega dolga lahko občani srečno in mirno spijo ...
Sicer pa, kot še meni Butolen, kredit občine ni tako visok, da bi omejeval nadaljnji razvoj občine: »Letno plačujemo anuiteto v višini 90.000 evrov, ki se bo seveda sčasoma zniževala. Smo pa na račun kredita naredili vodovod, ki je skupno zahteval kar 4,5 milijona evrov. Kar se tiče rešitve; glede na velikost našega proračuna, če se bo nekdo za menoj tako odločil, lahko ta kredit poravna tudi v dveh letih, seveda na račun tega, da se potem v občini ne bo delalo čisto nič drugega! Bi pa rekel samo še to, ker so bili nekateri naši občani ob objavi teh podatkov zelo zaskrbljeni: vsi Že-talčani, ki niso zadolženi nič več kot to, kar jih je zadolžila občina, so lahko zelo srečni in lahko čisto mirno spijo!«
SM
Zetale • O cestah in avtocesti
Veselje in razočaranje hkrati
V Žetalah so minule dni lahko dvignili zdravico nad uspešno zaključenim največjim cestnim projektom v zgodovini občine, hkrati pa izpili tudi grenko čašo pelina zaradi neupoštevanja njihovih zahtev ob načrtu predvidene izgradnje avtoceste.
Čeprav se je uradna otvoritev skoraj šest kilometrov dolgega odseka modernizirane ceste Kočice-Nadole že zgodila, pa je bila finančna situacija rešena in poplačana prvi decembrski dan. „Skupno je izvedba celotnega projekta zahtevala slabih 661.000 evrov, od tega smo približno 490.000 evrov počrpali iz razpisa RRP, razliko pa so dodali občinski proračun in občani sami. Naš delež je tako znašal okoli 181.000 evrov, pri čemer je de-
lež občanov kar 43.000 evrov, za kar se vsem res iskreno zahvaljujem; tako za sodelovanje pri samih gradbenih delih kot za brezplačno odstopljena zemljišča, ki so bila potrebna za celotno ureditev ceste, saj slednja marsikje še sploh ni bila niti uradno vrisana," je ob poplačilu povedal župan Anton Butolen ter ob tem še dodal, da se je letos izkazala tudi Služba vlade za lokalno samoupravo in razvoj, da je svoj delež denarja nakazovala resnično
sproti, v rokih.
Veliko manj zadovoljni pa so v Žetalah z drugo razgrnitvijo državnega prostorskega načrta za avtocesto: „Treba je vedeti, da gre za edino avtocesto v državi, ki v celoti povozi obstoječo cesto, in po predstavljenem načrtu lahko rečem, da se bo dostopnost občanov Žetal do Ptuja pošteno poslabšala. Doslej se lahko vozimo po prednostni cesti od Kozminc do Ptuja, ki je magistralna. Četudi smo v dodatni razgrnitvi
V občini Žetale so letos uspešno izvedli in tudi že poplačali največjo cestno naložbo v vrednosti dobrih 661.000 evrov (na posnetku), župan pa je hudo razočaran nad neupoštevanjem pobud Žetal-čanov glede bodoče avtoceste.
uspeli doseči, da bo zgrajena nadomestna cesta drugega reda s številnimi krožišči, pa po drugi strani ni bila upoštevana naša želja po čim bližjem priključku na avtocesto, kar se mi ne zdi v redu, saj sicer Žeta-le doslej niso postavljale prav nobenih pogojev pri gradnji mejnega prehoda Gruškovje. Naša zahteva oziroma predlog je bil, da naj se uredi dostop preko Širovnikovih njiv, toda namesto upoštevanja te želje so načrtovalci in odgovorni 'privlekli' na dan Naturo 2000, ki da jim to onemogoča, čeprav prej tri oz. štiri leta sploh ni bilo govora o tem in se nihče ni spomnil na to. S tem se je pokazalo, da pri nas Natura 2000 ni nič drugega kot priročen izgovor, ko se nekaj pač ne želi narediti. Sicer pa je tisti del, kjer naj bi tekel ta priključek na avtocesto, v pretežnem delu zajet v avtocestni koridor, poleg tega gre za travnike, kjer še za tiste rastline, ki sploh rastejo, skrbijo kmetje s košnjo, sicer ne bi bilo ničesar. S takšnim odnosom države do Haloz se bo poseljenost tega območja le še zniževala in sčasoma ne bo več nikogar, ki bi sploh še kaj vzdrževal. In kaj bo potem ostalo od t. i. Nature 2000?" je svoje razočaranje javno izlil župan Anton Butolen ter ob tem še povedal, da je država s tem načrtom izgradnje avtoceste ponovno zamudila priložnost, da bi bila avtocesta (tudi) gibalo razvoja za tamkaj živeče prebivalstvo: „Vzpodbujal se bo le tranzitni promet in čisto nič drugega ne bo od te avtoceste," je svoje razmišljanje zaključil Butolen.
SM
Podlehnik • Cesta v Ložino
Niso več pozabljeni
V oktobru so bila končana dela na novi cesti za Ložino. Vas je najbolj oddaljena od centra Podlehnika
■	■	■ ■ V■ ■■	g ■ v■ ■ ■	v. ■ ■ ■	■	■ ■
in ob njej živijo trdoživi domačini, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, mlajši pa se vozijo na delo v dolino.
Sredi novembra so se zbrali na odprtju ceste sosedje, sorodniki, občani in predstavniki izvajalca Asfalti, d. o. o. Župan Marko Maučič je povedal, da gre za projekt, s katerim je občina uspešno kandidirala na zadnjem razpisu RRP, nekaj pa so dodali sami iz proračuna. Cesta se zaključuje pri zadnjem podlehniškem gospodinjstvu.
Vrvico so prerezali Marko Maučič, Štefan Pernek in najstarejša krajanka Lizika Ferčec. Nato je opravil blagoslov ceste domači duhovnik p. Benjamin
Mlakar.
Domačini so se županu, svetnikom in občinski upravi zahvalili, saj niso več verjeli, da bi se lahko do njih speljala »črna cesta«. Veliko let so bili pozabljeni od občine in širile so se govorice, da bodo tukaj naselili medvede.
Sledil je bogat program z ljudskimi pevkami, pevci, godci, harmonikarji in šaljivim delom obiskovalk iz Leskovca ter z obiskom ministra za promet g. Vlačiča.
Zdenka Golub
Foto: Zdenka Golub
Vrvico so prerezali Marko Maučič, Štefan Pernek in najstarejša krajanka Lizika Ferčec.
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Zaključek bralne značke za odrasle
V deželi knjig
Sredi novembra se je zaključilo branje s seznama letošnje Bralne značke za odrasle. Ob tej priložnosti je knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož za svoje bralce pripravila svečani zaključek bralne akcije.
V projektu Bralna značka za odrasle sodeluje pet slovenskih knjižnic. Bralci teh knjižnic so lahko s seznama, ki ga je pripravila Liljana Klemenčič s sodelavci in na katerem je bilo 14 naslovov, izbrali pet knjig, jih prebrali in izpolnili bralno mapo. Letošnji seznam je ponujal več del Frana Milčinskega Ježka, Svetlane Makarovič, Sto-jana Kerblerja, drugi avtorji pa so bili zastopani s po eno knjigo (Matjaž Kmecl, Štefan Kar-doš, Ha Jin, Saša Stanišic, Esther Gerritsen in Borut Gombač).
Minuli petek je v prijetnem ambientu ormoškega gradu Milica Šavora, direktorica ormoške knjižnice, skupaj s ptujskim kolegom mag. Matjažem Neu-daerjem bralcem, ki so osvojili bralno značko, čestitala in jim podarila priložnostno knjižno darilo. Na Ormoškem so pridno brali in in 44 bralk ter 3 bralci so osvojili letošnjo bralno značko. Največje darilo jim je bilo seveda veselje, ki so ga doživljali ob branju izbranih knjig. Zanimivo je, da marsikateri strasten bralec ne želi postati
& \i it f\ Mm i Š
i A i,t
W sk *
«g
ft¡ t i j ^; n
*» h? M fi » 'tI* «! U ¡ fl ' " A i» i -M.
Foto: Viki Ivanuša
Novela Alme Karlin Pod košatim očesom v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje - (od leve) Lada Ščurek, Sonja Mlejnik in Mira Furlan.
Foto: Viki Ivanuša
Bralno značko za odrasle je letos osvojilo 47 bralcev in bralk.
bralniznačkar zato, ker ne želi brati knjig s seznama. Vendar je po drugi strani tudi tako, da tak seznam rutiniranega bralca, prepuščenega svojemu lastnemu izboru in okusu popelje tudi v povsem druge svetove, ki jih ni vajen in so le čakali, da jih odkrije.
Za posladek pa so v knjižici za svoje zveste bralce pripravili še predstavo v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje. Ob 120. obletnici rojstva
izjemne Alme M. Karlin so uprizorili njeno novelo Pod košatim očesom. Delo je prevedla Zdenka Serajnik, dramatiziral in reži-ral pa Peter Simoniti. Dogajanje je postavljeno v samostan na tibetansko planoto, kjer nauke in življenjsko tolažbo pri redovnici iščeta dve ženski. Čeprav daleč po času, kraju in oblikah, so izpovedi in spoznanja teh žensk segle tudi v naš čas in prostor, kot je obljubljalo povabilo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Mednarodni dan prostovoljstva v CSD
Ptujski prostovoljci aktivni
Od leta 1985 se 5. december obeležuje kot mednarodni dan prostovoljstva. V ta namen po svetu vsako leto poteka veliko prireditev in aktivnosti, katerih namen je spodbujanje prostovoljnega dela in seznanjanje javnosti o njegovem pomenu. V počastitev dneva prostovoljstva so tudi na ptujskem Centru za socialno delo (CSD) pripravili kopico aktivnosti, namenjenih predvsem otrokom in mladostnikom.
Mednarodni dan prostovolj-stva je razglasila Organizacija združenih narodov 17. decembra 1985. Od takrat se vlade držav, Združeni narodi in ci-vilno-družbene organizacije pridružujejo prostovoljcem iz vsega sveta pri praznovanju 5. decembra - mednarodnega dneva prostovoljstva. Organizacije, ki v svojo dejavnost vključujejo prostovoljce, ter posamezni prostovoljci in prostovoljke se ta dan predstavijo javnosti, pokažejo, kaj so prispevali s svojim prostovoljnim delom na lokalni, nacionalni
in mednarodni ravni. Na ta dan potekajo parade, projekti, predstavljajo se različni prostovoljski projekti, organizirajo se okrogle mize in seminarji tudi v Sloveniji. Tako se širijo ideje prostovoljstva, razvija se duh prostovoljstva, ideje solidarnosti in medsebojne pomoči. S takšnimi aktivnostmi se motivira posameznike, da se tudi sami začnejo prostovoljno udejstvo-vati.
Tudi prostovoljci CSD Ptuj, ki se že več let množično vključujejo v različne preventivne programe za otroke in mlado-
stnike, so prejšnji petek počastili mednarodni dan prosto-voljstva. Dopoldan so se predstavili v Domino centru, kjer so za otroke ptujskega vrtca pripravili kreativno delavnico, na kateri so izdelovali gusarske kapice in ladjice, pripravili plesno koreografijo na temo gusarji, malčki pa so uživali tudi v atraktivni žonglerski predstavi in izdelavi igrač iz balonov. Za majhne in velike obiskovalce pa
so popoldan v prostorih Qlan-die na Ptuju prostovoljci CSD pripravili kreativne delavnice, žonglersko predstavo in posli-kavo telesa.
»Delili smo tudi lepe misli in v zameno za lepo misel sprejeli dobre želje mimoidočih, ki so na ribicah zaplavale v morju želja,« sta dejali vodji projekta Metka Jurešič in Nataša Ličina, socialni delavki CSD Ptuj.
Dženana Bečirovič
Otroci so dopoldan uživali v kreativnih delavnicah in igrah.
Prostovoljci so popoldne izpeljali kopico aktivnosti, namenjenih majhnim in velikim obiskovalcem.
Od tod in tam
Dornava • Kulturni večer v občinski stavbi
V avli dornavske občinske stavbe je skupina mladih Dornavčanov v petek zvečer pripravila ljubek predbožični večer z zelo poučno noto. V krajšem odigranem prizoru so namreč prikazali, kako lepi in polni veselja so lahko skupni večeri otrok in staršev v predpra-zničnem času ob pogovorih in pečenju piškotov ter kako čustveno prazne so tiste družine, kjer tega ne poznajo, kjer starši raje otroke pošiljajo v trgovinO s kupom denarja, da si kupijo, kar pač želijo. „Zato, starši, vzemite si čas za svoje otroke, tudi tiste malo starejše, kajti še prehitro bodo odrasli," so nastopajoči povedali ob zaključku kratkega gledališkega skeča, ki ga je z igranjem na flavto spremljala Tamara Sevšek, na kitaro pa je zaigral Blaž Seše. Prvi tovrsten kulturni večer v občinski avli so oblikovali: Ingrid Vrabl, Karmen Ciglar, Eva Petek, Jana Petek in Patri-cija Brmež.
SM
Podlehnik • Prvi album citrarke Petre
Petra Grabrovec, dijakinja 2. letnika Ekonomske gimnazije ŠC na Ptuju, je odlična in nadarjena citrar-ka, saj jo je poučevala znana Cita Galič. Lani v novembru se je prijavila na tekmovanje v oddaji TV Maribor v Dobri družbi, kjer se je pomerila z več citrarkami in postala zmagovalka. Za nagrado je posnela svoj CD. Za ljubitelje milo zvenečih slovenskih citer ponuja nov Petrin album kar nekaj prijetnega poslušanja. Naslov zgoščenke je Babičine citre, na njem pa se v desetih skladbah predstavlja mlada Petra kot citrarka in pevka. Na njenem prvem albumu so priredbe slovenskih narodnih in narodno-zabavnih uspešnic, ena med njimi pa je njen avtorski izdelek.
Zdenka Golub
Maribor • Na gospodarskem forumu o pokojninski reformi
Foto: SM
Foto: ZG
Foto: Črtomir Goznik
V Mariboru je 2. decembra potekal 5. štajerski gospodarski forum o pokojninski reformi, ki ga je organizirala Štajerska gospodarska zbornica. Modernizacija obstoječega pokojninskega sistema je nujna predvsem zaradi finančne vzdržnosti sistema po letu 2020 in tudi zaradi ohranjanja ravni pokojnin, za katere vplačujejo zaposleni, poudarjajo v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so predlog modernizacije pokojninskega sistema pripravili. Minister dr. Ivan Svetlik je ob tej priložnosti predstavil nekaj osnovnih idej za njegovo posodobitev. Povedal je, da vlada želi pripraviti celovito reformo za naslednje desetletje, ki naj bi bila pravična za vse generacije. Vljučevala bo vse bonuse in maluse, ki naj bi ljudi spodbudili k temu, da bodo čim dlje ostali delovno aktivni.
MG
Ptuj • Razstava Melite F. Rongo
Svetloba, ujeta v fotografije
Razstava fotografij, ki nosi naslov Svetloba, avtorice Melite Falamič Rongo je v prostore Salona umetnosti v Prešernovi ulici na Ptuju privabila množico obiskovalcev, ki so želeli spoznati umetnost avtoričinih fotografij. V njih se poigrava s svetlobo, o kvaliteti njenih del pa priča tudi podatek, da je razstavljala v več deset evropskih državah.
Baletka Melita Falamič Rongo je bila rojena na Reki, del svojega življenja je preživela v Nemčiji, pred nekaj leti pa se je preselila na Portugalsko, kjer danes dela in ustvarja. Svoje delo je v celoti posvetila raziskovanju svetlobe, od leta 1996 redno razstavlja, razstava z naslovom Svetloba, ki je trenutno na ogled na Ptuju, pa potuje po Evropi in bo iz Slovenije potovala v Švico. Tokratna razstava je prva, s katero se je Rongova predstavila slovenski publiki. Na Ptuju je na ogled 34 fotografij, ki kažejo, kako odličen je njen občutek za igranje s svetlobo. Večina fotografij je nastala na Portugalskem, nekaj jih je tudi iz Nemčije, Hrvaške in Španije. Cikel Svetloba zajema dela, ki so nastajala od leta
Z leve: Eugen Borkovsky, Melita F. Rongo in Stanka Gačnik
1996 pa vse do danes.
»Melita fotografira situacije, ki so v novi obliki izgubile realno podobo. Zaveda se, da do
njih sedaj pelje nova pot, pot pogleda,« je o njenih fotografijah povedal Eugen Borovsky, umetnostni zgodovinar in kri-
tik, ki jo je predstavil ptujski publiki. Kot je dejal, gre za cikel, ki je spoj poetike in obrti, razmere na fotografijah delujejo realistično, najpomembnejši pa je vtis, podoba je sekundarna.
Borovsky je prepričan, da nas že sam pristop, ki si ga je izbrala Rongova, usmerja v sodelovanje. »Tiha sreča je zapisana v nežnem preboju svetlobe. V nežnosti in obenem mogočnosti svetlobe, ujete v objektiv,« je zaključil umetnostni zgodovinar in kritik.
Prodajna razstava, ki si jo lahko ogledate v prostorih Salona umetnosti, je nastala kot plod sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Društva upokojencev Ptuj.
Dženana Becirovic
Ptuj • Pogovor z Natali Brunčič
Na odru je treba za seboj pustiti energijo
Pred približno letom dni je na Ptuju vrata odprla nova plesna šola Dance2Express (Pleši in izrazi), njena ustanoviteljica pa je izjemna, priznana plesalka Natali Brunčič. Letos so v šoli k svoji ponudbi dodali še nekaj novih plesov, z mlado ustanoviteljico pa smo se pogovarjali tudi o tem, kakšno je zanimanje za ples na Ptujskem.
Brunčičeva je svojo plesno pot začela pri 12 letih kot plesalka jazz baleta. »Dokaj hitro je moje zanimanje za ples raslo in preizkusila sem se tudi kot hiphop plesalka. Takrat se je začela tudi moja plesno-tek-movalna pot. Priplesala sem si veliko uspehov na državnih in svetovnih prvenstvih, zelo sem pa ponosna, da so bili moji plesalci ravno tako uspešni.
Izobraževala sem se pri mnogih tujih koreografih zvezdniškega ugleda kot tudi pri priznanih slovenskih ko-reografih. Zelo sem vesela, da sem lahko bila del prvega plesno-glasbenega spektakla na bežigrajskem stadionu, ko smo izbrani plesalci plesali za glasbeno skupino Siddharta. Poučevala in delovala sem v Pro dance studiu v Ljubljani in v sodelovanju s tem studiom učila tudi v plesni šoli Zaplesi. si v Mariboru. Če ne bi pridobila toliko izkušenj v tem času,
ko sem poučevala pri njih v Ljubljani in Mariboru, danes plesna šola Dance2Express najbrž ne bi obstajala,« je o svoji plesni karieri in začetkih dejala Brunčičeva.
A na lovorikah uspehov ni počivala, ambicije in želje so jo gnale na novo pot. Oktobra lani je na Ptuju ustanovila novo, svojo plesno šolo. S tem so se izpolnile njene dolgoletne želje, novi plesni studio pa je postal njen podij za prenašanje svojega znanja na nove generacije plesalcev. »V veselje mi je poučevati tiste, ki si želijo ples spoznati podrobneje, in mlade talente izoblikovati v uspešne plesalce,« je povedala Brunčičeva.
Že v prvem letu delovanja šole je bilo kljub dejstvu, da je bila edina učiteljica, zanimanje zelo veliko. Poučevala je predvsem mladinske plese, namenjene osnovnošolcem, srednješolcem in študentom.
Foto: arhiv sole
Natali Brunčič
Letos pa se je paleta še bistveno razširila, Brunčičeva je v svojo šolo privabila še nekaj znanih plesalcev in koreogra-fov iz vseh koncev Slovenije, ki delajo kot plesni učitelji. Trenutno imajo pet rednih in nekaj gostujočih trenerjev, ki izvajajo družabne plese, orientalske, swing, tango, jazz balet, hiphop, plesni vrtec, street jazz in salso.
Foto: arhiv sole
Plesna šola uvaja veliko novih plesov, vpisi potekajo vse leto.
»Zanimanje je za vse plese, najatraktivnejša pa je trenutno salsa,« je dejala mlada perspektivna plesalka. V njeni plesni šoli se trenutno izobražuje nekaj več kot 50 mladih plesalcev.
Posebej ponosna je na dejstvo, da je k sodelovanju pritegnila nekaj znanih imen slovenske plesne scene, med drugim tudi Ksenijo Viskat, Boštjana Zupančiča, Niko in Laro Kramberger ter Talijo Ukmar.
V preteklih mesecih je plesna šola Dance2Express s svojimi plesalci nekajkrat nastopila tudi na različnih dogodkih. V hotelu Mitra so priredili večere salse in swinga, članska sekcija pa se že pripravlja za državno tekmovanje.
Svojo točko bo šola predstavila tudi v sklopu 50-letnice Kurentovanja, sodelovali pa bodo tudi na plesno-modni reviji v ptujskem gledališču. Jutri se bodo vsem ljubiteljem plesa predstavili na tematskem plesnem večeru, na katerem bodo plesalci blesteli v kreacijah in plesih dvajsetih in tridesetih let.
»Že ime šole (Pleši in izrazi) je dovolj jasno. Ob svojem delu na vsakem treningu vztrajam pri izražanju. Publiki je ob plesu treba nekaj predstaviti in za seboj na odru pustiti določeno energijo,« je še dejala Brun-čičeva, ki ocenjuje, da je na Ptuju zanimanje za ples veliko, premalo pa je ozaveščenosti o tem, kako deluje kvalitetna plesna šola.
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Med za veseli december
Praznični december je močno zavel tudi med knjižničnimi policami: vse knjige, ki vsaj malo govorijo o dobrih možeh in praznikih, so izposojene. Ni pravljic o božičnem času, ni zimskih in sneženih zgodb, ni ustvarjalnih knjig za decembrske dni, ni pripovedk o snežakih, ni vo-ščilnih zbirk ... No, saj za vzorec pravljic še čaka na bralce, pa kakšno božično branje utegne biti še vrnjeno pred prazniki, pa kakšna kuharska knjiga starejšega datuma še čaka nadebudne kuharice ... A vsega skupaj pač ne gre obešati na veliki zvon.
Pa vendar je najti na knjižničnih policah še veliko prazničnih branj, le tako očitna niso. V današnji Knji-garnici tako predstavljam zanimivo novost založbe Učila, sicer prevedeno delo s preprostim naslovom Med, ki v podnaslovu obljublja več kot 100 načinov uporabe medu pri tradicionalnem zdravljenju, ohranjanju lepote in pripravi hrane. Knjiga ponuja številne nasvete in štirideset vabljivih receptov. Izdajatelj še pravi, da je to pravi vodnik o uporabi čudežne naravne sestavine tako pri zdravljenju, pomirjanju in začinjanju kot slad-kanju in konzerviranju.
Avtorica knjige Jenny Fleetwood (fotografije Michelle Garrett, prevod Jože Plešej) na petindevetdesetih straneh ponuja pet poglavij z uvodom in stvarnim kazalom, knjiga pa sodi med tiste novodobne poljudne priročnike, ki jedrnato in s premišljenimi, po malem žurnalističnimi pristopi in bogato fotografsko opremo primamijo bralce. In vedno je v takih publikacijah najti kakšno posebnost, novost, zanimivost. Decembrski čas, ko udarjajo gripe, viroze, prehladi in udarijo še prazniki, je pravi za knjigo Med. Med je namreč čudežno hranilo, mazilo, osvežilo, čistilo ... In kot tak je tudi izvrstno darilo.
Avtorica je prvo poglavje naslovila Vse o medu, ki ga imenujejo tudi tekoče zlato, zlati eliksir in božji dar. Pravi, da je zgodovina medu veliko, veliko starejša od človeštva ter da je do nedavnega veljalo prepričanje, da so se čebele razvile pred okoli 60 milijoni let. Toda leta 2006 so našli odlično ohranjene preproste čebele v jantarju, ki naj bi bile stare več kot 100 milijonov let. Toda kdaj natančno je človek poskusil in začel uporabljati med, ni znano, ve se pa, da so preprosta ljudstva nabirala in uživala divji med pred 7000 leti pred našim štetjem.
O medu obstajajo številne legende in miti, čebelarjenje pa se je skozi stoletja spreminjalo in je različno od pokrajine do pokrajine, od države do države.
Avtorica kratko opiše pridelavo medu in našteje različne vrste medu in čebeljih pridelkov. Seveda gre za medene zvrsti, ki so slovenskemu bralcu manj običajne, npr. med jabolčnega cvetja, med jagodičnice, boragin med, mirtin med, evkaliptov med, rozgin med, bombažev med ... Knjiga predstavlja med v kulinariki in kozmetiki ter spomni na nekatere recepte, ki so jih poznale že naše babice (zdravila z medom za dihalne organe, proti slabemu spanju, za nosečnice, proti prebavnim težavam, ob stresu, zdravila z medom v starosti, za energijo in hujšanje ...).
V knjigi Med boste našli tudi napotila za izdelavo mila, sveč, medenih pasti za muhe, voščenih barvic, zaščitne kreme za vrtnarje, lesene osvežilne kroglice . In recepte za mesne jedi z medom, napitke in slaščice.
Jasna navodila in opise spremlja čez 275 barvnih fotografij, morda boste prav s pomočjo knjige Med polepšali december sebi, družini in prijateljem.
Naj bo december vesel in meden!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Destrnik • Županov dopis razburil nekatere občane
Pukšič proti Zveru -kdo bo koga?!
Večletni odkrit konflikt med županom občine Destrnik, obenem poslancem državnega zbora RS Francem Pukšičem ter evropskim poslancem dr. Milanom Zverom je očitno dosegel vrelišče. Oba Destrničana sta se namreč v zadnjih mesecih poslužila pisanja dopisov, v katerih sta širšo javnost seznanjala o medsebojnih sporih. Pukšič je šel celo tako daleč, da je pismo poslal vsem gospodinjstvom v občini, kar je nekatere občane tako razburilo, da so se na njegovo pisanje odzvali tudi sami.
Dopis, ki ga je Pukšič konec novembra poslal vsem gospodinjstvom v občini Destrnik, je bil, kot je dejal, le odgovor na Zverovo pismo. Ta naj bi nekaj tednov prej tudi sam napisal svoja razmišljanja in jih posredoval strankarskim kolegom. »Ker nisem vedel, komu vse je dopise pošiljal, sem se odločil, da na očitke odgovorim in sem svoj dopis poslal vsem gospodinjstvom v občini,« je pojasnil destrniški župan.
To, da sta poslanec Pukšič in evropski poslanec Zver v sporu, je jasno že lep čas. Njuni konflikti naj bi izvirali še iz časa, ko je bil Zver šolski minister. Pukšič mu očita, da je kot minister takrat na Destrnik pozabil, da se kot zaveden občan ni udeležil niti ene slovesnosti ob občinskih praznikih in da ga je oviral pri gradnji Term Janežovci. »Ne gre za to, da bi pomagal samo občini. Terme so projekt, ki je zastavljen širše, in tudi ko je bilo podpisano pismo o nameri, je bilo jasno, da pomoči od takratnega ministra Zvera ne bo,« je v pogovoru za naš časopis o izvoru konfliktov med njim in evropskim poslancem povedal Pukšič.
Kot je dejal, se sam ni nameraval oglašati v zvezi s svojo politično odločitvijo, a naj bi ga pisanje dr. Milana Zvera gnalo k pisanju odgovora, saj meni, da imajo občani pravico vedeti, kaj se dogaja v občini. Po trditvah Pukšiča naj bi Zver v pismu,
Dr. Milan Zver naj bi v pismu strankarskim kolegom žalil Pukšiča. Ta mu ni ostal dolžan.
ki ga je naslovil na strankarske kolege, omenjal Pukšiča in ga celo žalil, kar je prelilo kapljico čez rob.
»Iz stranke in poslanske skupine nisem izstopil zaradi programa, ampak zaradi posameznikov, med katere sodite tudi vi, spoštovani evropski poslanec dr. Milan Zver, ki se na veliko hvalite, koliko ste naredili, kar mogoče celo drži, žalostno pa je, da za Destrnik niste storili nič. Celo več, blizu vam je skupina v SDS, ki me je ovirala pri izgradnji Term Janežov-ci, in zaradi tega sem izstopil iz SDS, ne pa zaradi tega, ker nisem dobil funkcije, kot v pismu navaja dr. Zver in s tem pisanjem nadaljuje svojo politično kariero,« je zapisano v pismu, ki ga je Pukšič naslovil dr. Milanu Zveru in
Franc Pukšič je pojasnil, da je vega.
Foto:DB
njegov dopis le odgovor na Zvero-
občanom Destrnika.
Odziv občana Vladimirja Vindiša
Na Pukšičevo pisanje se je odzval tudi občan Destr-nika Vladimir Vindiš. Ta je tudi v našo redakcijo poslal Pukšičevo pismo, njegovo vsebin pa je ocenil kot neustrezen način komuniciranja. Prepričan je, da je način, ki se ga poslužuje destrniški župan, prešel vse meje dobrega okusa, saj naj bi bil skrajno nesramen in žaljiv. Kot je zatrdil Vindiš, sam ni pripadnik nobene politične stranke in naj bi ga pisanje Pukšiča zmotilo izključno kot občana.
»Občani občine Destrnik imamo dovolj lastne hvale izvoljenih predstavnikov. Začnite se zavedati, da nič ne delate zastonj. Vso to veliko občinsko politiko v občini dobro plačujemo. Tu vas moram spomniti na vaš največji projekt Terme Gaja, ki zaživi vedno ob občinskih volitvah, nihče, pa tudi vi ne veste, kdaj se bo začel realizirati ali kdaj bo zaključen. To je samo ena cvetka vaše po-slovno-politične uspešnosti, ki naj bi prinašala dodano vrednost - denar,« je v pismu, namenjenemu Pukšiču, zapisal Vindiš.
A kot trdi Pukšič, omenjenega dopisa ni prejel, Vindiš pa naj bi se v njegov spor z
Zverom vpletal le zato, ker namerava kandidirati na naslednjih občinskih volitvah in s tem naj bi začenjal svojo kampanjo. Ta žogico vrača in ga kritizira, češ da bi si kdaj lahko vzel kak koristen nasvet od ljudi, ne pa da jih nenehno bombardira s sa-mohvaljenjem. Očita mu, da ni izpolnil volilnih obljub ter da zato išče opravičila in vsevprek obtožuje. »Z obtoževanjem stranke SDS in dr. Milana Zvera nas hočete prepričati, da krivda za ne-realizacijo projekta vrtca, šolskega igrišča, Term Gaja, kanalizacije in še in še ni pri vas, ampak pri vseh naštetih. Z objestnostjo in žalitvami prenašate krivdo na vse, ki so v občini uspešni in jih imajo ljudje radi, le pri sebi ne najdete vzroka,« je do de-strniškega župana kritičen Vindiš. Dodaja, da je Pukši-čeva komunikacija z evropskim poslancem na nivoju, ki nikakor ni sprejemljiv. »V svojem pismu javno žalite njega, ki ima ugled v naši občini in na katerega smo občani Destrnika posebej ponosni,« še piše Vindiš.
Kdo in zakaj je med tremi Destrničani začel konflikt, bo očitno ostala uganka; kako se bo odnos Zvera, Pu-kšiča in Vindiša razvijal naprej, pa bomo vsekakor videli v prihodnosti. Če ne prej - ob lokalnih volitvah.
Dženana Becirovic
Svet je majhen
Človek na Zemlji res ni dobrodošel?
Današnjo analizo začnimo z jasnim in jedrnatim sporočilom: podnebno segrevanje ne obstaja! Podnebne spremembe, kot nam jih razlagajo, so v večjem delo neutemeljene. Medtem ko moramo poslušati razprave Vrha v Kopenhagnu, želim znotraj naše kolumne še enkratpo-udariti, da večina svetovnih raziskovalcev ne podpira ideje, zaradi katere celoten svet zaseda na Danskem.
Okolje in klimatske spremembe so že nekaj desetletij tema globokih in pomembnih mednarodnih analiz. Danes nas želijo prepričati, da je propad okolja, če ne bomo kmalu spremenili našega načina življenja, skoraj neizbežen ter da človek od industrijske revolucije naprej le škoduje svojemu planetu. Velike mednarodne organizacije, inštituti ali skladi, ki obračajo milijonske vsote denarja na leto, prikazujejo v svojih poročilih -za katera najamejo in plačajo strokovnjake -, da človek na Zemlji ni dobrodošel oziroma bi bilo bolje brez njega. Želijo prikazati scenarije, v katerih so človekove dejavnosti, ki povzročajo emisije, prvoten razlog ogrevanja ozračja. Ker nam to prinaša nepopisno gospodarsko škodo, moramo rešiti problem emisij, da bomo zmanjšali negativne učinke.
To je logika, iz katere se je rodil Kyotski protokol leta 1997 in je od začetka devedesetih let uradni jezik Združenih narodov. Teorija postaja stara ali bolje rečeno, nikoli ni bila dokazana!
Po svetu je na stotine raziskovalnih civilnih in vojaških centrov, univerz in meteoroloških inštitutov osredotočenih na raziskave tega področja. Iz najsodobnejših študij se vedno natančneje dokazuje, da sončni ciklus, zemeljske orbitalne spremembe in vulkanski izbruhi veliko bolj vplivajo na zgodovinske cikle ledenih/toplih dob kot katerakoli človekova dejavnost. Zato je malo verjetno, da bomo uspeli ustaviti klimatske spremembe našega planeta z zmanjševanjem to-plogrednih plinov. Zagotovo je takšen cilj dobrodošel vsaj za izboljšanje kvalitete zraka, a nikakor nas ne bo to rešilo pred dejstvom, da narava, makroekološko, še vedno ravna po svoje.
Nihče ne ve, kolikšno ogrevanje se bo zgodilo v naslednjih sto letih. Računalniški modeli odstopajo med sabo za 400 odstotkov, kar je dokaz, da nihče ne ve. Sklepa se, da živimo sredi naravnega trenda ogrevanja, ki se je začelo približno leta 1850, ko smo izšli iz štiristo let trajajočega hladnega obdobja, znanega kot »mala ledena doba«, in osupljivo malo vemo o katerihkoli vidikih okolja, od njegove zgodovine do sedanjega stanja in do tega, kako ga ohraniti in varovati. Delovanje in odzivanje podnebja nam je še vedno nedostopno. Podnebje je »kaos«. Lahko le ugibamo reakcije matere narave. A ugibanje je še vedno le ugibanje.
Resnica je skrita v dejstvo, da se narava zelo rada prilagaja. Zadnjih deset tisoč let kmetijstva prekrasno dokazuje tako imenovano antropizacijo. Narava je neverjetno fleksibilna in se je pripravljena preoblikovati.
Ne smemo biti v skrbeh zaradi izkoriščanja nekega gozda, vendar moramo sprožiti alarm, ko ne znamo ustvarjati novih gozdov. Onesnaževanje - fenomen, ki je v nasprotuju tako z etiko kot z naravo in zdravo pametjo - pa še zdaleč ni vzrok podnebnim spremembam in globalnemu segrevanju.
Katastrofalne predstave so del mednarodne igre, znotraj katere lahko nekateri predstavniki ali države veliko iztržijo. Še bolje povedano: katastrofalne predstave so izredno učinkovito sredstvo za nadzor narodov z ustrahovanjem. Da se lahko politične elite obdržijo na oblasti in trgujejo, potrebujejo razlog. In če je narod prestrašen, raje preda oblast in se pusti voditi. Okolje postaja iz dneva v dan geopolitično orožje. Ba-rack Hussein Obama je pristal na udeležbo na Vrhu v Kopenhagnu samo zato, ker bo s tem pridobil sredstva za nadzor prehitre rasti največjega nasprotnika - Kitajske. Če Kitajski omejiš emisije, obvladaš njeno industrijo in gospodarstvo.
Spolitizirana znanost je nevarna. Zgodovina človeških prepričanj pa je izredno poučna zgodba. Pobili smo na tisoče ljudi - nasprotnikov, ker so nas prepričali, da so čarovniki in čarovnice. Kot je napisal Alston Chase: »Ko se iskanje resnice pomeša s političnim zagovarjanjem, se težnja po znanju skrči na boj za prevlado.«
Laris Gaiser
Ptuj • Zaključen festival SKUP
Nagrade podeljene, gledalcev 1500
Šesti slovenski festival komornega gledališča (SKUP) je v vseh pogledih postal festival presežkov. Zraven tega, da se je na odru Mestnega gledališča letos zvrstilo največ predstav, ga spremlja tudi dejstvo, da si jih je letos ogledalo tudi največ obiskovalcev, kar polovica več kot lani. Med 11 predstavami so najboljše izbirali tako strokovna žirija kot občinstvo, nagrade pa so podelili v soboto na zaključku letošnjega SKUP-a.
»Kljub recesiji in dejstvu, da se je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije odločilo ignorirati naša prizadevanja za promocijo te žlahtne intimne gledališke zvrsti, smo uspeli na lastnih plečih ter ob pomoči Mestne občine Ptuj in pokroviteljev speljati nedvomno najboljši festival doslej. Na našem odru se je od 23. novembra zvrstilo 11 predstav, ki si jih je ogledalo skoraj 1500 gledalcev, vseh umetniških ustvarjalcev je bilo preko 150, za tehnično podporo predstavam je skrbelo še skoraj 100 tehničnih sodelavcev,« je ob zaključku festivala dejal direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič.
Vse predstave si je ogledala tudi tričlanska strokovna žirija. Ta je delovala v sestavi: Janez Bermež, gledališki igralec in dobitnik Borštnikovega prstana, ki je opravljal funkcijo predsednika žirije, Mojca Kreft, dramatur-ginja in teatrologinja, in Branka Bezeljak, režiserka in gledališka pedagoginja. Podelili so šest nagrad.
Za vlogo v predstavi Davida Harrowerja Črni kos v produkciji Cankarjevega doma Ljubljana ter koprodukciji Imaginarni je satira za igro prejel Janez Stari-
		
■H ' /«	^ fl	
	> u	
■i, k - *	ifl	
		
agftr.	J	
Foto: DB		
Satira za režijo je letos prejel Luka Martin Skof.
na. Kot so zapisali člani strokovne žirije, je Starina »ustvaril prepričljivo podobo dramskega lika Raya, nekoč, pred prestajanjem zaporne kazni, imenovanega Peter, ki ga v svoji nezadržni razbrzdani sli do mladega najstniškega dekleta in z izpovedjo o ljubezni, v obsodbi preteklosti in med spominom, predstavi kot človeka, ki nosi svojo krivdo in zločin, kazen ter razdvojenost, ko se v že oddaljenem času ljubezenskega dogodka ponovno sreča s svojo žrtvijo - tokrat z že odraslim dekletom.«
Sicer pa se je komisija odločila, da letos podeli kar tri povsem enakovredne satire. Eden je šel
v roke igralke Silve Čušin za vlogo v predstavi Davida Mameta Bostonska naveza v izvedbi SNG Drama Ljubljana. »Silva Čušin lucidno upodablja lik Anne, ki je ujeta v mrežo lastne prepričanosti o svoji malomeščanskosti in mogočnosti gospodarice duš, uživaška v materialnem ugodju in ljubezenskem razmerju z istospolno osebo, pretanjeno prežeta z ženskostjo, cinizmom, humornostjo; z ustvarjeno ka-rakternostjo nam pripoveduje zgodbo o temeljnih odločitvah, ki so zavezane njeni želji po svobodi v družbi,« so zapisali člani strokovne žirije.
Za vlogo v predstavi Milana
«
Minuli petek so v ormoškem gradu svečano odprli postavitev Zbirke Sluga. Gre za zbirko pohištva, ur, drobnih predmetov in slik iz 19. stoletja, ki jih je leta 2003 takratnemu Pokrajinskemu muzeju Ptuj podaril Marko Sluga. Kot je povedal avtor razstave Branko Vnuk, zbirka obsega 74 predmetov, ki odsevajo okus, poznavanje in možnosti slovenskega privatnega zbiralca ob koncu 20. in v začetku 21. stoletja. Zbrani pohištveni kosi so bili nekoč del opreme meščan-
skih salonov, spalnic in delovnih sob. Izdelki urarskih mojstrov so bili zbiratelju še posebej ljubi in v zbirki je uspel zbrati značilne izdelke avstrijskih delavnic iz bi-dermajerskega obdobja. Še posebej dragocena je ura z nihalom, okrašena z liro. Med drobnimi predmeti pa so na ogled tisti, ki so se uporabljali pri različnih domačih opravilih - tehtnica, likalnik, mlinček, šivalni stroj, glasbene skrinjice. Razstavljene slike pa odsevajo priljubljene slikarske teme 19. stoletja.
Priznanje za najboljšo komorno uprizoritev v celoti je v izvedbi SNG Drama Ljubljana prejela predstava Bostonska naveza, ki jo je režiral Boris Cavazza. Ob njem na fotografiji še igralki Maša Derganc (levo) in Silva Čušin, ki je tudi prejemnica satira za igro.
Ormož • V gradu gostijo Zbirko Sluga
»Še lepša kot na Ptuju
Tako naj bi menda Marko Sluga komentiral postavitev zbirke v prostorih ormoškega gradu, kjer bo zbirka prezimila in bo do 30. maja na ogled vsem ljubiteljem čudovitih izdelkov v bidermajerskem slogu.
Foto: Viki Ivanuša
Donator zbirke Marko Sluga je z veseljem delil navdušenje nad prekrasnimi starimi predmeti z obiskovalci, ki so se udeležili odprtja razstave.
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, se je ob tej priložnosti prisrčno zahvalil donatorju za njegovo plemenitost, s katero je predmete, ki jih je uspel zbrati, namenil vsem, ki cenijo kulturno dediščino. Poudaril je tudi, da je to prva razstava, ki prihaja iz Ptuja v Ormož, kot plod nove organiziranosti muzeja na relaciji Ptuj-Ormož. Prepričan je, da so s sedanjo rešitvijo muzeja pridobili vsi, oba muzeja, delavci, predvsem pa tisti, ki jih zanima kulturna dediščina. Podobno delovanje bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Lokalni skupnosti Ptuja in Ormoža sta v odsotnosti županov zastopala mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave Ptuj, in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak.
Po svečanem odprtju in ogledu razstave, skozi katero je z razlago in prikazom delovanja različnih predmetov popeljal Marko Sluga, pa je sledila še prireditev Na muzejski sceni. Gost je bil donator in zbiratelj Marko Sluga, razgovor z njim pa sta mo-derirala Aleš Arih in kustos Martin Šteiner.
Viki Ivanuša
Jesiha Triko v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje pa je satira za igro prejela tudi Anica Kumer, ki so jo Bermež, Kreftova in Bezeljakova označili kot »žlahtno komedijantko, ki je v tkanju jesihovske trikojskosti preigravanja situacij razpoznavala estetska razpoloženja v igri v sozvočju z režijskim videnjem sodobnega branja besedilne predloge«.
Za režijo predstave Milana Jesiha Triko v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje je satira za režijo letos prejel Luka Martin Škof. Gre za obetajočega predstavnika mlade generacije slovenskih režiserjev. »Igro Milana Jesiha Triko je razumel kot izziv današnjemu času, čeprav je igra podnaslovljena kot burka. Z igralskim ansamblom celjskega gledališča je uspel uprizoriti raznotere vsebinske, humorne in pesniške dimenzije te igre. Režiser je s svojim izvirnim in sodobnim pristopom razumevanja/branja dramskega besedila dokazal, da je Jesihova igra še vedno aktualna, prepoznavna in za ugledališčenje vselej znova izvrstna dramska poezija, ki opredeljuje naše bivanje,« je zapisano v obrazložitvi priznanja.
Satira za posebne dosežke pa je letos prejela ekipa, ki je ustvarila predstavo Eda - zgodba bratov Rusjan, v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in v koprodukciji s SNG Nova Gorica.
Priznanje za najboljšo komorno uprizoritev v celoti pa je v izvedbi SNG Drama Ljubljana prejela predstava Bostonska naveza. »Režiser Boris Cavazza je ustvaril viktorijansko atmosfero v območju scenskega prizorišča in detajlni vpogled v duševnost in nagnjenja mametovskega ženskega sveta v precioznem, humornem in krutem svetu njihovega obstajanja in ljubezenskih ter družbenih odločitev, protagonistke igre Bostonske naveze, Silva Čušin, Nataša Bar-
bara Gračner in Maša Derganc, pa so odigrale konverzacijsko in igralsko izčiščen, tudi metaforičen svet bostonsko-mametovske naveze,« so bili enotni člani strokovne žirije.
Nagrada občinstva letos v Kranj
Eno najpomembnejših priznanj, veliko nagrado občinstva na 6. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP, je letos prejelo Prešernovo gledališče Kranj za predstavo Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici avtorja Jaana Tatteja v režiji Andreje Kovač in izvedbi
Petra Musevskega, Vesne Slapar, Branka Jordana in Igorja Štamu-laka.
Kot je po podelitvi dejala Kovačeva, so se nagrade v njihovem gledališču zelo razveselili. »Tokrat gre kipec iz rok Mestnega gledališča Ptuj, ki je lani prejelo nagrado občinstva, na drugi konec Slovenije, in sicer na Gorenjsko, kar nam pomeni zelo veliko,« je dejala Kovačeva.
S podelitvijo priznanja se je z letošnjimi 11 predstavami SKUP do leta 2012 poslovil, takrat pa v Mestnem gledališču Ptuj načrtujejo razširitev, ki naj bi dosegla celo mednarodni sloves.
Dženana Bečirovič
Andreja Kovač (levo), režiserka predstave Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici, ki je prejela veliko nagrado občinstva, v družbi Marinke Poštrak, vodje umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Kranj.
Za vlogo v predstavi Davida Harrowerja Črni kos je satira za igro prejel tudi Janez Starina
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Nogomet
Nafta petič zapored, Drava na dnu
Stran 16
Rokomet
Četrta zmaga Ormožanov v gosteh
Stran 16
Sah
Bo ptujskim šahistom uspelo tretjič zapored?
Stran 17
Odbojka
Pohod Ptujčank proti vrhu
Stran 17
Karting
Priznanja za najboljše avto moto športnike
Stran 18
Nogomet
Ptujski cicibani do polfinala
Stran 19
Boks • Dejan Zavec
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Dan v znamenju borbe za naslov svetovnega prvaka
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v svoji profesionalni karieri osvojil že nekaj laskavih naslovov: k njim želi dodati še najprestižnejšega.
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Petek je za ljubitelje športa, še posebej boksa, v Sloveniji poseben dan: Dejan Zavec se bo namreč v Johannesburgu z domačinom Isaacom Hlatsh-wayem pomeril za naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Ker gre za eno od štirih najpomembnejših kategorij v profesionalnem boksu, ima dogodek še posebno težo.
Južnoafriška republika je v zadnjem času priljubljena destinacija za slovenske športnike, pravzaprav se zdi, da kar vse poti vodijo tja. »Že med letom v Johannesburg smo bili deležni različnih provokacij', češ naj gremo raje domov, saj proti njihovemu borcu nimamo možnosti in podobno. Seveda to jemljemo s precejšnjo rezervo in si mislimo svoje. Bodo že videli, ko bo šlo zares, v ringu,« je poročal kondicij-ski trener Tomi Jagarinec, ki je z Dejanom skupaj odpotoval v Južnoafriško republiko. »Sicer zaenkrat vse poteka po ustaljenem ritmu: Dejan trenira, ob tem zbija kilograme, ki bodo na tehtanju zagotovo v mejah dovoljenega. Na tiskovni konferenci sta se glavna akterja petkovega dvoboja tudi
že srečala, bilo pa je kar malo smešno, ko sta iz bližine zrla drug v drugega,« v smehu pove Tomi, ki je poročal tudi o zanimivi podrobnosti Dejanove pogodbe. »To je posebna zanimivost, pri čemer je prišla do
izraza vsa pogajalska spretnost Isaacovega managerja Branka Milenkoviča. Gre za uveljavljenega boksarskega promotorja, katerega korenine izvirajo iz Srbije. Pogodba je namreč sestavljena tako, da bi v primeru Dejanove zmage Branko postal njegov promotor za naslednje tri dvoboje! Dejan seveda ni imel druge možnosti in je podpisal pogodbo, ki zanj pravzaprav ne pomeni nič slabega, le malce nenavadna je. Branko pa bo v vsakem primeru zmagovalec: tudi v prihodnje bo skrbel za svetovnega prvaka, kdorkoli to že bo. Mi smo seveda prepričani, da bo to Dejan,« je pribil Tomi.
Kakšno vzdušje je v mestu in koliko gledalcev pričakujejo na dvoboju, je bilo naslednje vprašanje za Tomaža. »Presenečeni smo bili nad tem, koliko ljudi ve vse o tem dvoboju; ustavljajo nas vsepovsod in hočejo slikanje z Dejanom. Seveda poskušamo biti pri tem kar se da previdni in se izogibamo takšnim srečanjem, a vsem se ne moremo. Previdni smo tudi pri vseh ostalih stikih z domačini, ki so kar preveč' prijazni. Glede obiska dvoboja v dvorani Wembley Hall pa je tako, da so sedaj tukaj počitnice in je veliko ljudi iz mesta odpotovalo v obmorske kraje, zato tudi organizatorji ne vedo, koliko gledal-
cev lahko pričakujejo. Nam je pravzaprav vseeno, osredotočeni smo na svoje delo.«
Isaac Hlatshwayo
Južnoafriška republika 4. 10. 1977 Angel
32 dvobojev 29 zmag (10 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 1 neodločeno 1 poraz (0 s K. O.)
Kakšno pa je vzdušje v Deja-novem trenerskem taboru?
Tomi Jagarinec: »Seveda smo vsi prepričani v Dejanovo zmago, čeprav se zavedamo, da do nje ne bo vodila lahka pot. Po ogledu videoposnetkov zadnjih dveh borb je jasno, da je Dejan tehnično boljši borec, Isaac pa ima kakšno drugo prednost, ki jo bomo poskušali izničiti z dobro taktično pri-
Dejan Zavec
Slovenija 12. 3. 1976 Mr. Sympatikus 29 dvobojev 27 zmag (15 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve
1 poraz (0 s K. O.)
pravo. Osnovni cilj je še vedno jasen: borbo zaključiti predčasno v svojo korist.«
Zakaj je tako, postane bolj jasno ob pogledu na seznam sodnikov, ki bodo ob ringu seštevali točke: tam bosta namreč ob Američanu sedela dva Južnoafričana ... Kljub temu ni časa za obup: čas je za uresničevanje napovedi!
Jože Mohorič
Življenjska priložnost
Različni ljudje si pod tem pojmom predstavljajo različne stvari: napredovanje v službi, ugoden nakup hiše, ugodno potovanje v eksotične kraje... Športniki pa pod tem pojmom ponavadi vidijo priložnost za dokončno potrditev svojih potencialov na velikem tekmovanju, v soju luči, pred številnimi gledalci. Sanje nekaterih športnikov so nastop na olimpijskih igrah, na svetovnem prvenstvu, visok zaslužek, ki ga prinaša zmaga na kakšnem pomembnem tekmovanju .
Naš boksarski šampion Dejan Zavec ima v petek takšno priložnost! V isti sapi pa je potrebno povedati, da je zanjo garal tako trdo, da že kar precej časa ni bilo nobenih dvomov o tem, da mu bo uspelo priti do nje. Popolno profesionalno življenje, pošten odnos do dela in samega sebe, izjemna volja, vztrajnost, delavnost, odpovedovanje ., vse to ima Dejan, ki ga mediji v zvezde kujemo predvsem zaradi tega, ker nikoli ne razočara. Ta stavek se mi v misli vriva skoraj pred vsakim njegovim dvobojem, v sebi pa skriva globoko resnico. Zaradi zgoraj omenjene poštenosti do sebe in drugih mu ni bilo težko pogledati vsem v oči tudi po doslej edinem porazu v profesionalni karieri. In je šel ponosno naprej .
Petek je njegov veliki dan, ki ga je potrpežljivo čakal nekaj let. Tudi ob manjših ali večjih razočaranjih zaradi različnih igric menedžerjev ni obupal, ob poškodbah je stisnil zobe in odšel na trening. Prav zaradi tega mu vsi privoščimo uspeh; zdi se celo, da pregovorna slovenska nevoščljivost nima tukaj kaj iskati. Zanj bomo stiskali pesti vsi: stari, mladi, babice, tete, prodajalke v trgovini, novinarji, podjetniki in celo ministri!
Bo to dovolj za naslov svetovnega prvaka? »VJohannesburg nisem prišel samo na izlet, domov želim s pasom svetovnega prvaka,« pravi Dejan. Naj mu uspe!
Prenos na TV SLO 2
Največji boksarski dogodek v zgodovini slovenskega boksa bo prenašala tudi nacionalna televizija. Predviden začetek dvoboja je ob 21. uri, prenos pa se bo začel nekaj minut prej.
Profesionalna pot Dejana Zavca:						
29 BORB / 27 ZMAG (15 s KO), 1 DVOBOJ BREZ ODLOČITVE, 1 PORAZ						
V spodnji tabeli so vidni časi in kraji profesionalnih dvobojev Dejana Zavca, njegovi nasprotniki ter rezultati						
in naslovi, ki jih je osvojil.						
1.	01.03.2003	Aschersleben	Zsolt Toth (Madžarska)	tKO, 1. R		Z
2.	21.03.2003	Berlin	Nijaz Salkic (Nemčija)	po točkah, 4. R		Z
3.	25.04.2003	Magdeburg	Patrik Hruska (Češka)	po točkah, 6. R		Z
4.	21.05.2003	Hradec Kralove	Jurij Zajcev (Rusija)	tKO, 2. R		Z
5.	14.06.2003	Magdeburg	Artur Drinaj (Nemčija)	tKO, 2. R		Z
6.	05.07.2003	Dessau	Ikene Kamel (Luxemburg)	tKO, 2.R		Z
7.	20.09.2003	Magdeburg	Leontij Vorončuk (Estonija)	tKO, 2.R		Z
8.	17.10.2003	Usti nad Labem	Andrzej Butowicz (Poljska)	po točkah, 6. R		Z
9.	29.11.2003	Cottbus	Rozalin Nasibulin	tKO, 5.R		Z
10.	21.02.2004	Aschersleben	Nikita Zajcev	po točkah, 8. R		Z
11.	17.04.2004	Maribor	Viktor Baranov (Rus)	po točkah, 12. R	NBA Int.	Z
12.	05.06.2004	Magdebrug	Boubacar Sidibe (Fra)	po točkah, 8. R		Z
13.	17.06.2004	Dessau	Arthur Nowak (Nemčija)	tKO 8. R	DM Int.	Z
14.	18.09.2004	Magdeburg	Juris Boreiko (Litva)	po točkah, 6. R		Z
15.	15.01.2005	Magdeburg	Martine Kukuls (Latvija)	KO 4. R		Z
16.	02.04.2005	Velten	Danilo Alcantara (Domin. R.)	tKO 2. R		Z
17.	18.06.2005	Pula	Joseph Sovijus (Slovaška)	tKO 2. R		Z
18.	20.09.2005	Praga	Mihail Bojarskik (Rusija)	KO 8. R	WBO Int.	Z
19.	29.10.2005	Oranienburg	Serge Vigne (Francija)	tKO 5. R		Z
20.	25.03.2006	Oranienburg	Joel Mayo (Avstria/Čile)	po točkah, 6. R	WBA/IBF Int.	Z
21.	23.05.2006	Ptuj	Andrej Jeskin (Kazahstan)	tKO 10. R	WBO Int.	Z
22.	17.02.2007	Magdeburg	Nicolas Guisset (Francija)	po točkah, 12. R	prvak EU	Z
23.	12.06.2008	Maribor	Jorge D. Miranda (Argentina)	brez odločitve (N. D.)	WBO Int.	ND
24.	13.10.2007	Magdeburg	Albert Starikov (Estonija)	po točkah, 10. R	DM Int.	Z
25.	19.01.2008	Düsseldorf	Pietro d'Alessio (Italija)	tKO, 4. R		Z
26.	15.06.2008	Maribor	Marco Cattikas (Nemčija)	po točkah, 12. R	IBF Int.	Z
27.	29.11.2008	Katovice	Rafal jackiewicz (Poljska)	poraz po točkah, 12. R		P
28.	15.05.2009	Magdeburg	Arek Malek (Poljska)	po točkah, 6. R		Z
29.	19.06.2009	Maribor	Jorge D. Miranda (Argentina)	KO, 12. R		Z
Nogomet • 1. SNL, 22. krog
Nafta petič zapored, Drava na dnu
Nafta - Labod Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Volaš (31) NAFTA: Murko, Buzeti, Zem-ljič, Kolman (od 61. Bukovec), Ošlaj, Bunc, Mujakovič, B. Ge-renčer (od 77. Horvat), Čeh, Volaš, Miljkovič (od 83. Vinko). Trener: Nebojša Vučičevič.
LABOD DRAVA: Bučar, Žilic, Andjelkovic, Medved (od 65. Zajc), Balažic, Ogu, Prejac, Kro-naveter, Kelenc (od 84. Kurež), Semler, Ekpoki. Trener: Drago Prelog, pomočnik: Franci Fridl RUMENI KARTONI: Kolman (25), Zemljič (40), Bunc (87); Ekpoki (2), Žilič (26), Kronave-ter (91)
RDEČA KARTONA: Žilič (87, 2. rumeni), Prejac (88)
V sredo so v lendavskem Športnem parku v tekmi zadnjega jesenskega kroga (v soboto bosta na sporedu le še zaostali tekmi) gostovali nogometaši Laboda Drave. Domači nogometaši so pred približno 500 gledalci (delovni dan ob 13. uri) pričakali goste z izredno serijo štirih zaporednih zmag, Ptujčani pa so bili opogumljeni z zadnjim remijem proti vodilnemu Kopru. Franci Fridl je tekmo začel v enaki postavi kot v nedeljo, domači strateg pa ni mogel računati na Cabana, Vassiljeva in Jankoviča. Tekma je bila odigrana na zelo razmočenem in blatnem igrišču, ki je že od samega začetka onemogočal kombinatorno igro.
Domačini so imeli od samega začetka rahlo terensko pobudo, s katero si s priigrali nekaj obetavnih napadov. Večina zaključnih strelov so poslali mimo gola ali pa naravnost v vratarja Bučarja, tako da prave nevarnosti za gol ni bilo. Dokaz boljše igre Lendavčanov je tudi razmerje v kotih, ki je bilo po prvih 45. minutah 6:1 v njihovo korist. Boljšo igro so
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Nafte so se v sredo veselili svoje pete zaporedne zmage: Andrej Prejac (Labod Drava, beli dres) jim tega s svojimi soigralci ni uspel preprečiti.
Lendavčani kronali v 31. minut; po kotu iz leve strani je streljal Mujakovič, žogo pa je na poti proti golu preusmeril Dalibor Volaš, ki je bil v zelo sumljivem položaju. Stranski sodnik ni signaliziral prepovedanega položaja, zato je glavni sodnik Boris Toševski iz Medvod gol priznal - 1:0. Dravaši so šele po prejetem zadetku poskušali pritisniti proti golu Murka, kar jim je v nekaterih primerih tudi uspelo. Še najbližje izenačenju je bil v 39. minuti Rok Kronaveter, ko je vratar Murko slabo ocenil let žoge po podaji Semlerja, izpustil je žogo, Kro-
naveter pa je ni uspel potisniti v gol.
Drugi polčas se je začel v dinamičnem ritmu, akcije pa so se izmenjevale na obeh straneh. Večina akcij domačinov je na desni strani začel hitri Bu-zeti, ki je nekajkrat odlično zaposlil svoje soigralce v sredini (Volaša, Miljkoviča, Gerenčer-ja), slednji pa niso bili zbrani pri zaključnih strelih. Na drugi strani sta bila pri zaključkih nenatančna Ogu John in Kro-naveter. V 65. minut je Fridl v igro poslal Zajca, ki počasi okreva po neugodni poškodbi (en polčas je igral že na prijateljski tekmi z Aluminijem). Na vedno bolj blatnem igrišču tekoče igre ni bilo, posamezne priložnosti pa so se vendarle ponujale: najbolj vroče je bilo pred vrati Bučarja v 81. minuti, ko je kar nekaj igralcev po podaji Buzetija poskušalo iz gneče zadeti gol, branilci Drave in vratar pa so uspešno odbijali žoge. Kljub menjavam na obeh straneh do spremembe rezultata ni prišlo, za razburjenje pa je skrbel predvsem sodnik Toševski. Le-ta je pred koncem tekme pokazal dva (nepotrebna) rdeča kartona Ptujčanom, Tončiju Žiliču (drugi rumeni karton) in Andreju Prejcu (ugovarjanje).
Jože Mohorič
Drago Prelog, trener Laboda Drave: "Domačinom čestitam za zmago in odlično serijo ob koncu jesenskega dela. Mi smo slabo začeli tekmo, a smo imeli v nadaljevanju svoje priložnosti za zadetek, ki pa jih v zadnjih tekmah ne izkoriščamo. Sodniškega kriterija ne bi komentiral, kartoni ob koncu tekme pa so bili po mojem mnenju popolnoma nepotrebni."
Nebojša Vučičevič, trener Nafte: "Zadovoljen sem z zmago in s celotno zadnjo serijo moje ekipe; to je podvig, ki ga ni lahko narediti v nobeni evropski ligi. Na težkem igrišču smo prikazali čvrsto igro, ki je bila temelj zmage. Igralcem se zahvaljujem za prikazane igre in sodelovanje."
Rok Kronaveter, Labod Drava: "Nismo igrali slabo, a prave sreče v celotnem jesenskem delu res nismo imeli. Na koncu je še sodnik naredil svoje in nesmiselno izključil kar dva naša igralca."
Aleš Čeh, Nafta: "Ko je včeraj začelo deževati sem vedel, da prave igre na tem igrišču ne bo. Na blatnem in spolzkem igrišču je izredno težko že hoditi, kaj šele tekati in voditi žogo, zato smo po koncu tekme vsi zelo izčrpani. Kljub vsemu mislim, da smo zasluženo zmagali."
Rokomet • 1. A SRL (m), MIK liga, 13. krog
Četrta zmaga Ormožanov v gosteh
Slovenj Gradec -Jeruzalem Ormož 27:36 (10:20)
SLOVENJ GRADEC: Grm (4 obrambe), Ošlovnik (3 obrambe - 2 x 7-m), Kašnik (1 obramba); Poklič, Naber-nik, Plešej 2, Kukec 5 (3), Špegel 2, Kresnik 8, Mujanovič 3, Vranješ 2 (1), Drožina 3, Vrečar, Šavc, Kobold, Gams 2. Trener: Ivan Vajdl
JERUZALEM: Belec (13 obramb
-	1 x 7-m), Vujovic (8 obramb - 1 x 7-m); Klemenčič, Korpar 2, Krabonja 2, Melnjak 1, Rajšp, Bogadi, Bezjak 5, Radujkovic 6, B. Čudič 4 (3), Iva-nuša 2, Sok, Kovačič, Žuran 12. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 7/4; Jeruzalem 5/3.
IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 8; Jeruzalem 16 minut.
RDEČI KARTON: Iztok Korpar (39
-	3 x 2).
Igralec Tekme: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema nadaljujejo serijo odličnih rezultatov, saj so v Slovenj Gradcu dosegli še svojo četrto letošnjo gostujočo zmago, ki jim je
široko odprla vrata k uvrstitvi v Ligo za prvaka. Praktično so zdaj sami kovači svoje sreče. Po zmagah v Ribnici, Škofji Loki in Krškem so zdaj prvič v zgodovini, odkar nastopajo v elitni druščini, slavili v osrčju Koroške. Spomnimo se, da je v 2. krogu, takrat še Prevent, presenetil na Hardeku in iztržil remi, 25:25.
Začetek gostov je bil izjemen in trener domačinov Ivan Vajdl je že v 10. minuti pri vodstvu Jeruzalema z 8:3 zahteval minuto odmora. Niti ta ni pomagala gostiteljem, saj je prednost v prid Jeruzalema rasla iz minute v minuto in tik pred odhodom na odmor so Ormožani povedli s kar enajstimi zadetki prednosti, 20:9. Obramba Jeruzalema je bila čvrsta, v golu odličen Belec, ki je v prvem delu zbral kar 12 obramb, od tega tudi eno se-demmetrovko (Vranješ). Roko-metaši Slovenj Gradca nikakor niso našli rešitve za ormoškega bombarderja Žurana, ki je mrežo Grma in Ošlovnika polnil
iz vseh pozicij. Do odmora je Žurka mrežo Korošcev zatresel kar sedemkrat! Kljub poškodbi je na tej pomembni tekmi za igralce Jeruzalema stisnil zobe
1. SNL - rezultati 22. kroga:
Interblock - CM Celje 0:0
Rudar - Domžale 0:2 (0:1); strelca: Pekič 5., Vi-dovič 90.
HiT Gorica - Luka Koper 1:2 (1:2); strelci: Breče-vic 32.; Pavlin 4., Brulc 14.
Maribor - Olimpija 2:1 (2:1); strelci: Plut 4., Tava-res 20.; Džinič 19./a.g.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	21	11	7	3	29:21	40
2. MARIBOR	21	11	2	8	37:28	35
3. NAFTA	22	10	4	8	35:35	34
4. RUDAR VELENJE	22	10	2	10	29:32	32
5. OLIMPIJA -2	22	10	3	9	31:21	31
6. CM CELJE	21	8	6	7	33:30	30
7. DOMŽALE	22	8	5	9	31:38	29
8. INTERBLOCK	21	7	5	9	25:26	26
9. HIT GORICA	22	6	6	10	34:37	24
10. LABOD DRAVA	22	4	6	12	19:35	18
ZAOSTALI TEKMI - SOBOTA 13.00: Luka Koper - CM Celje; SOBOTA 17.00: Maribor - Interblock.
Koprčani so že jesenski prvaki
S tekmami 22. kroga se je končal jesenski del prvenstva, konec tedna bosta odigrani le še dve preloženi srečanji (Maribor - Interblock, Koper - CM Celje). Koper si je že pred sobotnima obračunoma zagotovil simbolični naslov jesenskega prvaka, saj ima pred najbližjim zasledovalcem neulovljivih 5 točk prednosti.
Zmago je Koprčanom v Novi Gorici znova prinesel Miran Pavlin, ki se je vrnil v ekipo po krajši odsotnosti zaradi bolezni. Prav neverjetno je, kakšen vpliv na rezultate svojega kluba ima nekdanji član zlate generacije, podobna ugotovitev velja še za Amirja Kariča. Koprčani so si točkovno prednost zagotovili predvsem v prvi polovici sezone, ko so nanizali serijo 14 tekem brez poraza.
Mariborčani so bili še četrtič v tej sezoni uspešnejši v večnem derbi-ju proti Olimpiji, že tretjič v prvenstvu, zmagali so tudi v pokalni tekmi. Glavno vlogo sta odigrala Brazilca Tavares in da Silva; slednji je prispeval gol za izenačenje Olimpije, prvi pa zmagoviti zadetek vijoličastih. Olimpijin trener Pevnik je tokrat vseh 90 minut igranja namenil tudi Dugolinu in Joviču, nekdanjima igralcema Aluminija.
Rudar je zaključek tega dela odigral izrazito slabše kot uvodnega, v tem stilu je minila tudi zadnja tekma proti Domžalam, ki so jo dobili gostje. Le-te je prvič vodil Darko Birjukov, ki je med tednom zamenjal Vlada Badžima - uspešna "šok terapija" predsednika Domžal Staneta Oražma. Strelci so bili na razmočenih igriščih nekoliko slabše razpoloženi, tekma med Interblockom in Celjem se je končala celo brez doseženega zadetka. K temu je z odličnimi obrambami precej prispeval vratar Interblocka Matjaž Rozman, Celjani pa so med drugim zgrešili celo enajstmetrovko (Korun).
Zmagovalci zadnjih krogov so nedvomno Lendavčani, ki so se s serijo petih zaporednih zmag zavihteli tik za vodilni dvojec. Za nekoliko razburjenja je z dvoumno izjavo, da se zahvaljuje igralcem za sodelovanje, poskrbel le trener Vučičevič, ki je omenil še težave z dokazili o trenerski diplomi ob prihodu v Slovenijo. Je to napoved odhoda?
Ptujčani so končali na zadnjem mestu, kar glede na razmere v klubu ni presenetljivo. Igralci so sicer korektno odigrali vse tekme do konca, čeprav izplačila plač zaostajajo že nekaj mesecev. Uprava napoveduje proste roke igralcem (vsem?) pri iskanju novih delodajalcev, še vedno pa ni znana končna odločba sodišča glede postopka prisilne poravnave. Na Ptuju se torej obeta pester zimski nogometni premor ...
JM
Radujkovic in bil poleg Žurana najboljši posameznik tekme.
V 2. polčas je četa trenerja Ivana Vajdla krenila na vse ali nič. Kresnik in Mujanovič sta
tesneje pokrila Bojana Čudiča in Žurana ter povzročila kar nekaj zmede v vrstah Jeruzalema. V 39. minuti je pri gostih pordečel še Korpar, ki si je prislužil tretjo izključitev. V 41. minuti se je prebujenim domačinom uspelo približati na šest točk zaostanka, 19:25, in domači navijači so pričakovali popolni preobrat. Slednjega so preprečili Vujovic (v 41. minuti
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran in Robert Bezjak (Jeruzalem Ormož) sta bila v Slovenj Gradcu zelo razpoložena.
zamenjal Belca) v gostujočem golu ter Žuran, Radujkovic in Bezjak, ki so še naprej pridno polnili mrežo nemočnih koroških vratarjev. S črte sedmih metrov je žebelj v domačo krsto zabil še Bojan Čudič, ki je izkoristil vse tri najstrožje kazni. V zadnjih desetih minutah tekme so si igralci jeruzalema priigrali velikih deset zadetkov prednosti in zmagovalec je bil odločen, čeprav sta na koncu mlada Klemenčič in Kovačič zapravila sedemmetrovki.
UK
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 13. KROGA: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 26:36 (10:20), Celje Pivovarna Laško
-	Gorenje 30:27 (18:12), Slovan
-	Ribnica Riko hiše 36:29 (19:15), Cimos Koper - Trimo Trebnje 37:33 (20:19), Krško - Klima Petek Maribor 22:29 (12:12).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 12
2.	CIMOS KOPER 12
3.	GORENJE 12
4.	TRIMO TREBNJE 12
5.	SLOVAN 12
6.	JERUZALEM ORMOŽ12
7.	K. PETEK MARIBOR 11
8.	MERKUR 11
9.	KRŠKO	12
10.	RIBNICA RIKO H. 12
11.	SLOVENJ GRADEC 12 1
12 9 8 7 7 6 4 3 3 3
Rokomet
Vinarji in Pivovarji v Ljutomeru
Po zmagi v Slovenj Gradcu se v taboru Jeruzalema zavedajo, da zgodba še nima srečnega zaključka in da bo v nadaljevanju sezone še potrebno precej zavihati rokave. V soboto, 12. decembra, je na sporedu že 14. krog MIK 1. lige. Ormoža-ni bodo v Ljutomeru gostili Celjane. Veliki rokometni dogodek v osrčju Prlekije se bo pričel ob 17. uri in bo potekal v novem športno-izobraže-valnem centru Ljutomer. Tribune novogradnje imajo na razpolago 1000 sedišč in glede na zanimanje ter brezplačen vstop organizatorji pričakujejo nabito polno dvorano, ki bo v ponos rokometni Sloveniji. Sicer gre za prvi dogodek v
novem športnem centru in ne za odprtje dvorane, saj uradno odprtje sledi 15. januarja leta 2010. Celjani so vodilna ekipa državnega prvenstva z maksimalnim izkupičkom točk in v Ljutomer prihajajo s popolno zasedbo. Z Zormanom, Vu-grincem, Pajovičem, Štochlom, Kokšarovom, Bedekovičem, Kozlino, Toskičem ter ostalimi. Dovolj, da se ob domačih ormoških junakih odločite za obisk enega izmed zanimivejših športnih dogodkov v iztekajočem se letu 2009. Cilj Ormožanov proti Celjanom se je predstaviti v čim lepši luči s poudarkom na borbeni in hitri ter s tem atraktivni igri.
Uroš Krstič
Zreb parov polfinala Pokala Pivovarne Union: v taboru Jeruzalema zadovoljni z žrebom
Na sedežu RZS so v torek izžrebali polfinalna para Pokala Pivovarne Union. V polfinalu zaključnega turnirja bosta na sporedu tekmi Jeruzalem Ormož - Klima Petek Maribor in Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper. Organizator sklepnega dejanja pokalnega tekmovanja bo znan januarja 2010, sam zaključni turnir pa bo potekal 13. in 14. marca prihodnje leto.
Kroglice z imeni štirih polfinalistov je žrebal Roman Pungartnik, direktor moških reprezentanc. V tem tednu bo RZS poslala vsem štirim klubom pogoje za organizacijo zaključnega turnirja. Rok za prijavo je 12. januar 2010, nato pa bo zveza izbrala najboljšega ponudnika. Ormožani zagotovo ne bodo kandidirali za organizacijo zaključnega turnirja. Naslov pokalnega zmagovalca iz minule sezone brani Cimos iz Kopra.
UK
Rokomet
Adijo Španija, želja Nemčija
Nekoliko nepričakovano se je v dresu ptujskega Mercator-ja Tenzorja na srečanju v Celju pojavila Nastja Prapotnik, ki je s svojimi šestimi zadetki precej pripomogla k zmagi Ptujčank. Nastja je pred sezono želela v tujino in je tudi našla klub v Španiji (Santa Cruz de Tenerife). Računala je, da bo za ta klub tudi igrala, vendar se to ni zgodilo. Klub iz Tenerifov namreč ni poravnal obveznosti do RZ Slovenije in tako je prestop padel v vodo.
»V Španiji sem trenirala dvakrat dnevno in nekaj časa potrpežljivo čakala na to, da bom lahko zaigrala. Tam sem prebila slaba dva meseca, ker pa do realizacije prestopa ni prišlo, sem se vrnila domov. Prišla sem v torek pred srečanjem v Celju,« je uvodoma dejala Nast-ja Prapotnik.
O tem, kako bo potekala nje-
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik
na nadaljnja rokometna pot, pa je Nastja povedala: "Za Merca-tor Tenzor Ptuj bom odigrala še srečanje s Krko in mogoče še eno. Sicer sem v dogovoru z menedžerjem, da mi poišče klub v Nemčiji. Če do tega ne bo prišlo, se bom dogovorila s ptujski klubom ali pa pavzirala drugi del sezone."
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2009/10
1. liga
V derbiju kroga je ekipa TC Goja premagala ekipo Holtikultura in povečala prednost na lestvici. Ekipa Trgovina Jager je s prvo zmago prepustila zadnje mesto ekipi TK Šumari.
Rezultati 3. kroga: Hiša Kager - TK Šumari 3:0 (Urbič - Strnad 9:1, Šabeder - Horvat 9:6, Škrinjar/ Kreševič - Premužič/Gulin 9:1), Ko-vinarstvo Špurej - Trgovina Jager 1:2 (K. Iljevec - Pisar 5:9, Gregorec
-	Jagarlnec 9:5, K. Iljevec/R. Iljevec
-	Križe/Pisar 6:9), TC Goja - Hor-tikultura 2:1 (Gojčič - Kreutz 9:6, Glodež - Bezjak 9:1, Gojčič/Glodež
-	Brlek/Kreutz 6:9).
1.	TC GOJA	8 78
2.	HORTIKULTURA	6 66
3.	KOVINARSTVO ŠPUREJ 5 67
4.	HIŠA KAGER	5 58
5.	TRGOVINE JAGER 2 39
6.	TK ŠUMARI	1 30
JM
Šah • Pred državnim prvenstvom v Rogaški Slatini
Bo ptujskim šahistom uspelo tretjič zapored?
■ ■ V
Rogaška Slatina bo od petka pa vse do srede prihodnjega tedna prizorišče 19. ekipnega državnega prvenstva v super državni ligi za moške. Na njem bo nastopilo deset najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi državni prvaki zadnjih dveh let, člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Konkurenca na državnih prvenstvih je iz leta v leto večja, saj v slovenskih klubih nastopa vse več vrhunskih tujih šahistov. Na ta način se povečuje kvaliteta mladih, domačih šahovskih upov, ki so jim prav ti posamezniki največji izziv in večkrat tudi vzor. Podobna situacija je tudi v ptujskem šahovskem društvu Tehcenter Ptuj. Velemojstra Aleksander Beljavski in Adrian Mihalčišin imata vrsto let slovensko državljanstvo in sta že več ali manj popolnoma »naša«. Stalnica zadnjih let v ptujski ekipi so še ukrajinski velemojstri Andrej Volokitin, Andrej Maksimenko in mladi Jurij Krivoručko. Ptujsko ekipo dopolnjujejo še VM Duško Pavasovič, MM Danilo Polajžer, FM Gregor Podkrižnik, MK Robert Roškar, na vrata najboljših pa trkata mlada Žan Belšak in Klemen Janžekovič.
»Na državnem prvenstvu med desetimi najmočnejšimi slovenskimi klubi in društvi ni slabih ekip. Nekateri so se močno okrepili, kar velja še posebej za večne tekmece iz
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski ekipi v Rogaški Slatini nastopa tudi Gregor Podkrižnik
Maribora, ekipo ŽŠD. Žal se tudi pri nas pozna finančna recesija in verjetno bomo na tem prvenstvu nastopili brez nekaterih najboljših »tujcev«, med njimi VM Andreja Volokitina in enega najboljših svetovnih šahistov, VM Vaeilija Ivančuka, ki je postal član društva prav v letošnji sezoni. Vse to pa ne zmanjšuje naših apetitov, da še tretjič zapored osvojimo naslov državnega prvaka, kar do sedaj ni uspelo še nobeni ekipi,« je v svojih napovedih optimističen neumorni predsednik ŠD Teh-center Ptuj in kapetan ekipe MM Danilo Polajžer.
V današnjem prvem kolu,
ki se bo pričelo ob 15. uri, se bodo Ptujčani pomerili z dokaj neugodno ekipo Vrhnike. Sledita dva izredno naporna dneva, saj bodo šahisti sedli za šahovnice dvakrat na dan. V soboto dopoldan, s pričetkom ob 9. uri, se bodo člani ŠD Teh-center pomerili z ekipo LŠK Metalka iz Ljubljane, ob 16.30 pa še s ŠK Branikom ZM Maribor. V nedeljskem dopoldnevu bodo tekmeci Ptujčanov igralci ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, popoldan pa igralci Nove Gorice. Po ponedeljkovem srečanju z ekipo dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane bo sledil verjetno »odločilni«
Odbojka • 3. DOL ženske - vzhod 2,11. krog
Pohod Ptujčank proti vrhu
AS Zava Feluka Ptuj
-	DŠR Murska Sobota 3:0 (22, 19, 22)
PTUJ: Horvat, Krajnc, Vidovič, Vin-diš, Nimac, Zajšek, Breznik, Zupa-nič, Marčič, Mihelač, Intihar, Kokol. Trener: Maučnik
Ptujske odbojkarice so v soboto v derbiju kroga doma premagale vodilno moštvo lige iz Murske Sobote. S tem so se tekmicam oddolžile za poraz v prvem krogu prvenstva. Od takrat so na svoj račun vpisale kar devet zaporednih zmag in resno napovedale kandidaturo za prvo mesto. Na vrhu so sicer še vedno Prekmurke, ki so klonile šele prvič letos, a razlika med ekipama je zdaj minimalna - loči ju le en izgubljen niz. Dvomov o tem, kdo bo letos krojil vrh tretje ženske lige, zdaj skorajda ni več, kot ni dvomov, kdo bo ob koncu na dnu (drugo ptujsko moštvo MGS Kurent še ni osvojilo niti enega niza). Tekmovanje je kvalitetno zelo heterogeno, moštvi Ecom in Turbina na tretjem in
3. DOL ženske - vzhod 2
Rezultati 10. kroga: AS Zava Feluka Ptuj - DŠR M. Sobota 3:0, Kurent MGS - Galeja 0:3, Suha gradnja
-	Ecom 0:3, Turbina - DŠR M.Sobota
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ekipa AS Zava Feluka Ptuj (rdeči dres) so se z zmago proti igralkam iz Murske Sobote z njimi točkovno izenačile na vrhu lestvice.
II 3:0.			
1. DŠR M.SOBOTA 10	9	1 27:3	27
2. AS ZAVA FEL. PTUJ 10	9	1 27:4	27
3. ECOM 10	7	322:10	21
4. TURBINA 10	7	321:10	21
5. GALEJA 10	5	515:17	14
6. DŠR M.SOBOTA II 10	3	712:22	10
7. SUHA GRADNJA 9	3	6 9:20	8
8. ZOK ZM LJUTOMER 9	1	8 7:24	4
9. KURENT MGS 10	0	10 0:30	0
četrtem mestu sta še edini, ki imata pozitivno statistiko (obe 7 zmag in 3 poraze).
V soboto so Ptujčanke de-klasirale tekmice, oddale jim niso niti niza. Tekmo so držale v lastnih vajetih, saj Sobočanke niso niti enkrat vodile. Najvišjo prednost sedmih točk so imele domačinke v sredini drugega niza. So pa bile gostje v prvem in tretjem nizu, ki so ga zaključile s tremi točkami zaostanka, kar precej blizu. Velik delež k zmagi je prispevala Sara Vidovič, ena redkih igralk s prvoligaškimi izkušnjami, ki je z neprebojnim blokom zaustavila veliko število napadov tekmic. »Borile smo se za vsako
točko in zasluženo zmagale. Imele smo fantastično podporo s tribun, ne sicer zelo številčno, vendar zelo glasno. To je bila ena tistih redkih tekem, ko smo lahko pokazale, kaj znamo. Sara je na primer v letošnji sezoni imela bolj malo dela, saj le malokatera ekipa lahko sestavi dostojen napad. Žal je narava tretje lige takšna. Po naši kakovosti bi si zaslužile mesto v drugoligaškem tekmovanju, kar dokazujemo tudi na prijateljskih tekmah. Preveč napak pa si vseeno ne smemo privoščiti, saj je nekaj ekip, ki bi naš slab dan zagotovo izkoristile. Imamo še nekaj rezerv v igri, verjamem, da bomo v času
torek, ko bosta na sporedu ponovno dve koli in ko se bosta v popoldanskem kolu pomerila najresnejša tekmeca za prvo mesto, ŽŠK Maribor in ŠD Teh-center Ptuj. Še dobro, da imajo Ptujčani v torkovem dopoldanskem 8. kolu na papirju nekoliko »lažjega« tekmeca, ekipo Celjskega šahovskega kluba. Žreb je tudi v zadnjem kolu, ki se bo pričelo v sredo, 16. decembra, ob 10. uri, Ptujčanom namenil nekoliko »lažje« delo, ko jim bo nasproti sedla ekipa iz Krškega, Mariborčani pa se bodo spopadli z močno ekipo Nove Gorice.
Silva Razlag
kvalifikacij za višjo ligo igrale še boljše,« je dejala kapetan-ka ptujskega moštva Marjana Horvat. Jedro Ptujčank sicer sestavljajo izkušene igralke, priložnost pa je tokrat dobila mlada Saša Vindiš in jo odlično izkoristila. Dobro igro so prikazale vse, ki so stopile na parket.
Zdaj se jim je odvalil kamen od srca, saj bodo kljub drugemu mestu v nadaljevanju prvenstva v psihološki prednosti pred Prekmurkami. »Na začetku sezone smo si zadali določene obveznosti, ki smo jih do sedaj izpolnili dokaj dobro. Z igralkami smo potrebovali nekaj časa, da se spoznamo. Ker so na treningih zelo marljive, so tudi rezultati vse boljši. Vesel sem, da se je vodstvo, ki nam omogoča dobre pogoje za treniranje, odločilo za ta rang tekmovanja nastopiti z domačimi igralkami,« je povedal trener Danilo Maučnik, tudi nekdanji slovenski reprezentant. »Vsekakor se pozna, da imamo na klopi odličnega stratega. Treningi so zelo kvalitetni, kar se pozna na tekmah, žal pa se zaradi študijskih obveznosti nekaterih igralk še ni zgodilo, da bi bile na treningu v polni postavi. To zagotovo vpliva na to, da smo za uigravanje potrebovale dalj časa,« je še dejala Horvatova. Izkušena kapetanka, ki se je letos po dvanajstih (!) letih premora vrnila na parket, tudi pomaga pri delu z mlajšimi selekcijami. Glavno breme sicer pade na ramena Jasne Zajšek, ki ima v Danilu Maučniku izvrstnega mentorja. Z vztrajnostjo in kančkom sreče je to dolgoročni recept za vrnitev med slovensko elito, kjer so Ptujčanke nedol-go nazaj že bile.
UG
Avto moto • Zaključna prireditev v Ljubljani
Priznanja za najboljše avto moto športnike
V jubilejnem letu, v katerem Avto moto zveza Slovenije slavi svojo 100-letnico, so se v festivalski dvorani v Ljubljani zbrali na svečani podelitvi priznanj Avto moto zveze Slovenije vsi nosilci naslovov državnih prvakov in najboljši z mednarodnih tekmovanj v motokrosu, supermotu, enduro, speedwa-ju, minimotu, cestnohitrost-nem motociklizmu, starodob-nih motociklih in kartingu. Predsednik AMZS Danijel Starman in predsednik komisije za šport Boris Kotnjek sta po uvodnih pozdravih poudarila uspehe slovenskih avto moto športnikov in najboljšim podelila zaslužena priznanja, saj so z odličnimi uvrstitvami poskrbeli za promocijo slovenskega avto moto športa. Priznanja so prejeli tudi najuspešnejši organizatorji avto moto prireditev in neumorni športni funkcionarji, zasluženi za razvoj avto moto športa v Sloveniji. Tekmovalce z našega področja najdemo v raznih avto moto panogah, največ jih v kartingu združuje AMD Ptuj, iz katerega prihaja skoraj petina slovenskih voznikov (19 voznikov, ki vozijo v sedmih razredih).
Na šestih dirkah (po dve v Krškem, Čedadu - Italija in v Hajdošah) so se vozile dirke za državno prvenstvo in za pokal Sportstila, kjer lahko nastopajo
Zlatko Oman (AMD Ptuj) je osvojil 2. mestu v skupnem seštevku razreda 9.
Foto: Andrej Petrovič
tudi tuji vozniki in vozniki brez licence. Vozniki AMD Ptuj so se uspešno razvrščali med vodeče v posameznih razredih. Matjaž Dominko je imel v zadnji dirki smolo z okvaro dirkalnika, zaradi tega je izgubil prvo mesto in naslov državnega prvaka (bil je šesti, prvo mesto mu je ušlo za 4 točke). Prav tako je Zlatko Oman za 4 točke izgubil boj za prvo mesto, kljub zmagi na zadnji dirki v Hajdošah. Slabše uvrstitve je imel v Krškem, kjer je bil dvakrat peti. Ob Domin-ku in Omanu si je drugo mesto in naslov viceprvaka privozil še Luka Ploj v razredu 5 in Jaka
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 17. KROGA: NŠ Poli Drava - Mura 05 2:3, Maribor - Aluminij 5:0, Triglav - Rudar Velenje 6:0, Slovan - HIT Gorica 0:2, CM Celje - Simer šampion 0:8, Domžale - Luka Koper 1:3, Interblock - Nissan Ferk Jarenina 5:1.
1.	MARIBOR BR.	17	12	2	3	57:12	38
2.	DOMŽALE	17	11	2	4	28:15	35
3.	HIT GORICA	16	10	3	3	49:14	33
4.	INTERBLOCK	17	10	3	4	52:27	33
5.	TRIGLAV	17	10	1	6	43:22	31
6.	POLI DRAVA	16	9	3	4	28:19	30
7.	ALUMINIJ 17 8 3 6 27:28	27
8.	SIMER ŠAMP. 17 7 5 5 39:22	26
9.	RUDAR VELENJE 17 7 3 7 34:38	24
10.	LUKA KOPER 16 5 6 5 24:28	21
11.	CM CELJE 17 5 5 7 31:34	20
12.	F. JARENINA 17 4 4 9 23:46	16
13.	OLIMPIJA 16 5 0 11 26:47	15
14.	MURA 05 17 4 2 11 17:47	16
15.	SLOVAN 17 2 3 12 12:46	9
16.	BILJE-RENČE 15 1 1 13 11:51	4 NŠ POLI DRAVA - MURA 05	2:3
(1:1)
STRELCI: 1:0 Kurež (17), 1:1 Bo-har (42), 2:1 Kurež (46), 2:2 Horvat
Bowling • Podjetniška liga
Boj za drugo mesto
V 11. krogu se položaj pod vrhom nI razjasnil, saj je v enakovrednem boju za 2. in 3. mesto še naprej ostalo pet ekip (1. mesto si je že zagotovila ekipa DaMoSS). VGP Drava in Tames sta se razšla z remijem, čeprav so prvi dosegli najboljši ekipni rezultat tega kroga.
Rezultati 11. kroga: VGP Drava
-	Tames 4:4, Mestna občina Ptuj
-	Talum 1:7, DaMoSS - Garant zavarovanje 6:2, Radio-Tednik Ptuj
-	PSS 5:3, Bowling center Ptuj - MP Ptuj 5:3, db Transport - Hip-Hop 7:1, Ilkos Candles - Čisto mesto Ptuj 5:3. Zaostala tekma 8. kroga: Ilkos Candles - PSS 7:1.
1.	DAMOSS	11 72 164,9
2.	VGP DRAVA	11 56 164,9
3.	DB TRANSPORT 11 56 161,6
4.	TAMES	10 54 165,2
5.	BOWLING CENT. PTUJ 11 54 160,1
6.	TALUM	11 52 159,1
7.	ILKOS CANDELS 11 47 148,2
8.	RADIO - TEDNIK PTUJ 11 42 148,8
9.	MESTNA OBČINA PTUJ 11 39 150,3
10.	POD. ZA S. STORITVE 11 34 145,8
11.	GARANT ZAVAROVANJE 10 34 144,0
12.	HIP-HOP	11 32 147,1
13.	MP PTUJ	11 22 130,1
14.	ČISTO MESTO PTUJ 11 14 135,5 Najboljši posamezniki v skup-
Najboljši posamezniki kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 767, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 738, 3. Jože Vaupotič (VGP Drava) 725, 4. Andreja Pihler (BC Ptuj) 708, 5. Robert Kurež (Hip-Hop) 689, 6. Tomi Držaj (db Transport) 684, 7. Sebi Kolednik (Ilkos Can-dels) 681, 8. Marko Šamperl (BC Ptuj) 674, 9. Robert Merlak (Talum) in Milan Berghaus (db Transport) 671.
nem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 183,9, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 180,4, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 179, 4. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 172,7, 5. Robert Šegula (Tames) 172,5, 6. Tomi Držaj (db Transport) 172,2, 7. Gregor Miložič (BC Ptuj) 171,1, 8. Blaž Iva-nuša (VGP Drava) 169,3, 9. Aleš Korošec (db Transport) 168, 10. Marko Šamperl (BC Ptuj) 167,3.
Pari 12. kroga: ponedeljek, 14. 12., ob 19.00: VGP Drava - Hip-hop, Tames - MP Ptuj, DaMoSS - MO Ptuj, Talum - Čisto mesto Ptuj; v torek, 15. 12., ob 19.00: db Transport - PSS, Bowling center Ptuj - Ilkos Candles, Radio-Tednik Ptuj - Garant zavarovanje.
JM
Šeruga v razredu 10 (sin našega legendarnega veterana Jožeta Šeruga, ki še nastopa na dirkah - je uvrščen na 12. mesto. Uvrstitve voznikov AMD Ptuj:
3.	razred: 3. Nina Vodušek; 4. razred: 6. Anja Vodušek, 7. Vid Pšajd; 5. razred: 2. Luka Ploj; 6. razred: 2. Matjaž Dominko,
4.	Blaž Božak, 5. Žan Zabret; 7. razred: 9. Darjan Klobasa, 11. Jože Šeruga; razred 9: 2. Zlatko Oman, 5. Zvonko Črešnik, 6. Branko Pšajd, 7. Andrej Mi-klaužič, 9. Damjan Meglič, 11. Albin Pernat; razred 10: 2. Jaka Šeruga, 4. Aleš Jurjec. Vsi so s svojimi uvrstitvami prispevali
(81), 2:3 Smodiš (83)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinko-vič (Krajnc), Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Hauptman (Serdinšek), Kurež, Marko Roškar, Pauko (Kajtazi), Ljubec, Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac.
MARIBOR BRANIK - ALUMINIJ 5:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Bračko (49), 2:0 Ploj (50), 3:0 Ploj (55). 4:0 Wagner (85), 5:0 Wagner (88)
ALUMINIJ: Zajc (Zupanič), Milec, Medved, Tominc, Šket, Perger (Polaj-žer), Vindiš (Čeh), Rumež (Holcman), Petek (Koren), Greifiner, Ostroško. Trener: Bojan Špehonja.
i. SKL
REZULTATI 17. KROGA: NŠ Poli Drava - Mura 05 0:4, Maribor - Aluminij 0:1, Triglav - Rudar Velenje 2:0, Slovan - HIT Gorica 5:3, CM Celje - Simer šampion 3:0, Domžale - Luka Koper 1:1, Interblock - Nissan Ferk Jarenina 1:0.
1.	INTERBLOCK 17 11 5 1 41:12 36
2.	MARIBOR BR. 17 11 3 3 33:7 36
3.	HIT FGORICA 16 11 1 4 34:20 32
4.	DOMŽAČE 17 10 2 5 34:21 32
točke k ekipni uvrstitvi AMD Ptuj na 3. mesto.
Na svečani podelitvi je postal Igor Jerman najboljši slovenski moto športnik za leto 2009; že drugič je prejel kristalno priznanje in s tem nasledil Saša Kraglja, ki je naziv osvojil kar sedemkrat. Ob tem so posebna priznanja prejeli vozniki za uvrstitve v mednarodnih tekmovanjih in za pokal Alpe-Adria. Zaključne svečanosti so se udeležili tudi nekateri vozniki AMD Ptuj na čelu s predsednikom Urošem Langerholcem.
anc
5.	OLIMPIJA
6.	TRIGLAV
7.	LUKA KOPER
8.	MURA 05
9.	SIMER ŠAMP.
10.	F. JARENINA
11.	ALUMINIJ
12.	SLOVAN
13.	POLI DRAVA
14.	CM CELJE
15.	RUDAR V.
16.	BILJE-RENČE
NŠ POLI DRAVA - MURA 05 0:4
(0:3)
STRELCI: 0:1 Golob (26), 0:2 Bošnjak (35), 0:3 Lotrič (61), 0:4 Lotrič (78)
NŠ POLI DRAVA: Mlinarič, Legče-vič, Bezjak, Kajzer, Goričan, Klajde-rič (Trep), Kirič (Imerl), Strel, Pukšič, Sitar (Leskovar), Perger (Zorec). Trener: Damjan Vogrinec.
MARIBOR BRANIK - ALUMINIJ 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Pučko (32) ALUMINIJ: Duh, Babšek, Leskovar (Ornik), Cesar, Dvoršak-Špehar, Cafu-ta (Sagadin), Kočar (Planinšek), Pučko, Žurej (Rajh), Pulko, Horvat (Jurič). Trener: Silvo Berko.
Danilo Klajnšek
16	8	3	S	24:17	27
17	8	3	6	22:2G	27
16	7	S	4	21:19	26
17	7	3	7	29:22	24
17	6	3	8	19:23	21
17	6	2	9	33:34	2G
17	6	2	9	19:32	2G
17	S	4	8	22:27	19
16	S	3	8	22:26	18
17	4	4	9	22:3G	16
17	3	S	9	8:31	14
1S	1	G	14	11:S3	3
Mali nogomet •
Turnirja U-6 in U-8 na Ptuju
V	soboto, 13. decembra, bosta v dvorani Center na Ptuju potekala 6. zimska turnirja v malem nogometu za selekcije U-6 in U-8. Pričetek turnirja šestletnikov bo ob 8. uri, osemletnikov pa ob 14. uri.
V	kategoriji U-6 bo nastopilo osem ekip, ki bodo razporejene v dve skupini:
skupina A: ND Dravinja, ND Mura 05, NK Golgeter Hajdina, NŠ Poli Drava B; skupina B: NŠ Poli Drava A, NŠ Simer šampion, NK Rudar Velenje, NK Livar
Tri najboljše ekipe iz skupine se bodo uvrstile v nadaljevanje turnirja, finalni del pa se bo pričel ob 11.20.
V	kategoriji U-8 bo nastopilo 10 ekip:
skupina A: NK Livar, NŠ Drava Golgeter Hajdina, ND Mura 05, NK Simer šampion, NŠ Poli Drava A; skupina B: NŠ Poli Drava B, ND Dravinja, NK CM Celje, NŠ Drava Videm, NK Nafta.
Tri najboljše ekipe iz skupine se bodo uvrstile v nadaljevanje turnirja, finalni del pa se bo pričel ob 18.00.
JM
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
ZAOSTALI TEKMI - SOBOTA ob 13.00: Luka Koper - CM Celje; SOBOTA ob 17.00: Maribor - Interblock.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sobota ob 17.00 v Ljutomeru), Ribnica Riko hiše - Cimos Koper, Trimo Trebnje - Slovenj Gradec, Klima Petek Maribor - Slovan, Merkur - Krško.
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka (sobota ob 19.00 v ŠD Center, Celeia Žalec - Celjske mesnine, Brežice - Krim Mercator, Piran vrtovi Istre - Izola, Olimpija - Zagorje GEN I, Burja Škofije - Evro Casino Kočevje.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Krka - Moškanjci Gorišnica (petek ob 20.00), Ajdovščina - Alples Železniki, Grosuplje - Grča Kočevje, Sevnica - Celje Pivovarna Laško B, Šmartno 99 - Sviš Pekarna Grosuplje, Istrabenz plini Izola - Radeče MIK Celje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Drava - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 17.00 v ŠD Center), Arcont Radgona - Velika Nedelja, Brežice - Dobova.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 9. ROGA - SOBOTA ob 17.00: Edigs Mengeš - Ptuj, Kema Pu-conci - Finea Maribor, Krka - Ilirija.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 9. KROGA: Iskra Avtoelektrika - Ptuj (petek ob 17.00), Arrigoni - Fužinar Interdiskont, Muta - Šenčur, Logatec - Ljubljana, Ilirija - Ka-juh Slovan.
2.	MOŠKA LIGA
5. KROG: Ptuj II - Muta (10.00), Ptuj II - Žogica Radgona (16.00; obe tekmi v ŠD Mladika).
2. ŽENSKA LIGA
3. KROG: Ptuj II - Logatec (10.00 v ŠD Mladika).
Mali nogomet
1. FUTSAL LIGA
PARI 11. KROGA: Dobovec - FC Krona bar Ptuj, Pekarna Duh - Puntar Casino Safir, Izola - Sevnica, Gorica - Tomi Press Bronx, Oplast - Litija - vse tekme v petek.
1.	LIGA MNZ PTUJ
SOBOTA ob 8.00: Bar Hobit - Rim, 8.40: Bar Ring - Majolka, 9.20: Mogg - Juršinci.
2.	LIGA MNZ PTUJ
SOBOTA ob 10.00: Apolon 11 - AS Evroavto, 10.40: Polenšak - Bar Gloria, 11.20: Klub ptujskih študentov - Club 13.
ZLMN Ormož 2009/20i0
Razpored tekem, Športna dvorana na Hardeku, sobota, 12. 12. 2009: 10.15: Mihovci Bar pri križu - NK Ormož mladina, 10.55: Kava bar Team - Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija, 11.35: Borec - Svetinje, 12.15: Fiposor Aries IT - NK Ormož veterani, 12.55: Šport bar Riki - Avtoprevozništvo Jerebič, 13.35: Vičanci - Mozaik Team, 14.15: Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl - Pristan Frankovci, 14.55: Legende mladih vin - Lordi Ivanjkovci, 15.35: Kog SK računalniki - Portal Cvetkovci.net, 16.15: NK Ormož Središče kadeti - KOŠ Ormož; nedelja 13. 12. 2009: 9.00: Svetinje - Šport bar Riki, 9.40: NK Ormož mladina
-	NK Ormož veterani, 10.20: Avtoprevozništvo Jerebič - Fiposor Aries IT, 11.00: Mihovci bar pri križu - Kava bar Team, 11.40: Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija - Borec.
ONL Videm
Pari 4. kroga, 13. 12.: 9.00: Bar Avguštin veterani - KMN Majolka veterani, 9.40 ŠD Pobrežje veterani - NK Videm veterani, 10.20 Lanco-va vas veterani - NK Leskovec veterani, 11.00 Mladi upi Leska - Bar Osmica, 11.40 ŠD Pobrežje mladi - ŠD Lancova vas, 12.20 NK Videm
-	ŠD Pobrežje člani, 13.00 Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - ŠD Majski Vrh, 13.40 ŠD AS Evroavto - Bar Avguštin. Prosta je ekipa NK Tržec veterani.
Odbojka
3. ODBOJKARSKA ŽENSKA LIGA
12. KROG: Galeja - AS Zava Feluka bar.
Tenis
Zimska liga
2. liga: pari 4. kroga (12. 12.): 8.30 TK Štraf - TK Gorišnica, 8.30 Opel Hvalec - Enigma, 11.45 TK Skorba gad - TK Skorba.
DK, UK, JM, DL
Futsal m 2. SFL - vzhod
REZULTATI 9. KROGA: Cerkvenjak Gostišče Anton - FSK Kebelj 0:10 (0:5), KMN Tomaž - KMN Slovenske Gorice 5:4 (2:2), KMN Nazarje Glin -KMN Benedikt 9:5 (4:3), KMN Zavrh Masind - FC Maribor Branik 3:7 (1:5).
1.	NAZARJE GLIN	9	7	2	0	55:31	23
2.	FSK KEBELJ	9	4	4	1	39:18	16
3.	KMN BENEDIKT	9	5	0	4	44:46	15
4.	KMN TOMAŽ	9	4	1	4	38:38	13
5.	MARIBOR BR.	9	4	1	4	35:39	13
6.	KMN ZAVRH	9	2	3	4	34:42	9
7.	CERKVENJAK	9	1 4	4	23:38	7
8.	SLOV. GORICE	9	0 3	6	40:56	3
Bohinec zadel za zmago 14 sekund pred koncem:
Tomaž - Slovenske gorice 5:4 (2:2)
Strelci: 1:0 Bohinec (2), 2:0 Bohinec (3), 2:1 Živko (15), 2:2 Marko (18), 3:2 Janžekovič (30), 3:3 Marko (33), 3:4 Marko (37), 4:4 Piberčnik (38), 5:4 Bohinec (40).
Tomaž: Pintarič, Vrbanič; Krajnc, Rob, Jurčec, Bohinec, Piberčnik, Kamenšek, Plohl, Mar, Janžekovič. Trener: Bojan Cunk
Igralec tekme: Dušan Bohinec (Tomaž).
Maloštevilni gledalci (okrog 80), ki so se zbrali na Hardeku, so prišli na svoj račun, saj so videli povsem odprto tekmo, kjer sta si obe ekipi skupaj priigrali številne priložnosti za zadetek. Uvodne minute so pripadle igralcem Tomaža, ki so preko iznajdljivega Bohinca zadeli v 2. in 3. minuti. Po prejetih zadetkih so gostje postali vse nevarnejši in domači vratar Vrbanič je uspel nalete gostov zaustavljati le do 15. minute. V zaključku 1. polčasa je gostom uspelo izenačiti na 2:2.
Drugi polčas je bil še zanimivejši. Najprej je Janžekovič povedel domačine v vodstvo s 3:2, nato pa je dva zadetka dosegel Marko v 33. in 37. minuti za vodstvo Slovenskih goric s 4:3. Z izjemnim golom je rezultat v 38. minuti izenačil Piberčnik, minuto kasneje pa si drugi rumeni karton in s tem rdečega prisluži najboljši mož pri gostih Marko. 14 sekund pred koncem je gostiteljem uspelo z igralcem več preko Bohinca zadeti za pomembno zmago s 5:4. S to zmago ekipa Tomaža ostaja v boju za 3. mesto, ki še vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL.
Uroš Krstič
Dušan Bohinec (Tomaž): »Ponovno smo si priigrali veliko število priložnosti, a spet bili sila neuspešni in nezbrani v zaključkih akcij. Še dobro, da nas je v zaključku tekme spremljala sreča in da smo uspeli zmagati, čeprav bi si tudi gostje zaslužili točko ali celo cel plen. V sami igri smo premalo disciplinirani, kar s pridom kaznujejo naši tekmeci. Prav na disciplini v igri bo potrebno veliko delati, če želimo ujeti dodatne kvalifikacije in biti konkurenčni v nadaljevanju sezone.«
Namizni tenis m 2.3. SNTL
Dve zmagi za Ptuj II, ena za Cirkovce
V	drugi in tretji namiznoteniški ligi so nadaljevali odigravanje tekem. V tem krogu so Ptujčani na dveh gostovanjih iztržili dve zmagi ter se z novimi štirimi točkami povzpeli na četrto mesto prvenstvene razpredelnice.
V	tretji ligi so igralci iz Cirkovc proti drugi ekipi iz Gornje Radgone prišli do druge zmage v letošnjem prvenstvu.
MERKUR - PTUJ II 3:5
Grdan - Drčič 3:2, Novak - Janžekovič 1:3, Pintar - Krušič 0:3, Novak - Drčič 1:3, Grdan - Krušič 3:0, Pintar - Janžekovič 1:3, Novak - Krušič 3:2, Pintar - Drčič 0:3.
3. SNTL (m)
2. SNTL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Simgrad - Ptuj II 3:5, Merkur - Ptuj II 3:5, Ar-rigoni -Gorica 5:4, Merkur - Rakek 3:5, Žogica - Kema Puconci II 1:5, Simgrad - Rakek 1:5, Žogica - Sobota II 5:2.
1.	MUTA
2.	KEMA PUCONCI II
3.	RAKEK
4.	PTUJ II
5.	ŽOGICA
6.	MERKUR
7.	ARRIGONI
8.	SIMGRAD
9.	SOBOTA II
10.	GORICA
G 14 7 1 14
7	7
8 7
7 4 3
B
1 12 8
7 4 3 8 7 3 4 B 7 3 4 B
1 B 2 1 7 2 G 7 G
SIMGRAD - PTUJ II 3:5
Rant - Drčič 1:3, Hari - Janžekovič 2:3, Škufca - Krušič 2:3, Hari
-	Drčič 3:1, Rant - Ber 0:3, Škufca
-	Janžekovič 3:1, Hari - Ber 3:1, Škufca - Drčič 2:3.
REZULTATI 4. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Branik Markezit 0:5, Šternmatik Cirkovce - Žogica II 5:3.
1.	BRANIK MARKEZIT	6	6 0	12
2.	LOGATEC	6	4	2	8
3.	KRIŽE	5	4	1	8
4.	KRKA II	4	3	1	6
5.	PRESERJE	6	3	3	6
6.	KAJUH SLOVAN	5	2	3	4
7.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 6	2	4	4
8.	LJUTOMER	4	0 4	0
9.	ŽOGICA II	6	0	6	0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - BRANIK MARKEZIT 0:5
Štern - Balčič 0:3, Šilak -Veličko 1:3, Slaček - Kalan 0:3, Šilak - Bal-čič 2:3, Štern - Kalan 0:3
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - ŽOGICA II 5:3
Blatnik - Flajsinger 3:0, Slaček - Ocepek 1:3, Šilak - Soklič 3:1, Slaček - Flajsinger 3:0, Blatnik - Doklič 0:3, Šilak - Ocepek 0:3, Slaček - So-klič 3:0, Šilak - Flajsinger 3:0
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1.Top za mladince Luka Krušič sedmi
V nedeljo so se trije mladinci NTK Ptuj udeležili 1. TOP turnirja Slovenije v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo v treh kakovostnih skupinah. V prvi kakovostni skupini je Luka Krušič dosegel eno zmago in šest porazov, kar je zadoščalo za skupno sedmo mesto. V drugi skupini je bil Alen Ber po treh zmagah in štirih porazih peti, kar je na koncu pomenilo osvojitev trinajstega mesta. Domen Ovčar je igral v tretji skupini, kjer je bil s štirimi zmagami in tremi porazi tretji oziroma skupno devetnajsti.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Turnir U-10 na Ptuju
Ptujski cicibani do polfinala
V organizaciji ptujske nogometne šole Poli Drave Ptuj se je 5. 12. v Športni dvorani Center odigral turnir selekcij U10. Na turnirju je nastopilo 8 ekip iz Slovenije in Hrvaške.
Ekipi Poli Drave pod vodstvom Gregorja Beraniča sta bili dodeljeni v različni skupini A in B, obe pa sta se v pred-tekmovanju odlično kosali s kvalitetnimi nasprotniki. Poli Drava A je v svoji skupini zasedla 1., Drava B pa 2. mesto. V nadaljevanju se je konkurenca bojevito spopadla za zmagovalne stopničke, ki so na koncu na najvišjem mestu pripadle selekciji ND Mura 05. Obe ekipi
Šolski šport
ptujske nogometne šole sta bili izločeni v polfinalu, ter tako zasedli 4. do 6. mesto. Ptujski cicibani so odigrali kvalitetne tekme, zato jim želimo več športne sreče v prihodnje.
Polfinalni rezultati: ND Dravinja - NŠ Simer Šampion 3:0, Poli Drava B - CM Celje 1:2, ND Mura - Poli Drava A 2:1.
V finalnem delu so bili najuspešnejši mladi igralci Mure, ki so z 1:0 premagali Dravinjo ter odigrala 0:0 z CM Celje.
Končni vrstni red: 1. Mura 05, 2. ND Dravinja, 3. CM Celje, 4. - 6. NŠ Poli Drav A, NŠ Poli Drava B, Simer Šampion.
UR
B ¿a	
	
	
k	
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Dravinja - NŠ Poli Drava B
Vseslovensko OŠ tekmovanje RIN (Rad igram nogomet) U-10
V soboto, 5. 12., je Oš Destrnik-Trnovska vas gostila mlade nogometaše dveh klubov in dveh OŠ iz ptujskega območja. Nogometaši starosti 10 let in manj so pokazali zavidljivo znanje, veliko vnemo ter poznavanje tako tehničnih kot taktičnih elementov nogometne igre. Prvo mesto in uvrstitev v drugi krog tekmovanja je dosegel NK Aluminij B, 2. mesto je osvojil NK Hajdina in tretje OŠ Des-trnik-Trnovska vas. Tekmam v telovadnici je prisostvovalo veliko število gledalcev, delavci domače OŠ pa so se še enkrat več dokazali kot odlični organizatorji.
UR
Rokomet • Mlajše kategorije
STAREJSI DEČKI A: DRAVA - JERUZALEM ORMOŽ 27 :17 (15:11)
DRAVA: Valentin Zupanič (13 obramb), Mario Kenda, Teo Prapot-nik, Luka Reisman 3, Aljaž Mori, Marko Žuran 5, Martin Vrbančič 4, Nejc Korošec 5, Davorin Levanič 4
(1),	Filip Jerenec 1, Rok Šalamun 5
(2),	Nejc Lukežič, Martin Ovčar (2 obrambi). Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
JERUZALEM ORMOŽ: Matic Šu-lek, Aleksander Plohl 1, Jaka Zorec 1, Miha Kolmanič 1 (1), Taras Sav-čak 1, Jan Antolič, Matic Štumber-ger, Lino Kirič 2, Mateo Perčič, Tadej Vukan 10 (1). Trener: Uroš Krstič.
Sosedski derbi je minil v dokaj prepričljivi igri domačih igralcev. Ormožani so se v prvem polčasu do rezultata 3:3 še nekako upirali, nato pa je razlika narasla na šest zadetkov prednosti v korist Ptujčanov. Dra-vaši so tokrat delovali precej zbrano, naredili so relativno malo tehničnih napak, zapravili pa so številne strele. Tako je vratar Ormoža Matic Šulek preprečil še večjo razliko. Pri Ptujča-nih so se strelci dokaj enakomerno porazdelili; pohvaliti velja Marka Žu-rana, ki je ob doseženih petih golih izsilil še štiri sedemmetrovke. Pri gostih je Tadej Vukan dosegel 10 golov in bil praktično edini nevarni igralec.
MLAJŠE DEKLICE A:
MILLENIUM - MERCATOR TENZOR PTUJ 7:55 (4:30)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 8, Barbara Borovčak 13, Tonja Kolednik 7, Sindi Zorec 4, Sandra Šrajner 21, Tamara Majcen, Marina Majcen, Mia Kopold 1, Sara Čagran 1, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Mlade ptujske rokometašice so na gostovanju proti ekipi Milleniu-ma pričakovano visoko zmagale in potrdile vlogo favorita na tej tekmi. Predvsem sta se izkazali Sandra Šrajner in Barbara Borovčak (skupaj sta dosegli kar 34 zadetkov!), tudi ostali del ekipe je prispeval svoj de-
Foto: Andrej Petrovič
Mladinska vrsta RK Gorišnica
lež. Zahvala gre tudi staršem, ki so tako kot na vsaki tekmi spodbujali ptujska dekleta.
MLADINCI: MOŠKANJCI GORIŠNICA - ŠMARTNO 99 36:29 (18:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Sov-dat, Vesenjak, Geč, Leben, Ranfl 5, Burger 2, Ivanuša 1, Bedrač 6, D. Petek 3, Arnuš 3, M. Petek 5, Zorli 6, Hebar 2, Horvat 5, Korez 4. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci iz Gorišnice so brez večjih težav premagali svoje sovrstnike iz Šmartnega in se z zmago utrdili na drugem mestu prvenstvene razpredelnice.
Danilo Klajnšek
MLAJŠI DEČKI A: državni prvaki brez težav do zmage: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 30:13 (19:4)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Zidarič, M. Hebar, Plavec 1, Kosi 4, Niedorfer, Kavčič 1, Ozmec 4, Štum-berger 6, Kolmančič 6, Kralj 3, Luk-man 5. Trener: Mladen Grabovac
Čeprav v okrnjeni zasedbi so trenutni državni prvaki proti gostom iz
Koroške zabeležili visoko zmago. S čvrsto obrambo so Slovenj Gradcu do odmora dovolili doseči le štiri zadetke, iz večinoma hitrih protinapadov pa so dosegli v 1. polčasu kar 19 zadetkov. V nadaljevanju so pri gostiteljih dobili priložnost letniki 1998 in 99, kar so Korošci izkoristili in ublažili poraz. V soboto odhajajo Ormožani na gostovanje v Velenje k Gorenju.
MLAJŠI DEČKI B: osmič zapored: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 27:11 (15:6)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Zidarič 2 (1), M. Hebar 2, Plavec 6, G. Hebar 1, Voljč, Kosi 5 (2), Niedorfer
4 (1), Kavčič 2, Kozel 1, Luci, Ozmec 4, Petek. Trener: Mladen Grabovac
Serija najmlajših Ormožanov, ki so v minuli sezoni osvojili v mini rokometu naslov državnih prvakov, je trenutno 8-0. Že do odmora je prednost narasla na 9 zadetkov, 15:6. Ob tem sta trenerja premierno poskušala z novo obrambno različico, ki je bila za prvič na presenetljivo zelo visokem nivoju. Na koncu so se Ormožani kljub štirim zapravljenim sedemme-trovkam zaustavili pri visoki zmagi s 16 točkami prednosti, 27:11. V naslednjem krogu Jeruzalem gostuje pri Gorenju v Velenju, nato pa jih od 18. do 20. decembra v Poreču čaka močan mednarodni turnir, ki so ga lani Ormožani tudi osvojili, ampak v konkurenci mini rokometa.
UK
Rokometni direndaj v Ormožu
Rokometni klub Jeruzalem Ormož v petek, 11. decembra, od 16. do 18. ure v Športni dvorani na Hardeku organizira Rokometni direndaj za najmlajše - letniki 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004. Na prireditvi lahko sodelujejo vsi otroci, ki si to želijo ali obiskujejo treninge pri OŠ Tomaž, OŠ Središče, OŠ Kog, OŠ Miklavž in OŠ Ormož. Za otroke bosta pripravljeni dve igrišči, kjer se bodo ves čas odvijale tekme.
Vzpodbuda staršev OBVEZNA!
Ne pozabite na dobro voljo in športno opremo.
Ptuj • Prireditve Društva prijateljev mladine
Pričakujejo okrog tisoč otrok
Tudi letošnji najbolj prazničen mesec v letu bodo s kopico prireditev, namenjenih predvsem otrokom in mladostnikom, pripravili v Društvu prijateljev mladine (DPM) Ptuj. Veseli december se je pričeli prejšnji teden z ustvarjalnimi delavnicami, na katerih so izdelovali voščilnice, danes pa bodo pred Mestno hišo ustvarjali novoletne okraske iz volne. Čez nekaj dni pa prihaja k nam tudi dedek Mraz.
V sklopu dogodkov, ki jih v najbolj prazničnem mesecu v letu organizira DPM Ptuj, se bo zvrstilo kopica ustvarjalnih delavnic, risank, pravljic, prihod in odhod dedka Mraza, posvetili pa se bodo tudi zbiranju igrač za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkih družin.
Letošnje prireditve v sklopu projekta Veseli december so začeli v petek z ustvarjalnimi delavnicami, na katerih so izdelovali voščilnice, danes pa bo na vrsti izdelovanje novoletnih volnenih okraskov. Že v nedeljo zjutraj bo za ljubitelje risank v Mestnem kinu Ptuj na ogled risanka Mali pišček. Naslednji vikend pa bosta v ptujskem Mestnem gledališču na sporedu lutkovni predstavi Moj dežnik je lahko balon in Skrita pravljica.
Eden najbolj odmevnih in za otroke tudi najzanimivejših dogodkov pa bo vsekakor prihod dedka Mraza s spremstvom. Tega so lani pričakali pred Mestno hišo, medtem ko bo letos najmlajše obiskal pred ptujskim gledališčem, in sicer naslednjo soboto ob 15.30. Ker
ima tudi letos najbolj priljubljeni dedek na Zemlji izjemno veliko dela, bo naše mesto zapustil zelo hitro. Njegovemu odhodu bodo malčki lahko priča v nedeljo, 20. decembra, prav tako pred gledališčem.
»Lani in vrsto let nazaj je bil prihod dedka Mraza pred Mestno hišo, odhod pa je bil lani prvič v parku, drugače je vedno potekal pred gledališčem oziroma Gimnazijo Ptuj, ko so bile predstave zaradi adaptacije gledališča tam. Z leti se je izkazalo, da je odhod oziroma prihod slabo obiskan, saj je v tem času tudi veliko drugih prireditev za otroke, zato smo se letos odločili, da ponudimo večino prireditev na enem mestu. Rdeča nit prireditve je vsekakor dedek Mraz, ni pa pravega veselega decembra brez tete Zime, palčkov, škratov, ki so letos še posebej nagajivi, pridno pa pomagajo tudi zajčki, medvedki in miške, ki otrokom po vsaki lutkovni predstavi razdelijo balone, preste, jabolka in bonbone,« je pojasnila Vesna Šalamija iz DPM Ptuj.
Pri pripravi projekta sodelujejo prostovoljci, člani Društva
Na petkovi delavnici so ustvarjalci izdelovali voščilnice.
prijateljev mladine Ptuj, pri izvedbi prireditve pa jim pomagajo še prostovoljci Gimnazije Ptuj, moči pa so združili tudi s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in ptujskim Mestnim gledališčem.
Vse prireditve so namenjene predšolskim otrokom in osnovnošolskim učencem razredne stopnje, tudi lutkovne predstave so skrbno izbrane ravno za to skupino otrok. V času predstav pa bodo v pro-
storih gledališča na ogled tudi risbe osnovnošolcev, nastale ravno v ta namen.
Sicer pa bodo otroci lahko aktivno sodelovali tudi pri humanitarnem delu letošnjega decembrskega dogajanja. V
DPM bodo v teh dneh namreč zbirali igrače, knjige, športne rekvizite ipd., ki jih otroci ne potrebujejo več in jih želijo podariti. Te lahko darujejo za otroke iz socialno šibkih družin, oddajo pa jih lahko v pisarni DPM Ptuj, Cankarjeva 5, od 14. do 18. decembra. »Igrače bomo zbirali tudi v gledališču v času lutkovnih predstav oz. prihoda in odhoda dedka Mraza. Podarili jih bomo Rdečemu križu Ptuj,« je še pojasnila Šalamija.
Večina prireditev, ki jim bomo priča letos, je že tradicionalnih in jih otroci dobro poznajo. Letošnja novost pa so ustvarjalne delavnice na Mestnem trgu in kino predstava.
Prireditve Veseli december se vsako leto udeleži približno 800 otrok in njihovih staršev, letos jih zaradi dveh novih prireditev pričakujejo več kot tisoč. Kot je dejala vodja projekta Vojka Havlas, je samo prejšnji teden na ustvarjalnih delavnicah sodelovalo več kot 30 otrok. Vse pa vabijo, da se jim pridružijo tudi danes popoldan pred Mestno hišo.
Dženana Bečirovič
Lenart • Turistični spominki za promocijo Slovenskih goric
»
Furtošjača«, spomin in polne vreče zgodb
Razvojna agencija Slovenske gorice je skupaj z Društvom za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric v lanskem letu razpisala javni natečaj za najboljše turistične spominke Osrednjih Slovenskih goric, sedaj pa se bodo z zmagovalnimi deli prijavili na razpis Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije.
V začetku letošnjega leta so v omenjeni agenciji in društvu, ki imata sedež v Lenartu, izmed enajst prijavljenih izbrali tri zmagovalne spominke, ki so postali njun zaščitni znak. Vsi skupaj so si delili prvo mesto, vsak od njih pa s seboj nosi posebno zgodbo.
Prvi spominek, katerega avtor je Lenarčan Zmago Ko-kol, predstavlja del življenja viničarja med obema vojnama prejšnjega stoletja, ko so bogati kmetje dajali v najem viniča-rije, viničarji pa so v zameno obdelovali vinograde. Za vsak delovni dan viničarja je slednji od gospodarja dobil majhno kovinsko ploščico z luknjico v kotu, imenovano »poletno«, po koncu leta pa je glede na število ploščic dobil plačilo. Zraven tega sta v sklopu prvega spominka tudi predpasnik - »furtošjača« in ruta, ki je varovala viničarko pred dežjem in soncem.
»Drugi spominek je namenjen tako otrokom kot starejšim, saj gre za igro Spomin. Mlada avtorica Nika Arnuš iz Svete Trojice je namreč odlič-
no predstavila Slovenske gorice kot celoto v ploščicah, med katerimi iščemo pare,« je pojasnila Janja Viher, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice. Na ploščicah tako vidi-
mo podobe iz etnološke dediščine, kulinarike ter kulturne in naravne znamenitosti teh krajev, zraven pa je priložena tudi knjižica, v kateri so vse te zanimivosti opisane.
Tretji spominek, ki ga je ustvarila Nataša Kramberger iz Jurovskega Dola, pa je, kot je povedala direktorica, iz dveh delov: »Prvi so ekološke nakupovalne vrečke, pripravlje-
Med spominki je tudi igra iskanja parov; ploščice prikazujejo značilnosti Slovenskih goric.
Foto: pa
ne iz starih materialov, torej iz vseh zalog, ki so jih včasih naše babice hranile in iz njih delale rjuhe, kuhinjske krpe ali prevleke za posteljnino. Vsaka vrečka ima kot prilogo na papirju natisnjeno tudi šegavo zgodbo, v kateri se skriva ljudsko izročilo. Drugi del pa so vrečke, polnjene z različnimi dobrotami.«
»Tudi Slovenske gorice so del turistične ponudbe naše države!«
Viherjeva je ponosna, ker so vsi avtorji spominkov iz njihovega domačega okolja, saj se lahko po njenem prav preko njih najboljše predstavi etno-grafsko-kulturno dediščino Osrednjih Slovenskih goric.
Sedaj se bodo v okviru projekta, povezanega s spominki, lotili novega izziva, saj bodo z vsemi tremi zmagovalnimi deli sodelovali na razpisu Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije. »Želimo namreč, da se naši izdelki pojavijo v katalogu na
nacionalni ravni in da se s tem seveda promovirajo Slovenske gorice in tudi naši nadobudni inovativni ustvarjalci. S tem želimo opozoriti Slovensko turistično organizacijo, da so tudi Slovenske gorice del turistične ponudbe, in to kot neka odlična subdestinacija mariborskega in ptujskega področja, v kateri imamo poleg naravne danosti in kulturne dediščine zelo bogato ljudsko izročilo, ki se najbolje izraža ravno v teh spominkih,« je razložila Janja Viher.
Omenjene trije spominki so izbrani kot najboljši, vendar so med vsemi različnimi izdelki, ki so prišli na njihov naslov, tudi ostali dobili možnost, da se ohranijo kot spominki. »Za nekatere smo predlagali, da so spominki nekega določenega okolja oziroma projekta, ne pa celotnih Slovenskih goric. Takšni so, na primer, blagoslovljena voda Svetih treh kraljev iz Benedikta; vodni orešek kot zanimivost naših jezer in klo-potci, ki so jih ustvarjali mladi iz vrtca in šole v Cerkvenjaku,« je zaključila sogovornica.
Polona Ambrožič
Foto: DB
Ptuj • Edino javno stranišče bodo ie obnovili
V leto 2010 z eno črno piko manj
Potem ko se vsaj na zunaj pri reševanju problematike ptujskih javnih stranišč ni nič dogajalo, je te dni prišla prijetna novica, da se pričenja obnova dosedanjih javnih stranišč nad Mestno tržnico.
Celo letošnje leto so odgovorni premlevali takšne ali drugačne rešitve. Nekateri so celo razmišljali o rešitvah s kontejnerji, kar pa vsaj na območju starega mestnega jedra ne pride v poštev. Nekaj časa je bil aktualen predlog, da bi se kot javna uredila obstoječa stranišča v Slomškovi ulici med gostinskima lokaloma pivnico Zlatorog in barom Napoleon. Pa je odpadla tudi ta rešitev, enako tudi predlog, da bi jih uredili v enem od nekdanjih lokalov na sami tržnici.
Za obnovo nekdanjega ptujskega javnega stranišča nad Mestno tržnico je MO Ptuj izvedla v prejšnjem mesecu javno naročilo. Dela so zaupali Komunalnemu podjetju Ptuj, ocenjena pa so na dobrih 61 tisoč evrov. Pogodba za izvedbo del je bila podpisana 3. decembra. Izvajalec je že pričel
pripravljalna dela za obnovo, ki naj bi bila dokončana v 45 delovnih dneh. Gre za kompletno sanacijo in ureditev meteornih voda, ki so bile doslej eden večjih problemov, zato jih je potrebno urediti, sicer obnova ne bi bila smiselna, ker bi sanitarije morali že čez dobro leto ponovno obnavljati.
Obnova dosedanjih stranišč je smiselna tudi s turističnega vidika oziroma same turistične poti, po kateri vodijo ptujski turistični vodniki, saj imajo s tem organizirane skupine turistov neposreden dostop do javnih sanitarij. V okviru podjetja Javne službe načrtujejo zaposlitev delavca v stranišču, saj jih bo potrebno imeti odprta tudi ob koncu tedna, ob nedeljah in praznikih, ker v nasprotnem primeru za obiskovalce Ptuja niso naredili ničesar. Javni delavec bo skrbel
Foto: Črtomir Goznik
Edino ptujsko javno stranišče, ki je že nekaj časa zaprto, bodo le obnovili.
za to, da bodo lepo vzdrževana. V tem trenutku ne razmišljajo o tem, da bi bila uporaba javnih stranišč plačljiva. To je vprašanje, o katerem bodo konkretneje razmišljali v okviru koncepta javnih stranišč, saj jih bodo na Ptuju morali do Evropske prestolnice kulture leta 2012 urediti še več.
O montažni varianti javnih stranišč pa razmišljajo na Zadružnem trgu, kjer je sedaj veliko gramozirano parkirišče in parkirišče za turistične avtobuse. Kot javno stranišče se uporabljajo tudi stranišče ob Čebela baru na parkirišču pod gradom. Z lastnikom si delijo stroške, saj MO Ptuj plačuje souporabo stranišča, ki ga koristijo tudi gostje lokala.
Leto 2010 bo tako Ptuj z obnovo edinih javnih stranišč le dočakal z eno črno piko manj.
MG
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (7.)
Kamnita knjiga
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Persepolis je postal perzijska prestolnica za časa Darejal. Lega v osrčju tedanjega cesarstva je zagotavljala varnost za bogastva, ki so se vanj stekala v obliki davkov in daril.
Kraljeve palače stojijo na terasi, ki kakor visok pomol sega v pusto ravnico. Delno je umetna, delno
pa vklesana v »Planine milosti«, ki se dvigajo za njo. Samo teraso pripisujejo kralju Kiru, stavbe na njej pa Darejul. Kserksul. in Artakser-ksu1.
Po nizkih in širokih stopnicah so se pred tisočletji vzpenjali konjeniki. Po njih sva prišla na vrh terase skozi mogočna Kserksova vrata, ki jih krasita bika s človeškimi glava-
Foto: Janez Jaklič
Tovornjaki in avtobusi so v Pakistanu predvsem umetniški predmet, šele nato prevozna sredstva.
mi. Pred mano se je odprla trinajst hektarov velika površina, posejana s temelji zgradb, portali in vitkimi stebri, ki so ostanki kraljevih palač, zakladnic in dveh ogromnih dvoran, namenjenih sprejemom in obrednim ceremonijam. Vsak novi kralj je hotel prekositi svojega predhodnika s še večjo in lepšo zgradbo. K lepoti palač so pripomogli vsi prebivalci cesarstva. Babilonci so zgnetli opeko in jo posušili na soncu, Asirci so pripeljali cedrovino iz Libanona, Jonci so izklesali kamnite bloke, Medijci in Egipčani so izdelali zlate okraske.
Ker je perzijska vera prepovedovala upodabljanje Boga, so se umetniki posvetili poveličevanju kralja. Krilate pošasti z repom škorpijona, lik prisvojen iz asirske umetnosti, ubija kralj, junak. Pogosto izenačen z bogom, je prisoten povsod. On vlada, on si prizadeva, on triumfira nad nasprotniki. On je dostojanstven v svoji enostavnosti, on je res kralj kraljev, ki so ga Grki imeli za dostojnega nasprotnika in ne prezira vrednega barbara. Napisal je: »Če razmišljaš, katere zemlje je imel kralj Darej, poglej slike teh, ki držijo moj prestol in prepoznal jih boš. Spoznal boš, da so se Perzijci borili daleč od doma.«
Perzijska umetnost je izrazito pripovedna. Povorka, ki se priklanja kralju v Persepolisu, je začudujoče raznolika in živahna. Po mnogih detajlih na reliefih je mogoče prepoznati, kateremu narodu pripadajo posamezne osebe. To je čudovita kamnita knjiga, knjiga za vse rodove, ki še danes na stenah stopnišč in posameznih portalih pripoveduje zgodbe o novoletnih svečanostih, sprejemih podanikov, vazalskem obredu ...
Odlika perzijskih umetnikov je bila, da so znali združiti spoznanja gradbenikov in kiparjev posameznih provinc. Novost so vpeljali v sprejemni dvorani, kjer so dotedanje običajne kamnite grede nado-
mestili z lahkimi gredami iz cedro-vega lesa. Strop ogromne petinsedemdeset metrov dolge in dvajset metrov visoke dvorane je nosilo le šestintrideset vitkih stebrov z živalskimi zaključki na vrhu. Originalna rešitev je dajala dvorani dodatno zračnost in še dramatičneje vpliva-
la na občutje obiskovalca, ki se je znašel pod njenim stropom.
Žarki večernega sonca so lizali poškodovane stebre. Rdeče ozadje me je za hip prestavilo v leto 330 pr. n. št., ko so Persepolis požirali ognjeni zublji.
Nadaljevanje v prihodnji številki
Foto:JanezJaklič
Izmenjava mnenj
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
A
Grand Hotel Primus
<4m
GEMINA
Primusove vinske zgodbe - Svečani čas penin
Petek, 11.12., ob 20. uri
Tradicionalni Metulj After Parly
Petek, 18.12., ob 22. uri
SILVESTROVANJE V TERMAH PTUJ Grand Hotel Primus
Ansambel Tramontano in posebna gostja Elda Viler; Cena: 130 €/osebo Klub Gemina XIII
Happy band in posebna gostja Elda Viler; Cena: 100 €/osebo Termalni Park
Silvestrovanje v rimskem stilu ob mehanski glasbi; Cena: 80€/osebo
Novoletni ples s skupino Happy Band
Petek, 1.1.2010; Cena: 50 €/osebo
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus
®
£ S
Termalni J
Kuharski nasveti
Čokolada
Med najprijaznejša odkritja na ameriški celini sodi tudi strok kakavovca, ki v svoji ovojnici skriva številna semena in je temeljna sestavina čokolade. Zaradi njene mehkobe in bogatega okusa je čokolada nekaj, kar imajo vsi radi. S sušenjem, pra-ženjem in mletjem pridobivajo iz fermentiranih in posušenih kakavovih strokov, polnih semen, gosto tekočo snov, ki ji pravimo kakavova masa, iz katere pridobivajo tudi kakavo-vo maslo. Čokolado delajo iz tekoče kakavove mase. Dodajo ji sladkor, mleko ali smetano, lahko tudi mlečni ali smetanov prah, pa tudi orehe in drugo lupinasto sadje, dišave in dodatke. Da čokoladna masa dobi pravo mehkobo, jo izpostavijo posebnemu postopku, kjer jo mešajo tako dolgo, da postane njen okus izrazit in specifičen.
Okus čokolade je odvisen od mnogih dejavnikov: najbolj od kakovosti uporabljenega kakava, praženja semen, konširanja ali mešanja v posebnem stroju in dodatka ka-kavovega masla. Večji je delež kakavovega masla, okusnejša in kvalitetnejša je čokolada. Kakavov prah je v prah zmleta kakavova pogača, ki jo dobijo, ko kakavovo maso stiskajo, da izločijo kakavovo maslo.
Poznamo namizno čokolado različnih okusov in kakovosti. Po kakovosti razlikujemo čokolado, čokolado s posnetim mlekom, mlečno in smetano-
vo čokolado. Kakovost določajo količina sladkorja, količina kakava in količina suhe mlečne mase. Za različne okuse so odločilni dodatki in sestavine , ki so jih uporabili pri izdelavi čokolade. Več kot je v čokoladi suhega kakava, bolj trpek je okus čokolade, in več kot je kakavovega masla, lažje se čokolada topi. Po okusu delimo čokolado na mlečne, iz polno-mastnega mleka, in smetanove čokolade, ki vsebujejo razmeroma malo kakavove mase in so zato nežne in sladke.
Pol grenka ali rahlo grenka čokolada ima okus po kakavu, saj vsebuje 50 odstotkov suhe kakavove mase, grenka pa celo 60 odstotkov. Posebej fini okus ima kavna čokolada, zaradi dodane kave in kavne mase. Bela čokolada ne vsebuje kakava, temveč okrog 20 odstotkov kakavovega masla, kar moramo upoštevati v receptu, če zamenjamo temno in belo čokolado, saj se bela čokolada težko strjuje. V takem primeru dodamo še nekoliko surovega masla ali zvišamo količino čokolade. Čokolada, ki jo želimo uporabiti za preliv, obliv, namakanje, mora vsebovati veliko kakavovega masla, da se lahko raztopi in gladko razlije.
Čeprav je čokolada predvsem sladilo jo uporabljamo tudi za izboljšavo pikantnih jedi, poznamo pečenega purana v čokoladni omaki z orehi, čiliji in drugimi začimbami. Francoski kuharji radi začinijo svoje omake iz rdečega vina s čokolado, znan pa je tudi pečen piščanec z omako, v kateri je kakav. Italijani pripravljajo
Lajajo prav vsi psi, eni več drugi manj. Majhne čivave ali jazbečarji vsekakor lajajo več kot bernardinci in ostali psi velikih pasem. Med najrazličnejše oblike pasjega razumevanja spada tudi lajanje. Količina in intenzivnost lajanja sta odvisni od okolja, kjer kuža živi, od življenjskih okoliščin, tu mislim predvsem na bližino drugih psov, ali so v bližini potepuški psi, skratka ogromno faktorjev vpliva na količino laježa.
Psi, ki imajo izrazit nagon varovanja svojega teritorija in svojega krdela, so zelo pogosti
rezance, v katerih je kakav, in jih prelijejo s čokoladno omako. Čokolado uporabljamo tudi za povezovanje različnih sestavin. Tako je čokoladni na-rastek eden izmed narastkov, ki ga pripravimo brez moke.
Pri nas čokolado še vedno najpogosteje uporabljamo za oblive raznih sladic, kreme in sladke omake. Najprej jo maramo previdno taliti, saj se pri visokih temperaturah rada prismodi. Bela in mlečna čokolada se radi sprimeta v kepice, zato je bolje, da jo talimo na mali temperaturi v pečici ali mikrovalovni pečici. Posede, v kateri talimo čokolado, ne pokrivamo in mora biti suha, razen če recept zahteva vodo ali mleko. Najbolje je, če čokolado talimo nad vodno kopeljo, sploh če želimo fine galzure, oblive ali iz nje delamo različne okraske. Takoj ko se začne čokolada mehčati, jo večkrat premešamo. Če pride čokolada v stik z vodo ali paro, se sesiri. Tu si lahko pomagamo tako, da počasi po žlicah dodajamo kakavovo maslo, surovo maslo ali rastlinsko olje.
V staljeno čokolado lahko umešamo druge sestavine. To naredimo, ko je čokolada še tekoča in topla. Da dobimo lepo kremo, naj bo dodana sestavina približno enako topla
Foto: OM
kot čokolada. Da bi nam čokoladne sladice uspele, uporabimo kvalitetno čokolado. Zelo enostavno in hitro lahko pripravimo čokoladno peno - v štirih žlicah močne kave ali kakava stopimo 175 g čokolade, na štedilniku pustimo toliko časa, da se zmes rahlo zgosti. Odstavimo in postopoma dodajamo štiri rumenjake in stepamo, da nastane penasta masa, nato dodamo pol žlice surovega masla in pol žlice ruma. Zmes pustimo, da se do mlačnega ohladi. Iz štirih beljakov in 5 dekagramov sladkorja stolčemo trd sneg in ga primešamo v mlačno maso. Pripravljeno kremo nalijemo v steklene kozarce in damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi. Pred serviranjem dekoriramo s smetano in naribano čokolado.
Iz tako pripravljene čokoladne pene pa lahko pripravimo tudi zamrznjeno čokoladno peno. Naredimo jo tako kot predhodno, le da masi dodamo še 2 decilitra stepene sladke smetane, vlijemo v poljuben model ter zamrznemo. Pred serviranjem peno narežemo na rezine, dekoriramo s prepraženimi lešniki, smetano in stopljeno čokolado.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Moteče lajanje
Nabralo se je kar nekaj vprašanj s tematiko motečega, pretiranega lajanja. Lastniki psov sprašujejo, kako preprečiti pretirano lajanje, sosedje pa sprašujejo, kako lahko ukrepajo proti lastnikom takih motečih živali.
kršitelji miru, saj so pripravljeni lajati za vsako malenkost. Tudi psi, pripeti na verigo, so pogosto moteči z glasnim in dolgotrajnim lajanjem. Zanimivo je, da čim jih izpustimo z verige, se lajež konča. Tudi psi, zaprti v majhne bokse, so glasni lajači. Kako neznosno je lahko lajanje, vedo povedati ljudje, ki živijo v bližini psa, ki laja več ur brez premora. Izrazito moteče je to ponoči, pa tudi v dopoldanskem času, ko so lastniki psa v službi, pes pa v bloku laja cel dopoldan. Lajanje kot sredstvo za komunikacijo med psi
je manj moteče in po navadi kratkotrajnejše, saj imajo psi na razpolago še celo paleto ostalih možnosti sporazumevanja.
Prekomerno lajanje psa nikoli ni znak bolečinskega stanja pri psu ali znak, da ima pes kakršno koli organsko obolenje. Lahko je znak psihične nestabilnosti, plašnosti, agresivnosti, hormonalnega stresa zaradi gonitve in največkrat znak nepravilne vzgoje od mladička naprej. Zelo pogosto je vzrok lajanju kužka tudi premalo ljubezni in časa, ki mu ga nakloni lastnik in se na ta način kužek trudi, da prebudi pozornost pri gospodarju. Veterinarji v takih primerih lahko pomagamo zgolj z nasveti, za kar pa je v ordinaciji po navadi premalo časa, v primeru hormonalnega stresa pa s kastracijo ali sterilizacijo živali. Pomagamo lahko določen čas tudi s pomirjevali ali antidepresivi.
Pravilna vzgoja psa se začne že v zgodnji mladosti, najbolje že takoj po odstavitvi mladičkov od matere. Vsem lastnikom psov, ki imajo težave z vedenjem svojega psa, lastnikom mladih kužkov in vsem ostalim, ki bi radi imeli vzgojenega in
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kultiviranega psa, svetujem, da poiščejo pomoč pri strokovnjakih, ki se ukvarjajo z vzgojo psov. Pri nas na Ptuju imamo že vrsto let dobro organizirano Kinološko društvo Ptuj, s krasno in mirno lokacijo in strokovnjaki, ki se spoznajo na vzgojo psa in prepričan sem, da bodo našli rešitev za vedenjske motnje problematičnih psov. Prav tako je v okviru Kinološkega društva organizirana mala šola, v kateri dobijo lastniki prepotrebno znanje, kako pravilno vzgajati svojega psa. Kasneje se šola nadaljuje v obliki nadaljevalnih tečajev, na koncu se opravljajo tudi izpiti. Dosti je tudi razvedrilnih dejavnosti, kot npr. agility in še bi lahko našteval. Vsekakor so podane možnosti, da lahko vsak zainteresiran lastnik psa dobi prepotrebne informacije o vzgoji psa in tudi pomoč. Nezadovoljni sosedi, ki mislijo, da sosedov pes kali njihov mir, pa se lahko obrnejo na veterinarsko inšpekcijo, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt pri zimskem počitku
V dolgi prijetni in topli sončni jeseni se je s sklenitvijo vegetacije, spravilom pridelkov ter pospravilom vrta zaključilo vrtnarjevo leto. S pripravami na prezimi-tev trajnega vrtnega rastja ter jesenskimi posaditvami pa se že pričenja novo. Vrtna narava je sredi grudna že pri zimskem počitku, ko dobro pripravljena na prezimitev pričakuje, da se odene s snežno odejo, pod njo pa si varneje odpočije ter napoji s svežino in močjo napitkov za novo vegetacijo. Vrtnar skrbno spremlja začetek in počutje vrtne narave, legle k zimskemu počitku, medtem ko, dokler je ne prekrije snežna odeja, še pri njej kaj malega postori, sicer pa se bo po prazničnem božičnem mesecu in nekoliko počitka že odpravil k načrtovanju in pripravam na novo.
V SADNEM VRTU so drevnine in grmovnice sredi grudna že v stanju zimskega mirovanja. V začetku zimovanja, dokler drevesa ne zajame prva zmrzal, v kateri se prične presnova rastlinskih sokov za naslednjo vegetacijsko dobo, v drevesni krošnji ne opravljamo vzgojnih rezi. Z rezjo pa pričnemo pripravljati drevesa, ki jih bomo namenili pre-cepiti, pomladiti ali presaditi. Napako, ki smo jo storili pri izboru sort ob obnovi sadnega vrta, lahko pri mlajših drevesih popravimo s precepljanjem, s presaditvijo drevesa
na drugo lokacijo, starejša drevesa s prerastlim starikavim lesom pa je mogoče pomladiti. Za vse tri vrste navedenih posegov veljajo enaka priporočila, da jih opravimo v času zimskega počitka drevesa, da jim v začetku zimovanja, takoj po odpadanju listja, drevesno krošnjo v smislu osnovne vzgojne oblike zmanjšamo na polovico obsega ter večje reznine takoj po rezi zgladimo ter premažemo, da jih zavarujemo pred izcejanjem sokov in okužbami. Z zaključevanjem vegetacije, zorenjem ter odpadanjem listja so se asimilati letošnje vegetacije premestili skozi mladike in veje v deblo ter korenine drevesa, kjer bodo hranjeni v času zimskega počitka kot rastlinska hrana za začetek brstenja in cvetenja, dokler se spomladi drevo ponovno ne olista, in prav ta hranila je potrebno v čim večji meri v drevesu ohraniti, da bodo pri precepljencih na voljo za rast cepičev in celjenje cepilnih mest, pri pomlajencih za rast novih mladik, pri presajencih pa za ponovno ukoreni-njanje ter nadaljnjo rast in razvoj drevesa.
Gnojenje sadnemu drevju z organskimi gnojili, hlevskim gnojem ali kompostom opravimo, preden zapade sneg, z rudninskimi pa šele spomladi, ko skopni sneg, da se rastlinska hranila pozimi ne bi preveč izpirala iz tal. Gnojenje opravimo po gnojilnem načrtu, ki naj temelji na vsakih nekaj let opravljeni pedološki analizi tal. Največ motenj v rasti in razvoju sadnih rastlin, njih rodovitnosti ter odpornosti pred sadnimi boleznimi in škodljivci izhaja iz nepravilnosti pri prehranjevanju sadnega drevja. Preden zapade sneg in zemlja ni prerazmočena, je primeren odvzem talnih vzorcev za pedološko analizo zemlje.
V OKRASNEM VRTU dosedanje deževne padavine niso dovolj za zadostno vlažnost zemlje ob koreninah sadik okrasnih iglavcev in listavcev, ki so bile posajene v letošnji jeseni, kar še posebej velja za zimzelene, ki jih je potrebno redno zalivati, da ne pride do venenja.
Če snega ni in se obeta hud mraz, občutljivejše vrste trajnic na gredicah zavarujemo pred mrazom z rahlo za-stirko listja, slamo ali smrekovim vejevjem. Zadostuje tanka ter redka zastirka, da je rastlinam omogočeno dihanje in dovolj svetlobe.
NA ZELENJAVNEM VRTU še pobiramo pozno zelenjavo za sprotno porabo. Medtem ko listnati in brstični ohrovt, več sort radičev, motovilec in podobni vzdržijo tudi zimske razmere, pa to ne velja za kitajsko zelje. V suhem vremenu ga populimo, odstranimo zunanje liste ter vsako glavico s korenino vred zavijemo v časopisni papir in obesimo v klet ali drug hladen prostor, da ne pozebe.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 11 decembra -17, decembra
11 -petek 0	12-sobota 0	13-nedelja	14-ponedeljek
15-torek	16- sreda #	17-četrtek ÍM*	
Foto: OM
Krvodajalci
Astrolog Tadej svetuje
14. september - Sabina Jenko, Vinski Vrh 83; Marija Kaučič, Sodinci 37; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Marija Pintarič, Gradišča 137; Zvonko Križaj, Ribiška pot 20, Ptuj; Suzana Kokol Skaza, Klepova 34, Ptuj; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Viktorija Kopljar Šenkiš, Tibolci 17/b; Janja Herega, Grajenščak 97/a; Branko Sitar, Kungota 158; Robert Fajt, Spodnji gaj 39, Pragersko; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Janez Cep, Majšperk 60/b; Gordana Mlina-rič, Flegeričeva 2, Ptuj.
17. november - Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Ana Verlak, Muretinci 54; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Darko Jerenec, Dolena 53/a; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Martina Vogrinec, Ul. H. Lacka 13, Ptuj; Marjana Kmetec, Soviče 17; Mitja Krajnc, Zg. Hajdina 96; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Štefan Jerenec, Dolena 53/a; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Anton Mohorko, Trnovec 11; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Milan Leber, Vičava 29; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Milan Šegula, Podvinci 91/a; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Sandra Predikaka, Šturmovci 11; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; David Šenkiš, Žabjak 15; Nina Korpar, Žabjak 24; Darko Vukovič, Zlatoličje 50; Milan Železnik, Kočice 67; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Marko Pogo-revc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4/c, Maribor; Rajko Sok, Dornava 107.
21. september - Simon Petek, Senešci 65; Stanislav Petek, Senešci 65; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Stanislav Pokrivač, Jastrebci 60; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Andrej Flajšer, Vosek 46/a, Pernica; Franc Čuček, Podvinci 39; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Ivan Vido-vič, Slatina 60/a; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17/b; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Igor Ko-kol, Dravinjski Vrh 68; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Branko Selinšek, Majšperk 38; Dušan Potočnik, Popovci 2; Jolanda Hameršak, Ča-gona 47; Franc Sluga, Stogovci 17.
24. september - Mario Ploh, Dolga Lesa 2, Ormož; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Petra Hržič, Sejanci 11; Janko Marin, Bresni-ca 70; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Štefan Petrovič, Strajna 45; Jože Grula, Skorba 41/c; Tina Radolič, Soviče 7; Biserka Lubej, Trniče 43; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Matevž Mohor-ko, Apače 3; Janez Štumberger, Stojnci 20; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Aleš Arbeiter, Zavrh 88; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Janez Maroh, Sela 24; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Danica Ambrož, Mala vas 4; Milena Belšak, Gorišnica 58; Katja Mihelak, Črmlja 4; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Stanko Munda, Lača ves 60; Igor Turnšek, Gerečja vas 41/I; Leon Turk, Gerečja vas 32; Marko Stramič, Zgornja Pristava 4/a; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Ivan Mikša, Nova vas pri Markovcih; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Boris Bohl, Grajneščak 45; Martin Pečnik, Jurovci 16/a; Franc Čagran, Žamenci 6; Janez Majar, Bukovci 19; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Jože Kaučevič, Grajenščak 4/a; Boris Železnik, Žetale 46; Miran Reberc, Gorišnica 23; Danica Magli-ca, Prepolje 87; Franc Korez, Janški Vrh 56; Branko Forstnerič, Tržec 14; Marija Haložan, Podlože 81/a; Franc Horvat, Kungota 25; Miran Kostevc, Brezovec 66/b; Franc Vindiš, Soviče 18; Milan Mihelak, Črmlja 4; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Lidija Toš, Trnovska vas 13/a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Milan Prapotnik, Mali okič 43; Branko Kon-tarček, Hum 21/a; Stane Kelc, Paradiž 90; Branko Matjašič, Stojnci 51; Davorin Lubej, Trniše 43; Andrej Križan, Brstje 24/a; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Andrej Golob, Dornava 136.
KOLEKTIV SALONA
SIfMi
mosKo m tensKo
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v decembru S
Šifra: Dvom
Vprašanje: Ali me žena vara?
Odgovor: Vaše vprašanje je po eni strani zelo zanimivo, saj skriva kljub skromnosti veliko modrost. Potrjuje že dolgo ugotovljeno tezo, da moški sam po sebi zelo težko izraza čustva. Določene zaključke pač dela prehitro in hoče ugotoviti jedro problema. Ženska je pri tem vendarle bolj previdna in jo vodi tudi intuicija. Vajin problem z ženo pravzaprav sploh ni v tem, ali vas žena vara ali ne - ampak v tem, da se ne znata pogovarjati in morata narediti prerez, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Ko sta bila mlada in zaljubljena, je bilo vse lepo in prav. Nič vaju ni motilo in zdelo se je vse popolno. Seveda se z leti pokažejo tudi napake in pomanjkljivosti. Ljubezen je večna in to tudi pomeni, da ostaja tam, kjer je bila. Z leti se ljudje spreminjamo, tako po videzu kot tudi po svoji notranjosti. Vsak dan v človeku pusti pečat in konec koncev ima dan štiriindvajset ur in ogromno se zgodi. Tako v negativnem kot tudi pozitivnem smislu. Svetujem vam, da pri sebi naredite analizo in ugotovite, kdaj ste svoji ženi povedali kaj lepega in bili z njo romantični. Kajti vsaka ženska na tem svetu potrebuje pozornost in z vašo ženo ni nič drugače. Seveda je jasno, da se lahko od časa do časa tudi spore-četa in vendarle naj bodo pogovori tisti, ki vaju družijo. Pomagata si lahko pri vseh opravilih in tako vam bo lažje. Ko se dva odločita in se združita v eno, postaneta v kolektivni zavesti povezana in kljub
V	prostem času se ukvarja s športom, rada pa spremlja tudi modo, zlasti še revije o modi.
V	Kozmetičnem salonu Neda so pri Evelini Jurgec ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili obrvi. Kožo bo po strokovnih nasvetih negovala tudi doma. Svetovali so ji tudi globinsko čiščenje. Sicer pa naj bo pozimi koži obraza namenjena še posebna skrb, saj jo ogrožajo nizke zunanje temperature, onesnažen zrak, veter in suh zrak v notranjih prostorih.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Evelinino pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase je pobarvala z zlato bakreno barvo, postrigla konice in jih posušila naravno z roko. Z difuzerjem je poudarila naravne kodre, na koncu pa je nanesla še razpršilo glos serum.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom kremnega pudra, s katerim je izenačila ten kože. Na veki je uporabila temno vijoličaste in temno sive odtenke, ličnici je poudarila v rahlo oranžnem tonu, ustnice pa v naravno rožnatem tonu.
„Kot vzgojiteljica predšolskih otrok je Evelina v svojem delovnem času vezana na športna in udobna oblačila, v katerih se lahko neovirano podi z otroki po travi, pa tudi po naravi je bolj športne vrste. Danes jo bom odela v letošnjo najbolj vročo vijoličasto barvo v kombinaciji s klasično črnino. Seveda se hitro približujejo praznični dnevi in kaj hitro bodo
vsemu vedno ostaneta individualni bitji. Meje lahko postavljate svojim otrokom. Srčni izvoljenki pa morate zaupati, kajti le tako se bosta imela lepo. Po naravi ste nekoliko bolj posesivni in ljubosumni. To so zadeve, na katerih se morate bolj potruditi. Omenjeno vam prav gotovo ni v čast in dvome morate dati stran. Bolj kot boste ženo obtoževali, prej se lahko kaj takega zgodi. Moč misli ima v sebi posebno sporočilo in zelo dinamično energijo. Modri ljudje so prepričani, da je ravno potrpljenja božja mast. Včasih česa ne morete dobiti takoj in tedaj se vidi potrpežljivost. Zanimivo je, da je jasno nakazano, da bi morali svoji ženi bolj zaupati in jo ceniti. O tistem, kar vas bodisi moti ali boli, se pogovorite. Včasih je dobro zbrati nek nevtralen prostor in se odpraviti na kakšno večerjo. Sleherni posameznik je tisti, ki se mora potruditi in narediti veliko dobrega zase kot za druge ljudi.
Šifra: Babica
Vprašanje: Hčerka je že nekaj let poročena, pa se ne more odločiti za otroka. Ali v prihodnosti, kaj kaže, če bom postala babica?
Odgovor: Vaši hčeri so po-
tu težave, kaj obleči za zaključno kosilo, kaj šele za najdaljšo noč v letu. Za svečano kosilo si lahko omislimo nekaj takšnega, kot bo danes oblekla Evelina: črno krilce v kombinaciji z vijoličastim blejzerjem, ki je iz nežno lesketajoče tkanine. Seveda k temu lahko dodamo vzorčaste nogavice v vijoličasti barvi, zraven pa obujemo trendovske gležnjarje v črnem laku. Manjka še pika na i: lakasta črna torbica in nekaj svetlečega nakita. Krilo in blejzer sta iz trgovine Mura, torbica in čevlji iz trgovine Alpina, verižice pa iz trgovine Two Way.
Krilo je iz lahkega padajočega materiala, rahlo balonasto in dolžine malce nad koleni. Blejzer je ozko krojen po telesu iz svečanega lesketajočega se materiala, ki pa se ga bomo morali poča-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
membne druge vrednote kot vam. Zaradi tega na življenje gleda iz drugega zornega kota in prav je tako. Po značajskem ujemanju ste si podobni in od vas je podedovala smisel za humor. Seveda sta povezani in se čutita na ravni mati in hči.
V življenju vsake ženske je pomembno, da postane mati, kajti tako se spremenijo določene stvari in vrednote. Tudi vaša hči bo nekoč stopila po tej poti. Nakazano je, da bo pri tem preteklo kar nekaj časa - slabi dve leti. Medtem si bo hči ustvarila svoj status in stopala po stopničkah kariere. S tem bo pridobila vstopnico za materialno varnost. Vez med vama bo ostala večna in se ne bo nikoli pretrgala. Vi, draga mati, se boste morali v življenju na pravilen način naučiti diplomacije in
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
si navaditi nositi tudi čez dan. Nogavice so lahko debelejše in vzorčaste, kar nam da blag pridih športnega duha Eveline, lahko pa gremo v popolno eleganco s tanjšimi in enobarvnimi nogavicami, h katerim pa ne obujemo gležnjarjev, ampak salonarje, ki pa naj imajo nekoliko ovalno oblikovano konico.
Tako, Evelina je pripravljena za skok v prihajajoče praznične dni v svoji popolni preobrazbi na zunaj. Drugače pa ne skrbite: pod obleko je še vedno ostala tista prava Evelina, ki ste jo poznali do sedaj," je o Evelinini svečani preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Evelina Jurgec izbrala limfno drenažo. O tovrstnih terapijah je že veliko slišala, vendar je še ni
povečane odgovornosti. Postali boste kos svojim nalogam in obveznostim. Pozitivno se bo zavedati dejstva, da je življenje mnogo prekratko, da bi si ustvarjali skrbi. Ko boste babica, vas bodo bolj potrebovali. Kljub vsemu bo pomembno, da si ustvarite svoje življenje in da pomagate takrat, ko bo pravi trenutek. Bodite bolj prožni
imela možnosti preizkusiti. Limfna drenaža deluje sproščujoče na telo, iz telesa odplavi strupe, ki ostajajo v podkožju in so krivi za nastanek celulita. Deluje tudi kot
in se sprostite - pomembno bo, da se boste zamislili nad tem, da najdete, kar vas veseli in vam je blizu. Mavrica upanja vas bo tedaj objela in sreča je vedno na strani pogumnih ljudi. Srečno!!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
preventiva na ožilje, po terapiji pa so noge lahke in sproščene, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Resničnostni sovi
Resničnostni šov Kmetija slavnih že nekaj časa razburja in deli slovensko javnost. Manja je ena tistih, ki je prepričana, da gre za novo poneumljanje Slovencev, žal pa je tistih, ki jo redno spremljajo, veliko in se jim zdi vse, kar ponuja, sprejemljivo. Čeprav je nesporno dejstvo, da je življenje na kmetiji vse prej kot šov. Zanima jo strokovni pogled na ta In podobne šove, ki se jim že doslej ni dalo izogniti, po vsej verjetnosti pa se jim tudi v bodoče ne bo dalo.
Resničnostni šov Kmetija slavnih je dejansko razburkal slovensko javnost, in to z več plati. Ta komercialna televizija je za svoj komercialni uspeh spretno pro-movirala »slavne« osebe, ki z ničemer ne ustrezajo minimalnemu kriteriju, da so kaj dobrega, pomembnega in razvojno naravnanega naredile za slovenski narod, razen, da so mnogim ponudile poceni zabavo in ne vem, če ni v ozadju tega šova nekdo, ki, če že ne more dati ljudstvu kruha, jim da igre in nudi ljudem samoprevaro zadovoljstva in užitka in s tem zamegli trenutno kruto resničnost življenje večine našega naroda. Vsaj čas in izbran termin kažeta na to.
Ta termin je sporen tudi zato, ker je brez označbe ogroženosti otrok mnogim od njih omogočil gledanje nečesa, kar ni primerno za njihov zdrav osebnostni in čustveni razvoj in bi bilo za splošno korist otrok bolje, da bi bil termin predvajanja teh oddaj premaknjen v pozne nočne ure, in še to z ustrezno oznako, ki sicer prelaga vso odgovornost za gledanje takih oddaj na starše, ki pa pogosto, žal, ne preprečijo gledanja takšnih oddaj svojim otrokom!
Takšni šovi, ki naj bi prikazovali resnično življenje, npr. na kmetiji, so daleč od tega in prikazujejo zgolj osebnosti sodelujočih in njihovo vedenje, ki ne more biti nikomur vzgled v pozitivnem smislu, je pa dober pokazatelj, kakšna bo bodočnost življenja naših otrok in vnukov, če ne bodo šovi ustrezno označeni predvajani v poznih nočnih urah.
Morda bi lahko bila poglobljena psihološka analiza vedenja t. i. slavnih koristna za oceno njihove vrednosti v smislu kriterijev vrednostne lestvice, kdo je lahko vzor otrokom, mladostnikom in odraslim v naši družbi! Morda pa bi bilo še bolje ugotoviti, kdo stoji za takim razvrednotenjem človečnosti v Sloveniji.
Mag. Bojan Šinko
Iščete svoj stil
Na svečano kosilo v vijolicno-sivem
Evelina Jurgec je doma v Župečji vasi (Lovrenc na Dravskem polju), po poklicu je vzgojiteljica predšolske vzgoje. Za akcijo Iščete svoj stil se je prvič prijavila že pred štirimi leti, z drugo prijavo pa ji je le uspelo. Nekih posebnih želja nima; če bo tako, kot je sedaj, bo dobro, pravi.
Foto: Črtomir Goznik
Evelina v novi podobi: v oblačilih iz Mure, torbica in čevlji so iz Alpine, nakit pa iz prodajalne Two Way.
Slo POP novice
Pretekli petek je ljubljanska zasedba Anavrin z odličnim koncertom v Orto baru tudi uradno predstavila drugi studijski album. Naslovili so ga Atopic, na njem pa se poleg novih pesmi nahajajo že znani singli Better U, Gola in Cheduli (vse tri spremljajo tudi videospoti) ter priredba Madonnine uspešnice Like A Prayer. Poleg pesmi z novega albuma so Anavrin odigrali tudi nekatere skladbe s prvenca, ki jih je publika sprejela z bučnim aplavzom, na primer Pri filozofiji in Mi laže v obraz.
:k-k-k
Po spogledovanju z umirjenim, smooth popom v zmagovalni skladbi letošnje slovenske popevke samosvoja radoživa Portorožanka Anika Horvat v novi skladbi znova koketira z r'n'b žanrom. Tako kot v singlu, ki ga je pred poldrugim letom poslala na radijske postaje, z naslovom Danes, jutri, včeraj, je Anika tudi v tem primeru sodelovala z mladima ustvarjalcema Damjanom Jovičem, ki je napisal glasbo, in besedilopiscem Boštjanom Nipičem. Skladba nosi naslov Poseben dan.
•k-k-k
Album 42 skupine Tabu, kije izšel prejšnji teden in s katerega je naslovna skladba izbrana za popevko tedna na Valu 202, bo promocijo doživel v ponedeljek, 14. decembra, v Kinu Šiška v Ljubljani. Plošča 42 ima podnaslov O smislu življenja, vesolja in sploh vsega; in o tem, kako so se postavljala vprašanja, kje so se iskali odgovori, kaj se je dogajalo ob nastajanju skladb, kdaj začetek koncertne turneje ter še o vsem ostalem, kar bo zanimalo povabljene goste, bodo tabujevci odgovarjali sami na promociji albuma.
MZ
r>
ET T DJ" 10 ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS
JHPPU - 42 8. JADRANKAJURAS- - PODEJ NAPREJ 7. ALYA - BRAZIL 6. ZORAN PREDIN & GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 5. COTO feat NEISHA - ČRTA 4. ANIKA HORVAT - SAMO TI 3. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 2. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM 1. TINKARA KOVAČ - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Plestenjakov koncertni zaključek leta
Ob koncu leta radi potegnemo črto in naredimo rezime nekega obdobja. Za leto, ki se počasi izteka, lahko Jan Plestenjak gotovo potrdi, da je eno njegovih najboljših doslej.
Po izidu dvojnega albuma Klasika z največjimi uspešnicami ter tremi novimi songi je njegove številne koncerte na Klasiki Tour, ki so jih spremljali Simfoniki, obiskalo enormno število obiskovalcev. In do konca decembra je koncertov še nekaj.
Zelo malo izvajalcev pri nas je tako uspešnih in popularnih. Tisti, ki meni, da je kaj takega lahko doseči, se zelo moti. Vendar pa je ves trud gotovo poplačan, ko stojiš pred razprodano dvorano v kateremkoli kraju. Jan, ki ni le izvajalec, ampak tudi avtor skladb, živi za glasbo. To vedo vsi, ki so ga kdaj srečali ali sodelovali z njim. Še pred zaključkom leta pa pripravlja številne koncerte: v Hali Komunalnega centra Domžale, v športni dvorani Vi-tranc v Kranjski Gori, diskoteki Bugatti v Tolminu, dvorani Term Čatež, športni dvorani Kočevje in na Prešernovem
Jan Plestenjak
trgu v Ljubljani.
Še vedno aktualen spot za skladbo Pustil ti bom sanje
Ob izidu nove skladbe Pustil ti bom sanje, tretjega singla z albuma Klasika, je Jan pred tedni za povabljene medije, sodelujoče pri spotu in nekaj prijateljev ponovno pripravil promocijo videospota. Tudi tokrat so v ljubljansko Playo prišli novinarji, ki spremljajo Janovo delo, hkrati pa cenijo, da si ob takih priložnostih vzame čas za intimno druženje, za pogovor in vsako vprašanje, ki mu ga namenijo. Odličen spot, ki ga je ponovno naredila zagrebška ekipa z režiserjem Gonzom, pokaže krasne posnetke otoka Visa in sentimentalno in življenjsko zgodbo, o kateri govori skladba.
MZ
Filmski kotiček
Dobrodošli v deželi ZOMBIJEV
V ■■
Vsebina: Virus norih krav je mutiral in človeštvo spremenil v zombije. Upira se jim le še peščica zdravih, ki so v razpadli civilizaciji končno našli osebno svobodo. Nič več dela, nič več služb in vse je zastonj - če le preživiš napade zom-bijev. Glavni junak je najstnik Columbus, ki ne ve, kaj bi sam s sabo, zato potuje po »Združenih državah zombijev,« kot jim ljubkovalno pravi po novem. Na poti sreča čudaka Tallahassee, ki je sicer mizantrop, a v luči novega svetovnega po-redka to ni več ravno najbolj pametna življenjska filozofija, zato vzame Columbusa v svoj avto, mimogrede pobereta še
Zombieland
Igrajo: Woody Harrelson, Jesse Eisenberg, Emma Stone, Abigail Breslin, Bill Murray
Režija: Ruben Fleischer Scenarij: Rhett Reese in Paul Wernick Žanr: komična grozljivka
Dolžina: 87 minut Leto: 2009 Država: ZDA
dve dečvi in skupaj gredo v ... zabaviščni park?
Če se zgornja vsebina sliši, kot da bi tavala brez cilja in smisla, ne skrbite: takšen je tudi film. Res je sicer, da se v zombijevski post-apokalipsi ne more dogajati kaj veliko - razen ubijanja zombijev na 1001 način - a film je morda to tavanje vzel malce preveč zares.
Ponovimo na hitro: kljub svoji enodimenzionalnosti so se zombiji do danes izkazali kot zelo dober medij za bičanje vrednot sodobne družbe. Kot alegorije na protirasizem, potrošnike ali delavske mase so (predvsem v Romerovih filmih) podajali globja sporočila in minirai establišment. Film Dežela zombijev se s takšnimi rečmi ne ukvarja. Gre za plitek film, ki se šepa od enega prizora do drugega in tako vse do konca. Nič hudega, bi porekli, saj film obljublj a le to in nič več. Saj je vendar le komedija, a žal tudi kot komedija pade na izpitu. Razen nekaj svetlih sekund so skeči napisani tako zelo na prvo žogo, da so TV-smešnice videti kot Shakespearjeva umetniška dela. Namesto nasnete-ga smeha smo deležni doda-
tnih napisov, če slučajno kdo ni razumel 'zapletenih' šal. Res pa je, da filmu po drugi strani ne moremo očitati niti dolgočasnosti. Je nekakšen zdrav, a neizrazit človek oz. film.
Takšnih filmov je zombi žanr seveda poln in prepoln, zato je prav čudno, da je eden od njih prišel v kina. Najbrž zgolj zato, ker ga je posnela hollywoodska A-liga in je zato imel proračun naravnost norih 26 milijonov, kar je za ta žanr vrtoglavo veliko. Bogat proračun se v filmu tudi vidi in gotovo ga je marsikateri žanrski režiser gledal z zavistjo. A dejstvo je, da če bi
ga posneli z neznanimi igralci in brez reklamne kampanje, bi hitro končal na DVD-ju, tudi če bi bil boljši.
Taktika je uspela in film je prinesel dovolj dobička, da je drugi del že v pripravi in bo seveda 3D (kaže, da bo snemanje klasičnih filmov v nekaj letih zamrlo, kino pa bo postal še dražji kot sedaj). Upajmo, da si bodo avtorji v drugo upali narediti drznejšo komedijo, ker bi bilo škoda, da bi še en takšen proračun šel bolj ali manj v nič. A najbrž se bo zgodilo točno to, zaradi znanega hollywood-skega kavlja 22, ki smo mu prav tako bili priča v tem filmu: večji kot je proračun, bolj mora biti film primeren za čim večje občinstvo, s čimer izgubi ostrino in na koncu ni potešen nihče.
Matej Frece
Potopi se v fantastični, čudoviti in skrivnostni svet Atlantisa in išči Sponge Boba in njegove prijatelje ter jih poskušaj slikati. Če bo tvoja slika med najboljšimi, boš pristal na prvi strani časopisa.
Pošlji:
TD BOB na 3030
1 V > TD CRASH na 3030
Velikanski leteči stroj je odpeljal Crashevo sestro z rajskega otoka! Crash sumi, da so jo ugrabili njegovi sovražniki na čelu z zlobnim Dr. Neom Cortexom. Sedaj se boš z njim podal v borbo proti zlu v obliki mutantov in velikanskih robotov, vse samo da rešiš Crashevo sestro.	Published By: GLU
Pomagaj znanim risanim junakom Twee-tyu, Bugs Bunnyu, Daffy Ducku in Porky Pigu rešiti njihov dom pred zlobnim Dr. Fricktensteinom. Vendar pazi, kajti zlobni doktor ima na voljo čete svojih pomagacev in bitka prav gotovo ne bo lahka! Naloži si še danes!	Published By: GLU
Pošlji:
TD JUNAK na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
FOTO: arhiv
MESTO V EGIPTU
KRAJ PRI SEVNICI OB SAVI
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
ŽIVČNA SNOV I V ŽIVČEVJU

DELITEV PRIDELKA NA POL
ITALIJANSKI SKLADATELJ (TOMASO)
FRANCOSKI MARŠAL V LJUBLJANI (AUGUSTE)
ZOGAZUNAJ IGRIŠČA
STOTISOČINKA NEWTONA
NASELJE PRI MAČKOVCIH
VELIKO NASELJE
TVOREC DELA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREVOZNO SREDSTVO
RUSKI ŠAHIST (ALEKSANDER)
GIB Z ROKAMI
KOLESAR BAKKER
STAROVEŠKA POKRAJINA V SIRIJI
TKALEC (STAR.)
PEČENKA
FRANC TAJNIKAR
BANČNIK (FRANCE)
PAPEŽEVANJE
SPREJEMNIK TV VALOV
NAŠ ZGODOVINAR (JOZE)
PODSTREŠNA IZBICA
HRV. ROKOM. (KATARINA)
GRŠKA ČRKA
marnai
st ■■ >9, r ï^r.
àâm


TENISAČICA
SOKRATOV TOZILEC
IZOLACIJSKI MATERIAL
IGRALKA SAVINA
AM. BOBNAR (MAX)
AV. PESNIK (NIKOLAUS)
Štajerski TEDNIK
JAMAJSKA GLASBA
NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR (ATLE)
TRETJA ČRKA GRŠKE ABECEDE
STRAN
OTOK OB ŠKOTSKI
VRH NAD CHAMONIXOM
NAŠ MATEMATIK (MILAN)
ZENSKO IME, HERMINA
MEST V BELGIJI
EGIPT. MITOLOŠKA DEZELA ZALOSTI
Ugankarski slovarček: ALBINONI = italijanski skladatelj (Tomaso); ATH = mesto v Belgiji; ČERNIN = ruski šahovski velemojster (Aleksander); DINA = stotisočinka newtona; IONA = otok ob Škotski; OHNJEC = hrvaška rokometašica (Katarina); OTOVCI = naselje pri Mačkovcih; TUAT = egiptovska mitološka dežela žalosti.
■}e|d 'nei 'oe>ji 'joias 'eweg 'eípiuaj
'oissuj 'njQ 'eujusosd 'pAOio 'lue^s 'eíui9j>| 'eu|p 'eunv 'U|UJ9Q 'jas 'qoeoy 'jeqjv 'iuowje|/\| 'is^nuod '¡uoujqiv 'e>js 'edsj 'euwoiods 'eujeuoAZ 'o|ujz 'Aepeu 'iiewv 'zeje|/\| :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 12. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male In velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 13. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 14. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 In 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi Iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
TOREK, 15. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20
Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 16. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenski goric (Polona Ambrožič)17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 17. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrle-c).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 18. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Prijetne trenutke boste preživeli v dvoje. Koristno bo delovalo druženje s prijatelji. Sprostila vas bosta tudi glasba in ples. Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Mlaj (16. december) vam bo vlil zaupanje in sledili boste svojim sanjam.
Sn BIK
Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, da boste na delo gledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba, v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste tudi čez kreativnost.
DVOJČKA
Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počutili se boste prav-pno, čeprav boste morali reči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse dejavnost, ki vam bodo blizu. Čas prijetnih nakupov!
RAK
Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce.
LEV
■Tj Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno reševati uganke, ki jih za vas piše življenje. Borbenost vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljih. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev doma. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje.
DEVICA
Otroci vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da jim boste sledili. Seveda boste želeli določeno popolnost in kmalu boste ugotovili, da je ne bo. Bodite bolj premišljeni v besedah. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov.
TEHTNICA
Življenje bo tisto, ki vam bo podarilo upanje in znali se boste boriti zase. Na delovnem mestu boste prejeli nek dobiček, a v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice vam bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko bo!
ŠKORPIJON
Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Čeprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Deloma zaradi premišljenosti in deloma zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste zamislili.
STRELEC
Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo določena pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem mestu bo drugačen, kot si boste želi. Srečen dan: torek.
KOZOROG
Koristno bo delovala notranja modrost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle spremembe in duhovno prebujenje. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite.
VODNAR
Pričakovati je dinamičen teden, ko se vam bo izpolnila srčna želja. Čeprav bo s partnerjem bučno, si bosta javno izkazovala naklonjenost in predanost. Po eni strani boste želeli imeti ob sebi ljudi in po drugi hrepenite po osamitvi. Dočakali boste pohvalo in priznanje.
RIBI
Sreča bo objela pogumne. Po poteh življenja boste zaplavali bolj odločno. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Ignorirati boste morali stres, pozitivne misli bodo popotnica za zdravje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Za male in velike. Vsako soboto med 9.00 in 10.00.
MAJHEN REF
In memoriam Milanu Lacku
V ponedeljek, 30. novembra 2009, se je iztekla življenjska ura našemu krajanu in prijatelju Milanu Lacku. V človeškem življenju sta dva nepreklicna mejnika, rojstvo kot začetek in smrt kot dokončni odhod, med katera je vpeto naše življenje. Med njima so vsa ljubezen, veselje in žalost, upanje, pričakovanje, hotenje, želje, uresničene in neuresničene, vsa skrb in bojazen, včasih tudi razočaranje, vse radosti in drobni trenutki sreče... Vse to napolnjuje naše življenje in mu daje svoj smisel.
Milan Lacko, sin narodnega heroja Jožeta Lacka, se je rodil 25. maja 1926 kot tretji otrok. Njegova mama Jožefa je podedovala stričevo domačijo v Novi vasi pri Ptuju. S skrbnim delom in pridnostjo sta starša ustvarila topel dom za svoje štiri otroke: Micko, Jožeta, Milana in Liziko. Otroci so morali kmalu poprijeti za delo in po svojih močeh pomagati staršem pri vseh kmečkih opravilih.
Milan seje že kot otrok soočil s težkimi socialnimi razmerami okolja, v katerem je odraščal. Poznal je težko življenje malih kmetov, dninarjev in viničarjev. Že v otroških letih je spoznal, da je njegov oče vključen v družbeno gibanje, ki si prizadeva za boljši jutri ljudi v teh krajih in za zavedanje nacionalne pripadnosti. Njegovo osebnost so oblikovale družinske in socialne razmere tistega časa. Doživel in občutil je nasilje institucij, ki so zaradi družbeno aktivnega dela preganjale njegovega očeta. Sam, njegov brat in sestri so bili pogosto tarča šikaniranja v šoli. Otroštvo je preživljal kot zaznamovan, za družbo moteč in škodljiv.
Druga svetovna vojna je kruto posegla v življenje mlade Lackove družine. Avgusta 1942 je po strahovitem mučenju v ptujskih zaporih podlegel oče Jože Lacko. Milanova mati Jožefa se ni vrnila iz taborišča Auschwitz, kamor so jo odpeljali z najstarejšo hčerko Micko. Nikoli ni izvedela za mučeni-ško smrt svojega moža. Brat Jože je bil zaprt v taborišču Mauthausen, Milan in Lizika pa sta postala ukradena otroka v
zbirnem taborišču Frohnleiten.
Milana je vojna zalotila v obdobju najstniškega odraščanja. Namesto da bi doživel izkušnjo zavetja družine, stikov z vrstniki in iskanje lastnih poti odraščajočega mladostnika, se je soočil z najbolj krutimi načini razčlovečenja, odvzemom osebne svobode in bojem za fizično preživetje. Po prihodu iz taborišča se je ponovno soočil z vprašanjem osebne eksistence. Starša sta v vojni umrla, dom je bil izropan. Ob pomoči sosedov in družinskih prijateljev so ga s sestrama uspeli urediti za bivanje. Kasneje je nadaljeval šolanje in si pridobil dodatno izobrazbo na področju kmetijstva, kjer je tudi poklicno deloval do upokojitve.
Klub strahotam, ki jih je prizadejala vojna njegovi družini, Milan ni pozabil, kako lepo je bilo, ko so bili kot otroci v varnem zavetju svojih ljubečih staršev. Tudi sam si je želel osnovati družino, v kateri bi varno in ljubljeni odraščali njegovi otroci, vnuki in pravnuki. Leta 1953 se je poročil z Ljubo Kmet iz Podvincev. Na Lackovi domačiji sta si uredila prijeten dom, kjer so preživljali srečno otroštvo otroci Nada, Jože in Boris. Bil jim je nadvse ljubeč in skrben oče in svoji ženi dober mož. Z ženo sta leta 2003 slavila zlato poroko, 50-letnico skupnega zakonskega življenja. Njuna ljubezen in medsebojna navezanost je z leti pridobivala na žlahtnosti, drug drugemu sta nudila močno oporo, živela sta v miru, skromno, a v veliki slogi in razumevanju. Oba sta imela zelo rada svojo družino.
Nista bila samo vzorna in ljubeča starša, ampak tudi dedek in babica ter tast in tašča. Z veliko ljubeznijo in naklonjenostjo sta pripovedovala o svojih otrocih, o snahah in zetu. Razveseljevalo ju je pet vnukov: Matjaž, Jernej, Boris, Igor, Rok in vnukinja Živa. Vsak od otrok jima je podaril po dva vnuka. Dočakala pa sta tudi prva prav-nuka: Timoteja in Aneli. Sredi decembra, pred štirimi leti, je zaprla knjigo življenja njegova življenjska sopotnica Ljuba. Njena smrt ga je močno potrla. Tolažila ga je misel na njunih dvainpetdeset srečnih skupnih let.
Poklicno pot je pričel z velikimi pričakovanji, da se bodo razmere za kmečkega človeka v novi državi korenito izboljšale. V procesu prenove in napredka kmetijstva je želel aktivno sodelovati. Rad je delal in pogosto več, kot je bila njegova službena obveza. V začetku so ga zadolžili za organizacijo kmečkih zadrug. Ko so nastale težave, je svoje pomisleke in kri-
tična stališča posredoval tistim, ki so to politiko oblikovali. Ker ga niso poslušali, je svojo pozornost in dejavnost usmeril drugam, predvsem v reševanje problemov in potreb ljudi v svojem krajevnem okolju. Šestnajst let je aktivno deloval v krajevni skupnosti Rogoznica. Bil je predsednik sveta KS. Vzpodbujal in pomagal je pri realizaciji modernizacije cest, izgradnji vodovoda, telefonskega omrežja, obnovi doma krajanov na Rogoznici in izgradnji vrtca, ki je dobil ime po njegovi materi Jožefi. Znal je povezati ljudi, jih motivirati, da so glasovali za krajevni samoprispevek, ki je bil eden od glavnih virov financiranja pri razvoju lokalne skupnosti. Pri izgradnji vodovoda so pomagale tudi mladinske delovne brigade. To delo ga je izpolnjevalo kot človeka, veselil se je vsake pridobitve, ki je služila potrebam njegovega bivalnega okolja. Zavedal se je, da je pogoj napredka v kraju najprej izgradnja komunalne infrastrukture. Koliko poti, naporov in solidarnosti je bilo potrebno, da so v vsako hišo v KS dobili pitno vodo, daje bil tudi do osamljenih hiš speljan električni vod, da so vsako leto asfaltirali nekaj kilometrov cest, ostale makadamske pa vzdrževali v voznem stanju. Ker je bilo veliko žensk zaposlenih, je bila nujna gradnja vrtca. Proslava in veselje ob odprtju novega vrtca sta bila nepopisna.
V obnovljenem domu krajanov se je vedno kaj dogajalo. Kulturno in družabno življenje je bilo zelo razgibano. Čeprav so ljudje skromno živeli, so si
med seboj pomagali. Nihče ni v stiski ostal sam. Tudi Lackova hiša je bila vedno na stežaj odprta. Nihče ni odšel praznih rok, če se je zatekel k njim po pomoč.
Po upokojitvi se je, poleg dela v krajevni skupnosti, bolj posvečal delu na kmetiji. Ko je leta 1995predal kmetijo sinu Borisu in snahi Albini, sta z Ljubo mirneje zaživela. Še vedno sta pridno pomagala, le skrbi je bilo manj. O sebi in svojih težavah, o bolezni, ki gaje spremljala vrsto let, ni rad govoril. Vzel jih je kot sestavni del življenja in svoj križ, ki ga pač mora nositi.
Če si ga vprašal po zdravju, je na kratko povedal, kako se počuti, se nasmehnil in zamahnil z roko rekoč: »Pustimo zdaj to, pogovarjajmo se kaj lepšega.« V njegovih najtežjih trenutkih so mu stali ob strani: sin Boris, snaha Albina, vnuka Jernej in Matjaž, ki so bili dedku najbližji, saj so živeli v isti hiši, in Nada z družino, ki je neposredna soseda. V zadnjih dneh življenja, v bolnišnici v Ljubljani, pa je bil ob njem sin Jože. Zaspal je mirno in spokojno.
Dragi prijatelj Milan!
Hvala ti za vse, kar si dobrega storil za ljudi, v katere si verjel in si jih imel rad, za vse prijazne in bodrilne besede ter za nesebično sosedsko pomoč. Radi smo te imeli in zelo te bomo pogrešali. Spomin nate pa bo vedno ostal svetal in lep. S hvaležnostjo v srcu se te bomo spominjali, ko bomo postali ob tvoji gomili, ti prižgali svečko ali poklonili cvet.
Marija Šumandl
Prejeli smo
Zalostinka za našo cesto
30. nov. 2009 sem bil na zboru občanov za območje KS Velika Nedelja. Sklicatelj je bil župan občine Ormož Alojz Sok. Prisoten je bil tudi predsednik naše krajevne skupnosti M. Mušič.
Po predstavitvi predloga proračuna občine Ormož smo smeli tudi navzoči občani povedati, kaj pričakujemo od svoje občine v naslednjem letu. Pri teh predlogih se je pokazala velika razlika med posameznimi kraji: eni bi radi pre-plastiranje asfaltiranih cest, kanalizacijo, javno razsvetljavo, prehode za pešce ...Prav gotovo so rekorderji v svojih zahtevah prebivalci Mihov-cev. Vse je posekal občan, ki je predlagal, naj občina asfaltira še cesto do njihovega lovskega doma. Takrat sem imel dovolj in oglasil sem se v imenu prebivalcev naše dolinice.
Doma smo na robu občine, na meji z občino Sv. Tomaž. Do nas se pride po cesti Vičanci-Senik, če po 150 m zavijete v križišču na levo v našo dolinico. Tu stalno prebiva okrog 20 prebivalcev v šestih hišah. Od nekdaj imamo velik problem - 450m občinske ceste, ki je naše edino okno v svet. Dokler so po njej vozili samo vozovi in so zanjo skrbeli sami prebivalci s »kulokom«, je bila še kar dober kolovoz. Sedaj bi naj za cesto skrbela občina oz. KS. Kravje in konjske vprege so pre-
teklost; prebivalci imamo seveda nekaj avtomobilov, po naši cesti pa se vozijo tudi številni gobarji, lovci, najbolj pa jo uničujejo nešteti traktorji s prikolicami vseh sort, težko smetarsko vozilo, poleti kombajni ... In naša cesta tega ne prenese več, postala je slabša od nekdanjega kmečkega kolovoza.
Vsako leto prosimo KS, naj nam cesto »pošodra«. In vsako leto je slika ista - pripeljejo nekaj gramoza, ki pa je bolj pesek kot gramoz, in nato malo popoprajo cesto. Ker vedno začnejo posipavati na koncu, na začetku oz. za zadnjih 200 m zmanjka; tu, kjer je cesta najbolj obremenjena, že dve leti niso nasuli nič. Po dežju je cesta danes (1. dec. 2009) takšna, kot kaže fotografija.
Predsednik KS se ves čas izgovarja, da župan ne da več denarja za našo cesto. Zato sem bil 24. jun. 2009 na razgovoru pri županu. Predal sem mu tudi nekaj posnetkov naše blatne ceste. Najin razgovor se je končal z županovo obljubo, da bo poskušal nekaj narediti. Čakali smo 5 mesecev, vendar zaman, zgodilo se ni nič. V tem času je bila asfaltira-
na cesta od Hardeka navzgor proti Litmerku, cesta v Šardinje, Ptujska cesta v Ormožu ... Prepričan sem , da bi lahko nekatera od teh del brez škode opravili v naslednjem letu, vsaj cesto skozi Ormož. Tako bi lahko vsaj »pošodrali« naših 450 m.
Razmere na naši cesti je še poslabšal GVO s polaganjem cevi za optični kabel; večinoma so šli kar po cesti, čeprav res po robu. Škodo, ki so jo povzročili, so poskušali popraviti s tovornjakom gramoza.
Obljubili so še enega, pa so tudi oni pozabili na obljubo. Na ogled je prišel g. Tinko, ki pa je vedel povedati le, da je cesta na Lunovcu še slabša. Da bi ga potolažili, je občina obljubila, da bo to cesto drugo leto asfaltirala. Včeraj sem si jo ogledal tudi sam; to 600m dolgo cesto, ki pa se ne more primerjati z našo, bi lahko takoj izboljšali z nekaj tovornjakov dobrega gramoza.
Pred tremi tedni sem poklical predsednika KS g. Mušiča. Zanimalo me je seveda, kdaj bo poskrbel za našo cesto. Odgovoril mi je, da so pravkar nameravali pripeljati zmleti asfalt s Ptujske ceste v Ormožu, da pa se je nekomu ravno sedaj pokvaril gredelj. Govorila sva v torek; sveto mi je obljubil, da bo do petka cesta posipana. Seveda sem jaz razumel, da misli prvi petek, on pa očividno ne. Minili so trije petki in tudi naš predsednik je na nas
Foto: Alojz Munda
pozabil. Ni pa mi pozabil očitati, zakaj hodimo k županu.Ne zastopi, da zato, da bo župan dal denar tudi za našo cesto.
Vse ima svoje meje, mi imamo tega sprenevedanja dovolj. In zato sem sinoči na zboru občanov postavil javno vprašanje, kdaj bo naša cesta pošodrana. Župan je bil tiho, predsednik Mušič - ki je pozabil na gredelj in zmleti asfalt - pa je genialno izjavil, naj nam cesto popravi kar GVO, ker nam jo je on uničil. To seveda ni res, cesta je bila že do sedaj zanič, sedaj pa je še slabša. GVO nam je dolžan še obljubljen tovornjak gramoza, vendar problem s tem ne bo rešen. Drugi občani hočejo asfalt do lovske koče, javno razsvetljavo ..., mi smo bolj skromni, hočemo in zahtevamo debelo plast dobrega »šodra« na našo cesto, da jo bodo lahko uporabljali vsi, ki jo potrebujejo.
Spoštovani gospod predsednik KS je pozabil povedati, kdo bo pripravil GVO, da nam bo pripeljal vsaj še en tovornjak gramoza. Čemu imamo KS in občino? Naj se mi sami prepiramo z GVO? Kot je videti, ima občina dovolj denarja, vendar ga naj najprej uporabi za nujne zadeve. Naša cesta je zanesljivo za nas bolj potrebna kot novi asfalt skozi Ormož. Tudi mi smo še vedno občani te občine in ne bomo se več pustili imeti za norca ne od KS ne od občine. Dovolj nam je!
Srečo in zdravje vsem v letu 2010!
Alojz Munda, Vičanci
28. september - Bojana Pajtler, Gode-ninci 42; Simon Meško, Vičanci 5; Valerija Gregorec, Grajenščak 25/c; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Mile Delmo, Panonska 1, Ptuj; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2/a, Ptuj; Milan Muršec, Vitomarci 30/a; Jože Kozel, Zg. Gru-škovje 18; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Martin Polak, Starše 55/b; Marija Tašner, Ločič 25; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Angela Forštnerič, Hvaletinci 2; Damir Bušljeta, Zg. Hajdina 129; Branko Mohorko, Apače 284; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Mirko Danko, Novinci 28.
1. oktober - Borut Megla, Osluševci 51; Mirko Horvat, Podgorci 62; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Aleš Petrovič, Podvinci 124/a; Simona B raj lih, Zg. Hajdina 107/a; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Alenka Bukovič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Irena Korent, Črmlja 20; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Jelka Petek, Dornava 142/a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Andrej Vrabl, Placar 57; Zdravko Vindiš, Zlatoličje 91; Srečko Toplak, Vičanci 98; Jože Korent, Črmlja 20; Edvard Lubec, Biš 43; Irena Rola, Črmlja 12/a; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Srečko Ro-škar, Biš 53; Srečko Kuzminski, Stojnci 143; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b; Gabrijela Meško, Trnovski Vrh 16; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a.
5. oktober - Vilijem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Drago Škvorc, Godeninci 28/a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a;Daniel Bec, Sakušak 24; Martin Prevol-šek, Čermožiše 45/c; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Marija Be-lšak, Moškanjci 7; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Matic Prevolšek, Čermožiše 45/c; Peter Caf, Gomila 11; Ciril Pišek, Gerečja vas 40/e; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Damijan Cebek, Dra-ženci 14/b; Danica Jelen, Zg. Gruškovje 57; Marica Vidovič, Dolena 19/c; Martina Pšenič-nik Mesar, Stari grad 39, Makole.
7.	oktober - Sandra Janžekovič, Polen-ci 11/b; Mateja Cep, Majšperk 60/b; Matic Feguš, Dežno pri Podlehniku; Klaudia Vegma-her, Markovci 93/a; Saša Zavratnik, Gorišni-ca 76; Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11; Urška Mihalinec, Gorišnica 34; Domen Merc Kunej, Dežno pri Podlehniku; Lorisa Avguštin, Koritno 8/a, Majšperk; Matic Bezjak, Breg 37, Majšperk; Matjaž Korošec, Mali okič 5, Cirkulane; Petra Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Darja Habjanič, Orešje 105; Janez Bezjak, Vodova 10, Ptuj; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Jan Gregorec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Barbara Šilak, Dornava 29; Jernej Bratuša, Turški Vrh 1/b; Rok Ciglar, Potrčeva cesta 40, Ptuj; Monja Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Katja Muršič, Moškanjci 67/a; Mojca Brglez, Majšperk 10; Maja Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Tea Horvat, Pobrežje 92/a; Rok Vaupotič, Stanošina 12, Podlehnik; Primož Ciglar, Mezgovci ob Pesnici 3; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Nuša Črešnik, Anežlova ul. 20, Ptuj; Boštjan Štajnberger, Žetale 94; Lara Petek, Potrčeva cesta 70, Ptuj; Ana Brenčič, Ulica Jožefe Lackove, Ptuj; Sanja Coric, Potrčeva cesta 48, Ptuj; Jasmina Rep, Breg 7, Majšperk; David Kmetec, Slovenja vas 38/b; Rok Smolinger, Zlatoličje 9/d; Kristjan Majer, Drbetinci 11, Vitomarci; Vesna Rojko, Prešernova ul. 13, Ptuj; Klementina Bedenik, Žetale 56.
8.	oktober - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Milan Plohl, Rucmanci 48; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Boris Šalamija, Vičanci 96/a; Roman Horvat, Rucmanci 9/a, Sveti Tomaž; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Franc Lovrenčič, Krečvina pri Vurbergu; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Vesna Šalamija, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Renata Majer, Bukovci 115; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj; Matej Purg, Ul. Jožefe Lackove 47, Ptuj; Tamara Brusar, Moškanjci 33/a; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Marija Jerenec, Dolena 53/a; Andrej Vindiš, Mala varnica 4/a; Anita Slana, Stojnci 102; Danica Šimenko, Krčevina pri Vurbergu; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Tadej Lukman, Obrež 117; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Simon Grabrovec, Bukovci 157/a; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Irenka Kodele Lunežnik , Rabelčja vas 18, Ptuj; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Sonja Horvat, Bukovci 88/a; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7, Majšperk; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Alojz Lah, Pobrežje 100; Vladimir Plohl, Sobetinci 37/a.
Ormož • Debatni november na Gimnaziji
Debaterji se vračajo na sceno
Debata ima na Gimnaziji Ormož že dolgo tradicijo in veliko uspehov, vendar smo si v zadnjih dveh letih vzeli krajši počitek.
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
Gimnazijski debaterji so se v parlamentu srečali z domačim poslancem Viljem Trofenikom.
Letos se ponovno »vračamo na sceno«. Veseli smo zlasti tega, da so v velikem številu postali debaterji dijaki 1. letnikov. Nekateri med njimi so preživeli tudi že svoj »debatni krst« - v začetku novembra so se pod mentorstvom profesorice Nine Cerkvenik udeležili mednarodnega debatnega turnirja v Ljutomeru. V hudi konkurenci so naši tekmovali med drugim proti nekaterim angleškim ekipam, pa tudi proti zmagovalcem -Korejcem. Čeprav ekipno ni bilo vidnejših uvrstitev, so vsi zamgovalci. Začetniki v tem novem, svetovnem formatu, so bili borbeni do konca. V klubu nimamo študentske podpore kot drugje, maloštevilčni smo proti večjim šolam in pripraviti se za štiri različne teme je obsežno delo; za majhno šolo in klub ve-
Sakušak • Franc Meznarič praznoval 90. rojstni dan
Njegov recept: rano vstajanje
27. oktobra je Franc Meznarič iz Sakušaka dopolnil častitljivih 90 let.
Obiskali so ga župan občine Juršinci Alojz Kaučič, predstavniki Rdečega križa Juršinci, župnijska Karitas in ljudske pevke iz Juršincev. Z obiskom so ga razveselili tudi muzikan-ti Ansambla bratov Gašperič. Skupaj so nazdravili in mu zaželeli zdravja in trdnosti.
Slavljenec je bil obiska nadvse vesel, kot nam je povedal, so ga že prej obiskali rogisti lovci, vendar so za teden prehiteli. Pravnuki so mu pripravili lep pesniški program.
Zaradi omejitve prostora v časopisu ni lahko opisati življenja 90-letnika, ki je preživljal veliko dobrega in slabega. Rodil se je 27. oktobra 1919 v
Bodkovcih. Otroška leta je preživljal skupaj z dvema bratoma in dvema sestrama. Pri 20 letih je šel služit vojaški rok v Beogradu. Bil je vojak častnega bataljona kralja Petra. Po odsluženem vojaškem roku se je vrnil v rodni kraj. Ni dolgo minilo, ko so prišli časi druge svetovne vojne, ti pa so zajeli tudi Franca Meznariča. Leta 1943 je bil mobiliziran v tujino. Na fronti v Rusiji ga je naboj tako močno ranil, da je bilo potrebno operacijo izvesti kar na fronti. Sprva se je zdravil na Češkem, nato v avstrijski Radgoni vse do leta 1945.
Po vojni se je sprva zaposlil kot policist, nato je bil od
lik zalogaj.
Dobili pa smo nov zagon in pridno nabiramo tudi izkušnje debatiranja v slovenščini. Debata, ki sta jo 21. novembra na Radiu Prlek izvedli naši debaterki Jasmina in Damijana, spada pod okrilje projekta TUDI TVOJE MNENJE ŠTEJE - Z RAZPRAVAMI DO NAŠE EVROPE. Gre za projekt, ki ga koordinira Zavod za kulturo dialoga - ZiP, podpira pa Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Cilj projekta je, da bi čim več prebivalcev Slovenije razmišljalo in govorilo o najpomembnejših temah Evropske unije, da bi razumeli, zakaj so te teme pomembne tudi za njihovo lokalno in regionalno okolje.
V okviru projekta je bilo tako že izvedenih precej javnih razprav, za nami je tudi uspešno izpeljan Debatni maraton v de-batnih klubih po Sloveniji - in veseli smo, da smo tudi na Gimnaziji Ormož del te »zgodbe«. Poleg sobotne (21. november) radijske razprave o tem, ali isto-spolni partnerji smejo posvojiti otroka, smo na Gimnaziji Ormož izvedli še dve dejavnosti:
- tako imenovano »fun debate«, torej debato, ki je zabavno obarvana z naslovom Vse je v
kešu in smo jo 20. novembra izvedli za naše dijake na šoli;
- sodelovali pa smo tudi na javni razpravi Usoda mladih v Ormožu, ki se je odvijala v ormoškem gradu 21. novembra 2009.
Sklepna prireditev celotnega projekta je bila v petek, 20. novembra 2009, v Državnem zboru. Tudi te prireditve se je pod vodstvom mentorice Renate Bezjak in ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec udeležilo 13 debaterjev iz Gimnazije Ormož. Pred začetkom sklepne prireditve smo se srečali s poslancem, gospodom Vilijem Trofenikom, ki nam je razkazal parlament in povedal nekaj o njegovem delovanju. Z galerije smo si v živo ogledali sejo poslancev, nato smo se preselili v malo dvorano, kjer nas je najprej nagovoril minister za šolstvo in šport gospod Lukšič. Nato se je v plenarnem delu zvrstilo več govorcev, ki so bili tudi sicer udeleženi v projektu. Za zaključek nas je s kosilom v restavraciji parlamenta pogostil gospod Trofenik.
Vabimo vas, da več o projektu preberete na spletnem naslovu www.tvojemnenjesteje.si.
Renata Bezjak in Nina Cerkvenik
Franc Meznarič med svojimi domačimi
leta 1948 do 1951 zaposlen na kmetijski zadrugi v Zagorcih (v Oblakih). Med tem je opravil izpit za knjigovodja-računovod-ja in postal revizor v Zadružni zvezi. Po ukinitvi zadruge se je kot administrator zaposlil v zdravstvenem domu v Juršin-cih. Po treh letih službovanja je spoznal, da to ni zanj, zato se je zaposlil v podjetju Perutnina Ptuj, kjer je delal vse do upokojitve. V Perutnini je opravljal delo sistemskega kontrolorja. Skupaj je imel 32 let delovne dobe.
Zraven službe je bil Franc tudi društveno aktiven. Je ustanovni član Lovske družine Jur-šinci, v kateri je 25 let opravljal delo blagajnika. V prosvetnem društvu se je izkazal kot odličen igralec, bil je tudi član telovadnega društva, kot glasbenik je igral kitaro, bil je pevec v pevskem cerkvenem zboru, 40 let čebelar in vinogradnik. Eden prvih v Juršincih je začel stekleničiti vina. Skupaj z ženo
je imel srednje veliko kmetijo, ki jo je zraven ostalega dela bilo potrebno vzdrževati.
Danes je najbolj ponosen na otroke, deset pravnukov in pra-pravnuka. Ponosen je tudi, da še vozi osebni avto. Vsako jutro se ob 7.15 pelje skozi Juršince v dom ostarelih na Ptuj. Tam skrbi za svojo ženo, ki je eno leto starejša, jo neguje in verjame, da je že več ne bi bilo med živimi, če je ne bi tako redno obiskoval. Ob 18. uri se vrača v Sakušak, kjer stanuje.
In recept za dolgo in zdravo življenje? Odgovor se je glasil: »Rano vstajanje, domača hrana pred delom in veliko gibanja.« Dodal pa še je: »Rad spijem kozarček ali dva, vendar se bojim policije. Saj veste, če mi vzamejo izpit, ostanem brez njega, pa ga ne bi rad šel ponovno delat.«
Gospodu Francu Meznariču za njegov visoki jubilej iskreno čestitamo.
D. Š.
Ptuj • Spoznajte Gregorja Nestorova
Biser, ki bo postal dragulj
»Rodil sem se 17.12.1995 na Ptuju. Stanujem v Zavčevi 28 na Ptuju. Obiskujem 9. razred osnovne šole Ljudski vrt. Svoje dosedanje šolanje sem opravil z odličnim uspehom. Obiskujem glasbeno šolo Ka-rola Pahorja Ptuj. Sem v 4. razredu klavirja pri profesorju Marjanu Pačiju in v 6. razredu tolkal, ki se jih učim pri profesorju Boštjanu Vavhu. Udeležujem se številnih tekmovanj v Sloveniji in izven nje. Leta 2008 sem na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prejel 1. nagrado in zlato plaketo. Udeležil sem se tudi koncerta prvonagrajencev v Slovenski filharmoniji. Leta 2008 in 2009 sem prejel dve srebrni plaketi na mednarodnem tekmovanju v Povollettu v Italiji. Sem aktiven član ptujskega
pihalnega orkestra, šolskega pihalnega orkestra GŠ Karo-la Pahorja, raznih komornih zasedb v okviru glasbene šole in umetniškega društva Arsa-na, s katerimi imamo veliko koncertov. Sodelujem tudi s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, kjer spremljam njihove glasbenike na nastopih.«
S tem življenjepisom se predstavlja velik bodoči umetnik, ki igra s srcem in je predvsem na realnih tleh. Ne vzpenja se v višave tako kot nekateri naši „umetniki", ki že imajo cd-je, v živo so pa večinoma razglašeni. To je fant, ki je rojen za glasbo, saj vsak ljubi dan hodi na vaje v glasbeno šolo. Takšnih ni veliko, vem pa, da bo v kratkem postal evropsko znan, kajti s takšno kapaciteto, kot jo ima on, ima vse pogoje, da to tudi doseže.
Zanimivo je, da se nekateri dobri glasbeniki na Ptuju ne zanimajo zanj, sem se pa jaz kot glasbenik-amater odločil, da ga predstavim v našem časopisu, saj je vreden, da najde pot med že proslavljene Ptuj-čane. Ima vse možnosti, da na tekmovanjih, ki se jih udeležuje, ponese slavo skromnega, a vrhunskega tolkalca v svet in da se bo še dolgo govorilo o njem. Ko sem ga prvič slišal igrati na marimbo, mi je zastal dih. Kakšna virtuoznost in lahkotnost igranja! V njem je potencial, ki ga je vredno negovati. Verjemite, da bo dosegel svetovno slavo in da ga boste z mano vred kovali v zvezde. Prepričan sem, da se tudi njegov profesor Boštjan Vavh zaveda, da ima v rokah biser, ki bo postal dragulj.
Edi Klasinc
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Nestorov je kljub mladosti pravi virtuoz na marimbi.
Kidričevo • Zupan sprejel najaktivnejši prostovoljki
Včasih topla beseda zaleže bolj kot aspirin
Dan pred svetovnim dnevom prostovoljstva je župan občine Kidričevo Jože Murko v petek, 4. decembra, pripravil sprejem za izjemni prostovoljki Pavlo Veler iz Cirkovc in Amalijo Černezel iz Njiverc, ki veliko svojega prostega časa namenjata prostovoljnemu delu v občini.
»Tisti, ki se srečujemo z ljudmi, vidimo, da je odprtih socialnih težav veliko in da se ne da rešiti vsega, velikokrat pa je topla človeška beseda vredna več kot aspirin,« so bile besede, s katerimi je župan Jože Murko pred svetovnim dnevom prostovoljcev nagovoril prostovoljki Pavlo Veler in Amalijo Černezel, gonilni sili prostovoljnega dela v občini Kidričevo, ki se veliko žrtvujeta in vedno najdeta čas za sočloveka. V imenu občine in vseh, ki sta jim že kdajkoli pomagali, se jima je zahvalil za njuno humano in požrtvovalno delo ter jima izročil priložnostni darili, nato pa se je z njima zadržal tudi v krajšem prijateljskem pogovoru.
Pavla Veler iz Cirkovc je izjemno aktivna predsednica krajevne organizacije Rdečega križa, že 27 let je predavateljica prve pomoči, v okviru Rdečega križa organizirajo obiske starejših, invalidnih in osamljenih oseb, vsak mesec obiskujejo vse svoje občane, ki so v sedmih domovih upokojencev na območju Spodnjega Po-dravja. Vsakemu občanu, ki je star nad 75 let, redno pošiljajo voščilnice ob rojstnih dnevih, obiskujejo in obdarujejo vsakega, ki je starejši od 90 let, enkrat letno pa v domovih upokojencev v Ptuju, Muretin-cih, Kidričevem in Poljčanah pripravljajo za varovance kulturne programe.
Poleg tega opravljajo vsako leto predstavitev dela Rde-
čega križa, merijo krvni tlak, krvni sladkor, organizirajo odvzem krvi za laboratorijske preiskave, organizirajo cepljenje starejših proti gripi in pnevmokokni pljučnici. V dveh skupinah, ki jih vodi fizioterapevtka Marjanca Kaiser, redno opravljajo vaje za preprečevanje osteoporoze in inkontinence. Redno delujejo tudi z otroki in šolarji, na OŠ Cirkovce je zelo aktiven krožek RK, ki ima kar 72 članov, skupaj z otroki organizirajo obiske starejših občanov, da krepijo medgeneracijske vezi in odnose, tekmujejo v znanju nudenja prve pomoči, cestnoprometnih predpisov ter o sladkorni bolezni. Ob svetovnih dnevih boja proti aidsu, boja proti odvisnosti ter ob tednu Rdečega križa pripravljajo animacijske plakate in letake. Ob svetovnem dnevu hrane pripravljajo akcijo Drobtinica, v kateri s pomočjo sponzorjev zbirajo sredstva za prehrano, ki jo prodajajo na stojnicah, z izkupičkom pa plačujejo prehrano otrokom socialno ogroženih družin ter udeležbo šole v naravi. Če je le mogoče, pa organizirajo tudi 10-dnevno letovanje z otroki v Punatu. Pri akcijah jim nudi veliko podporo in pomoč občina Kidričevo.
Ena najbolj množičnih in odmevnih akcij pa je krvodajalstvo, saj imajo okoli 170 aktivnih krvodajalcev, med njimi pa so trije, ki so svojo kri darovali že več kot 100-krat. Poleg tega
Foto: M. Ozmec
Župan Jože Murko se je z Amalijo Černezel (v temnem) in Pavlo Veler zadržal še v krajšem prijateljskem pogovoru.
redno skrbijo za zdravstveno vzgojo med mladimi, s člani krožka RK obiskujejo pljučni dispanzer, dispanzer za ženske in medicino dela, transfuzijski in dializni oddelek. Sodelujejo tudi s humanitarnima organizacija Sonček in Sožitje.
Amalija Černezel iz Nji-verc pa je bila dolga leta zaposlena kot medicinska sestra in socialna delavka. Leta 2006 so se v Društvu upokojencev Kidričevo odločili, da pristopijo k projektu Zveze društev upokojencev Slovenije »Starejši za starejše - za višjo kakovost življenja doma«. In ker je bila Malčka, kot jo kličejo prijatelji, vešča dela z računalnikom, so jo poprosili za pomoč. Zača-
sno je prevzela projekt in ga uspešno vodi še danes. Ljudje velikokrat ne potrebujejo pomoči, skupno pa jim je eno - ne želijo biti pozabljeni od drugih ljudi. In Malčka jim z veseljem pomaga, saj pravi, da se te ljudje, ko prideš na obisk, razveselijo in nekaterim pomeni pomoč CSD veliko.
O projektu Starejši za starejše je Malčka povedala, da je njegov cilj izboljšati kvaliteto življenja prebivalcem, starejšim od 69 let, ki živijo doma, ter spoznati njihove potrebe, poiskati tiste, ki si ne znajo ali ne zmorejo sami poiskati pomoči, vzpostaviti kontakte z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami
in jim posredovati podatke o potrebah ter poskušati organizirati pomoč tistim, ki jo potrebujejo in želijo. Kot prostovoljci v projektu delajo člani Društva upokojencev Kidričevo: Jožica Vrabl, Melita Sev-šek, Štefka Sajič, Jože Soršak, Vilibald Turk in koordinatorka projekta Malčka Černezel. Za potrebe dejavnosti Društva upokojencev Kidričevo dela poleg teh še večje število prostovoljcev.
V začetku letošnjega leta je bilo na območju naselja Kidričevo, Strnišče, Njiverce in Kun-gota kar 311 oseb, starejših od 69 let, ki so živele doma. V domovih upokojencev (Kidričevo, Ptuj, Muretinci in Maribor)
je bivalo 27 oseb. Skupaj jih je doma in v domovih 338. Trenutno najstarejša krajanka bo letos decembra praznovala stoti rojstni dan. 81 oseb je starih 80 let in več. V okviru projekta obiskujejo krajane, starejše od 69 let, in jih glede na njihovo željo ponovno obiščejo ali pa ne. Osebam z zelo nizko pokojnino pomagajo pri izpolnitvi vloge za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, jim nudijo pomoč pri zbiranju potrebne dokumentacije, vloge posredujejo Centru za socialno delo in pozneje poskrbijo, da so centru pravočasno predložena dokazila o namenski porabi sredstev. Doslej so na ta način nudili pomoč že 38-krat, za veliko pomoči potrebnih oseb pa so posredovali podatke Rdečemu križu in Karitasu in so z obema organizacijama izjemno dobro sodelovali.
V okviru projekta skrbijo tudi za merjenje krvnega tlaka enkrat mesečno, vsak prvi torek v mesecu ob 15. uri. Izvajajo razne druge aktivnosti. Tako je v Društvu upokojencev Kidričevo enkrat tedensko, ob torkih, organizirano kartanje in šahiranje, ob torkih in četrtkih kegljajo. Upokojence vabijo, da se jim pridružijo tudi zaradi druženja. Vabijo pa tudi vse tiste, ki bi bili pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, da se jim pridružijo in tako pomagajo sebi in drugim, kajti v skupini je vsaka še tako težka življenjska preizkušnja lažje rešljiva.
M. Ozmec
Ptuj • Podelitev priznanj krvodajalcem
Darovanje človečnosti, solidarnosti, plemenitosti
V veliki dvorani ptujskega gasilskega doma je bila v petek, 4. decembra, svečanost ob podelitvi priznanj krvodajalcem MO Ptuj. Prejeli so jih krvodajalci, ki so kri darovali od pet- do 85- krat. Podelili so jih kar 131.
Prvo priznanje prejme krvodajalec za petkrat darovano kri, prvo plaketo pa za 25-krat darovano kri, zatem pa od 50-krat naprej za vsakih 10 odvzemov. Krvodajalce je za njihov praznični dan pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zahvalil se jim je za njihovo plemenitost in humano dejanje, s katerim rešujejo življenja.
Prvič je krvodajalce MO Ptuj v novi vlogi, vlogi predsednika Območnega združenja RK Ptuj, pozdravil Aleksander Solov-jev, spec. pedagog, zaposlen na Centru za socialo delo Ptuj, ki je to funkcijo prevzel na skupščini 20. novembra letos; na njej so za novi štiriletni mandat imenovali dosedanjo sekretarko Marjano Cafuta. V imenu ptujske transfuzijske enote pa je govorila Irena Kodele Lu-nežnik, ki je posebej poudarila pomen darovanja krvi za
drugega človeka kot vrednote v tem potrošniškem svetu, v katerem skorajda nič ni več sveto. Čudeži pa še kljub temu obstajajo, dela jih tudi darovana kri.
V imenu Mestnega odbora Rdečega križa Ptuj je zbrane krvodajalce in goste nagovorila predsednica Rozalija Ojsteršek. Povedala je, da so zaslužena priznanja potrditev, da tega humanega poslanstva ne opravljajo zaradi pozornosti in zahval, ampak je to zanje vrednota humanosti, človečnosti, solidarnosti, plemenitosti, pravičnosti. Človek, ki vrši humano poslanstvo krvodajalca, daje zdravilo vsem, ki ga potrebujejo, ko pomagaš drugim, plemenitiš tudi sebe. V zadnjih dveh letih (2007 in 2008) so krvodajalci MO Ptuj darovali kri 634-krat, do septembra letos pa 166-krat. Prva skupna akcija tega humanitarnega dejanja pa
Foto: Črtomir Goznik
Krvodajalce sta ob prejemu priznanj pozdravila novi predsednik Območnega združenja RK Ptuj Alesander Solovjev in Rozalija Ojsteršek, predsednica Mestnega odbora RK Ptuj.
bo 7. januarja 2010, od 7. do 11. ure v enoti za transfuzijsko dejavnost UKC Maribor v ptujski bolnišnici. Po novem bo imel MO RK Ptuj tudi predsedstvo krvodajalcev, ki ga bo vodil Raj-ko Fajt.
MO RK Ptuj, ki deluje od leta 2006 z enajstčlanskim odborom, si po najboljših močeh prizadeva tudi za lajšanje socialne stiske ljudi. Pred božičem bodo z nujno potrebnimi življenjskimi artikli oskrbeli 95 socialno ogroženih prebivalcev MO Ptuj. S pomočjo žage Kukovec pa so z drvmi oskrbeli eno družino, da jih v teh hladnih dneh ne bo zeblo. Odkar delujejo, pa so 30 otrokom iz MO Ptuj omogočili letovanje v Punatu. Rozalija Ojsteršek pravi, da bodo veseli vsakršne pomoči za tiste, ki jo potrebujejo. Teh pa je v teh kriznih časih veliko.
MG
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
REŠUJEMO hipotekarne kredite, izvršbe in blokade, poplačilo starih kreditov ... VANS. KREDITI, D. O. O., POTRČEVA C. 14, PTUJ. Tel. 070 812 715, 031 659 417.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napušči ... ter izposoja gradbeno delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM svinjo domače reje, težko od 150 do 160 kg. Telefon 777 25 01.
KOLJE za vinograd prodam. Tel. 041 856 192.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug Regent SX in sejalnico za apnenec. Telefon 051 211 826.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
PRODAM 130-kg svinje. Telefon 773 12 61.
PRODAM prašiče, težke okrog 100 kg, žrebico, staro 20 mesecev, in oves. Podvinci 120 a, telefon 041 368 498.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 753 64 91.
PRODAM prašiče, 110 in 220 kg. telefon 794 61 51, 041 986 390.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove bri-kete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Že-tale, telefon 769 26 91.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM trosilnik gnoja Bori 36 in tračni obračalnik Sip 220. Tel. 041 507 774.
MEŠALNICO z mlinom prodam. Tel. 041 560 199.
PRODAM prašiče, težke okrog 30 kg. Tel. 02 766 87 91.
PRODAM mešano belo vino (laški rizling in sovinjon) po ceni 1 € za liter. Vse inf. na tel. 031 801 527.
ENOOSNO traktorsko prikolico Teh-nostroj z dvojnimi kolesi, kupim (ki-per). GSM 031 242 663.
PRODAM dve breji telici simentalki, v 8. in 9. mesecu brejosti. Tel. 051 414 048.
PRODAM 2400-l kovinsko cisterno, malo rabljeno, za kurilno olje. Tel. 041 262 108.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent. Tel. 041 358 960.
PRODAM teličko simentalko, staro 20 dni. Tel. 041 333 691.
PRODAM odojke, Stojnci. Tel. 766 90 01 in 031 845 522
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356
NEPREMIČNINE
PRODAM 2-sobno stanovanje (možna predelava v 3-sobno), 76,32 m2, Zg. Hajdina, 52.400 €, zmeljiška knjiga. Vredno ogleda. Tel. 031 561 375.
PRODAM stanovanje na Ptuju, 67 m2, v četrtem nadstropju, mansarda. Tel. 051 412 042.
UGODNO prodam trisobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 444 246.
KIDRIČEVO - prodam dvosobno stanovanje, 45 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
PRODAMO lepo meščansko hišo v centru Ptuja. Možne vse dejavnosti. Ugodni pogoji. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
V PTUJU oddam v najem stanovanje za več delavcev. Telefon 031 219 184.
TRISOBNO stanovanje oddamo v najem. Tel. 051 686 854.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru mesta na Ptuju, s centralnim ogrevanjem. Telefon 041 428 673.
MOTORNA VOZILA
PRODAM golf IV variant, 1,9 TDI, letnik 2003.Tel. 040 756 129.
PRODAM seat cordoba vario karavan, 1,4, letnik 98, prevoženih 168.000 km. Tel. 041 327 029.
giHiiiurijiMifliif
[02/2280110
Razlagova 24, Maribor
1
or I
Prireditvenik
RAZNO
ZELO UGODNO prodam motorno kolo APN 6, stoječi pikado, gostinski plinski štedilnik, LTH hladilnik ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
PRODAM novi grob po ugodni ceni na ptujskem pokopališču. Tel. 02 771 12 39.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.tednik.si
RADIOPTUJ
fut éfiietcc
www. ra d io-ptu \. si
petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
VOLVO V 50 MOMENTUM 2.0D	2006	11.999	147.985	SIVA
VW GOLF 1.9 TDI CONFORTLINE	2006	9.599	140.403	SREBRNA
HONDA CIVIC 2.21CDTICONFORT	2006	11.499	113.889	ČRNA
OPEL ASTRA KAR.1,7 CDTI ENJOY	2007	7.999	143.023	ČRNA
BMWSERIJA5:520 D	2006	17.990	140.407	ČRNA
OPEL ZAFIRAELEG.1,9 CDTI	2007	11.200	157.871	SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	2007	12.700	120.506	ČRNA
PEUGEOT 307 SW 1,61GV	2007	6.999	158.366	ČRNA
PEUGEOT 407 GRIFFE 2.2	2004	8.990	85.522	SREBRNA
PEUGEOT 607 2.0 HDI16V	2007	10.999	169.802	ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI SPORTLINE	2006	10.800	149.732	RDEČA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI	2007	11.990	152.902	TEMNO SIVA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DC!	2006	8.600	146.320	ZLATA
SEAT LEON STYLANCE 2.0 TDI	2007	11.499	100.852	ČRNA
VW PASSAT TRENDLINE. 2.0 TDI -	2006	10.999	122.919	ČRNA j
V DECEMBRU 4 ZIMSKE PNEVMATIKE GRATIS IN 3 MESECE GARANCIJE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
FIAT PUNT01,2	2004	3.900,00	REDNO SERV.	RDEČA
BMW 530 D AVT. KAV.	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.140,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,012V CITY	1998	1.300,00	REDNO SERV.	RDEČA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIIMUZ.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PAUGEOT 2061,41SW POP AFIT	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
SEAT CORDOBA 1,416V FRIO	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIVO MODRA
BMW 318 TI COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
AUDI A3N 1,6 AMBITION	2001	5.430,00	AVT. KLIMA	KOV. VIJOLA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJOLA
PEUGEOT 207 1,4 TRENDY	2007	8.500,00	PRVI LAST.	KOV. SIVO MODRA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK PLAISIR	2000	2.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT MAREA WEEK 1,816V ELX	1999	1.980,00	AVT. KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI CONCER	2007	12.650,00	SER. KNJIGA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI COLT 1,1 INVITE	2004	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI AVANT	2003	7.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI TRENDLINE LIMUZ.	2005	10.400,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
CITROEN BERLING01,6 HDI	2007	8.990.00	PRVA REG. 2008	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI LIM.	1998	3.700,00	KLIMA	BODRO RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2002	3.990,00	KLIMA	KOV. SIVA
ŠKODA ROOMSTER 1.4,16V STYLE	2007	8.490,00	1. LASTNIK	KOV. SIVA
Petek, 11. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec
15.00 do 16.00 Ptuj, Mestni trg, ustvarjalne delavnice za otroke, izdelovali boste obeske za novoletno jelko Ptuj, Mestno gledališče, Strahec
Poljčane, odprtje novih in prenovljenih šolskih prostorov Pragersko, vodni stolp, odprtje razstave Jaslice in božično-novoletna dekoracija in arnažmaji
Kog, telovadnica, samostojni koncert gostujoče skupine iz Hrvaške FS KUD Dalmacija iz Omiša
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Klavirski koncert Deana Semoliča
Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za izven Maribor, dvorana Union, koncert treh zborov, in sicer mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka iz Avstrije ter pevski zbor PRO MUSICA pod vodstvom mag. Metke Vrbančič Osterc
Ptuj, amfiteater Gimnazije, 3. novoletni koncert Vox Arsana z gosti Ptuj, Park hotel, prireditveni center Kronos, Večer z okusom, Španska in Pullus vina ter tipične tradicionalne jedi Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za izven
Ptuj, na ogled je razstava Glasba v CID
Ptuj, CID, potekajo tečaji španščine, italijanščine, nadaljevalni tečaj znakovnega jezika gluhih ter literarna delavnica, prijave na telefon 780 55 40
17.00 16.00 18.00
18.00
19.00
19.S0 19.S0
20.00 20.00
20.00
Sobota, 12. december
7.00
10.00 11.00 16.00
18.00 18.00
18.00 18.00 18.00
19.00 19.S0 20.00 20.00
Ormož, zbiranje pred AP, zaključni izlet PD Ormož, najprej se boste peljali do Pertoče, to je kraj ob tromeji: Slovenija-Avstrija-Madžarska Maribor, SNG, drama, Pravljica o Carju Saltanu, MalOd, za izven Pragersko, dom kulture, lutkovna predstava Trije prašički Sveta Ana v Slovenskih Goricah, okrepčevalnica Šenk, odprtje likovne razstave Martinove kolonije
Miklavž pri Ormožu, dvorana, folklorni večer Ko metla zapleše Videm, občinska dvorana, tradicionalna prireditev Spet je leto naokoli
Poljčane, pod šotorom, Etnološki večer
Korena, kulturna dvorana, večer glasbe, plesa, pesmi in humorja Hajdoše, dvorana gasilskega doma, kulturni večer posvečen spominu na prvega zborovodja Valentina Žumra, nastopajo Moški pevski zbor PGD Hajdoše, Pevke Gmajnarice KD Valentina Žumra Hajdoše, Skupina Kvinton ...
Sveti Tomaž, dom krajanov, Večer plesa in glasbe iz starih časov Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za izven Ptuj, CID, koncert Traffic Jam
Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven
Nedelja, 13. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija mgP, predavanje na temo Božanska komedija
10.00 Ptuj, Mestni kino, sinhronizirani animirani film za najmlajše Mali pišček
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, novoletna delavnica Božični škratki, izdelovali boste okraske za novoletno jelko
Ponedeljek, 14. december
17.00 do 18.30 Ptuj, mala telovadnica OŠ Mladika, novoletni bazar izdelkov učencev
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Muca Maca 2, za abonma Trapis in Orfej
Kino Ptuj
13. december ob 10.00 sinhronizirani animirani film za najmlajše Mali pišček,
vstopnice po 1 evro dobite v CID. 11., 12. in 13. december ob 17.00 V višave (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Sirota - mistični triler. Ob 21.10 Art program: 13 Tzameti - triler.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptujska klet tehnološko posodobljena. Poslanski večer z ministrom za finance dr. Francijem Križaničem. Predstavitev projektov programa mediteran. Kulturna dediščina kot dejavnik razvoja. 11. državno tekmovanje sliko-pleskarjev Slovenije. Turistično društvo Ptuj domuje v novih prostorih. Svečana podelitev priznanj krvodajalcem mestne občine Ptuj. Nepozabni večer z Benko Pulko. Celovečerni film Nevidni bataljon na filmskem platnu. Tolkalist Grega Nestorov novim uspehom naproti. Deset let moškega pevskega zbora Rogoznica. Trideset let Osnovne šole Olge Meglič.
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040 141 262
TIP VOZILA
AUDI AB AVANT 2.7 TDI QUATTRO
BMW320D
BMWX33.0D
FIAT 5001.216
FIAT CROMA 1.9JTD
OPELVIVARO H
MITSUBISHI PAJERO 2.5 TDI. DOLGI MERCEDES BENZ AI505V PEUGEOT BOXER 2.8HDI. MAXI KLIMA RENAULT TRAFIC 8+1,1,9 DI VW SHARAN 1.9 TDI 6 SEDZ. VW SH AR AN 1.9TDI VW TRANSPORTER T5 2005,8+1
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
LETNIK CENAEUR BARVA
2005
2005 2004 2008 2007
2006 1999 2007
2004 2003 2003 1998
2005
19.900,00 14.700,00 19.800.00 9.200.00 7.400,00 10.900,00 4.700,00 13.990,00 7.990,00 5.990,00 9.200,00 3.900,00 15.500,00
SREBRNA
SIVA
SIVA
BELA
SREBRNA
ZLATA
BELA
ČRNA
BELA
ZELENA
ČRNA
BELA
BELA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
UGODNO ZIMSKE GUME! LEASING, KREDIT BREZ POLOGA!!!
IZPOSOJA - RENTA A CAR OSEBNIH, KOMBI IN KOMBINIRANIH VOZIL TER PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PETKOV VEČER
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Bodite nocoj i> družbi oddaje Z gtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rndio-tednilcsi
I Smer Grajena :
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
_* velja za vsa osebna vozila Izven garancije_
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Dr. Marijana Borštnarja Dornava Dornava 128, 2252 Dornava
obvešča odrasle osebe s posebnimi potrebami in njihove svojce,
da razpolagajo s prostimi mesti v stanovanjskih skupinah, ki se nahajajo v stanovanjih na Ptuju in v Dornavi.
Vsi, ki želite več informacij o pogojih in možnostih namestitve v stanovanje, pokličite ali obiščite našo socialno službo in sicer:
Tatjana Mar Vrtič na tel: 02/754-02-12 Sabina Škoda na tel: 02/754-01-56
www.rad				
				
RENAULT MEGANE 1.6
CITROEN C5HDI 2.0,5V
KIA SEPHIA 1.5 SLX
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI.5V
PORSCHE TURBO
FIAT BRAVA 1.9 J1D
IANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V
FIAT STIL01.4
VWSHARAN 2.8,5V
OPEL CORSA 1.3 IDI, 3V
FIAT GRANDE PUNTO 1.3JTD
ŠKODA FABIA 1.4 TDI.5V
FIAT 500 1.4 LOUNGE, 3V
MERCEDES ML
HYUNDAI TUCSON 2.0,5V
VWG0LÍ 1.9,3V
	Barva	Letnik	Cena (€)
	RDEČA	2008	8.190,-
	SREBRNA	2003	5.390,-
	SREBRNA	1998	690,-
	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
	SREBRNA	2005	10.590,-
	T. MODRA	2000	42.990,-
	BELA	2001	2.990,-
	SIVA	2003	7.990,-
	SV. MODRA	2004	4.990,-
	T. MODRA	2000	5.990,-
	BELA	2006	5.590,-
	RDEČA	2008	9.190,-
	SREBRNA	2007	8.990,-
	SV. MODRA	2008	10.990,-
	T. MODRA	2004	16.990,-
	SIVA	2009	15.990,-
m	ČRNA	2006	9.990,-
			
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
¿KUHI VN J E
ob nakupu kuhinje vam * ^^
PODARIMO^"
Kamnito delovno ploščo
vrhunske kakovosti OKITE ali	■
Gospodinjske aparate	*
priznanih proizvajalcev po vaši izbiri ali
Veliki gotovinjski popust,
ki velja tudi pri kreditnem nakupu.
ODPRLI SMO NOVI SALON KUHINJ NA PTUJU
za prvih deset kupcev imamo pripravljena praktična darila bosch
delovni čas
pon.-pet. - od 8 do 19h sobota - od 8 do 14h
SALON KUHINJ PANLES PTUJ
zdaj v lastnem salonu na novi lokaciji Belšakova 2, gsm: 041 233 645
PROQA^PIROTEHNIICE
PIROTEHNIKA ZUPANIC, MARKOVCI PRI PTUJU /
PBO IMAMDPm'.RQMi) m m\jij
[pas miiivm^™® mmrmm^
' ^S?*	ZupaničZdravko^p., MarkoVci 28, Markovci
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 11.12.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 12.1 S.
8.00 Oddaja občine Markovci
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HiTI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Miklavžev koncert - Godba Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 13.12.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Dan OŠ Hajdlna 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Oddaja Iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kronika občine Destmik
PONEDELJEK 14.12.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev In godcev
Na Sellh 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Miklavžev koncert - Godba Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
	
t &	! 1
OKNA	iV J
VRATA	
ROLETE	
OKENSKE POLICE	
ZIMSKI VRTOVI	
GARAŽNA VRATA	
STEKLENE FASADE	
	
BČICONT
Tel .102 741 13 BO, Gf m: 041 316 S05
Kakovost po nižji ceni.
Ne odlašajte in izberite iz našega programa oken In vrat po posebej ugodni jesenski ceni.
BELCONT d .o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož beltontdoo@siol.net, www.belcont.si
www.radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
RADIOPTUJ
tcet 4/Uettc www.radio-ptuj.si
im
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Željka Bartolič Martinez, dr.dent. med. V Cirkulanah
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Maribordd eeiti), hI.: 02 780 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, da 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Našemu sodelavcu in prijatelju
Ljubu Kokolu
v slovo
Sodelavci Mercatorja - Center tehnike in gradnje Ptuj
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli, kjerkoli si, na tebe mislimo mi. Draga mama, hvala ti!
SPOMIN
V nedeljo,13. decembra, mineva eno leto, odkar nas je zapustila
Terezija Golob
SLOMI 7
Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
Marije Rampre
OB ŽELEZNICI 12, NJIVERCE
rojene 23. 8. 1928 - 16. 11. 2009
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki jim želimo izreči zahvalo. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč, topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Miljančič za molitev, cerkvenim pevkam, Danilu Jezi za odigrano Tišino, gospodu Aublju za izčrpne besede, sodelavcem iz Taluma in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Jožefa Kristoviča
IZ PACINJA 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za obred in sveto mašo. Prav tako hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala govorniku Jožetu Petroviču, domačim gasilcem in vsem sosednjim PGD.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Vsi njegovi
Moj atek, kogar nosiš v srcu, ta ne umre, le nekje daleč je in čaka te!
SPOMIN
12. decembra mineva eno leto, odkar je zaspal naš dragi atek
Stanislav Markež
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki se ga spominjate. V naših srcih si.
Tvoji najdražji
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
SPOMIN
Boleč je spomin na 10. december, ko si nas pred 10 leti za vedno zapustil, naš dragi
Peter Golob
IZ PODVINCEV 74
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena Terezija z družino
SPOMIN Janko Žnidarič
2001 - 2009
Hvala vsem za vsako dobro misel in lep spomin nanj.
Vsi njegovi
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
6. decembra je minilo žalostno leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in boter
Jožef Grosek
IZ TRNOVSKE VASI 2
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ali s prižgano svečo počastite spomin nanj.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Majda z možem Štefanom
in ostalo sorodstvo
Hudo je otroku za starši jokati, še težje brez sina in moža ostati, krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.
SPOMIN Miran Ribič
22. 02. 1980 - 08. 12. 2007
in
Marjan Ribič -Riba
11. 08. 1947 - 02. 05. 2006
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob mnogo preranem grobu ali poklonite svečko.
Vajina najdražja
Cirkulane • Ekskluzivno z letošnjega Barbarnega
Tudi grofovski pari so se poljubljali ...
V središču Cirkulan, pod cerkvijo sv. Barbare in v njej, se je v nedeljo dogajalo drugo zaporedno Barbarno s sejmom, mašo, grofovskim obiskom, s kašo v kotlu, mitninskim sporom in vsem, kar še sodi zraven. Seveda večina dogajanja pred očmi precej številnih obiskovalcev, nekaj pa tudi za kulisami, ampak smo uspeli razkriti tudi nekaj od tega...
Prvi sejmarji so svoje stojnice napolnili že zgodaj zjutraj, tam okrog desete pa je že veliko množico radovednežev pozdravil presvitli grofovski par, očitno tudi nekoliko pod vplivom recesije, saj je bila mi-lostljiva v povsem enaki opravi kot lani, grof pa je uspel zamenjati le nogavičke; verjetno je lanske bele tako umazal, da niso bile več za uporabo, pa si je letos raje omislil bolj moderno barvo - v roza odtenku.
Po uro in pol trajajoči maši, kjer je grof Sauer v oznanilu med drugim napovedal precej črno leto za podložnike, saj se bodo davščine povečal s klasične desetine na četrtinski delež pridelka, se je radovedna množica končno učakala bližnjega pogleda na visokosti. Še pred pregledom ponudbe na tržnici sta sicer grof in grofica z vzvišeno milostjo vzela v dar najboljše od vina, ki se pridela v
Nadvse pametni haloški kmet z ženo se je z veseljem spustil tudi na kolena pred grofom, samo da je bil oproščen plačila mitnine ...
Ekskluzivni posnetek z letošnjega Barbarnega, ki dokazuje, da so se grofje in grofice poljubljali čisto tako kot navadni ljudje ...
cirkulanskih gričih, in najboljše od kruha, ki ga znajo speči domače gospodinje, seveda brez zahvale, saj je to vendarle dolžnost podložnikov, zato pa s pohvalo, da je lansko vino menda teknilo tudi visoki gospodi s tujih dvorov ter da je domači kruh zelo všeč sinu, zato naj ga še kar napečejo nekaj hlebcev, pa se bo morda tudi majčkeno razvezal grofovski mošnjiček. Potem je sledil ogled ponudbe na stojnicah v spremstvu budne straže, toda letos ni minil povsem mirno, saj se je sredi trga zgodil prav grd mitninski spor; kot cerkvena miš reven haloški kmetic se je s svojo ženico namreč brez plačila obvezne mitnine skušal pretihotapiti mimo mitničarjev, da bi v mestu prodal košaro jabolk
in dve kuri. A so ga na žalost zasačili in nobeno izgovarjanje ni pomagalo; mitničarji so ga namreč že dobro poznali, saj se jim je uspel kot pravi pretkani Haložan velikokrat izmuzniti. Vedno srditejše prerekanje je presekal šele grofovski par. Grofu, nekoliko bolj trdega značaja, kmetovo izgovarjanje na kopico otrok doma, za katere niti oba z ženo točno ne vesta, čigavi so, ampak nahraniti jih je pa vendarle treba, ni šlo ravno do živega, zato pa se je nekoliko bolj milostna izkazala grofica, ki jima je pustila prost prehod z obvezo, da plačata mitnino, ko prodata pridelek in se bosta vračala.
Po tem težkem opravilu sta se grof in grofica nekoliko umaknila iz drenja na tržnici.
Performans so sooblikovali pturiške dame, šansoni Matije Puža ob spremljavi harmonike Edija Klasinca, ples Špele Težak, umetnik Bobo Mioči-novicem in 'turisti'. Modna oblačila s pridihom pariškega glamurja so nosile manekenke, ki jih že poznamo, in tiste,
ki šele prihajajo: Maja Tofant, Katja Joha, Tadeja Ternar. Lea Pučko, Laura Rozman, Janja Gašljevič, Jelena Moro, Lana Denillse, Mateja Bezjak, Sabin Rajh, Urška Horvat, Annemarie Prapotnik, Maja Pšajt in Nastja Slaviček. Po pturiških ulicah je vodila Petra Kurnik, za pturiške
OQO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREN10L
nanovo vrednosti
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije do božičnega dne (13. - 25. dec.) vreme vseh mesecev za drugo leto oznane.
Cirkulanski burgermajster je letos v protokolarnem snidenju presegel samega sebe in pošteno presenetil celo njegovo grofovsko visočanstvo, ki je ob strani ostalo brez besed.
Verjetno sta se morala okrepčati, saj se ne spodobi, da bi se hranila iz skupnega kotla, kjer je vrela in slastno dišala juha iz kaše, vmes pa je kakšen srečnež v nastavljeno skodelo dobil celo kakšen košček mesa ...
Zaključek uradnega semanje-ga dne se je zgodil s sprejemom pri burgermajstru oz. županu, ki se je za to priložnost letos naučil potrebnega protokola, tako da je posekal celo grofa, ki je v trenutku, ko je občinska oblast na dveh nogah galantno poljubila ročico njene milosti grofice, kar obstal kot solnat steber. No, se je pa kar hitro spet zbral in ob priklonu župana tudi sam za odtenek priklonil glavo ter tako pokazal, da sprejema izraze spoštovanja.
Verjetno pa je županova ga-lantnost vzbudila kakšno iskro ljubosumnosti (ne brez razloga, saj je grofica izjemno lepa in spogledljiva gospa), saj je grof potem zelo lastniško poljubil svojo gospo in s tem pokazal, kdo je glavni pri hiši in v okraju. To se sicer v javnosti nikakor ne sme početi in tudi grofovski par je poskušal biti čim bolj diskreten, toda (tudi) srednjeveškim paparazzom pač nič ni ušlo ...
Res pa je, da je dogajanje v grajskih sobanah in spalnicah ostalo za strogo zaprtimi grajskimi dvermi, je pa upati, da bodo organizatorji, kot je bilo slišati, če ne prej, po obnovi Borla, uspeli prikazati tudi to.
SM
Ptuj • Modna revija Sanje Veličkovic
Modna predstava v Pturizu
V Mestnem gledališču na Ptuju je 9. decembra slavila moda. Modna oblikovalka Sanja Veličkovic je pripravila modno predstavo pod naslovom Dobimo se v Pturizu.
frizure in make up je poskrbela Minka Feguš s pomočnico, gla-murozne obleke pa je krasil nakit oblikovalke Bojane Kovačič Zemljič.
Ustvarjalka Sanja Veličkovic je o svojem najnovejšem modnem performensu povedala: „V Pariz za zdaj še ne morem,
zato sem Pariz pripeljala na Ptuj. Drugo, kar se je mi je danes uresničilo, pa je, da sem svoje kostume predstavila na odrskih deskah. Skozi oblačila je bilo prikazano, da smo tudi čez dan lahko drugačni, poslovni in pa ne, da si lahko dovolimo več, večer pa mora biti pravi večer - razkošen in edinstven, samosvoj. Posebej pa sem vesela, da je že kratek čas po reviji večina oblačil imela svojega kupca, kar pomeni, da sem se z oblačili dotaknila različnih
ciljnih skupin, ne glede na to, da gre za čisto drugačna oblačila, čisto moja. Ugotavljam, da so se ljudje začeli zanimati za malo drugačne stvari, da želijo iz običajnega vsakdanjika, iz skomercializirane poslovnosti ali dnevnega oblačenja, ko se trudijo, da ne bi bili slučajno preveč opazni. Pariz pa v mojih sanjah še ostaja."
Sanja Veličkovic je še enkrat dokazala, da je moda lahko drugačna in kljub temu vžge.
MG
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, možne bodo kratkotrajne krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od-2 do 3, najvišje dnevne od 2 do 1, na Primorskem do 12 stopinj C.
V noči na soboto se bo oblačnost od vzhoda zgostila, predvsem v vzhodni in južni Sloveniji bo rahlo snežilo. V soboto in nedeljo bo na Primorskem delno jasno, krepila se bo burja. Drugod bo pretežno oblačno, hladno in vetrovno. Občasno bo naletaval sneg.
Obleke na modni reviji, odeti v pariški glamur, so nosile manekenke, ki jih že poznamo, in tiste, ki šele prihajajo. Med njimi sta bili tudi bivša mis Slovenije Tadeja Ternar in fotomodel Bernie Models za leto 2009 Sabina Rajh.
Črna kronika
Pijan konec tedna
4.	decembra ob 23.40 so policisti Policijske postaje Ormož v Središču ob Dravi ustavili 28-le-tno voznico osebnega avtomobila iz bližine Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,99 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali.
5.	decembra ob 0.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 51-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Juršincev. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,29 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5. decembra ob 1. uri so policisti Policijske postaje Gorišnica v Cirkulanah ustavili 27-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem iz okolice Cirkulan. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5. decembra ob 1.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 31-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5. decembra ob 21.25 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Majšeprku ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Majšperka. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,27 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5.	decembra ob 23.35 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 54-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,99 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6.	decembra ob 0.30 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 29-letnega voznika osebnega avtomobila iz Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,05 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6.	decembra ob 17.45 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Pobrežju ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Podlehnika. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
7.	decembra ob 18.55 so policisti Policijske postaje Ptuj v Šikolah ustavili 47-letnega voznika osebnega avtomobila s Pragerskega. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,98 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
8.	decembra ob 20.35 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 58-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovoma vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aeratvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
Stem kuponom 15% POPUST
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MG