Štev. 1
)RZAVNA\
[LICEJSKA KNJIŽI!^] Izhaja vs\>j^Us($offi/
[J.	Poštnina	pavšalirana!
Novo mesto, dne 4. junija 1921. Posamezna številka K 160. Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se račnna naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista »»Sedaajosp1;
Oglasi: V2 strani K 750'—, Vi K 380'—, Vb k 200'—. anjšT>figlasi po 4 K petit-DRŽA.VNJN\ večkratnem ogla
[llOEM#Nlfltll|l4)l)U8t' Mali °f?lasi
debelo tisk. 2 K.
Na pot med svet!
Petintridesetletnemu obstoju „Dolenjskih Novic" sledi »Sedanjost". Po zunanjih znakih sodeč bi se moglo sklepati, da je spremembi imena naše državne pripadnosti sledila tudi logična sprememba imena dolenjskega in belokranjskega glasila. Temn pa ni tako; vzroki in posledice obeh sprememb so globje. Če smo v preteklosti imeli državne gospodarje, proti katerim je naš boj za ravnopravnost imel le podrejeno vlogo za obstanek slovenskega naroda, smo v sedanjosti prisiljeni ne samo nadaljevati ta boj, temveč tudi z vsemi sredstvi delovati na to, da ta boj tudi častno izvojujeino.
V naši novi državi mi Slovenci smo in hočemo biti sogospodarji. Nam slovenstvo ni prazen pojm že— hvala Bogu—prebolelega narodnjaštva. Ako se druge narodnosti in plemena v naši državi odrečejo svoje posebne individualnosti in svojemu imenu, mi Slovenci gotovo ne bomo zadnji, ki bomo to storili z istim navdušenjem, s katerim smo sodelovali za — Jugoslavijo, llavno zato pa ne priznamo nikomur nobenih predpravic, najmanj pa gospodstva nad nami.
V tem obstoja razloček med preteklostjo in sedanjostjo; izmed »Dolenjskih Novic“ in „ Sedanjostjo“.
Nahajamo se še vedno v povojnem vrtincu splošnih zmešnjav. Skozi ta labirint nam bo na težavni poti edina svetilja večna Resnica svete katoliške vere, s katero je pravi kristijan vedno našel svoj cilj in pravi smisel svojega predsmrtnega in posmrtnega življenja.
Trenutek, v katerem živimo, zahteva točno določenih smernic in načel. Duhovi so razdeljeni. Za ljudstvo, za njegovo krščansko vzgojo in politično svobodo; ali pa proti ljudstvu, proti njegovi krščanski vzgoji, proti njegovi politični svobodi! Srednje poti ni in škodljivemu cincanju mora biti konec!
Zato je pred nami sicer trnjeva, toda dobro usmerjena pot, po kateii hodi naše težko preizkušeno ljudstvo. Slovenskemu ljudstvu je posvečena »Sedanjost" in ž njo pojdemo iz boja v boj v boljšo bodočnost zedinjene, šamostalne, nedeljive in avtonomne Slovenije v okviru pravične
—	Jugoslavije.
Za ta program »Sedanjosti", ki je tudi program SLS, se je izrekla absulutna
večina našega ljudstva pri zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji. Boj, ki ga vodi SLS za uresničitev tega programa, je težak in neenak. Nasprotniki razpolagajo s časopisjem in denarjem, njim stoji ob strani ves državni aparat in vsa državna moč. Toda tudi moč SLS, oborožene edinole z dragocenim zaupanjem slovenskega ljudstva, raste z vsakim dnem, kar najbolje spričujejo razne absolutistične in samovoljne „obznane“.
»Sedanjost" stopa pred javnost kot odločen sobojevnik SLS. Poleg obrambe kmetskih, verskih in specifično dolenjskih sploš-, nih koristi, » Sedanjost„ bo zasledovala vse važnejše dogodke in gibanja v naši državi in izven nje, posebno pozornost pa bo obračala Belgradu, kjer se kuje naša bodočnost, ali pa verige suženjstva.
Mi hočemo biti z božjo pomočjo sami kovači svoje sreče! Zdrav in razvit organizem ne išče milosti od nikogar, najmanj pa od tistega, ki nsmj .pe more dati, česar sam nima.	.*
Mn--.!
Svoje mesto na solnču hočemo in moramo izvojevati v trdem boju! Tudi Dolenjcem in Belokranjcem je dana ne samo priložnost, temveč tudi dolžnost domovinske ljubezni,da s svojim glasilom — s »Sedanjostjo" — pripomorejo k zmagi katoliškega slovenskega ljudstva!
Uredništvo „Sedanjosti“.
Poziv na naročbo!
Priporočajte in širite »Sedanjost" povsod med našim ljudstvom! Naj ne bo družine na Dolenjskem in v Belokrajini, kjer bi ne bilo„ Sedanjosti “ ! Naročnina — pet kron mesečno — je tako nizka, da je vsakomur omogočeno naročiti si svoj list »Sedanjost". Zato pozivamo in prosimo vse imovitejše prijatelje naše »Sedanjosti", naj pomagajo listu tudi s prostovoljnimi prispevki in s preplačili določene naročnine. Kadarkoli pošljete naročnino, priložite še nekaj krone po vrhu za tiskovni sklad!
Pridno nabirajte naročnike in kupujte le pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Sedanjosti"!
Oe vsaka žena in vsak mož, vsako dekle in vsak fant na Dolenjskem in v Belokrajini stori svojo dolžnost napram »Sedanjosti", se lahko v najkrajšem času po-
nosno potrkajo na prsa: »Mi Dolenjci in Belokranjci imamo svoj — dnevnik!"
Prepričani pa smo, da nam bo mogoče že ob novem letu povečali obliko listu in izdajati ga dvakrat na teden.
V	to pomagaj Bog in požrtvovalnost slovenskega ljudstva!
Upravništvo „Sedanjosti“.
Belgrajsko pismo.
29. maja 1921.
Gospod urednik! — Namenil sem se oglasiti malo pozneje, toda pri današnjih poštnih razmerah ni mogoče odlašati. (Pismo je dospelo še pravočasno. — Op. ured.) Sicer se pa nahajamo v vedno bolj vročem boju. Pasič s težavo odeva nagoto svojega absolutizma s stalno „fli-karijo" vladne večine, ki je že popolnoma podobna beraškemu plašču. Noben šiv že več ne drži. Burna seja v radikalnem klubu v zvezi z odstopom dr. Velizarja Jankoviča se živo razpravlja v parlamentarnih krogih. »Prečanski" policaj-de-mokratarji in radikalni samostalci se gledajo med seboj kot pes in mačka. Puc-ljevi septembri so pa le za priprego zdaj tej, zdaj oni kliki.
Sedaj, ko so vsi Hrvatje v opoziciji in ko je absolutna hrvatska večina zapustila parlament, vlada dela na vse pre-tege spraviti činiprej ustavo pod streho, da morebitni novi dogodki ne izprevržejo vso ogromno papirnato stavbo. Bolehnost našega kralja zahteva, da se ustavnim in zakonitim potom potrdi njegov naslednik. Ta okolnost še edino drži vladne skupine skupaj. Tega se Pasič in njegovo ozadje prav dobro zaveda ln zato stremi, da izrabi položaj do skrajnosti v prilog velesrbijansko-centralistični ideji. Cim pa bo ustava sprejeta, bo vladna večina razpadla v še večje koščke, kakor pa je bila doslej. Zato bo bržkone parlament razpuščen in bodo že v jeseni nove volitve. Ta naglica pomeni to, da se še enkrat prepreči prihod v novo zbornico zastopnikom drugorodnega (nemškega,-ma-žarskega itd.), po večini katoliškega prebivalstva, ki ima dosedaj še vedno pravico se odločiti za našo ali za tujo državo.
Stališče opozicije napram vsemu temu je stvarno dokaj ugodno, ker so znaki vladnega nasilja tako očevidni, da se ljud-
sivo ne bo. dalo več preslepiti s praznimi obljubami in s puhlimi frazami. Tega se zaveda belgrajska javnost, ki prav za prav daje ton vsemu srbskemu prebivalstvu. Zato je ščuvanje proti opoziciji, posebno pa proti Jugoslovanskemu klubu, vedno bolj neprikrito in je že tako nesramno, da se je bati, da bodo tudi naši poslanci v znak protesta zapustili Belgrad.
Naš kmetski poslanec g. Roškar je v včerajšnji seji v temeljitem govoru obrazložil težko stališče slovenskega kmetskega ljudstva, zahteval izvedbo agrarne reforme v korist malega posestnika ter odpravo carine na predmete, ki se jih rabi pri poljedelstvu. Njegova stvarna izvajanja so napravila na zbornico globok vtis.
Danes se je tukaj vršila v najlepšem redu in ob obilni udeležbi procesija svetega Rešnjega Telesa. Zastopana je bila uradno vlada, parlament in mestna občina. Častno stražo je vršila četa katoliških vojakov, ki je oddala običajne salve.
Vreme je tukaj že nekaj dni prav lepo. Iz Banata prihajajo vesti, da letošnja letina prav dobro kaže. Upam, da bo v Sloveniji tudi tako. Bod daj!
Primčev Miha.
Po zmagi I
Mirno priznavamo, da je zmaga naše stranke pri občinskih volitvah na Štajerskem zadostno presenetljiva, tembolj pa nas veseli, da so tudi naši Kranjci tako junaško odbili ogorčene napade vseh združenih protikrščanskih strank. Če pogledamo po naši Dolenjski, kjer so se smatrali samostojneži za večnonepremagljive, vidimo, da prihaja tudi tukaj ljudstvo do spoznanja, Nič niso pomagali Pncljevi shodi, na katerih se je hotelo našim pri-
stašem z batinami vsiliti centralistično in protikrščansko prepričanje; naše ljudstvo je sodilo in obsodilo izdajsko, protikmetsko delovanje samostojneških poslancev. V no* meškem sodnem okraju, dosedanjem gnezdu samostojnežev je dobila SLS 261 odbornikov, SKS pa le 211, Volitve so pokazale, da tudi Dolenjci ne marajo pogubo-nosnega centralizma. V celi Sloveniji so poražene vse centralistične stranke, ki so pred državnozborskimi volitvami slepile naše ljudstvo z neko prazno in brezpomembno samoupravo. Edina stranka, katera je zahtevala in se vztrajno bori za popolno avtonomijo Slovenije z zakonodajno oblastjo, je bila naša Slovenska Ljudska' Stranka. To uvidevajo tudi Dolenjci in zato se jo oklepajo čim tesneje. Pravica in poštenost ste zmagale nad lažjo in hinavščino. — Čast in hvala zavednim dolenjskim volilcem!
Več „svobode" dobimo! Toda ne mi pošteni državljani, marveč oblasti, ki bodo odslej brez sodnega postopanja kratkim potom na podlagi proslule „Obznane" kaznovale vsakogar, ki bi javno zasmehoval ali omalovaževal državo, ustavo in zakone, vojsko in posamezna plemena tro-imenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, Deželna vlada, v kateri sedijo demokrati in trije samostojneži jo izdala to naredbo edino le iz strankarskih razlogov. Kdor bi se pregrešil zoper to na-redbo, bo kaznovan z globo od 20 K do 10.000 K, ali z zaporom od 24 ur do 3 mesecev. Ta naredba, ki so je izdali slovenski - policaj demokrati in njih slabo-stojni prijatelji, bo davila svobodo slovenskega ljudstva le nekaj časa. Prišel bo dan splošnega obračuna! Ako se boš v gostilni hudoval nad neprimernimi visokimi davki, te bodo vtaknili v luknjo.
Če boš svojim prijateljem pripovedoval' da so te na davkariji nahrulili, boš zopot imel sitnosti. Tako svobodo nam je prinesel 28 november 1. L! Slovensko ljudstvo pomni to in pripravi se za prihodnje volitve na obračun s centralisti in absolutisti!	Tajništvo SLS.
* Tedenske novice.
Slovo in pozdrav! — V prijetno dolžnost mi je zahvaliti se vsem svojim bivšim tovarišem v tiskovnem odseku predsedstva ministrskega sveta za prisrčno in prijateljsko razmerje, ki je v interesu službe in družabnosti vedno vladalo med nami kljub različnosti nazorov. Kot prostovoljec v srbski vojski sem bil pripravljen umreti za Jugoslavijo, toda prodati svoje slovensko ljudstvo in svoja globoka čustva zanj centralistični državi — tega ne storim nikdar! Smrt in življenje moje je v rokah Vsemogočnega in po njem v rokah avtonomne, samostalne, res svobodne Slovenije v okviru srbsko - bolgarsko - hrvatako - slovenske Jugoslavije! — Ti moji nazori so bili znani vsem mojim bivšem srbskim tovarišem v uradu, toda podlega denun-cijanta med njimi ni bilo! Našel pa se je minister po imenu Slovenec, ki je v ministrskem svčtu zahteval takojšnjo mojo odstranitev iz državne službe in je to svojo zahtevo cel6 ponovil. — Ne pišem reklimihacfj, ugotavljam le splošno znano dejstvo, da je „poturica gori (slabSI) od Turčina‘‘. — Imenoma izrekam svojo iskreno zahvala g. Taletovu, šefu tiskovnega odseka, ki mi je bil vedno naklonjen in ki si je prizadeval v interesu službe obdržati me v uradu kot enega izmed ■ najstarejših uradnikov po službenih letih.
—	S tem se poslavljam od svojih bivših
Zgubljeni sin. listek
1’ovest. — Češko napisal V. H.
Jaroslav Belik je bil zgubljeni sin, toda njegova vrnitev ni bila tako prijetna kot vrnitev zgubljenega sina, kakor čitamo v sv. evangelju. Jaroslav je še globje padel. O zgubljenem sinu, o katerem govori sv. pismo, vemo, da ni bil zločinec; junak naše povesti pa je postal tudi to.
„ Jaroslav mi dela skrbi", je dejal oče materi, ko je njiju sin vstopal v mladeniško dobo.
„Kaj se je pa zgodilo?" vprašal^ je skrbna mati svojega moža in se prestrašeno spustila na stol.
„Dosedaj se sicer ni zgodilo nič posebnega", je odgovoril stari Belik, „toda se bojim, da se ne pohujša."
„Da se ne pohujša?* je komaj slišno vprašuj^ ponovila mati zadnje očetove besede in dodala glasneje: „Kako neki bi se mogel pohujšati?,‘
nOpažam, da se rad potepa, da surovo odgovarja na moje dobrohotne nauke in da zahaja v slabo druščino. Saj ti je znano, da je ravnatelj naš prijatelj in ravno zato se zelo pritožuje % nad Jaroslavom in nas opozarja, naj pazimo nanj. Iz nravnosti bo v šoli dobil petico. Pa tudi v pridnosti zeltS nazaduje."
Žena je molčala. Kot mati je vedela o svojem sinu še mnogo več slabega. Kar nekako oddahnila se je, ko je opazila, da njen mož še ne vč, kako je Jaroslav že nekolikrat prišel pijan domov. Vse to je. seveda, prekrivala —- iz strahu pred očetom.
„ Opomni ga“, je odgovorila po kratkem presledku.
„To sem sicer že poskusil, toda v odgovor sem dobil le surovosti", je dejal oče napol jezno, napol bolestno.
fKdoganeki pohujšuje?" vzdihnila je mati v skrbeh.
„Profesor Drubek", je odgovoril mož s težkim srcem. „To mi je povedal zaupno
sam ravnatelj. Toda o tem nikomur ne zini niti besedice."
„0, tega pa res ni treba skrivati", je rekla mati. „Že večkrat sem slišala da profesor Drubek pohujšuje dijake. On je liberalec in svobodomislec. Baje navaja dijake v šoli cel6 na izstop iz cerkve in jim sam piše tozadevne vloge na glavarstvo. Čudno, da se še nrkdo ni našel, ki bi nastopil proti njemu."
„To je proslavljena svoboda vesti ! Sicer jo imenujejo svobedo vesti, stvarno pa je to le teror (nasilje)* in ničvrednost. Ampak tudi Drubka bo zadela kazen božja. Ravnatelj pravi, da je Drubek prava kuga v gimnaziji."
„Ko bi se oženil in imel otroke, bi vsekakor imel več srca in vesti; spoznal bi, kaj se pravi drugim pohujševati otroke," pripomnila je mati,
„Kaj še, ori — pa oženjen! Tak nebodigatreba!" je odgovoril oče in zamahnil Z roko. —	(Dalje prih.)
tovarišev in obenem pozdravljam svoje nove stanovske tovariše v imenu medsebojne lojalnosti in vpoštevanja. — 1 sto-tako najprisrčnejše pozdravljam vse podpornike, naročniki, inserente in čitatelje iSedinjostD s klicem n Bog živi! — Sedaj pa v imenu božjem na delo za častno in večno blaginjo slovenskega ljudstva!
Fran Radešček,
1 urednik iil'izdajatelj ^Sedanjosti1*,
[ Spominsko ploščo Janezu Trdini odkrije podružnica Slov. plan. društva v Novem mestu 5. junija ob 4 popoldne pri Zajcu (sedaj’ Gimermančiču) ob glavni cesti čez Gorjance. Slavnost se bo vršila po tem-le sporedu;: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor ili odkritje spominske plošče. 3. Petje. 4.i Deklamacija ;o znanem studencu „Go-spodična” na Gorjancih; po krasnem Trdi* dipovem besedilu. 5. Predlog za ustanovitev .trajnega spomenika Trdini. — Po vspoiedu prosta zabava. — Poskrbljeno j6; za pijačo in deloma tudi/ za jedila. Med prosto zabavo bodo pooblaščene gospodične naprošale prostovoljnih prispevkov v: kritje stroškov.— Oodhod iz Novega mesta peš ob 1 uri, na vozovih (Joj,-trskih)i ob pol .& popoldne. Vozni listki se dobe pri g. kavarnarju Smole.
. Orlovska slavnost v Stopičah. Orel v novomeškem okraju se krepi in zbira vedno več nadebudne mladine pod svoje močne peruti. V nedeljo dne 29.m.m.je priredil prvi okrožni izlet v Stopiče. Krasen je bil pogled jna'pestro' sliko 59 postavnih Orlov, M -Orlic in nad 30. naraščajnikov, ko so po taktu šentjernejske godbe ponosno korakali skozi mesto ne meneč se za izzivanja. Takrat je videlo naše mesto prvič nastopiti; večjo število krščansko misleče telovadne organizacije. — Gotna vas, leglo sa-mbsfcojnežev, se je tudi ob tej priliki odlikovala. Prr hiši proslulega krčmarja Mat-kota je gruča pijancev obsula mimoidoče izletnike z najgršimi psovkami. Naši fantje so'Samozavestno ignorirali vse te nedostoj-tvosti. Sprejem v Stopičah je bil veličasten. Vrli Stopičani so iz svojih hiš obsuli Orle in Orlice s cvetjem. Po večernicah, pri kajerili so .tmli.Orli, se je vršilo zborovanje pod cerkveno lipo, kjer je več govornikov navduševalo brate in sestre k noVemu delu. Posebno pozornost je vzbudila telovadba. Končno se je razvila na •cerkvenem vrtu prosta zabava, s katero jo bila lepa slavnost naše mladine zaključen«.-^- V;-trudu1 in znoju, polnem radosti,
dotnu gradimo Slavo in čast! —- Bog živi!
Novomeško orlovsko okrožje ima v
nedeljo 12. t. m, ob 10. uri dop. redno od-borovo mejo. Zelo važno! Pridite vsi! Bog živi!	Predsednik.
Orel -T- Novo mesto. Tudi novomeška krščanskomisleča mladina se probuja. Lepo
število tukajšnjih fantov se je pridružilo mogočni orlovski armadi in si ustanovilo lasten odsek. Bil je pa tudi že skrajni čas si osnovati tudi v Novem mestu svoje središče. Pošteni mladini je mesto le v orlovskih vrstah, kjer se vzgajajo zares značaji, poštenjaki!
Belokranjski Orlovski tabor. 19. junija se vrši v Črnomlju prvi belokranjski orlovski tabor. Tudi Belokranjsko ljudstvo vstaja in hiti v zbor organiziranega krščanskega ljudstva. Prisrčno vabimo tudi obmejr\e brate Hrvate, da nas posetijo. Pridite v obilnem številu bratje Orli in sestre Orlice. Pridite pa tudi vsi drugi, ki Vam je na srcu procvit naše krščanske mladine in vsega našega naroda. — Udeležite se tabora v krojih in narodnih nošah! Posebni vlak vozi iz Ljubljane in nazaj ter odhaja iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj in se vrača zvečer iz Črnomlja. Vožnja bo stala na obe strani 32 K. — Društva in odseki pridite z zastavami.
—	Prijave pošljite do 7. junija Orlovski zvezi v Ljubljano, nakar Vam pošlje 0. Z. izkaznico za vožnjo in kosilo. 19. junija 1921 vsi v Belokrajino!
Šmihel pri Novem mestu. Da so naši Orli in Orlice res krščanska organizacija, to so pokazali v nedeljo 29. maja, ko so med sv. mašo pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Nič manj lep je bil pogled na procesijo presv. Rešnjega Telesa, v kateri smo zopet videli disciplinirano četo Orlov in Orlic korakati pred Najsvetejšim. Trije odsekovni in okrožni predsednik so nosili nebo, kar je naredilo na navzoče velik vtis.
V mestni občinski odbor v Novem mestu sta bila izvoljena iz uradniške liste kot odbornika tudi dva vrla pristaša SLS: g. deželnosodni svetnik dr. Josip Fi-scliinger od okrožnega sodišča in gosp. upravitelj Rudolf Mejak od davčnega urada v Novem mestu. To nam daje opravičeno nado, da bo mestno gospodarstvo odslej pod kontrolo pravih mož, ki ne bodo dopuščali, da se dogajajo stvari, ki so že davno javna tajnost.
Pri županstvu v Novem mestu so se pričele s 1. junijem uradne ure točno ob 9 uri. V posebno nujnih slučajih pa bo baje postrežljivi novi župan na razpolago tudi že ob 8. uri. Toliko cenj. občinstvu v vednost.
Za obnovo in popravo meje. Na ope-tovana vprašanja opozarjamo, da se sprejemajo tozadevne prošnje na zapisnik v palači okrožnega sodišča pritlično št. 22 na uradni dan, t. j. ob pondeljkih med uradnimi urami od 8-—12 ure pred-poldue in od 2—6 ure popoldne. Referent je g. deželnosodni svetnik dr. Josip F i s c h i n g e r.
PQrotno zasedanje v Novem mestu. Meseca junija pridejo na vrsto sledeči porotni slučaji: 6. junija - Strgar Josip,
tatvina; Gerjovič Franc in Židanič Miha tatvina. 7. junija - Nose Franc, uboj; in Fučar Franc, tatvina. 8. junija - Junkar Franc, uboj: in Miklič Jože, tatvina. 9. junija - Stiene Alojzij, hudodelstvo težke telesne poškodbe. 10. junija - Briški A., tatvina.
Gačnikova afera. Val velikomestnega hazardnega življenja zapljuska tuintam tudi v Novo mesto. Slavko Gačnik, mesar je bil zelo prikopljiva prikazen. Igralska strast ga je spravila na pot hudodelstva. Kakor pripovedujejo zaslišane priče, Gačnik še vedno taji svoje dejanje in pravi, da on ni vzel Kobetu iz Malega Slatenika 40.000 kron, toda njegovi izgovori so spričo dokaznega materijala naravnost brezupni. Čuje se, da je proti Gačniku vloženih več kazenskih ovadb in ne-broj civilnih tožb tako, da prodajajo že vse njegove premičnine izvršilnim potom.
Bivši ministrski predsednik Vesnič je nenadoma umrl v Pariza. • To je že peti Slučaj nagle smrti srbskih vodilnih oseb tekom enega leta. — Komentar odveč!
Novi poverjenik za socialno skrbstvo deželne vlade v Ljubljani gosp. dr. Niko Zupanič se je te dni mudil v Novem mestu.
Nova stranka v Sloveniji. Z imenovanjem g. dr. Nika Zupaniča — morda edinega v Sloveniji rojenega srbskega radikalca— je tudi vprašanje razširjenja Paši-čeve stranke v Sloveniji postalo pereče. Kot temelj novi stranki bodo pravoslavni Zumberčanje in Marenberčanje, prva slovenska postojanka pa bo baje v Gribljah v Belokrajini. Srbska radikalna stranka se bo skrila pod novo ime v kmetski obleki. S tem se namerava še bolj razbiti dosedanjo enotno fronto slovenskega odpora proti centralizmu in absolutizmu ter zbegati kmetsko ljudstvo. Zato je v toliko bolj potrebno, da se slovensko ljudstvo s trdnim zaupanjem oklene SLS iip da pod njeno zastavo izvojuje zmago za avtonomijo Slovenije.
Zanimive novice bodo izhajale deloma v satirični obliki v poglavju „0 s a t in gavtrože". — Prvi šopki v današnjem listu.
Jugoslovanski pravopis je izumil nek trgovec v Novem mestu na glavnem trgu tik lekarne. Črka „v“ izgine, ker se itak izgovarja vedno kot „u“, namesto kompliciranega nemškega „c“ pa stopi enostavni, ker mnogo krajši narodni „tz“. — Je to eden izmed taistih mož, ki so obhajali tekom nesrečne vojne svoj tinancijelni preporod.
Državni dohodki od carine, trošarine in monopola znašajo od 1. junija 1920 do
1.	marca 1921. skupno 2 miljarde 161 milijonov 307.058 K 20 v.
Svetovne novice. Za nemškega ministra zunanjih zadev je imenovan Rosen, do-
sedaj poslanik v Hagu. — V Aleksandriji že dalje časa trajajo veliki nemiri; ljudstvo se punta. — Med Nemčijo in Kitajsko je prišlo do prijateljskega razmerja in je tozadevna pogodba že podpisana. — Nemški napadi v Gornji Šleziji proti Poljakom so prenehali. Francija pa prosi Angleško, naj ji pomaga v Berlinu, da se od Nemčije zahteva odškodnina, ker so prebivalstvu v nemirih pomagali nemški vojaki. Da se obdrži mir, je Angleška poslala v Opolj (Gornja Šlezija) še 4 bataljone vojske. Predsednik francoske vlade Briand je zagrozil, da bodo zavezniki zasedli rursko kotlino, če Nemci še enkrat poskusijo krojiti si pravico po svoje. Gibanje v Avstriji za priklopite v k Nemčiji vedno bolj narašča. Intervencije Jugoslavije in čehoslovaške bodo ostale le na papirju; sicer pa za visi od uspeha tega gibanja tudi usoda Koroške. — V Sofiji (Bolgarija) je bil izvršen bombni atentat na procesijo. Namenjen je bil notranjemu ministru. Več oseb je ranjenih.
Tri Marijine kantate, ki jih je zložil in založil naš skladatelj g. Ig. Hladnik za solo, mešan zbor in orgije op. 73, toplo priporočamo. Cena 5 D.
Padanje cen živini!
Kmetsko ljudstvo že komaj diha v tej neznosni draginji in pod težo ogromnih davčnih bremen. Denar, ki se je tekom vojne tuintam še dobil pri posameznih premožnejših kmetskih posestnikih, se je od prevrata sem iztrošil za nabavo poljedelskega orodja, treba je bilo prekriti streho, napraviti nov kozolec, popraviti hleve, na skednju vložiti nove podence, družino preskrbeti z obleko, poravnati dolg pri sosedu '' in pri posojilnici itd. itd. Z vsem tem se nikakor ni moglo dalje odlašati, sicer pa tudi nikdo ni pričakoval, da bo draginja trajala tako dolgo — in še se ji ne vidi konca.
Toda hipoma se preokrene, denar začne vsled nesrečne zamenjave izgubljati vrednost, davki pa rastejo takorekoč čez noč.
Odkod vzeti denar? Treba novih izdatkov, doto hčeri, plačati delavce in davčni izterjevalce že čaka pred vratmi.
Čez zimo se je še nekako vzdržala živina v hlevih, dasi se je tuintam moralo kupovati krmo za drag denar. Vse je pričakovalo spomladi, da se živina napase vsaj ' na prostem.
Toda, kaj vidimo! Zadnjič na sejmici v Novem mestu je bilo mnogo več živine kot kupcev in cene so-padale.
Nočem biti tako zloben in trditi, da je to zato, ker imajo mesarji, svojega zastopnika v vladi, vendar pa je treba ugotoviti, da je temu največ krivo to, ker se je med naše kmetsko ljudstvo vštulila liberalna stranka pod firmo, ki zveni po naše.
Da se zaslepljeni kmetje niso pustili premotiti od liberalcev, bi mi imeli našo skupno Kmetijsko družbo, ki bi nam pomagala iz vseh zmešnjav, ki sedaj vladajo med prodajalci in kupovalci raznih življenjskih potrebščin.
Dočim iiulustrijalci in tovarnarji, veletrgovci in mesarji ne prodajajo svojih izdelkov skoraj nič ceneje, nekatere predmete celo dražje, moramo mi kmetje sedaj prodajati znatno ceneje, če hočemo priti do gotovega denarja, in kupovati dražje.
Prej se mislilo, da bo padanje cen najprej zadelo industrijo in velike tovarne. Toda to se ni zgodilo, ker imajo kapitalisti močne oganizacije in bogato razpoložljivo glavnico.
Odbori Kmetskih zvez naj se takoj sestanejo in naj o stvari resno razpravljajo, sicer nam grozi občutna gospodarska kriza.
Cene poljedelskih proizvodov so se počasi dvigale in dosegle največ 300% podražitve. — Industrijski proizvodi pa so v kratkem času dosegli nad 1000% podražitve.
Zato ni niti pravično, niti komurkoli koristno, če mora ravno kmetski stan tudi v tem oziru nositi težko breme padanja cen že sedaj, ko se industrijalcem še niti ne sanja, da store to isto.
Zato na noge, dokler je še čas! Zadnja sejmica v Novem mestu bodi vam, kmetje, v poduk! Če pa še pride kakšen liberalen priganjač na vaš prag, pa mu povejte kako se godi kmetu, kadar je mesar za ministra.	Dolenjski	kmet.
Novo mesto in njega razvoj*
Novo mesto postaja končno vendarle to, kar je že po prirodi in po svoji zemljepisni legi, namreč res središča cele Dolenjske. V tem oziru so ponosni dolenjski metropoli dani vsi naravni pogoji za razvoj, primanjkuje le malo več podjetnosti med počasnimi Dolenjci. Ugodna železniška zveza z jugom, posebno pa z morjem, bo nudila široko polje trgovini in razvoju industrije. Obžalovati je le, da smo imeli v prejšnjem novomeškem občinskem odboru na krmilu može, ki niso bili kos svoji nalogi. Jugoslovanski klub, posebno pa poslanci Škulj, Nemanič in Sušnik so končno dosegli, da se je v načelu sprejel njihov predlog za graditev železniških prog Kočevje—Brod Moravice in Črnomelj Vinica—Ogulin. Skoraj vse občine ob teh nameravanih progah so podprle njihove predloge s svojimi peticijami, le novomeška občina je ostala popolnoma pasivna. Da je bil predlog Jugoslovanskega kluba za graditev že trasirane železniške proge Novomesto — Krško in Straža—Kočevje odklonjen, je velika — če že ne glavna
—	krivica v tem, ker novomeška občina
ni niti z mezincem genila, da ta za celo Dolenjsko velevažen predlog prodre in se uresniči.
Dasi merodajni činitelji gledajo na Dolenjsko, posebno pa na Novomesto, dokaj po strani in z višine, je vendar opažati dovolj dobre volje k pospešitvi razvoja trgovine in industrije pri nas.
Elektrifikacija dežele —ideja SLS — je končno dobila tudi v Novem mestu do-movinstvo. S tem je dan zopet nov pogoj za industrijaliziranje lepe novomeške okolice.
Pred kratkim časom smo dobili v Novem mestu tudi prvo banko in sicer podružnico Slovenske eskomptne banke, ki obeta s svojimi kreditnimi operacijami po svojih močeh utrditi omajano gospodarsko stališče Dolenjske. Vsled tega zaslužuje v dolenjskih trgovskih krogih vsestranskega vpo-števanja. Zato pa tudi še posebno opozarjamo na tozadevon oglas v našem listu.
Velike važnosti in v splošno korist pa je tudi ustanovitev novomeške podružnice zadružne Gospodarske zveze kot centrale za nakup in prodajo. Ker stoji na zadružni podlagi, je poljedelskim krogom dana možnost in jamstvo, da za solidne cene spečajo svoje pridelke in se tako rešijo oderuških krščenih in nekrščenih Židov; z druge strani pa bo podružnica Gospodarske zveze ugodno vplivala na primerne cene potrebščinam, ki jih kupuje kmetsko ljudstvo. S tem se bo doseglo gospodarsko ravnotežje, ki je potrebno, da se padanje cen ne zvali samo na kmečka’ramena, temveč na vse panoge narodnega gospodarstva sploh. Z ozirom na vse to toplo pozdravljamo ustanovitev te podružnice, kar po-menja nov korak k napredku in blaginji Novega mesta.
V	oglasu našega lista je označeno delovanje novomeške podružnice Gospodu'« ske zveze, nakar obračamo posebno pozornost našim čitateljem.
Počasi se giblje, pa se le giblje tudi Dolenjska k svoji gospodarski osamosvojitvi in povzdigi.
- --L- - --Osat in garti*oie.
I. Nekje na Dolenjskem vlada župan, mož iz gartrožc. Življenje ga je vodilo skozi osat in trnje; koruzne, amerikanske in druge nezgode so mn raztogotile preblago srce, da se je koncem vseh koncev
—	hudomušneži trde, da ne prvič in ne zadnjič — ponosno potrkal na prsi rekoč: „Ta več vam županil ne bo!“
Nemara pa je to vse le fata morgana: občinski arhivi si baje šepetajo, da je na dan volitev volil samega sebe in se po nesreči tudi izvolil.
Za Karla Možbeseda se ne piše.
II. Nedaleč odondpd županuje politična mavrica. Mož pripada vsem strankam;
uvrstiš ga, kamor ga hočeš. Skušal je napraviti strankarsko centralo pod eno streho. Želja bi se ina bila tadi izpolnila, da ga ni „njegov&“ stranka, od katere mu izvira obilno blagostanje, pomotoma „poza-bila“ uvrstiti med kandidate. — S tem usodepolnim korakom pa je izginil tudi njemu ob prvi lepi priložnosti spomin (oziroma je to povzročil domač paragraf): pozabil je dati ključe za volilne kamrice. Pravijo, da bi jih bil baje potem še pozno v noč rad sam. nesel v oddaljen kraj, pa si nr npal skozi hosto radi divjačine, posebno, ker se boji — vovka.
Vsa ta smola pa je zlezla v eno škat-ljico ter osmolila nekatere frnikule, da so postale črne živalice, toda županskega stolčka mavrici — ju pričarala rie bo, čeravno jo je poslal — v Iblanco, dolgo vas.
Tu pač vsi pr-moj-duš koščeni Naceki prav nič ne zaležejo s hišnim paragrafom
vred.
III.	V nekem mestecu — pravi se mu tudi metropola — preklinjajo državnega pravdnika na drobno in na debelo ter delajo 2e valete, predno Še on sam misli na rajžico, oj rajžo žalostno.
Tepci namreč rajtajo s tem, da bo z njim vred izginila tndi — pravica.
Ameriški novičar.
1
Ker je mnogo Dolenjcev in Belekranj-cev, ki imajo svoje sorodnike, prijatelje in znance v Ameriki, ali pa so tudi sami tam bili, bomo v stalni rubriki pod tem naslovom obveščali našo javnost o vseh pojavih tamošnjega življenja naših rojakov. Na ta način bomo vzdrževali — kolikor bodo razmere in prostor dopuščale
—	duševno zvezo med staro in novo domovino.
Kdor bi pa želel svoje posebno sporočilo dati v list, n. pr, radi poizvedbe naslova nekaterega od svojcev v Ameriki, naj to naznani upravništvu ,.Sedanjosti".
Versko življenje. V Združenih ameriških državah je 16 nadškofij in 93 škofij, kar je lep napredek komaj stoletnega trajanja stalne cerkvene organizacije v teh državah-
Slovenski gg. duhovniki so večinoma iz stare domovine, v novejšem času pa tudi slovenski mladeniči, rojeni v Ameriki, vstopajo v večjim številu v ta vzvišeni poklic. — 22. maja 1.1. jo imel v slovenski cerkvi v Jolietu novo maša g. I. Butala, rojen v Ameriki. — Povodom 700 letnega jubileja ustanovitve III. reda sv. Frančiška bo v ('hicagi III. mednarodni kongres tretjerednikov. — V slovenskih naselbinah
po Pensilvaniji je vodil sv. misijon marca meseca Rev. p. Kazimir Zakrajšek, v Bridgeportu Oh. pa tridnevni misijon Rev. p. Jeronim Knoblehar, rodom Novomeščan, nato pa je obiskal tudi rojake v Davisu W. Va. in v Dodsonu Md.
Narodno in kulturno življenje
V Chicagu si Slovenci ustanovijo svojo šolo in Narodni dom za izobraževalno organizacije. — Za mestnega župana v Rockdalu 111. je bil izvoljen Franc Gospodaric, doma iz Gorenje vasi v mirenski župniji; za mestnega klerka Jos. Birsa in za policijskega sodnika pa Valentin Fajnik. Vsi trije so rojeni v Ameriki in tam obiskovali slovensko šolo v Jolietu. — V okolici Jolieta se je pojavila — žal —tudi slovenska roparska tolpa, v kateri je bilo več izpod 20 letnih fantičev, ki so že v rokah pravice. —Rojak Jakob Ouzinar, podčastnik v ameriški vojski v Baltimore, pride to poletje na obisk v Slovenijo.
Poroke.— 11. aprila t.l. v slovenski cerkvi v Denverju Colo: Ivan Penca s Karolino Berce iz Goldena; Karol Putnik iz Lendvilla z Nežiko Grande iz Denverja.
V slovenski cerkvi v Chicagu: Franc Zibert iz Cerkelj s Frančiško Falle iz Gornjega grada; Jožef Kresiic /> Rozalijo Kolenc oba iz Prekmurja. —V Jolietu Janez Lešnik z Marijo Verbič.
Služkinja zna lu<^' nekoliko ku-
’ hati, se iSče za malo slovensko družino okrajnega zdravnika v Novi GradiSki. Plača in drugi pogoji so zelo ugodni. — Naslov in ostale pogoje m izve pri upravništvu tega lista.
Prvovrstna vina!
Izborna kuhinja 1
GOSTILNA pri IVANU KOŠAKU
a* toplo priporoča p. n. novomeSčanom in potujočemu občinstvu.
Trgovina ALFONS OBLAK v Novem mestu
priporoča špecerijsko, kolonljalno B0~ in galanterijsko blago. Točna in solidna postrežba!
USNJE
raznovrstno najboljše kakovosti in vse čevljarske potrebščine
priporoča po dnevnih cenah
Franc Erjavec v Novem mestu.
Slav. občinstvu naznanjam, da sc je
gostilna Jakac
z novim letom preselila iz bivšega hotela Jakac sedaj v Rokodelski dom,
kjer se točijo izvrstna dolenjska vina, vedno sveže pivo, pristna žganja, čaj, kava itd. Vsakovrstna gorka in mrzla jedila. Priporoča se sl. 'občinstvu za cenj. naročila.
Išče se služkinja "TMi Stanovanje! I*vesoki, kuhinja s pri-
,r.	.x.	^	J	tiklinami za malo aru-
Kje pove upravniStvo tega lista. žino v megtu se jšče 2a	ali	p0_
znejo. — Kližje v upravništvu tega lista.
Ajbiž, gomilice, pelin, žajbelj, g,
tavžent rože
druga zdravilna zelišča, horenine, semena
kupi
lekarna J. Bergmann v Novem mestu.
1TEDILHIRE
priporoča JAKOB PREŽELJ, ključavničarstvo v Novem mestu
Vzajemno zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru. — 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. — 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja.
\ Skupno premagamo skupne težave! Svoji k svojimi j
>c
Tiskarna in knjigoveznica
]. Krajec nasl.
v Novem mestu
ta J
3 se priporoča ^
za vsa v tiskarsko in knjigoveze stroko spadajoča dela.
zadružne
Točna postrežba! Ce solidne! Dobave
v vsaki količini! Zahtevajte
Podružnica Gospodarske Zveze
centrale za skupni nakup ponudbe in cenike i v Ljubljani
]e začela te dni s svojim delovanjem v Novem mestu.
V zalogi ima vse špecerijsko in kolonijalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd. itd.
Podružnica
Kapital 20,000.000 kron Rezerve okrog 8,000.000 kron
Slovenske Eshomptne banke
Sprejema Kupuje Daje posojila Izvršuje Preskrbuje Izvršuje
vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodnejši, in prodaja devize, dolarje, dolarske čeke jn drugi tuji denar, v tekočem računu in na menice, nakazila v tuje države, vnovčenje ameriških čekov.
vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
v ■? ,m
Hranilnicam in posojilnicam se obrestujejo vloge na odpovedni rok po dogovoru najvišje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Franc Radešček.
Tiska J. Krajec nusl. v Novem mostu.
S prvo soboto meseca junija t. 1. začne izhajati v tiskarni J. Krajca nasl. v Novem mestu nov tednik pod imenom
»Sedanjost".
Izdajatelj in urednik tega lista bo Novomeščan g. Pran Ra deš ček, večletni uradnik tiskovnega odseka ministrstva zunanjih zadev, kar nam dajte jamstvo, da bo list vsestransko ustrezal svojemu namenu.
„Dolenjske Novice", ki so 35 let zaslužno zastopale v slovenski javnosti splošne, posebno pa kmetske koristi Dolenjcev. do)>ijo sedaj vrednega naslednika v'„Sedanjosti“. Njeno razširjenje in njen razvoj pomenja p gloliitev in razširjenje tudi naših krščanskih in splošno ljudskih načel.
»Sedanjost44
opita na neomajna načela SL?, bo — kot gl i>i!o Dolenjcev in Belokranjcev — neumorno branila krajevne gospodarske koristi našega kmetskega ljudstva, v političnem oziru pa bo zasledovala celokupnost in nedeljivost samostalne Slovenije, boreč se z vso odločnostjo za politično svobodo, krščansko vzgojo ljuostva in za avtonomistično ureditev jugoslovanske države.
Uresničitev in redno izhajanje lista pa je predvsem odvisno od gmotne in moralne podpore vseh onih katerim je čista in nesebična katoliška in ljudska misel ter samostalnost Slovenije vodilna zvezdu v večnem presnavljanju in spopolnj§vanju božjega stvarstva.
Zato se obračamo na vse pristaše SLS in njene organizacije, posebno pa na našo prečastito duhovščino. s toplo prošnjo in priporočilom, da v svojem okolišu pridobivajo listu čim večji krog naročnikov, ter da podpirajo list tudi z dopisi iz svojega kraja.
Našim imovitejšim krogom, denarnim zavodom in gospodarskim organizacijam pa najtoplejše priporo-.1« “edm-mn listu na Dolenjskem in v Belokrajirri — tudi v svojem lastnem interesu — zagotove obstanek in razvoj s tem, da listu priskočijo v pomoč z izdatnimi denarnimi podporami v pokritje občutnega primanjkljaja, ki ga bo list imel v svojih prvih začetkih.	.
.Poleg teh podpor naj zlasti trgovski svet pomaga listu tudi /, oglasi, ki bodo sorazmerno najcenejši in med dob-njskim in belokranjskim ljudstvom najueinkovitejši, ker se bodo prve številke »Sedanjosti44 razposlale tudi i/.ven Dolenjske in Belokrajirte v več lisoč iziisih in ker bo lisi — kakor vsaka novost — že v pfvdt številkah preilmet, splošne pozornosti, j‘- pii poroča ti. da se z oglasi ne odlaša, temveč da se že sedaj z /a n p:i 11 j. ■ r n obme na upravništvo »Sedanjosti44 v Novem mestu.
Posebno pa se obrača pozornost, Dolenjcev in Belokranjcev, ki itnajo kako poročilo ali želje za svoje sorodnike m prijatelje v Ameriki, tudi na to, da bo »Sedanjost** stala v najožjih stikih z amerikanskimi Slo-venei in oj hovimi listi. »Sedanjost” bo v posebni rubriki beležila vse važnejše dogodile, tiČoče se življenja' Slovenc,.-v v Ameriki, naši listi v Ameriki pa bodo iz »Sedanjosti" priobčevali vsa tozadevna obvestila Slo-v.mmvv v .domovini. Taka obvestila, ki bodo novost v slovenskem časnikarstvu in nekakšna zveza med starim in novim svetom, se bodo objavljala kot posebne vr-te oglasi po Amerni ceni.
»Sedanjost4* bo izhajala vsako soboto začasno na štirih straneh in stane
4
mesečno samo 5 kron.
Naročnina se plačuje vnaprej. Vsem pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Vplačila za naročnino, oglase in prostovoljne prispevke naj se blagohotno pošilja po.priloženi položnici, ali pa na naslov: Uredništvo in upravništvo »Sedanjosti** v Novem mestu, kamor je pošiljati tudi vsa pisma in dopise.
Za .Jugoslovanski klub:	Za	Katol.	tiskovno	društvo, podruž. Novo mesto:	Tajništvo	SLS Novo mesto:
%
Dr. A, Korošec, 1. r.	Jakob	Porenta, 1. r.	Josip	Munda, 1. r.
načelnik.	predsednik.	tajnik.