Ljndski sliod kat. pol. društva za vranski okraj. (Iz Šentjurija ob Taboru.) (Konec.) Na-to je g. govornik, župnik Frane Zdolšek omenil več točk, po katerih bi se kmečki stan zopet povzdignil. Te-so: 1. Kmečki domovi. Kmet bi se na svojem posestvu smel zadolžiti le do polovice prave vrednosti in nikdo bi ga ne smel pregnati s posestva. Dediči bi manj dobili. a za-to bi imeli pravico priti domu za časa svoje onemoglosti, seveda le samci, ne družine. 2. Če bi prodal kmet svoje posestvo, bi ga smel le tak kupiti, ki sam dela. Če bi pa kak grajščak umrl, naj bi država posestvo kupila in ga med kmete razdelila. 3. Kar pri nastopu posestnika zelo mori, ie desetek, kateri pride prav visoko in če ga je treba večkrat plačati radi slučajne smrti, je to prav občutljivo. /at6, če je posestvo vredno 1000 gld., naj bi ne bilo plačat^. nič pristojbin, če je vredno 3000 pa 1%, za 6000 le 1V2 % itd. 4. Odkodi naj bi se pa davki nadomestili za izgubo teh sedanjih davkov ? Obdačilo naj bi se razkošje. Zdaj, ko je angleška kraljica Viktorija obhajala 601etnico svojega vladanja, je prišlo v London okrog 2,000.000 ljudij. Med temi je bil amerikanski milijonar Astor, ki je platil za stanovanje 12 ur v nekej palači celih 37.500 frankov. In sploh gospoda po mestih na vse načine zapravlja denarje. Rothschild na Dunaju je napravil večerjo in k tisti večerji je povabil dvorno pevko, da je s svojim petjem razveseljevala goste. Plačal ji je za tisto petje en večer 5000 gld. Taki naj bi plačali davke namestu kmeta! 5. Poglejmo še stopljevalni davek! Večkrat morajo nižji ljudje veliko plačati, bogati so pa skoraj prosti. To bi se moralo izpremeniti, da bi človek primeroma tem več plačal, čim bogatejši }e. Na pr. od 700 gld. naprej do 3000 čistega dohodka naj bi se plačalo lVs "/<» od 3—7 tisoč 2%, od 7—15 tisoč 3% itd. Bogataše je treba pritisniti, da bi plačali. 6. Lovska postava se mora izpremeniti. če človeka udarimo za uho, je treba plačati 5 gld., če zajca udarimo, je kazen večja. Zajec poje fižol, ogloda drevesa itd., sploh kmetu prav zelo škoduje. 7. Šolsko breme se mora tudi zlajšati. Šolska doba naj bi trajalo 6 let; otroci naj bi se učili le potrebnih rečij: brati, pisati in računati. Upeljale naj bi se za po zimi nadaljevalne šole. — In tukaj še posebno omenim, da so kraetje sami po shodu g. poslanca prosili, da naj se v državnem zboru poteguje kolikor možno za 61etno šolsko dobo. Rekli so tudi kmetje, da naj se naredi razlika med šolo na deželi in v raestih. V mestih imajo otroei čas v šolo hoditi, kmetje jih pa morajo imeti za delo, ker delavcev ne morejo dobiti. 8. Kmečke zadruge. Svoje zadruge imajo delavci, trgovci, obrtniki itd. Tudi kmetje se morajo združiti; take zadruge bi kupovale svoje potrebe in prodajale svoje izdelke itd. 9. Brez vere ne gre! Vse izpremembe ne bodo nič pomagale brez krščanstva. Socijalni demokratje pravijo: Vsakdo naj veruje, kar mu drago! — Torej naj ima oče drugo vero kakor mati, in sin in hči spet po svojem? Ali bo družina srečna? Nikoli ne! Potreba je še tudi zmernosti in pravičnosti, modrega gospodarstva in modre varčnosti, drugače nam vse postave ne bodo koristile. Toliko ob kratkem! Da so bili Ijudje s tem govorom zelo zadovoljni, je kazalo navdušeno pritrievanje k posameznim točkam. Na-to sta bili vsprejeti naslednji resoluciji: 1. Volilci iz Savinjske doline, zbrani na ljudskem shodu kat. pol. društva za vranski okraj dne 27. junija popolnoma odobravajo jezikovno naredbo, ki se je izdala za češke dežele, ter prosijo visoko c. kr. vlado, da izda tako naredbo tudi za slovenske pokrajine ter dejansko izvede 19. člen državnih osnovnih postav. 2. Volilci iz Savinjske doline, zbrani na Ijudskem shodu kat. pol. društva za vranski okraj dne 27. junija, prosijo slovenske državne poslance, da po predlogu g. viteza Berks-a delujejo na to, da se kmečke zadruge razdele po narodnostih, ker drugače bo divjal v njih narodnosti prepir in ne bodo prinesle željenega uspeha. Poslednjič je predsednik opominjal vse navzode k slogi in miru. Svaril jih je, da naj ne verjamejo tistim Ijudem, ki znajo samo hujskati in obetati, a ničesar storiti, ter je zaključil shod s trikratnim živio-klicem na papeža Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa I. Prihodnii shod bo na (Jomilskem.