BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN. j
PREVEL EDVIČ. i
¦ I.       ' I
i
i. Kremeljske palače. i
(20. febr. 1   1598.) ,1
I
Kneza Šujskij in Vorotynskij.
Vorotynskij. Upravljati oba sva v mestu ,1
dolžna, i
No, vidi se, da nimaš dela s kom : |
Moskva je prazna, a za patrijarhom j
Ves narod se podal je v samostan. |
Kaj misliš ti, kako nemir konča se ? 1
Šujskij. Kako konča se, lahko izpoznaš : ;
Se malo narod ptikriči, pojoče, I
Boris namrši malo se nevoljno
Kakor pijanec, če več vina ni,
In konečno seveda milostno i
Soglasi se lepo sprejeti krono, J
Potem — potem bo z nami gospodaril i
Po prejšnjem. 1
Vorotynskij. No, prešel je mesec že, i
Odkar zaprvši v samostan se s sestro '1
Odrekel se posvetnega imetka. 1
Ni patrijarh, bojarji, svetovalci j
Skloniti niso mogli ga do zdaj ; i
Ne čuje nič, ni solzn-h opominov, |
Ni prošenj, ni zahteve vse Moskve, !
Ni glasov preuzvišene sinode. ^
Njegovo sestro so zastonj prosili, ij
Naj nagovarja ga oblast sprejeti : ]
Ta nuna-carica je trdna kakor j
Njen brat, neizprosljiva, neganljiva : i
Prav sam Boris ji je ta duh vsadil. ¦
72
če pa se je vladar res naveličal,
Mučiti se z državnimi skrbmi.
Če na prestol ne vrne se zares ?
Kaj rečeš ti ?
Šujskij. Jaz pravim, 'da je tekla
Zastonj kri mladega še carjeviča.
Dimitrij lahko bi naprej živel.
Vorotynskij. Zločin strašan ! Dovolj, kaj
je v resnici
Boris Dimitrija ubil ?
Šujskij. A kdo pa?
Kdo je zastonj podkupljal Cepčugova ?
Kdo je poslal Bitjagovska naskrivnern
S Kačalovim ? Poslan sem bil v Uglič
Preiskovat na mestu delo grozno ;
Naletel sem na sveže še sledi ;
Vse mesto bilo priča je zlodejstvu ;
Soglasno so trdili vsi meščani ;
Vrnivši se bi z eno le besedo
Lahko pokazal skritega zločinca.
Vorotynskij. Zakaj tedaj ga vendar nisi
vničil ?
Šujskij. On mene res premotil je takrat
S tem nepričakovanim hladnokrvjem :
Kakor nedolžen mi v oči je gledal.
Povpraševal, v podrobnosti zahajal —
In prav pred njim to grdost sem ponovil,
Katero mi je sam on našeptal.
Vorotynskij. Ni bilo lepo, knez.
Šujskij. A kaj sem hotel ?
Objaviti vse Teodoru ? Car
Na vse jc gledal, kakor sam Godunov,
Vse čul je ko ž njegovim ušesi —
Četudi sam bi ga preveril v vsem,
Boris bi ga gotovo razuveril.
Potem bi pa poslali mene v ječo,
Da bi me, kakor strica mojega.
Zadavili mirno v zaporu groznem.
Baham se ne, a konečno v slučaju
Nobena kazen bi me ne vstrašila.
Strašljivec nisem, tepec pa še manje,
A iti v past zastonj mi ni po volji.
Vorotynskij.   Zlodejstvo   je   prestrašno,
čuj, gotovo
Morilca hudo srčni kes vznemirja :
Gotovo kri nedolžnega mladenča
Ne da mu več stopiti na prestol.
Šujskij.  O,  sede  nanj ! . . .  Boris   tako
strašljiv ni !
To ti je čast za Rusijo, za nas :
Rob včerajšnji, Tatarin, zet Maljutin,
Zet krvnika in v srcu sam krvnik —
Vzel bode plašč in krono  Monomaha . . .
Vorotynskij. Da, da ; po rodu ni visok,
mi višji.
Šujskij. Da, zdi se mi.
Vorotynskij. Glej, Šujskij, Vorotynskij,
Lahko trdiš, da stari knezi smo.
Šujskij. Da, stari smo, krvi še Rurikove.
Vorotynskij. Poslušaj, knez, glej, nimamo
pravice,
Nasledovati Teodora ?
Šujskij. Bolj, da
Ko Godunov.
Vorotynskij. Glej, prav resnično !
Šujskij. Zvijačiti Boris prestati noče,
Razburja premeteno narod naš ;
Naj zapustijo knezi Godunova,
Dovolj imajo svojih knezov, naj
Vladarja si povolji vzamejo.
Vorotynskij.   Ni malo nas  naslednikov
junakov,
A težko se je spreti z Godunovim :
Ne vidi narod v nas potomcev starih,
Poveljnikov več bojnih ne pozna.
Ze davno mi prišli smo, žal, ob mnogo.
Od nekdaj  mi smo desne roke  carjev —
A on je znal očarati ves narod,
Naj s strahom, slavo, naj z ljubeznijo.
Šujskij (gleda v okno). On smel je vse — a
mi . . . Dovolj o tem, glej,
Ljudje se vračajo na vse strani —
Za njimi, da zvemo, kaj so sklenili.
2. Rdeči trg.
Narod.
Eden. Neizprosljiv, od sebe je pognal
Bojarje, svečenike, patrijarha.
Zastonj so pali predenj na zemljo.
Prestola sjaj baje preveč ga straši. »
73
Drugi. O Bog ti moj ! Kdo bo nam za
vladarja ?
Gorje nam vsem !
Tretji. Glej prvi pevec naš
Prišel je sem, da nam pove rešenje.
Narod. Molčite ! Tiho ! Glasnik govori.
S .. . s . . . Mir ! Posluh !
Sčelkalov iz rdečih stopnic). Visoki  svet je
sklenil
Poslednjič skušati prositve silo
Nad dušo žalostno vladarjevo.
Presvetli patrijarh bo jutri spet
Odšel, odpevši slavnostne molitve,
Pred njim pa svete zastave cerkvene,
Ikona Donska in pa Vladimirska,
A ž njim sinklit, potem plemenitaši
In mnogo dvornikov, možje izbrani,
Mi carico vsi prosit pojdemo,
Da se usmili tužne nam Moskve
In Borisa pregovori za krono.
Pojdite mirno danes vsi domov.
Molite vsi, da pride do nebes
Molitva hrepeneča pravoslavnih.
(Narod se razide).
3. Deviško polje.
(Novi deviški samostan).
Narod.
Eden. Sedaj so vsi šli v celico k carici,
Boris je tudi Sel in patrijarh
Z bojarji.
Drugi. Kaj se čuje ?
Tretji. Vedno še
.Se vpira jim, a vendar je nadeja.
Žena (z otrokom). Bav !  bav !  ne joči mi,
če ne te buka
Takoj odnese, bav ... ne joči mi.
Eden. Kaj ne bi mogli priti za ogrado ?
Drugi. Ne gre, kam pa ! .Še tu tako je
tesno.
Ne samo tam. Lahko li? Vsa Moskva
Je prihrumela sem : Ograda, strehe,
Vse line glavnega zvonika, vidiš,
Pročelja vseh cerkva, še križi, vse
Prepolnjeno je z ljudstvom.
Prvi. Res, veselje !
Eden. Kak Sum je tam ?
Drugi. Poslu.Saj, . . . kak je šum ?
Zavpil je narod, padajo na zemljo,
Za vrsto vrsta, ko volovi, glej, glej.
Do nas je prišlo, hitro na kolena !
Narod (iia kolenih, krik in jok), o, oče, vsmili
se ! Vladar nam bodi I
Naš oče bodi, car !
Eden. Zakaj je jok tam ?
Drugi. Kako naj zvemo mi? Bojarji sami
Vedo ! A ti so zase.
Žena (z otrokom). No, če treba
Da jočeS, vtihneš ! Jaz bi te ... glej, buka !
Le v jok, razvajenec ! (otrok joče), tako !
Eden. Vse joče —
Zajokajmo i mi !
Drugi. Će pa ni solz.
Kaj je še tam ?
Prvi. Kdo naj kaj razpozna !
Narod. Dobi naj  krono !   Car !  Pritrdil
vendar !
Naš car Boris, Bog živi te, Boris!
4. Palače v Kremlju.
Boris, patrijarh, bojarji.
Boris. Ti, oče patrijarh,  in  vsi bojarji !
Razkrita moja duša je pred vami ;
Vi videli ste, da oblast v sprejmem
Oblast veliko, s strahom in ponižno.
Kako je težka moja ta dolžnost !
Naslednik Ivanov mogočnih sem,
Naslednik sem jaz carja-angelja.
Pravičnik ti, o oče moj državni !
Poglej z nebes na solze vernih slug
In pošlji temu, ki tako ga ljubiš,
Katerega tako si poveličal,
Svoj blago.slov presveti iz višin,
Da vladam slavno mili narod svoj.
Da bodem blag, pravičen kakor ti.
Bojarji. Da ne prelomiš nam prisege dane.
Boris. Sedaj pa poklonimo grobom se
Počivajočih Rusije vladarjev.
Na pir pokličimo ves narod naš,
74
Vse, od mogočnih, pa do revnega ; ?
Vsem prosti vhod, vsi gostje so nam dragi.
(Odide, X njim bojarji). :
Vorotynskij (zadržavaje Šujskega). Si Vganil ti! j
Šujskij. Kaj pa ? i
Vorotynskij. No, tu pred kratkim, )
Spominjaš se ? i
Šujskij. Ne, jaz ne pomnim nič. •
Vorotynskij. Kedar je narod na Deviško '
polje .¦
Prihajal, si dejal — '1
Šujskij. Zdaj to pustimo, |
Pozabimo to, dokler je še čas. \
A jaz sem se takrat le delal, 1
Le tebe sem izkušati želel, '[
Spoznati jasno tvoje skrivne misli ; ;
— No carja narod zdaj pozdravlja tam,
Lahko opazijo odsotnost mojo — j
Za njimi grem. I
Vorotynskij. Lokavi carjehlinec !
(Pride še.) ;
75
BORIS GODUNOV. A, S. PUŠKIN.
PREVEL EDVIČ.
II.
i. Noč. Celica v Cudovem samo.statia.
(Leta 1603.)
Oče Pimen. Grrigorij spi.
Pimen (piSe pred lučjo). Se ta poslednji spi-
šem naj dogodek
In srečno sem končal svoj letopis.
Izpolnjen dolg, ki ga Gospod zapisal
Je meni grešniku. Zastonj ni Bog
Postavil mene mnogo let za pričo,
V umetnosti pisanja izučil.
Kedar menih kak trudoljuben zopet
To delo najde skrbno, brez imena,
Zapali on, ko jaz, svetilko svojo.
Otrese z listov teh prastari prah.
Resnične dogodljaje spet pripiše.
Da bodo vedeli potomci naši
Preteklost mile zemlje, Rusije,
Da bodo pomnili velike carje
Za slavo njihovo, za dobro, trud —
A za pregrehe, temna, skrita dela
Odrešenika milosti prosili.
Pred mano prikazujejo se zopet
Ljudje, že davno zapustivši svet.
Vladarji, ki sem jim bil zvest, pokoren.
Prijatelji in neprijatelji,
Tovariši mladosti moje srečne . . .
Kako sem bival srečen v njih ljubezni,
Kako so pekla mene njih žaljenja !
A kje so njihove podobe znane ?
Ostal je komaj sled njihovih senc še ;
O davno je že čas, da grem za njimi.
Na stara leta znova spet živim ;
Preteklo se pojavlja tu pred mano . . .
Je-li to davno, dogodljajev polno,
Ki ziblje se, ko morje Ocean?
Sedaj je vse to brez besed in tiho :
.Še par oseb mi je spomin ohranil,
Še par besed ima mi še uho.
Vse drugo je propalo, vse, za večno.
107
No, dan se bliža, luč že dogoreva   —
Se ta poslednji spišem naj dogodek.
Grigorij (probudivši se.) Ta  sen še vedno,
je mogoče? Tretjič!
Prokleti sen ! ... A vedno pri svetilki
.Sedi tam starček, piše, a ne dremlje,
Vso noč zatisnil svojih ni očij.
Kako jaz ljubim mirni ta obraz,
Kedar se v duhu zaglobi v preteklost
In piše letopis, tedaj jaz večkrat
Bi rad uganil, kaj vse tam ne piše :
O žalostnem tatarskem vladanju,
O krutih kaznih groznega Ivana ?
O burnem novgorodskem zborovanju ?
O slavi domovine? Vse zastonj je!
Ni na visokem čelu, ni v očeh
Mogoče ni prebrati skritih mislij :
Pogled še vedno isti, veličasten . . .
Tako glasnik, pri sodbah os'veli,
.Spokojno gleda krive in nekrive.
Posluša ravnodušno dobro, hudo,
Ne" poznajoč ni vsmiljenja ni gnjeva.
Pimen. .Si zbudil se, brat.
Grigorij. Blagoslovi me,
Častiti oče.
Pimen. Blagoslov naj Bog
Ti danes da, v prihodnje in na veke.
Grigorij. Ti pisal si in  sen te  ni  pre-
magal,
A moj pokoj so hude strašne sanje
Vznemirjale in motil me je vrag :
Sanjalo se mi je, da strma lestva
Me je na stolp peljala in z višine
Moskvo sem videl majhno ko mravljišče;
Na trgu narod je kipel, vrvel
In name s prsti smejajoč se kazal.
In strašno me je bilo sram pred njimi
In strmoglavo padajoč vzbudim se . . .
Trikrat sem videl ta prestrašni san ...
Ni čudno to ?
Pimen. Kri mlada še igra ti;
Umiri se z molitvijo in postom.
In tvoje spanje lepše, lažje sanje
Bo imelo. Sedaj, — če nehote
Zaspim, premagan od zaspanca,
IMolitve dolge nočne ne zmolivši, ,i
Moj stari san ni miren in brez g-reha t
Zdaj pridem, jaz, menih, na šumni pir.
Zdaj vidim taborišče, majhne boje.
Neumne svoje želje mladih let !
Grigorij. Kako veselo si mladost preživel !
Ti se boril si pod Kazanom trdnim.
Ti si odbil pod Sujskim Litve vojsko,
Ti videl si razkošje, carjev dvor !
Kak srečnež ! Jaz pa od otroških let,
Po celicah menih se vlačim revnih !
Zakaj bi tudi jaz se ne boril,
Zakaj se ne gostil pri carski mizi ?
Lahko potem bi, kakor ti, na starost,
Zapustil vse posvetno, vsa veselja.
Zaprl se v majhno, tesno celico,
Obljubo samostansko izgovoril.
Pimen. Ne žaluj, brat, ker rano si zavrgel
.Svet grešni in če malo še izkušenj
Poslal ti Bog je. Meni le veruj :
Od daleč nas slepi razkošje, slava,
In prevarljiva, zvita ljubav žensk.
Živel sem dolgo, z mnogim se naslajal,
A od tedaj še le vem za blaženstvo.
Ko me je Bog pripeljal v samostan.
Pomisli, sin ti, na velike carje :
Kdo višji je od njih ? Edini Bog". Kdo
Je proti njim ? Nobeden, glej, a vendar
Jim zlati venec je težak postajal.
Zamenjali ga s kuto dostikrat.
Car Ivan je iskal miru, pokoja
V podobi truda samostanskega.
A dvor njegov, oholih poln ljubimcev.
Izgledal je ko novi sahiostan.
In v kapice, spokorna oblačila.
Oblečeni so bili ko menihi.
A grozni car jim bil je za opata.
Tu videl sem, glej v celici ti sami
(Ciril-trpin takrat živel je tukaj.
Pravični mož ; in mene je takrat
Sposobil Bog, da sem razumel ničnost
.Stvari posvetnih). Tu videl sem i carja
Že onemoglega od krutih mislij.
Zamišljen, tih sedel pri nas je (xrozni ;
Mi nepremično stali smo pred carjem.
In mirno z nami je govoril on ;
Govoril je z opatom, z vsemi brati :
io8
»Očetje moji, pride zaželjeni dan.
Ko se pokažem, koprneč rešenja;
Ti, Nikodim, ti, Sergij, ti, Ciril,
Vi vsi poslušajte obljubo mojo :
K vam  pridem velik grešnik jaz, skesan.
Odelo vaše sveto sprejmem tu
In padem k nogam ti, častiti oče«.
To je govoril veliki vladar.
In milo, sladko govor mu je tekel
In plakal je. Mi smo s solzah molili.
Da bi poslal gospod ljubezen, mir
Njegovi duši, burni in trpeči.
A sin njegov Teodor na prestolu
Po mirnem je življenju vzdihoval
Samotnika. Palače krasne carske
Je v celice molitvene spremenil ;
Tam žalosti, skrbi, državne težke
Vznemirjale mu niso svete duše.
Rad skromnost carjevo imel je Bog
In Rusija se je potolažila
Pri slavi mirni. A pri smrti carja
Nečuveno se je zgodilo čudo :
Ob njega odru, viden samo carju,
Se je prikazal mož prečudno svetel.
Začel je govoriti ž njim Teodor,
Nazivljal ga velikim patrijarhom . . .
In vsi od straha bili so prevzeti,
Spoznavši, da je to prikazen neba.
Takrat Zaneta, svetega vladike.
Pred carjem ni bilo v svetišču božjem.
Kedar se je prikazal on, palače
Napolnile so se s presvetim duhom,
Ko solnce se zasvetil je obraz.
Ne vgledamo več carja takega.
Ta strašno velika, nesreča huda !
Razsrdili Boga smo, greh storili :
Izbrali smo morilca carjeviča
Za carja.
Grigorij. Davno hotel tebe sem,
Ca,stiti oče, vprašati o smrti
Ubogega Dimitrija : takrat ti
V Ugliču, pravijo, si bil.
Pimen. O, pomnim !
Pripeljal me je Bog, da vidim zfobni,
Krvavi greh. Takrat so v daljni Uglič
Poslali me na neko poslušanje.
1^0 noči sem prispel. A zjutraj rario
Naenkrat slišim biti plat zvona.
Krik, šum, beže na dvor caričin. Jaz
Hitim tja tudi — tam že celo mesto.
Pogledam — carjevič ubit leži ti ;
Carica v nezavesti pa nad njim,
V obupnosti kričala je dojilja.
A narod, strašno razdivjan ti vlači
Brezbožno izročnico — varuhinjo.
Naenkrat se prikaže bled od zlosti
Juda — Bitjagovski med množico.
Poglej, zlodej ! razlegal se je krik,
V trenutku ni ga bilo. Narod pa
Se vrže za bežečimi morilci.
Ugrabili so skrivše se zlodej e
In pripeljali jih pred gorko truplo,
In čudo, glej — mrlič zatrepeta.
>Kesajte se !« jim narod zakriči.
In v strahu pred sekiro so morilci
Se pokesali — Borisa nazvali.
Grigorij.  A koliko imel je carjevič let ?
Primen. Jaz mislim, sedem ;  njemu zdaj
¦bi bilo ...
(Od tega že je let deset . . . ne, več bo :
Dvanajst  let).  —  Tvojih  let  on  bil  bi,
mislim
In carstvoval. — No Bog tako ni sklenil.
S tem žalostnim dogodkom bom končal
Svoj letopis. Od tega časa malo
Sem se za svet zanimal. Brat Grigorij,
Ti um svoj si s pisavo si razbistril,
Prepuščam trud svoj tebi, da boš kdaj.
Prost od duhovnega razmišljevanja,
Pripisoval, ne modruje lokavo, '
Vse, čemur sam v življenju boš za pričo :
Mir, vojske in upravljanje vladarjev
In velikih svetnikov čudeže,
Prorokovanja, znamenja nebeška —¦
A zame odpočiti se je čas
In vg-asniti svetilko . . . Ze zvonijo
K zbrnici . . . Daj svoj blagoslov, Gospod,
Nam hlapcem ! . . . palico mi daj, Grigorij.
(Odide.)
Grigorij.  Boris,  Boris,  vse  pred teboj
trepeče,
Nobeden ti ne sme nič o usodi .
109
Spomeniti nesrečnega mladenča,
Med tem pa v temni celici ti piše
Dolg, strašen zate, samotarec.
In ne uideš več ti sodbi sveta.
Kakor ne sodbi večnega Boga.
2. Palače patrijarha.
Patrijarh, opat samostana Čudova.
Patrijarh.  Je res pobegnil, dragi moj
opat ?
Opat. Pobegnil, sveti vladika, že pred
tremi dnevi.
Patrijarh. Ti zvita kača ti ! Odkod je
vendar ?
Opat. Iz rodu Otrjopjevih, potomcev
galiških bojarjev ; že iz mladega je stopil
v samostan ne vedoč kam, živel je v Su-
zdalu, v samostanu Kfimjevskem ; od tam
je šel proč, vlačil se po raznih rodbinah,
nazadnje je prišel k mojim čudovskim bra-
tom. Videč, da je še mlad in nerazumen,
dal sem ga iz početka očetu Pimenu,
krotkemu in mirnemu starcu ; znal je po-
polnoma čitati in pisati, citai je naše leto-
pise, zlagal svete pesni svetnikom. Ne,
treba vedeti, da mu to ni bilo dano od
Boga ...
Patrijarh. To ti je branje in pisanje!
Kaj si še ni izmislil ! Bodem car v Moskvi !
O, on je hudičevo orodje ! Vendar ni treba
praviti carju nič o tem ; zakaj razburjati
vladarja ? Dosti bo, če naznanimo beg vodji
.Smirnovu in vodji Efimjevu. Kako bogo-
kletstvo ! Bodem car v Moskvi ! Zgrabiti,
zgrabiti hudičevega služabnika in ga po-
-slati v .Solovecki, za večno pokoro. Kaj ni
to bogokletstvo, oče opat?
Opat. Res, pravo bogokletstvo, oče moj.
III.
i. Carske palače.
Dva primiznika.
Prvi. Kje je vladar?
Drugi. V odpočivalnici je.
Že s kakim vragom se ti je zaprl.
Prvi. Aha ;  to mu najljubša je beseda :
Čarovniki, preroki in vražarji.
.Samo vražari, ko nevesta rdeča
Rad vedel bi, kaj uganjujejo.
Drugi. Glej,  tam prihaja. Naj  povpra-
šam ga ?
Prvi. Kako je mračen !
Car (vstopi). Moč imam najvišjo ;
Že šesto leto je, da mirno vladam,
A sreče v moji duši ni. V mladosti
Zaljubljamo se mi in si želimo
Uteh ljubezni, a če srčni glad
Pomirjen je, dobivši zaželjeno.
Se hladni dolgočasimo, trpimo ! . . .
Zastonj vražarji mi obljubljajo
Življenje dolgo, dolgo, brez nemirov —
Oblast, življenje me ne veseli ;
Že čutim srd nebeški in nesrečo.
Nesrečen sem. Pomiriti hotel
Sem narod v slavi, zadovoljstvu,
Z dobroto ljubav pridobiti si.
A pustil sera te trude brezuspešne :
Oblast ž veča ljudstvu ni prijetna.
Ljubiti narod samo mrtve zna.
Neumneži smo, če nam ploskanje
.Srce razburi, ali krik živahni.
Bog je poslal na našo zemljo glad ;
Bolestno vpil je narod v mukah težkih.
Vse žitnice sem jim odprl, a zlato
Razsul sem jim. Dal sem jim mnogo dela ;
A oni so proklinjali me v jezi !
Požar jim je vse hiše pokončal ;
Sezidal sem jim nova bivališča :
Požar očitali celo so meni !
(ilej ljudske sodbe : išči si ljubav !
V družini najti menil sem tolažbo.
Osrečiti sem mislil hčer z ženitbo ;
Smrt ženina odnese ko vihar . . .
Tedaj očita zlobna govorica
Ljudij nesrečnemu očetu, meni.
Da hčerinega vdovstva sam sem kriv ! ..
Če kdo umrje, — skrivni sem morilec :
Teodorjeve hitre smrti kriv sem.
Zastrupil'svojo sestro sem carico.
Ponižno nuno . . . vse seveda jaz !
Ah, čutim, da nas ne umiri nič,
i io
Na svetu žalosti, muk in trpljenja
Nobena stvar — mogoče le še vest —
Kako praznuje zdrava in vesela
Nad ogovarjanjem in tajno zlobo,
A če na njej samo en madež je,
Če se edin mogoče je napravil,
Tedaj gorje ! Kakor okužena
Pogine duša, strup v srce se vlije
In bije nam v ušesih in očita,
Slabost prihaja, v glavi se vrti ti,
Otroci so krvavi ti v o-^eh ...
In rad bi zbežal, toda kam . . . pregrozno !
Nesrečen tisti, če mu vest ni čista.
(l'ridc še.)
É

BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL EDVIČ.
IV.
Misail in Barlaam, meniha-postopača, Gri-
gorij Otrjopjev, oblečen posvetno, krčmarica.
Krčmarica. S čim naj vama postre-
žem, častita starca ?
Barlaam. S tem, kar nam je poslal
Bog, mati ; imate vina ?
Krčmarica. Kako ne, očeta sveta, ta-
koj prinesem. (Odide.)
Misail (Grigoriju). Kaj se pa tako držiš,
tovariš ? Vidiš litavsko mejo, do katere si
tako želel priti.
Grigorij. Dokler ne bodem v Litvi, ne
bom miren.
Barlaam. Kaj se ti je pa Litva tako
priljubila ? Glej, midva, oče Misail in jaz
grešnik, odkar sva ubežala iz samostana,
ne misliva na nič : Litva, Rusija, Peter ali
Pavel, vse jedno ... če bi le bilo vino . . .
no saj že gre.
Misail. Dobro si govoril, oče Barlaam.
Krčmarica (pride). Tukaj imate, častita
očeta. Pijta na zdravje !
Misail. Hvala, mati. Bog te blagoslovi.
(Pijejo. Barlaam začne peti pesem: >Kako  živeli  smo
v Kazanu mestu«. Grigoriju) : Zakaj pa vendar ne
pomagaš peti in ne pomagaš piti ?
Grigorij. Nočem.
Misail. Prostemu volja . . .
Barlaam. ... a pijanemu raj, oče Mi-
sail ! Izpijmo kozarček na zdravje krčma-
rice ! (Poje : .Mladenič dobri nehote....) Vidiš,
oče Misail, kadar pijem, ne ljubim treznih.
Pijanost in ponos si nista brata. Ce hočeš
živeti tako,,kakor mi, ki prosimo milosti-
njo, dobro, če ne — pa pojdi k vragu :
Veseljak ni prijatelj duhovniku.
Grigorij. Pij, toda govori pametno,
oče Barlaam ! Ce ne, boš videl, da znam
o pravem času tudi jaz govoriti, kakor gre.
Barlaam. Kako naj govorim pametno ?
Misail. Pusti ga no, oče Barlaam.
Barlaam. Kak pustež pa je to ! Sam
se pridruži za tovariša, ne veš, kdo je, ne
veš,  odkod je,  potem se pa še zbreza.
(Pije in poje : „Mlad menih gre v samostan.")
Grigorij   (krčmarici.)  Kam pa pelje  ta
cesta ?
Krčmarica. V Litvo, moj dobrotnik,
k Lujovim goram.
Grigorij. Jeli daleč do Lujovih gor?
Krčmarica. Ni zelo daleč, do večera
bi se moglo priti tja, če bi ne bilo carskih
pregrad in stražnikov.
Grigorij. Kake pregrade, kaj pomeni to?
Krčmarica. I nekdo je ubežal iz Moskve,
in zapovedano je, ustaviti vsakega in ga
preiskati.
Grigorij (za-se). Na, tu imaš vrag'a.
150
Barlaam. E, tovariš! Glej ga, kako je
prisedel k krčmarici. Vidi se, da ni potre-
ben pijače, ampak mlade igrače. Je že
tako ! Vsak ima svoje navade, a midva z
očetom Misailom imava pa to skrb - pl-
jeva do dna ; če izpijeva, povezneva čašo
in ji potolčeva na dno.
Misail. Dobro rečeno, oče Barlaam.
Grigorij (krčmarici). Koga pa iščejo ? Kdo
je ubežal iz Moskve ?
Krčmarica. A Bog ti ga vedi, tat ali
razbojnik, samo da ne morejo priti čez
mejo sedaj še dobri ljudje ne. A kaj bo
ir tega ? Nič, še plešastega vraga ne dobe :
Kakor da bi ne bilo v Litvo druge poti
kakor pa glavna cesta ! Treba samo kre-
niti odtod na levo stran skozi borovje, iti
potem po stezi do kapelice, ki stoji ob
Čekanskem potoku, potem naravnost čez
mo virje na Hlopino, odondod na Zahar-
jevo, a potem te lahko pelje vsak otrok
do Lujovih gor. Ti stražniki so samo zato,
da nadlegujejo popotnike in obirajo nas
reveže, (čuje se šum.) Kaj pa je zopet tam ?
So že oni, prokleti ! Gredo na ogled.
Grigorij. Krčmarica, nimate v hiši
druge sobe?
Krčmarica. Ne, dragi moj, rada bi se
še sama skrila. To gredo samo tako na
ogled, a moraš jim dati kruha, vina in
sama ne vem kaj — da bi pomrli, vrag
jih vzemi, da bi se jim . . . (.stražniki vstopijo).
Stražnik. Zdravo, krčmarica !
Krčmarica. Dobro došli, dragi gostje,
le naprej, prosim.
Eden stražnik (drugemu). No, vendar
dobimo  pijače, vsaj   se  s  čim  poživimo.
(Menihoma):  Kdo pa Sta vidva ?
Barlaam. Midva sva božja starca, mirna
meniha, hodiva po vaseh, da pobirava
krščansko miloščino za samostan.
Stražnik (drigoriju). A ti ?
Misail. Naš tovariš . . .
Grigorij. Posveten človek iz bližnjega
mesta ; spremljam starce do meje, potem
pa pojdem svojo pot.
Misail. Tedaj si se premislil . . .
Grigorij (tiho). Molči !
Stražnik. Krčmarica, prinesi še vina,
mi pa bodemo pili tukaj s starcima in se
kaj razgovarjali.
Drugi stražnik (tiho). Ta deček je suh,
kakor se vidi ; njemu ne vzameš nič, toda
starca . . .
Prvi (tiho). Le molči, takoj jima pri-
deva do živega. (Glasno) : Kako, očeta moja,
kako gre stvar ?
Barlaam. .Slabo, sine, slabo ! Kristjani
so postali sedaj skopi. Denarce ljubijo,
denarce skrivajo. Malo dajejo Bogu. Velik
greh pride nad narode zemlje. Vsi so se
vrgli na trgovino in sleparijo ; mislijo o
posvetnem bogatstvu, a ne o izveličanju
duše. Hodiš, hodiš, prosiš, prosiš ; včasih
ne izprosiš v treh dneh, treh polušek.')
Tak greh ! Mine teden, drugi, pogledaš v
mošnjico, tako malo ti je v njej, da ti brani
vest prikazati se v samostan. Kaj početi ?
Od žalosti zapiješ še ostalo ; prava beda
to, sama revščina. —- O, slabo slabo,
vidi se, da so prišli naši zadnji časi.
Krčmarica (joče). Gospod,  usmili se in
reši nas ! (Med Barlaamovim govorom gleda jirvi
stražnik pomembno v Misaila).
Prvi stražnik. Aleha!^) Imaš pri sebi
carsko povelje ?
Drugi stražnik. Imam.
Prvi. Daj ga sem.
Misail. Kaj pa buliš vame tako ne-
prestano ?
Prvi. Vidiš, stvar je ta : Iz Moskve je
ubežal hud krivoverec, (iriška^) Otrjopjev.
Si čul to?
Misail. Nisem čul.
Prvi. Nisi čul ? Že dobro. A tega kri-
voverca beguna je zapovedal car ujeti in
obesiti. Veš to ?
Misail. Ne vem.
Prvi (Barlaamuj. Znaš Čitati ? ^     .....
') Poluška : nekaj manj, kakor en vinar.
-) Diminutivum od Aleksander.
")      >•        B     od Grigorij.
151
Barlaam. Mlad sem znal, toda zdaj let ima dvajset.« — Kaj, brate, kje je
sem se odvadil. tukaj 50, a ? Vidiš — 20 ?
Prvi (Misailu).  A ti?
Misail. Bog mi ni podelil te modrosti.
Prvi. Tu glej carsko povelje.
Misail. Kaj mi ga je treba?
Prvi. Zdi se mi, da je ta pobegli kri-
voverec, tat, hudodelec — ti !
Misail. Jaz ! ? Za božjo voljo ! Kaj se
ti blede?
Prvi. Stoj, drži vrata. Takoj doženemo
stvar.
Krčmarica.  O  ti  nesrečni  mučitelji !
Še starcev ne puste pri miru.
Prvi. Kdo zna čitati ?
Grigorij (stopi naprej). Jaz Znam.
Prvi. Na ... A kje si se naučil ?
Grigorij. Pri našem cerkovniku.
Prvi. Čitaj na glas. (Mu daje povelje).
Grigorij (čita). »Čudova samostana ne-
vredni menih Grigorij, iz rodu Otrjopjevih,
je postal krivoverec, poučen od hudiča
mešati svete brate z raznovrstnimi zape-
ljivimi in grešnimi rečmi. A po poročilih
se je izkazalo, da je ušel nesrečni Griška
na litavsko mejo . . .«
Prvi (Misailu). Kako, nisi tedaj ti, a?
Grigorij. ... >in car ga je ukazal ulo-
viti . . .
Prvi. ... in obesiti ! «
Grigorij. Tukaj ne pravi »obesiti*.
Prvi. Lažeš ! Vsaka beseda se ne za-
piše v vrsto. Čitaj »uloviti in obesiti^<.
Grigorij. ... in obesiti. A star je ta
tat Griška (gleda  na  Barlaaraa)   okoll    50   let,
rasti srednje, glava je pleša&ta, sive brade,
velikega trebuha.« (Vse gleda na Barlaama).
Prvi. Ljudje božji! Tukaj je Griška!
Držite, vezite"! Kdo bi si to mislil !
Barlaam (iztrgajoč jezno). Pustite me, vražji
ničvredneži ! Kak Griška sem ? Kako ! Pe-
deset let, siva brada, velik trebuh ! Ne,
bratec, premlad si še, da bi se z mene
norčeval ! Dolgo nisem citai, težko razlo-
čujem črke, no tukaj že prepoznam, kako
.se je stvar zmešala, (čita črko za črko). ... »a
Drugi stražnik. Da, da, spominjam se,
dvajset, tako je bilo rečeno tudi nam.
Prvi stražnik (Grigoriju). Ti, bratec, si
pa cel zabavnež, kakor se vidi. (Med čitanjem
stoji Grigorij sklonivši glavo z roko pod pazduho).
Barlaam (nadaljuje).... »a rasti je majhne,
širokih prsij, eno roko ima krajšo od druge,
modrih očij, rujavih las, na licu ima bra-
davico, na čelu drugo.« .Saj nisi menda to
ti, prijatelj ?
(Grigorij potegne naenkrat bodalo. Vsi stopijo
pred njim narazen. Skozi okno skoči ven).
Stražniki. Drži ! Drži ! (Vsi beže neredno).
152
i
BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN. ]
PREVEL EDVIČ. I
v.
v. Moskva. Dom .Šujskega. \
Šujskij, mnogo gostov ; večerja.      . |
Šujskij. Se  vina !    (Vstane  in   drugi   za   njim), j
No, predragi moji gostje, j
Poslednji vrč ! Molitvo čitaj, deček ! 1
Deček. Gospod nebeški, vedno pričujoči,!
Molitvo svojih zvestih slug poslušaj ! j
Za carja našega moliino k Tebi I
Pobožnega, ki si ga sam določil j
Za samodržca, carja vseh kristjanov : ?
Varuj nam ga v palačah, na bojišču, j
Na potovanjih in po taboriščih, |
Daj zmago nad protivnikom mu vsakim,   j
173
Da se proslavi od morja do morja,
Družina vedno v zdravju naj cvete,
Da dragocene njene veje ves svet
Osenčijo ; a slugam svojim, nam.
Da bode vedno, kakor prej, dobrotljiv,
Vsem milostljiv in pa potrpežljiv.
Da blaženstvo modrosti neizčrpne
Njegove se izlije čez nas vse ;
Za to, cesarsko povzdignivši čašo.
Gospod nebeški, k Tebi molimo.
Šujskij (pije). Bog živi tebe, veliki vladar !
Sedaj pa lahko noč vsem, gostje dragi ;
Zahvalim Vam, da niste mi prezrli
.Soli in kruha. Z Bogom, lahko noč.
(Gostje odlnijajo ; on jili spremlj.i do vrut.)
Puškin. Težko so se odpravili. Mislil
sem že, knez Vasilij Ivanovič, da se ne
bodeva mogla niti malo pogovoriti.
Šujskij (slugam). Kaj pa zijate ? Vedno bi
radi poslušali gospode. Pospravite z miz,
in vsi ven. — No kaj, Afanasij Mihajlovič,
kaj poveš ?
Puškin. Prav sami čudeži so !
Gavrila Puškin, moj nečak mi je
Poslal iz Krakova poslanca danes.
Šujskij. No ?
Puškin. Čudno piše mi nečak novico.
Sin (iroznega . . . Počakaj. (Gre k vratom in se
ozira). Carjevič,
Ubit po želji Borisa vladarja . . .
Šujskij. No to ni novo.
Puškin. Le pomisli si —
Dimitrij živ.
Šujskij. Kaj vraga ! Ta novost !
Carjevič živ ! Prečudežno v resn'ci !
Je-li to vse ?
Puškin. Poslušaj me do konca.
Naj bo kdorkoli on, al rešeni
Carjevič, duh li kak v njegovem liku,
Predrznež kak, nesramen samozvanec,
To vem, da tam se je pojavil Dmitrij.
Šujskij. Ne more biti.
Puškin. Puškin sam je videl.
Ko je na čelu drugih v dvor prišel
In skozi vrste litavske gospode
Naravnost v tajni kraljev dvorec šel.
Šujskij. Kdo neki je, od kod prišel ?
Puškin. Ne ve se ;
Pa znano je, da je bil sluga prej
Pri Višnjevjeckemu ; da se bolan je
Duhovnemu očetu razodel ;
On je skrbel zanj, ta gospod ponosni.
Ozdravi ga, ko mu skrivnost odkrije.
In gre potem ž njim h kralju .Sigismundu.
Šujskij. Kaj govori se o tem drznežu ?
Puškin.   Kakor  sem   čul,  je   pameten,
prijazen.
Ugaja vsem. Begunce iz Moskve
Očaral je. Duhovni rimski so
Ž njim v zvezi. Kralj  ravna ž  njim pre-
prijazno
In je obljubil mu baje pomoč.
Šujskij. Vsa ta zmešnjava, dragi, taka je,
Da se mi nehote vrti že v glavi.
Brez vsake sumnje je to samozvanec.
Toda priznam, nevarnost majhna ni.
Novost prevažna ! Če do ljudstva pride.
Tedaj ustane še nevihta grozna.
Puškin. Nevihta taka, da Boris sam težko
Na umni glavi krono obdrži.
In prav stoji mu. Gospodari z nami
Ko Grozni car (da več ga ne omenim !)
Je to korist, če javnih kaznij ni.
Če na krvavem kolu pred vsem ljudstvom
Ne pojemo več pesnij Jezusu,
Če nas ne žgo na trgu več, a car
Ne razkopava s svojim žezlom oglja ?
Li smo si svesti bednega življenja ?
Lahko vsak dan prognanstvo pričakuješ,
Sibir, nieniško kuto in verige,
A kje na samem smrt od glada,  zanjko.
Kje so med nami vi.šjega rodu?
Kje knezi .Sicki, kje so Sestunovi,
Romanovi, nadeja domovine ? —
Izgnani, mučeni na smrt v  prognanstvu.
Čez čas : In tebe lahko doleti to.
Lahko se reče : Mi smo kakor v Litvi
Z nezvestimi služabniki obdani:
Prodati so te vsi pripravljeni,
Podkupljeni od vlade vsi ti tatje.
Od hlapca zadnjega odvisen vsak je.
Če se le drzne kaznovati ga.
174
Glej, Jurjev dan*) odpraviti se zmisli.
Več nisi v svoji hiši gospodar,
Lenuha še ne smeš pregnati, rad
Nerad hraniti moraš ga. Ne smeš
Se delavca prevariti ! — V sodnijo
Za delavce. Si slišal od Ivana
Zlo tako ? Li je morda lagdje ljudstvu ?
Le vjDrašaj ga. Naj skuša samozvanec
Obljubiti mu stari Jurjev dan.
Takoj bo potolažen.
Šujskij. Res je, Puškin.
No veš kaj ? Zamolčimo še vso stvar,
Dokler ne pride čas zato.
Puškin. Gotovo.
Obdrži zase, saj si mož razumen ;
S teboj se vedno razgovarjam rad.
In če me kakšna stvar kedaj vznemirja,
Da ne bi ti povedal, ne vzdržim ;
Pri tem pa sta mi jGzik razvezala
Tvoj med in tvoje imenitno pivo . . .
Bog s tabo, knez !
Šujskij. Do svidenja, pozdravljen!
(Spremi Pušldna.
VI. Carske palače.
Carjevič  riše zemljopisno karto.  Caričina
in njena dojilja.
Ksenija (po)jublja portret). Mili moj ženin,
prekrasni kraljevič, nisem te dobila jaz, ni
te dobila tvoja nevesta ampak čjna zem-
lja v tuji deželi. Nikdar se ne potolažim,
večno bom jokala po tebi.
Dojilja. Ej, caričina, deklica joče kakor
da bi pala rosa. Solnce izide in posuši
roso. Drugega ženina boš imela lepega
in prijaznega. Rada ga boš imela, dete
naše nenagledno, pozabiš Ivana kraljeviča.
Ksenija. Ne, ne, draga dojilja, jaz bodem
zvesta njemu tudi mrtvemu. (Vstopi car.)
Car. Kaj je, predraga moja Ksenija ?
*) s tem je Boris Godunov uničil ono pravo, po
katerem bi se kmetje, jiodvržcni svojim gospodarjem,
vsakega i8. sept., na Jurjev dan, lahko preselili h
kakšnemu drugemu gospodarju, ki jih ni tako mučil in
zatiral, kakor pa prejšnji. Narod je bil seveda silno
nevoljen.
Nevesta in že žalostna si — vdova !
Še vedno jočeš le po ženinu.
Otrok moj ! Ni usoda dopustila.
Da bil bi jaz vzrok vašeg-a blaženstva.
Razsrdil morebiti sem nebesa ;
Napraviti te nisem mogel srečne.
Nedolžna ti ! Zakaj trpeti moraš ?
A ti, preljubi sin, s čim se pečaš ?
Teodor.   Načrt   dežele   Moskve ;   naše
carstvo
Od kraja pa do kraja. Glej, Moskva tu.
Tu Novgorod, tu Astrahan, tu morje
In temni Permski gozdje, a potem
Sibirija.
Car. Kaj pa je to-le,
Ki tukaj vije se ?
Teodor. To naša Volga.
Car. Kako lepo ! Glej, sladki plod učenja !
Kakor z višin pregledaš ti lahko
Vse carstvo hkrati : morje, mesta, reke.
Le uči se, moj sin, učenje krajša
Hitrotekočega življenja skušnje.
Ti kakšenkrat, mogoče kmalu že,
Dobiš države vse pod svojo roko.
Katere si tako hitro narisal
Sedaj tu na papirju pred menoj.
Le uči se, moj sin, in jasno, točno
Razumel boš lahko skrbi državne.
(Vstopi Semen Godunov).
Glej, Godunov je prišel z poročilom.
(Kseniji).
Predraga hčerka, pojdi v svojo sobo;
Odpusti mi, utešil te Gospod !
(Ksenija z dojiljo odide).
Kaj mi poveš. Semen Nikitič ?
Semen Godunov. Danes
Za dneva pride dvorski knez Vasilij
In sluga Puškina z novico k meni.
Car. In ?
Semen Godunov. Sluga  Puškina  pove-
dal je,.
Da je prišel k njim v hišo  včeraj  zjutraj
Iz Krakova sei, a čez uro že
So ga nazaj brez pisma odposlali.
Car. Ujeti sla.
Semen Godunov. Za njim smo že poslali.
175
Car. A kaj o .Šujskem ?
Semen Godunov. Včeraj je gostil
Prijatelje, obadva Miloslavska,
Buturline, Mihajla Saltikova
In Puškina ter nekaj drugih še ;
Odšli so še le pozno. Samo Puškin
Ostal na samem je še z gospodarjem
In dolgo sta se pogovarjala.
Car. Takoj po Sujskega pošljite !
Semen Godunov. ("ar !
On je že tu.
Car. Pokličite ga sem. (dodunov odide).
Car. Te zveze z Litvo ! Kaj pomeni to ?...
Protivni so mi Puškini uporni.
Na Sujske pa zanesti se ne smeš :
Upogljivi, a drzni so in zviti . . .
(Vstopi Šujskij).
Jaz moram s tabo govoriti, knez.
No vidi se, da imaš sam opravek :
In tebe hočem čuti prvega.
Šujskij.   Tako,   vladar :   Povedati   sem
dolžen
Prevažno tebi vest.
Car. Poslušam te.
Šujskij    (tiho,   pok.izujoč    na    Teodora).   Toda,
vladar . . .
Car. Lahko ve carjevič.
Kar ve knez Šujskij. Lahko govoriš.
Šujskij. Iz Litve, car, je prišla  vest . . .
Car. Ne ta-li.
Da k Puškinu je prišel včeraj sel ?
Šujskij (za-se).   On ve že vse ! . . . (Glasno).
Jaz mislil sem, vladar.
Da tebi ta skrivnost je še neznana.
Car. Ni treba tega, knez : Premislil bom
Novice te ; drugače ne izvemo
Resnice.
Šujskij. Jaz edino to le vem.
Da v Krakovu ustal je samozvanec
In da je zanj vse plemstvo in  sam  kralj.
Car. Kaj govore ? Kdo je ta samozvanec ?
Šujskij. Ne vem.
Car. Kako bi bil nevaren nain ?
Šujskij. Moč, na vse  zadnje, imaš,   car,
veliko,
Prisvojil si srca svojih robov
Z usmiljenjem in darežljivostjo,
Toda sam veš : Neumen je naš ljud,
Izpremenljiv, uporen, praznoveren.
Prelahko se oklene pustih nad.
In naglemu navdušenju poslušen,
A gluh in ravnodušen za resnico,
Najljubša hrana so mu pravljice,
Ugaja mu brezsramna drznost, smelost.
Tedaj če oni postopač neznani
Litavsko mejo srečno prekorači,
Obujeno ime Dimitrija
Nespametnikov tolpe mu privleče.
Car.   Dimitrija ! . . .   Kaj ?   Onega  mla-
denča ?
Dimitrija . . . Proč pojdi, carjevič.
Šujskij (za-se). Zardel je: Bo nevihta!...
Teodor. Moj vladar,
Dovoliš li . . .
Car. Xe, pojdi le, moj sin. (Teodor odide.)
Dimitrija ! . . .
Šujskij (za-se). Ničcsar vedel ni.
Car. Cuj, knez: storimo, kar je treba, vse,
Da bi se proti Litvi zagradili
S pregradami, da ne prikrade se
Ni živa duša za to mejo. Zajec
Ne  sme  priteci   s Poljske   k   nam ;   da
krokar
Ne prileti iz Krakova ! Zdaj pojdi !
Šujskij. Že grem.
Car. Postoj. Kaj ni izmišljena
Ta vest? Si mogel slišati kcdaj,
Da bi ustajali iz groba mrtvi
Zasliševat nas, zakonite carje.
Določene, od naroda izbrane
In kronane od samih patrijarhov ?
Ni smešno to? Zakaj ne smeješ se?
Šujskij. Jaz, moj gospod? ...
Car, Poslušaj, knez Vasilij :
Ko sem izvedel, da je bil otrok . . .
Da si je vzel na kak način življenje.
Ti si poslan bil, da vse poizveš . . .
Zaklinjam te pri Bogu in pri križu.
Da vestno vso resnico izpoveš :
Si izpoznal ubtega mladenča ?
Ni bil podtaknjen ? Odgovori zdaj !
Šujskij. Prisegam ... ;
176
Car. Ne prisegaj, Šujskij moj,
Samo povej : Je bil to carjevič?
Šujskij. Bil.
Car. Pomisli, knez. Glej, milost ti obetam.
Laži pretekle ne kaznujem s praznim
Progonstvom več. Toda če še pa sedaj
Me varaš, pomni mi, pri glavi sina
Ti se rotim — zadene kazen te,
A taka kazen, da bi se obrnil
Od groze v grobu sam car Ivan  Grozni.
Šujskij.   Ni   strašna   kazen,   strašna je
nemilost.
Kako bi tebe varati se drznil ?
Li bi se mogel jaz tako zmotiti,
Da ne bi carjeviča izpoznal ?
Tri dni sem hodil gledat trup njegov.
Cel Ug-lič me je vedno spremljal v cerkev.
Trinajst teles krog njega je ležalo,
Ki jih je ljudstvo razmesarilo.
Na njih se je opazilo že gnjitje,
Toda obraz njegov je bi še jastn
In svež in miren, kakor da bi spal še ;
Globoka rana ni se mu zaprla,
Vendar poteze so ostale iste.
Ne, moj  gospod  tu dvombe ni : Dimitrij
Spi v grobu.
Car. Dosti ! Pojdi zdaj domov ! (šujskij odide).
O, težko ! . . . Da bi se umiril vsaj !
Kako sem čutil: Kri mi je v obraz
Stopila in kipela silno v meni . . .
Zato trinajst let se mi je sanjalo
Po vrsti o ubitem detetu !
Da, da, in baš zato ! Sedaj razumem.
A kdo je on, moj grozni supostat?
Kdo proti meni? Senca, le ime —
Ivnj more senca mi škrlat odvzeti,
Potomcem mojim vgrabiti nasledstvo? . . .
Na to prikazen pihni — ni je več.
Tako, vse dobro : Straha ne pokažem.
Toda prezirati ne sme se nič . . .
O težka si ti kapa Monomaha !*)
*) Krou.i Vladimira II. s priimkom Monomalia.
Pri njegovem kronanju mu je po.slal grški car Aleksij
Komnanus krono in druge carske insignije v dar. ( >n
je uiuik onega \'ladimira, ki je vpeljal kristjanstvo v
Kusiji.
177^
BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL EDV1Č.
VII. Krakov. Dom Višnevjeckega.
Samozvanec in pater Černikovski.
Samozvanec. Ne, oče moj, težav ne bode
mnogo !
Predobro jaz poznam duh narodov :
Pobožnost prenapeta ni njegova ;
A vzgled vladarjev jim je vedno svet.
Pri tem pa .še ta strpnost ravnodušna.
Zagotovim te, da že čez par let
Ves narod moj in vsa iztočna cerkev
Naslednika moč Petra pripozna.
Pater. Naj te podpira blaženi Ignacij,
Ko pride enkrat ta presrečni čas.
A do tedaj, moj carjevič, skrij v duši
To seme božjega navdihnjenja ;
Pretvarjati se pred tem  grešnim  svetom
Nam včasih višja zapove dolžnost :
Ljudje naj sodijo — besede, dela,
Namere tvoje vidi pa le Bog.
Samozvanec. Amen, kdo tam ? (Pride slug.i.)
Recite, da sprejemam.
(Vrata se odpró in vstopi tolpa Rusov in Poljakov.)
Tovariši ! Odrinemo že jutri
Iz Krakova. Jaz, Mnišek, za tri dni
Ustavim se pri tebi v Samboru.
Vera, tvoje gostoljubno bivališče,
Tvoj grad ponaša se z velikim sjajem,
A v njem je mlada gospodarica.
Nadejam se, da bodem videl krasno
Marino tam. A vi, prijatelji,
Rusija, Litva, vi zastave bratske
Povzdignite na vraga občnega.
Na mojega krvavega zlodejca.
Sinovi Slave ! Kmalu popeljam
V boj zaželeni vaše hrabre čete . . .
A mnogo novih še med vami vidim.
Gavrila Puškin. Prišli so prosit tvojo
milost, car.
Da daš jim službo, meč.
Samozvanec. To veseli me.
Prijatelji, le k meni. Puškin, kdo pa
Je ta lep človek ? «
201
Puškin. Krubskij.*)
Samozvanec. Ime slavno —
Ti je junak Kazanski kaj v sorodu ?
Krubskij. Njegov sem sin.
Samozvanec. Kaj .še živi?
Krubskij, Umrl je.
Samozvanec. Veliki um je bil, mož bit ve,
sveta !
Od tega časa, ko se je pokazal
Z Litvanci pod prastaro mesto Olgo
Kot kruti maščevalec vseh žalitev,
O njem je glas umolkel.
Krubskij. Oče moj
V Volinji je živel do svoje smrti
Na premoženjih, ki mu jih je dal
Batori. Mirno, zapuščen od vseh
Tolažbo je iskal le v svojih knjigah ;
A vendar v tem utehe ni našel :
Od mladega je mislil na domovje.
Do konca je po njej on žaloval.
Samozvanec. Nesrečni voj !   Kako se je
proslavil
Po vsem izhodu v burnem tem življenju !
No, veselim se, plemeniti vitez,
Da se je že pomiril z domovino ;
Pregreh očetov ne spominjati !
Mir grobu njih ! Le bliže Krubskij,.. . roko !
Ni čudno.to? Sin Krubskega pelja
Na prestol, koga ? — Sina  Groznega . . .
Usoda in ljudje — vse je zmenoj.
Kdo pa si ti ?
Poljak. Sobanjskij, šlahčič prosti.
Samozvanec.  Vsa  čast  in   hvala   tebi,
mož svobode !
Tretjino dajte plače mu naprej že.
A kdo si ti? Vesel poznam na njih
Obleko rodne zemlje. To so naši.
HrUŠČev (se globoko priklanja).   Tako jC,  OČC
naš. Vsi tvoji smo.
Preganjani, marljivi zemljedelci.
Izobčeni, iz Moskve smo zbežali.
Car, k tvojim nogam in za tebe radi
Vsi damo glave, da bi naša trupla
*) Njegov oče, knez Krubskij, se je odlikoval
pri Kaz;anu. Padel je pri carju Ivanu Orožnemu v
nemilost. Umrl je v prognanstvu.
Ti bila ko stopnice za prestol.
Samozvanec. Bodite mož, trpini vi ne-
dolžni !
Samo mi dajte priti do Moskve
A tam pa še poplačamo Borisa
Kakor mu ,gre. Kaj je tam novega ?
Hruščev. Vse tiho je še tam. No, narod je
Že zvedel, da živi še carjevič.
In tvoje pismo čitajo povsodi,.
Vse čaka te. Nedavno je Boris
Dva plemenita kaznoval, ker sta
Na tvoje zdravje tajno pila.
Samozvanec.   O   ti   nesrečneži,   bojarji
dobri !
No kri za kri — gorje mu Godunovu !
Kaj govore o njem ?
Hruščev. Odmaknil se je
V palače svoje žalostne. A grozen
In mračen je. Vse čaka kazni. Zlost
Ga grize. Komaj se še slabo vleče.
Vsi mislijo, da ni več daleč že
Njegova zadnja ura.
Samozvanec. Ker sem usmiljen,
. Želim v resnici njemu skoro smrt.
Če ne — gorje zlodejcu ! Koga pa
Želi imeti za naslednika ?
Hruščev. Nakan nobenemu ne razodeva,
A kot se vidi, namerava dati
Nam sina mladega Teodora.
Samozvanec. Mogoče zmoti se v računu
svojem.
Kdo ti ?
Kazela. Kozak : Od Dona sem poslan.
Od vojsk svobodnih, hrabrih atamanov,
Kozakov donskih gornjih in od doljnih,
Oči ugdedat jasne tvoje carske.
Poklonit se ti v njihovem imenu.
Samozvanec. Poznal sem Donce, nikdar
nisem dvomil
Ugledati kozakov v svoji vojski.
Iskrena hvala hrabrim donskim četam.
Mi vemo, da so po krivici zdaj
Preganjani in mučeni kozak',
No če nam Bog pomore na prestol
Očetov naš h priti, nagradimo
Po starem naš svobodni, verni Don.
202
Poet   (se pribliiža !n ga piijemlje,   globoko se pri-
klanjajoč, za rob njegovega jilašča).
Veliki princ naš, carjevič presvetli !
Samozvanec. Kaj hočeš ti ?
Poet. Vzemite blagohotno
Ta bedni plod truda marljivega.
Samozvanec.  Kaj  vidim jaz !  Latinski
stihi to !
O stokrat sveta zveza meča z liro :
Okrog obeh se vije lovorika.
Pod severnim sem sicer rojen nebom,
Vendar mi znan je glas latinske muze.
Jaz tudi ljubim cvetke s Parnasa. (čita zase.)
Hruščev (tiho Puškinu). Kdo pa je ta ?
Puškin. Piit.*)
Hruščev. Kak pa je stan to ?
Puškin. Kako bi rekel ruski ? Stihopisec,
Šaljivec, kali.
Samozvanec. Krasni stihi so !
Verujem v pesnikovo proročanstvo.
Zastonj v njihovih prsih ne kipi
Navdušenost. O srečno je podvzetje.
Katerega izid se že proslavlja.
Približi se, prijatelj, dar ta sprejmi
V spomin. (Daje mu prstan.)  Kedar dovršim
svoje delo.
Usode nalog-, ko nadenem krono
Očetov svojih, upam da začujem
Spet sladki glas tvoj, veličastno h-mno :
Musa gloriam coronat,  gloriaque musam.
Tedaj, prijatelji, do zjutraj, z Bogom.
Vsi. Naprej ! Na  boj !  Da  zdravstvuje
Dimitrij,
Da zdravstvuje veliki knez moskovski !
(Pride Se.)
203
BIORS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL EDVIČ.
VIL
Grad vojvode Mniška v Samboru.
Soba za oblačenje.
Marina, Ruzja (jo oblači), služabnice.
Marina (pred zrcalom). No, kaj, je li gotovo,
prej mogoče ni ?
Ruzja. Izvolite — sedaj najprej se odločite.
Kaj pa nadenete, te niti z biseri ?
Ali smaragdove nakite ?
Marina. Demantni dijadem. ,
Ruzja. Prekrasno ! Pomnite, ko ste ga
nadevali.
Ko ste hodili, milostna, na dvor. Jaz vem, |
Na plesu, govore, ko solnce ste bliščali, j
Možje so ahali, a drugi so šeptali ... :
Takrat je, mislim, videl prvikrat vaš kras ;
Hotkjevič mladi, ki se je potem pogubil,
220
Da, da, vsi pravijo, da v vas ^
Se je takoj prav vsak zaljubil. i
Marina. Daj no, požuri se ! j
Ruzja.  Ta čas ! Vaš oče danes upanje 1
ima na vas. 1
Zastonj vas carjevič ni videl. \
Prikriti mogel ni veselja svojega. !
Že ranjen je. Kako ste naglo ga j
Premagali z udarcem krepkim. ;
Da, gospica, zaljubljen je :
Ze mesec, zapustivši Krakov "i
Pozabil je na vojsko, vse, i
Tu se gosti, a veča le 1
S tem jezo Rusov in Poljakov.
Moj Bog, kdaj pride pač ta čas? i
Kaj ne, kedar povede v stalno mesto i
Dimitrij svojo mlado carico-nevesto, i
Osamljena ne bodem vsaj ? !
Marina. Mar misliš ti, da bodem jaz ca-j
rica kdaj ?
Ruzja. Kdo drugi pa, če  vi ne ? Kdo •
krasoto svojo \
Primerjal bi z veliteljico mojo ! )
Rod Mniškov ni nikdar v ničemur zaostal. |
Vaš um — kje našla bi pohval ?
O, srečen on, ki ga s pogledom počastite,
Ki ga z ljubeznijo si srčno prisvojite, ;
Kdor naj bi bil, naš kralj celo, I
Ali francoski kraljevič, t
Ne le ta revni carjevič, ^
Bog ve, odkod je, Bog ve, kdo ! \
Marina. On je v resnici carjev sin, cel '
svet prizna to. j
Ruzja. A vendar je bil prejšnjo zimo še i
Pri našem kralju sluga le. '
Marina. On se je skril. I
Ruzja. Ne rečem nič več na to.
A veste li mogoče to.
Kaj vse o njem ne govorijo ? s
Begun iz Moskve, revni pevec je samo
Za klateža ga vsi držijo. J
Marina. Kakšne neumnosti. |
Ruzja. Jaz ne verujem to, 3
Samo vam pravim, da bi bil dolžan gotovoj
Zahvaliti usodi za to srečo novo, j
Ker ga vi ljubite tako. |
Služabnica (vstopi). Že so se gostje zbrali.
Marina. No vidiš, ti bi vedno
Mi govorila praznosti,
A jaz oblečena še nisem.
Ruzja. Gotovo bo takoj !
Marina (za-se). Vse moram zvedeti.
*
Vrsta razsvetljenih dvoran. Godba.
Višnevjeckij, Mnišek.
Mnišek. On govori samo z Marino mojo,
Z Marino se edino le peča . . .
Stvar na ženitev je zelo podobna.
No, mislil si li — reci, Višnevjeckij —
Da bode moja hči kedaj carica ?
Višnevjeckij. Da, čudo ... se pa ti je
kdaj sanjalo.
Da bode sluga moj vladar moskovski ?
Mnišek. A kaka tudi je  Marina  moja !
Samo sem ji našepnil : Ti le glej !
Dimitrija ne pusti ... in takoj
Vse je končano, že je v mrežah cel.
(Godba igra poljsko. .Samozvanec in Marina sta prvi par).
Marina  (tiho Dimitriju).  Ob  edenajsti  uri
danes bom
Zvečer pri vodometu v drevoredu.
(Razidejo se. Drugi par).
Kavalir. Kaj je na njej  Dimitrij  našel?
Dama. Kaj ?
Ona je krasna.
Kavalir. Mramornata vila,
Oči in usta brez življenja, mrzla. (Novi par).
Dama. On krasen ni, drugače je prijeten,
A vidi se, da je rodbine carske. (Novi par).
Dama. Kdaj bo odhod ?
Kavalir. Ko reče carjevič.
Mi smo gotovi, a gospica Mnišek
Nas hoče kakor v robstvu ž njim   držati.
Dama. Prijetno robstvo.
Kavalir. No če vsi potem . . .
(Razhajajo se, sobaiie se prazne.)
Mnišek. Nas, starcev, zdaj več plesati
ni volja.
Glas godbe nas ne vleče več tako.
Prekrasnih roček ne poljubljamo več . . .
O, nisem še pozabil mladih let.
221
Zdaj ni tako, kakor je nekdaj bilo.
Mladina naša ni tako več drzna.
Lepota naša ni tako vesela ;
Priznaj mi, dragi, vse je nekam hUidno.
Pustiva jih, le pojdiva mi dva.
Buteljko ogersko odpreti dam.
Poraščeno takorekoč že s travo.
Prekrasno vince, gosto kakor mast,
Posrkava ga kje v kotičku mirnem
Med tem pogovoriva se o čem.
No, pojdiva, moj brat.
Višnevjeckij. Pa pojdiva.
Noč. Vrt. Fontana.
Samozvanec (pride). Fontana tu je, ona
pride sem.
No, rojen, mislim, nisem bojazljivec :
Pred sabo, blizu videl sem že smrt,
A še pred smrtjo nisem se prestrašil.
Pogibelj večna mi je že grozila,
Preganjali so me — obupal nisem.
Nevarnosti sem srečno ubežal.
A kaj duši me danes nekam čudno ?
Kaj znači nenavaden ta trepet ?
Ne, to je strah ... Cel dan samo sem čakal
Tega sestanka tajnega z Marino,
Premišljeval vse to, kar ji povem,
Kako ji rečem: carica moskovska.
Prišel je čas — ničesar več ne pomnim.
Ne najdem več pripravljenih besed ;
Ljubezen moti mojo domišljijo . ..
Kaj se je zabliščalo tu ... šum ... tiho ...
Ne, to je prevarljive lune luč
In zašumel je vetrič.
Marina (pride.) Carjevič moj !
Samozvanec. Glej, ona ! . . . Kri mi je
stopila v glavo.
Marina. Dimitrij, vi?
Samozvanec. Prekrasni, sladki glasek !
(Gre k nji).
Kaj vendar si prišla, te vidim res.
Edino z mano v senci tihe noči ?
Kako se je počasi vlekel dan !
Kako počasi noč je nastopila !
Kako sem dolgo čakal v nočnem mraku !
Marina. Bežijo ure, čas je meni drag.
Določila sem tukaj ti sestanek
Ne, da bi čula nežno govorjenje
Ljubimca. To je nepotrebno. Verjem,
Da me ljubiš, toda čuj : Jaz hočem
K usodi tvoji burni in nestalni
Pridružiti še svojo. No, potem jaz
Zahtevam nekaj, Dimitrij lahko :
Zahtevam, da bi mi sedaj odkril
Nadeje skrite, tajne svoje duše,
Namere svoje in celo bojazni.
Da bi oh tvoji strani mogla smelo
Da bi ob tvoji strani mogla smelo
Pustiti se v življenje — tja v en dan ne,
Ne kakor sužnja svojega moža,
Priležnica, ki nima nič pravice,
A ko soproga, k\ je tebe vredna,
¦ Moskovskega vladarja pomočnica.
Samozvanec. O daj, da bi pozabil malo vsaj
Mučenja in skrbi usode moje !
Pozabi sama, da je carjevič
Pred tabo tu, Marina ! V meni vidi
Ljubimca, ki si ga izbrala sama
Presrečnega z edinim le pogledom.
Usliši mi ljubezni prošnjo to.
Da ti povem, kar mi je v srcu polno !
Marina. Ni čas za to, knez : Ti odlašaš, a
Privrženost sodrugov se ti manjša:
Vsak dan trud, muke in nevarnosti
Postajajo težavnejše, opasne.
Že čuje se sumnljivo govorjenje,
Novica na novico vsaki dan.
Da Godunov se nate že pripravlja . . .
Samozvanec.  Kaj,   Godunov ?  Mar  je
ljubezen tvoja,
Edina moja sreča, v moči carja ?
Ne, ne, sedaj jaz ravnodušno gledam
Na prestol in na carujočo moč.
Ljubezen tvoja . . . kaj mi je brez nje
Življenje, slava, sjaj, država ruska?
V pustinji strašni, v revni koči — ti.
Ti nadomeščaš meni carsko krono !
Ljubezen ...
Marina. Sram te bodi ! Ne pozabljaj
Visokega in svetega poklica !
Čast tvoja mora dražja biti ti
222
Od vseh veselj mamljivega življenja.
Primerjati ne moreš je z ničemur.
Mladeniču, drhtečemu brezumno.
Ki od lepote moje je prevzet,
Ne dam nikdar svečano svoje roke,     *
A carjeviču, rešenemu čudno,
Nasledmikü moskovskega prestola.
Samozvanec. Ne muči mene, dražestna
Marina,
Ne pravi, da ne mene, ampak čast
Izbrala si. Ma/ina ! Kaj ne veš.
Kako hudo srce s tem meni raniš !
Kako ! Ce pa res ... o pregrozna sumnja !
Povej mi : Če usoda slepa ne bi
Podarila mi carskega rodu,
Če ne bi bil sin carja Ivana,
Ne ta, pozabljeni od vseh že davno,
Tedaj . . . tedaj bi še ljubila me ?
Marina. Ti si Dimitrij, drugi ne gotovo ;
Ljubila ne bi drugega.
Samozvanec. Ne, dosti !
Jaz z mrtvecem ne maram deliti
Njegove ljubice, ki mu pripada.
Ne, dosti tega je pretvaranja.
Povem ti vso resnico. Tvoj Dimitrij
Je mrtev, pokopan — nikdar ne  vstane ;
Će vedeti želiš še, kdo sem jaz.
Tedaj poslušaj : Jaz menih sem revni ;
Presedalo mi je življenje tako
In pod meniško kuto si izmislim
Namero drzno — čudo vsem ljudem.
Nato sem ubežal iz celice
Tja k Ukrajincem, tja v vasice bujne.
Učil sem se ravnati s konjem, sabljo ;
Prišel sem k vam, nazval sem se Dimitrij'
Prevaril sem Poljake brez možganov.
Kaj rečeš ti, oholica Marina ?
,Si zadovoljna, ker sem vse priznal ?
No, kaj molčiš ?
Marina. Sramota ! O gorje ! (Molčanje).
Samozvanec (za-se). Kam si zavlekla me,
nesrečna naglost !
Mogoče sem za vedno si uničil
Tako težavno pridobljeno srečo.
Kaj storil sem, jaz tepec ! (Glasno). Vidim,
Vidim : i
Sramuješ se nekneževske ljubezni.
Besedo odločilno izgovori ;
Usoda moja v tvojih je rokah
Jaz čakam. (Pade na kolena).
Marina. Vstani, bedni samozvanec !
Kaj meniš, da mi bodeš na kolenih
Ko lahkoverni, slabi deklici
Srce ponosno moje ublažil ?
Prijatelj, motiš se : Pri svojih nogah
Imela sem že plemenite grofe,
A hladno sem odklanjala jih,
Ne, da morda ubežnega meniha . . .
Samozvanec (vstane). Nikari ne preziraj
saraozvanca ;
Pri njem mogoče so vrline .skrite,
Ki so moskovskega prestola vredne.
Dostojne tvoje dragocene roke ...
Marina. Veša! sramotnih vredne, drznež !
Samozvanec. Zakrivil sem, ponos me je
premagal,
Prevaril sem vladarje in Boga,
Lagal sem svetu, a ne smeš. Marina,
Me kazniti. Nedolžen sem pred tabo ;
Svetinja si mi bila ti edina.
Pred njo se nisem mogel skrivati , . .
Ljubezen slepa, ta ljubezen vroča
Me je prisilila edina k temu,
Da sem ti vse izdal.
Marina. S čim hvali se !
Kdo je zahteval tvojega priznanja ?
Če si že ti, brezumni pustolovec,
Dva naroda preslepil in prevaril,
Tedaj bi moral se pokazati,
Da vreden si uspeha svojega,
Prevaro svojo drzno ohraniti
V skrivnosti trdni in globoki vedno.
Kaj morem, reci, tebi se predati.
Pozabiti svoj rod in sram deviški,
Življenje moje s tvojim združiti.
Ko sam si razodel sramoto svojo
Tako neumno lahkomiselno ?
On vse je iz ljubezni zblebetal !
Res, čudim se, da nisi pred očetom,
Pred družbo vsega tega še odkril,
Od radosti pred samim našim kraljem.
In pred gospodom svojim Višhevjeckim
223
Iz zaupljivosti, ko zvesti sluga !
Samozvanec. Rotim se, da si mogla mi
samo ti
Izmamiti iz srca to skrivnost ;
Rotim se ti, da nikdar in nikjer
Ni pri popivanjih, ni pri gostijah,
Ni pri prijateljskem razgovoru,
Ni pri mučilih strašnih, ni pod nožem.
Teh težkih tajn moj jezik ne izda.
Marina. Rotiš se ti ? Potem verjeti moram.
Verujem ! A pri čem, lahko izvem.
Rotiš se ? Ne li pri imenu Božjem,
Kakor gojenci tam pri jezuitih ?
Pri časti, kakor plemeniti vitez,
Morda edino pri besedi carski
Ko carjev sin ? Ni li tako ? Govori !
Samozvanec (ponosno). Duh Groznega je
mene posinovil
In me Dimitrija nazval iz groba,
Okolu mene narode je zmešal,
Borisa mi kot žrtvo je določil.
Jaz carjevič sem. Dosti ! Sram me je.
Da se Poljakinji ponosni plazim.
Na veke z Bogom : Igra vojn krvavih.
Usode moje velike skrbi
Že zaglušijo, upam, bol ljubezni.
Kako te bom začel sovražiti,
Kedar sramotni žar strasti preide.
Sedaj odidem : Zmaga ali smrt
V Rusiji pričakiije mojo glavo,
Ce najdem častno  smrt v krvavem boju,
Sramotno, ko zločinci na morišču.
Ne bodeš nikdar ti družica moja.
Ne razdeliš usode moje z mano.
Mogoče bodeš še obžalovala.
Ker si tako zavrgla svojo srečo.
Marina. Ce pa prevaro drzno tvojo jaz
Pred vsemi prej še celo razodenem ?
Samozvanec. Li meniš,  da se tebe kaj
bojim ?
Kaj bodo verovali eni ženski
Bolj kakor carjeviču Ruskemu ?
Ni kralj, ni papež, ni vse plemstvo
Ne misli, če je to resnica ali laž.
Če sem Dimitrij, ali ne   - vse jedno.
Jaz sem pretveza vojn in razprtij.
To jim je ravno treba. Tebe pa,
Veruj mi, že prisilijo molčati:
Pozdrav !
Marina. Počakaj, carjevič, nazadnje
(ioTOril si možato, ne otročje.
To me je s tabo, knez, pomirilo.
Pozabljena naj bode tvoja naglost,
Jaz vidim spet Dimitrija. Poslušaj :
Cas je, probudi se in ne odlašaj,
Povedi svoje polke proti Ruski,
Očisti Kremelj, sedi na prestol,
Tedaj pa pošlji za ženitev sla ;
A, Bog me čuje, dokler tvoja noga
.Se na stopnice ne upre prestola,
Dokler ne vržeš ž njega Godunova,
Ne bom poslušala besed ljubezni. (Odide).
Samozvanec. Ne ! Lažje se mi je boriti
s carjem.
In dvornega kaplana varati.
Ko z ženskami. Da bi jih vrag ; moči ni :
Obvija se ti, plazi se ti zvito.
Izmuzne se iz rok, grozi in sika --
Ko kača! Nisem tresel se zastonj.
Prav malo še in bi me pogubila.
No zdaj sem sklenil. Zjutraj grem na boj.
(Pride se).

BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL ED VIČ.
VII.
Litavska meja.
(i6. oktobra leta 1604.)
Knez Krubskij in samozvanec, oba na ko-
nju. Polki se približujejo meji. i
Krubskij (prijalmvši prvi). Glej, to je naša:
ruska meja !
Rusija ! Domovina ! Jaz sem tvoj !
S prebiranjem otresem prah tujine
Z obleke. Žejno diham novi zrak,
On je domač! O, oče moj, sedaj ,
Se je potolažila tvoja duša
In vesele se v grobu ti kosti !
Naš stari meč je zopet zabliščal,
Ta stari meč --- strah temnega Kazana,
Ta dobri meč — moskovskih carjev sluga !
In zopet se še enkrat poigra
Za svojega bodočega vladarja !
Samozvanec (jaha tiho, s sklonjeno glavo). Kak
srečnež on ! Kako se veseli
Njegova čista duša     svoji slavi !
O, vitez moj, kako zavidam tebi
Sin Krubskega, v tujini odg-ojen,
Pozabivši žalitve pretrpljene,
Popravivši njegove prejšnje krivde
Pripravljen si preliti svojo kri
Za mene, carja zakonitega.
Vrniti domovini... Prav imaš,
Lahko plamti v veselju tvoja duša.
Krubskij.  Mar se ti ne raduješ v svo-
jem duhu ?
Glej, naša Ruska ; tvoja je, carjevič :
Tam čakajo te srca tvojih zvestih.
In Kremelj, Moskva in država tvoja.
Samozvanec.   O   Krubskij,  lila  se  bo
ruska kri !
Vi ste pograbili za carja meč ;
Vi čisti ste, jaz peljem vas nad brate.
Nad Ruse Litvo sem pozval in kažem
Sovragom našim v Moskvo sveto pot !
Daj Bog, da ne bi name pal ta greh
A.mpak na té, Boris — carjeubijca !
Naprej !
Krubskij. Naprej ! Gorje mu. Godanovu !
(Odhajajo. Polki prekoračajo mejo).
Carska zbornica.
Car, patrijarh in bojarji.
Car. Je-li mogoče ! Razmenih ubežni
Na nas zlodejske svoje čete vodi,
In se nam drzne grožnje pisati !
Dovolj ! Čas je pomiriti brezumca.
Odidita, Bosmanov, Trubeckój.
Pomoč je treba zvestim vojskovodjam ;
Uporniki oblegajo Černigov,
Rešite mesto in meščane.
Bosmanov. Car,
Tri meseci ne bodo še prešli
In že umolkne glas o samozvancu ;
Pripeljemo ga v Moskvo, kakor divjo
V železni kletki zver. Za to pri Bogu
Se ti rotim. (Odide s Trubeckim.)
Car. Ponudil je pomoč
In zvezo švedski kralj nam po poslancili
A nam pomoči tuje ni potreba.
Dovolj imamo svojih še vojakov,
Za od vrnitev izdaj ic in Lahov. ^)
Odrekel sem. Sčelkalov, pošlji brž
Na vse strani povelja k vojskovodjam.
Da konja naj zajahajo, ljudi
Pa pošljejo po prejšnjem naj v službo ;
Po samostanih naj odberejo
Služabnike menihov. Prejšnje čase,
ko je grozila domovini beda,
So še menihi sami šli na boj ;
No njih motiti nočemo sedaj :
Naj rajši molijo za nas. Tak je
Ukaz naš in bojarjev odobrenje.
Sedaj pa rešimo vprašanje važno :
Vi veste, da predrzni samozvanec
Nesramne govorice je raznesel ;
Povsod njegova razposlana pisma
Vsejala so_ nemire in sumnitve ;
Po trgih šepeta se o uporih.
Kipe duhovi —- treba jih sbiaditi...
Lahi so zaničljivo Poljaki,
268
Začeti ^ kaznovanjem bi želel,
A s eim, kako — rešimo zdaj. Ti prvi
Si, sveti oče, reci svoje mnenje.
Patrijarh. Naj bo Najvišji blagoslovljen,
ker ti
Je vsadil v tvojo dušo potrpljenje
In vsmiljenje, o veliki vladar !
Ti grešniku ne priželiš pogube.
Ti mirno čakaš, da preide zmota.
, Preide. In resnice večne solnce
Obsije vse.
Tvoj zvesti bogomolec
V stvareh posvetnih moder ni sodnik,
A danes drzne se podati glas :
Ta vragov sin, ta razmenih prokleti,
Razglasil se je za Dimitrija ;
Odel se je nesramno, ko z obleko
Ukradeno, z imenom carjeviča ;
Raztrgati ga treba je samo
In samega bo sram nagote svoje.
Sam Bog pošilja nam to sredstvo :
Od tega je jjrešlo, o car, šest let,
To samo leto, ko te je Gospod
Za našega vladarja blagoslovil —
Prišel je k meni na večer enkrat   .  .
Pastir navaden, že prileten starec,
In mi povedal to prečudno stvar :
»V mladosti', pravi mi, »sem oslepel
In nisem vedel ni za dan, ni noč
Do starosti. Zastonj sem se z zelišči
In s tajnimi zagovori ozdravljal ;
Zastonj sem vedno hodil romat
Na grobe naših svetih čudodelcev :
Zastonj sem z blagoslovljeno vodo
Iz svetih vrelcev si kropil oči —
Gospod mi ni hotel poslati zdravja.
Nazadnje sem izgubil vso nadejo
Irivadil sem se temi in še v sanjah
Stvari vidljivih nisem videl več,
A sanjal sem o zvokih le. Enkrat
V globokem snu začujem deški glas.
Ki mi začne : Ustani, striček, pojdi
Ti v mesto Uglič, v cerkev Spremenjenja ;
Tam se pomoli grobu mojemu,
Bog je usmiljen — tebi oprosti.
A kdo si ti, sem vprašal deški glas.
Dimitrij, carjevič sem. ("ar nebeški
Me je sprejel med svoje angeljce.
Postal sem zdaj veliki čudodelec.
Le pojdi, starček ! — Vzbudim se in mislim :
Kaj ? Morda mi v resnici hoče Bog
Podeliti na stara leta zdravlje.
Pa pojdem — in takoj sem šel na pot.
Prispel sem v Uglič, pridem v stolno cerkev
In tam obrede svete sem poslušal.
Tako se je razvnela duša moja,
Da sem se sladko jokal, kakor da bi
Iztekala slepota mi s solzami.
Ko se je narod že razhajal, rekel
Sem vnuku : Ivan, pelji me na grob
Carjeviča Dimitrija. In deček
Popelje me — in komaj sem izmolil
Molitvo tiho nad njegovim grobom —
Odprle so se mi oči, uzrel sem
Ta božji svet in grob njegov in vnuka.«
Glej, moj vladar, to mi je rekel starec.
(Občno vznemirjenje. Med govorom si brise Boris obrax
nekoliltokrat z robcem.)
Pošiljal sem ljudi nalašč v Uglič
In potrdili so mi, da so mnogi
Trpini zopet zadobili zdravje
Na ta način pri grobu carjeviča.
To je moj svet : Prenesimo ostanke
Presvete v Kremelj in jih položimo
V Arhangeljsko svetišče ; takrat narod
Prevaro jasno izpozna zločinca.
In moč hudobe zgine kakor prah. (Molčanje.)
Knez Šujskij. Presveti oče, kdo za pota ve
Vsevišnjega? Ne sodimo o tem.
On lahko da mladeniča ostankom.
Da ne zgnjijo in silo čudodelstva ;
A treba tudi je preiskovati
To novo stvar marljivo, nepristransko ;
No moreš misliti na tako stvar
Veliko, ko si v takih burnih časih ?
Ne rečejo-li, da svetinjo drzno
V posvetne svrhe le zlorabljamo?'
A narod je tako še negotov.
Tako je že dovolj teh govoric !
269
Ni čas za to, da bi razburjali
Ljudi z novostjo tako mi prevažno.
Sam vidim, da je neobhodno treba
Uničiti glas tega razmeniha.
Za to je drugih sredstev — še prostejših.
Tedaj, vladar, če meni dovoliš.
Pokažem se na trgu narodu.
Tam bom svaril jih in jim prigovarjal.
Prevaro črno klateža odkrijem.
Car. Naj bo tako ! Vladika patrijarh.
Potrudi se v palačo mojo priti :
Jaz moram danes s tabo govoriti.
(Odide, za njim vyi bojarji.)
Eden bojar (tiiio drugemu).  Si-li opazil ti,
kako je car bledel,
Kako so g-a oblile znojne kaplje ?
Drugi. Priznam odkrito, da si nisem upal
Prav nič, še ne povzdigniti očij.
Prvi. Knez vSujskij je vse rešil. To je tič !
*    *
Ravnina blizu Nogoroda-Severskega.     ]
(21. deceml)ra leta 1604.)
Bitka.
Vojaki (beže v neredu). Ncsrcča ! Nesreča ! j
Carjevič!  Lahi!   Oni,  oni!   (Pride polkovnik i
Margeret in Valter Rosen). |
Margeret.   Kam ?   Kam ?   Allons ...
nazaj ! i
Eden iz beguncev. Sam pojdi nazaj,;
če te je volja, prokleti nevernik. ]
Margeret. Quoi ? Quoi ? 1
Drugi. Kva, kva ! Tebi ugaja,   preko-
morska žaba, kvakati na ruskega carjeviča, i
a mi smo pravoslavni. ?
Margeret. Qu' est ce a dire pravoslavni ?^
. . . Sacrés gueux, maudite canaille ! Mor-i
dieu, mein Herr, j'enrage : on dirait quej
ga n'a pas de bras pour frapper, 9a n'ai
que des jambes pour fuir. \) i
V. Rosen. Es ist Schande !
Margeret. Ventre - saint - gris ! Je ne;
bouge plus d'un pas ; puisque le vin est'
') Kaj se pa to pravi, pravoslavni r. . . Vražji
berač, prokleti lump ! Hudiča, gospod, jaz se bom raz-
jezil : rekli bodo, da nimamo rok, da udarimo, da imamo
noge samo da bežimo.
tire, il faut le boire. Ou'en dites-vous,
mein Herr ?^)
V. Rosen. Sie haben Recht.
Margeret. Diable, il y fait chaud ! Ce
diable de Samozvanetz, comme il s'appelle,
est un brave a trois poils.^)
V. Rosen. Ja.
Margeret. Hé ! voyez donc, voyez donc !
L'action s'engagé sur les derrieres de
l'ennemi. Ci; doit étre le brave Basmanoff,
cj,ui aurait fait une sortie.')
V. Rosen. Ich glaube das. (Pridejo Nemci.)
Margeret. Ha, ha! Voici nos AUe-
mands. Messieurs ! Mein Herr, dites leur
donc de se rallier^ et, sacrebleu, chargeons !¦'')
V. Rosen. Sehr gut. Halt ! (Nemci se
vrste ) Marsch !
Nemci   (gredo).   Hilf   Gott !   (Spopad. Rusi
zopet beže).
Lahi. Zmaga, zmaga ! Slava carju
Dimitriju !
Dimitrij (na konju). Prenehajte boj ! Mi
smo zmagali. Dovolj. Štedite rusko kri!
Odboj ! (Trobentajo in bobni ropotajo).
(Zvršetek pride.)
270
BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN.
PREVEL EDVlC.
VIII.
Trg pred stolno cerkvijo v Moskvi.
Narod.
Eden. Pride kmalu car iz cerkve ?
Drugi.   Obredi   so  končani ;   zdaj  jo
molitva.
Prvi. Kaj ? So že prokleli onega ?
Drugi. Stal sem pri uhodu in čul,
kako je dijakon zavpil : Griška Otrjopjev
— anatema !
Prvi. Naj ga proklinjajo; carjevič nima
opraviti z Otrjopjevirn.
Drugi. A carjeviču pojejo večni spomin.
Prvi. Večni spomin živemu! Bodo že
videli  ti brezbožniki !
Tretji. Cuj, šum! Kaj ni car?
Četrti.  Ne, to je norec.  (Pride novec v
železni Ijapi, obvcšen z verijjami in obljoljen od otiočadi.)
Otroci. Nikolka, Nikolka, železni kol-
pak !    Železni kolpak ! ... Trrrr .. .
Starka. Bosre šli od njega, neugnanci.
Moli za-me grešno, blaženi.
Norec. Daj, daj, daj kopejko.
Starka. Na kopejko ; spomni se na-me
Norec (sede na zemljo in poje).
Mesec se vozi
Maček ječe,
Norec, vstani,
Boga moli !
(Otroci ga znova obkolijo).
Eden iz njih. Bog te živi, norec, zakaj
ne snameš kape ? (Tolče ga po železni kapi.) U,
kako zveni !
Norec. A jaz imam kopejko.
Deček. Ni res ; pokaži no ! (iztrga mu ko-
pejko in beži.)
Norec (joče.) Vzeli so mojo kopejko,
žalijo norca.
Narod. Car gre, car! (Car gre iz cerkve;
spredaj razdaje bojar beračem milostinjo. Bojari).
Norec. Boris, Boris !
') Kolpak = kapa.

Car. Daj mu milostinjo !  Zakaj joče ? \
Norec. Nikolko žalijo majhni otroci... j
Daj jih zaklati, kakcir si zaklal majhnega!
carjeviča. |
Bojari. Boš šel proč, tepec! Zgrabite j
norca ! :
Car. Pustite ga. Moli za-me, revni Ni-j
kolka. (O(Ude) \
Norec (za njim.) Ne, ne ! Ne more sej
moliti za carja Heroda: Sveta Porod-;j
niča ne pusti. \
i
\
Sjevsk. i
¦j
Samozvanec, obkoljen od svojih.       1
Samozvanec. Kje je vjetnik ? i
Lah. Tu. \
Samozvanec. Sem poklicati! (Vstopi ruski j
vjitnik.) i
Kdo si ? \
Vjetnik. Ročnov, moskovski dvornik sem. i
Samozvanec. Si dolgo že tam v službi?;
Vjetnik. Mesec bode. 1
Samozvanec. Ne peče te nič vest, Rož-
nov, da meč
Si name vzdignil ?
Vjetnik. Kaj, ni naša volja.
Samozvanec. Si se boril pod Severskim ?
Vjetnik. Prišel
Sem tje po oni bitki čez dva tedna. \
Samozvanec. Kaj Godunov ?
Vjetnik. Zelo je bil vznemirjen,
Ker je bil zmagan in Mstislovski   ranjen, j
Takoj nato je Šujskega poslal '
Da vodi celo vojsko. \
Samozvanec. A zakaj i
Je odpoklical Basmanova v Moskvo. ¦
Vjetnik. Car ga je za zasluge nagradil i
S častjo in zlatom. Zdaj sedi Basmanov j
Tam v zbornici. i
Samozvanec. Potrebnejši je v vojski. I
Kako je v Moskvi ? .1
Vjetnik. V^se je zdaj še tiho. j
Samozvanec. Kaj, čakajo me. i
Vjetnik. Bog to ve, sploh pa
O tebi tam ne smejo govoriti —
Tem režejo jezike, drugim pa
Se glave. Res  prav pravi ta pregovor:
Ivar dan, to kazen. Ječe so vse polne
Na trgu, če se .snidejo le tri —
Osebe — glej : Vohun se že k njim plazi,
A sam vladar, če le mu čas dopušča,
Poročevalce izprašuje vse.
Će je tako že, boljše je molčati.
Samozvanec. Gre dobro kaj,  Borisovim
ljudem !
Kako pa vojska ?
Vjetnik. Sita in odeta,
Z vsem zadovoljna.
Samozvanec. Koliko je vojske ?
Vjetnik. Bog ve.
Samozvanec. A trideset jih bode tisoč?
Vjetnik. Našteješ tudi petdeset, če hočeš.
(Samozvanec se zamisli. Okolu stoječi se spogledujejo.)
Samozvanec.  Kako pa  sodijo   pri   Vas
o meni ?
Vjetnik. A govore o tvoji milosti,
Da si baje — ne jezi se — kak tat,
A hraber mož.
Samozvanec   (smeje se.)   To   kmalu  jim
dokažem
Na delu sam. Prijatelji, nikar
Ne čakajmo na Šujskega !
V boj jutri! Z Bogom. (Odide.)
Vsi. Da si zdrav, D mitrij !
Lah. V boj jutri ! Petdeset jih tisoč je,
A nas petnajst če bode vsega skup,^j —
Kaj jc znorel !
Drugi. Neumnost. En Poljak
Izzove petdeset, če hoče, Rusov.
Vjetnik. Izzoveš, da, če pride pa do boja.
Tako bežiš od enega, bahač
Lah. Ce bi imel ti sabljo zdaj, predrznež.
Bi tebe (kaže na svojo sabljo) kmalu jaz pomi-
ril s tem.
Vjetnik.  Naš Rus izhaja že lahko  brez
sablje :
Ne bi hotel ti malo tega, (kaže mu pest) tepec !
(Lah ponosno gleda nanj in odide molče. Vsi se smejejo.) ,
312
Gozd.
Samozvanec in Puškin.
(V oddaljenosti leži poginjajoč konj.)
Samozvanec. Moj bedni konj ! Kako ve-
,selo, živo
Poskakoval je danes v zadnjo borbo.
Kako me je še ranjen hitro nesel !
Moj bedni konj !
Puškin (za-se.) No, glej, za čem žaluje,
Za konjem, ko je cela naša vojska
Pobita v prah !
Samozvanec. Poslušaj, lahko je,
Da se je on od rane le izmučil
In se oddahne.
Puškin. Kaj še 1 Saj poginja.
Samozvanec (gre h konju). Moj bedni konj !
Kaj zdaj ? Odvzeti uzdo.
Odpeti sedlo dragemu, da vsaj
Izdahne prost. (Vzame mu uzdo in ga razsedla.)
(Pride nekoliko I.aliov.)
Pozdravljeni, gospoda !
Kaj Krubskega ne vidim več med vami ?
Jaz videl sem, kako se je zagnal
V najhujšo gnječo ; brezštevilne sablje
So se nad njim zibale kakor klasje,
A meč njegov jt; vse nadkriljeval.
In krik njegov je druge vse oglušil.
Kje je moj vitez ?
Lah. Tam na smrtnem polju.
Samozvanec. Čast hrabremu in mir nje-
govi duši !
Kako nas malo je ostalo živih !
Zločinci zaporoški, izdajice,
Prokleti ! Vi ste nas uničili !
Vzdržali niso niti treh minut !
Jaz jim že dam ! Desetega obesim !
Razbojniki.
Puškin. Naj kriv bo kterikoli
Mi vendar smo popolnoma razbili,
Iztrebljeni.
Samozvanec. Stvar bila je že naša.
Jaz sem premagal prednje vrste že
A Nemci so pošteno nas odbili.
To so junaki, Nemci, res, junaki.
Zato jih ljubim. Od njih prav gotovo
sestavil bodem si telesno stražo.
Puškin. Kje bodemo pa prenočili danes ? i
Samozvanec. No tukaj, v gozdu.  Ni  toj
prenočišče ? i
Zgod.-tj na pot, a za obed smo v Riljskem. i
Vsem  lahl-co noč!  (Leže, dene si sedlo pod glavo |
in zaspi.)        \
Puškin. Piijeten sen, carjevič! ;
Premagan v prah in rešujoč se v begu j
Brezskrben je, kakor neutrino dete. 1
Previdnost božja, vidi se, ga ščiti ;
A mi  prijatelj , še ne obupamo.
j
*     * \
Moskva. Carske palače. i
i
Boris, Basmanov. |
Car. Poražen je, a kaj nam to koristi?!
Ovenčali smo se le s prazno zmago. ]
.Spet zbral je svojo razpršeno vojsko j
In nam grozi z obzidja Piitivlja. i
Kaj delajo med tem junaki naši ? ,1
Stoje pri Kromih, kjer jih zasmehuje 1
Kozakov pest izza pregrade gnjile. J
To ti je slava ! Nisem ž njimi zadovoljen — \
Poslal bom tebe, da jim boš voditelj, |
Ne rod  a um postavil bom za vodjo, j
Naj se le pritožujejo bojarji ! ;
Prezirajmo mrmranja teh nadutcev, \
Uničimo nevai-ne te navade."^1 \
Basmanov.  Moj  gospodar,   stokrat   najJ
bo ta dan ;
Blagoslovljen, kedar razredne knjige i
Z razdori in s ponosc>m rodoslovnim '
Uniči ogenj. \
Car. Dan ta ni več daleč. j
.Samo pomiri prej razburjenost ' ;
Ljudij. '
Basmanov. Kaj treba nanje gledati ! \
K nemirom narod je naklonjen vedno, j
Tako konj iskri grize svojo uzdo.
Tako se starišem otrok upira, 1
A kaj to ? Jezdec krepko vodi konja, j
Zapoveduje oče nad otrokom. '
') V takozvanih »razrednih knjigah« je bilo  vsa-j
kemu bojarju že naprej  določeno, kako   mesto   dobi v
vojski. Seveda so potem i)Ostali voditelji   taki,  ki   niso
bili sposobni. Basmanov je bil pa meščanskega rodu.    i

Car. Konj vrže včasih jezdeca raz sebe,
A sin očetu večno ni pokoren.
Samo z nepopustljivo strog'o.s jo
Krotimo narod. To je misld Ivan
Miritelj in razumen samodržec.
Tako je mislil grozni vnuk njegov.
Ne, narod na.š ne čuti milosti :
Ce dobro mu storiš — ne reče hvala.
Će grabiš, pleniš — hujše ti ne bode.
(Vstopi bojai.)
Kaj ?
Bojar. Pripeljali so ti tuje goste.
Car. Grem jih sprejeti. Basmanov, počakaj.
Ostani tukaj, s tabo moram še se
Pogovoriti. (Odide.)
Basmanov. Velik duh državni !
Bog daj, da s tem Otrjopjevim  prokletim
Konča enkrat in mnogo, mnogo on
Stori še dobrega Rusiji naši.
Pzevažna misel se mu je rodila,
Ne smemo je pustiti, da propade.
Kako življenje se odkrije meni,
Ko zlomi konečno bojarjev moč. '
V vojaštvu tekmecev jaz ne poznam,
Postanem prvi pri prestolu carskem...
Mogoče tudi... Kaj ta čuden šum ?
(Nemir. Bojarji ; dvorni sluge begajo v neredu,   sreča-
vajo se in si šepetajo.)
Eden. K zdravniku !
Drugi. Hitro,- hitro k patrijarhu.
Tretji.  Za carjevičem, carjevičem kliče.
Četrti. Duhovnika !
Basmanov. Kaj se je dogodilo ?
Peti in šesti. Car je obolel, car umira.
Basmanov. Moj Bog !
Peti. Sedi ti na prestolu, kar se zgrudi ;
Ulije kri se iz ušes in ust.
(Carja prinesó na stolu ; cela carska družina ; vsi bojarji.)
Car. Odidite vsi — Pustite samo
Tu carjeviča  z  mano.   (Vsi se oddaljijo.) Jaz
umiram,
Objemi me. Zdrav bodi, sin ; Takoj
Začneš ti vladati ... O Bog ! O Bog !
Pred Tebe kmalu stopim — ali duše
Ne morem več očistiti s kesanjem !
A čutim, sin moj, ti si meni dražji
Od izveličanja ... tako naj bo!
Podanik rojen sem in moral bi
Umreti tudi ko podanik v mraku ;
A dobil sem najvišjo moč —¦ kako ?
Ne povprašuj. Dovolj, Ti si nedolžen,
Ti vladati začneš zdaj s polnim pravom
A jaz za vse Bogu bom odgovarjal.
O mili sin, ne daj se zapeljati.
Nikar ne slepi sebe dobrohotno.
Prevzameš v burnem času vladanje :
Nevaren je ta čudni samozvan(^c,
Z imenom strašnim se je oborožil.
Jaz mogel bi potlačiti nemire,
Ker sem izkušen že v državnih poslih ;
Pred mano so se tresli vsi od straha ;
Izdajstvo ni si upalo na dan ;
A ti si neizkušen  mlad vladar še,
Kako boš carst oval v nemirnih časih,
Zaduševal upore in izdajstva !
No, Bog je velik ! Razsvetli mladost
In podari slabosti moč . . . Poslušaj ;
Za svetovalca, prvič, si izberi
Nadejnega, že v hladnih, zrelih letih,   ¦
Ljubimca naroda, ki ga bojarji  .
Spoštujejo radi rodu in slave —
Na primer Šujskega. Za vojsko treba
Zdaj vodjo veščega: Naj bo Basmanov.
Ne zmeni se, če se jeze bojarji.
V mladosti bil si z mano v zbornici
In veš že nekaj o stvareh državnih ;
Ne izpreminjaj ¦ reda prejšnjega:
Navada je države duša. Bil sem
Prisiljen obnoviti razne kazni,
Odpraviš jih lahko in vsi te bodo
Blagoslovljali, kakor nekdaj strjca,
Ko je zasedel prestol Groznega.
A s časoma začneš polagoma
Potezati bolj za državne uzde.
Zdaj jih popu'iti, a iz rok ne deni.
Usmiljen in pristopen bodi tujcem
In zaupljivo jemlji v službe jih ;
Ustav cerkveni čuvaj vedno strogo.
Molčeč, tih bodi — carski glas ne sme se
Zastonj izgubljati po pustem zraku ;
Ko sveti zvon sme le naznanjati
Skrbi velike, ali velik praznik.
314
o mili sin  Ti stopiš v ona leta,
Ko nas razburjajo obrazi ženski.
O hrani, hrani to presveto čistost,
Nedolžnosti ponosno sramežljivost :
Kdor se na^^adi mlad potapljati
V pregrešnih naslajenjih svoja čuvstva.
Postane mračen, star in krvoželjen
In um njegov začne temneti hitro.
V rodbini svoji bodi vedno glava ;
Spoštevaj mater in sam gospodari.
Ti mož in car si : Ljubi svojo sestro
Ostaneš ti edini ji hranitelj.
Teodor (na kolenili). Ne — živi, živi, vladaj
dolgo še :
Brez tebe izgubljeni smo mi, narod.
Car. Končano je, oči mi že temnijo.
Že čutim smrtni, grobni hlad . . .
(Pride patrijarh, svečeniki, za njimi vsi bojarji.  Carico
peljejo pod roko. Caričina joče.)
Kdo tam ?
A shiina!^) . . . .Sveto preoblačenje.
Prišel je čas ! Car za meniha gre. —
Za celico mi bode tesna krsta.
Počakaj še, vladika patrijarh.
Se car sem: Poslušajte me bojarji —
On je, kateremu zapuščam carstvo,
Prisezite Teodoru . . . Basmanov,
Prijatelji . . . Pri smrti prosim vas,
Služite mu marljivo in pravično !
On je tako še mlad, nedolžen deček.
Prisežete ?
Bojarji. Prisegamo
Car. Vesel sem.
Odpustite mi grehe in zločinstva.
Če sem vas vedoma in tajno žalil.
Gotov sem, sveti oče, pridi-!
(Začne se preoblačenje.  Ženske odnesejo v nezavesti.-)
Šotor.
(Basmanov pripelje Puškina.)
Basmanov. Le vstopi in razloži mi odkrito.
Tedaj pošilja tebe sam on k meni ?
Puškin. Ponuja ti prijateljstvo, če hočeš,
In prvo čast za njim v moskovskem carstvu.
^) Shima je meniSlia obl»ka. Carje so pokopavali
v meniški obleki.
Nagla smrt Borisova je zgodovinska.
Basmanov.  A mene je Teodor  že  po-
vzdignil
Visoko : Vojskovodja sem postal :
Prezrl je radi mene čin razredni,
Bojarjev jezo. Njemu sem prisegel.
Puškin. Prisegel si nasledniku prestola
Po zakonu; a če je drugi živ.
Ki je bolj zakonit? ...
Basmanov. Poslušaj, Puškin, dosti,
Ne pravi mi neumnosti, saj doloro
Vem, kdo je on.
Puškin. Priznala ga je davno
Rusija, Litva za Dimitrija.
Sploh tudi jaz ne jamčim ti za to.
Mogoče je, da je Dimitrij pravi.
Mogoče, da je tudi samozvanec.
Samo to vem, da prej, ali pozneje
Odstopi sin Borisov njemu Moskvo.
Basmanov.  Dokler  držim   za  mladega
vladarja.
Dotlej prestola še ne zapusti ;
Dovolj imamo polkov, hvala Bogu !
Navdušim z zmagami naš narod še.
A koga pošljete vi proti meni ?
Kazelo li kozaka ali Mniška ?
Kaj vas je mnogo, vsega osem tisoč !
Puškin. Ti motiš se, še toliko jih ni.
Sam pravim, da imamo le druhal,
Kozaki plenijo samo po sel ih,
Poljaki so bahači in pijanci,
A Rusi . . . Kaj koristi govoriti
Zvijač ne maram rabiti pri tebi.
Veš-li, Basmanov, kje je naša moč ?
Ne v vojski, niti ne v pomoči Poljske
A v mnenju — da, da, v mnenju narodnem.
Spominjaš se Dimitrijeve slave.
Njegovih pridobitev mirnim potom ;
Kedar so se mu brez krvi, brez strela
Udajala povsod pokorno mesta.
Uporne vojvode vezala črn^).
Sam videl si : Se je li vaša vojska
Borila rada proti njemu ? Kdaj ?
Z Borisom ! A sedaj . . . Prekasno je
Boriti se in pihati v pepel,
Da bojno iskro zopet oživiš.
1) Črn = druhal, Ijud. .

z vsem tvojim umom in z vso trdno voljo
Nič ne opraviš ; koj in boljše zate,
Da prvi daš vsem pameten primer,
Da razglasiš Dimitrija za carja
In da za vedno mu poslužiš s tem !
Kaj misliš?
Basmanov. Jutri vse izveš gotovo.
Puškin. Odloči se.
Basmanov. Pozdravljen.
Puškin. Le premisli. (Odide.)
Basmanov. Resnico govori. Povsod izdaja.
Kaj naj počnem?  Mar naj počakam zdaj,
Da bi me zvezali uporniki
Otrjopjevu me dali ? Kaj ni boljše,
Izliv potoka burni prehiteti
In sam . . . Toda prisego prelomiti !
Oskruniti si čast iz roda v rod !
Poplačati z izdajo strašno, grdo
Zaupljivost vladarja mladega !
Lahko je kakemu izgnanemu.
Da misli na upore in zarote,
A meni  carjevemu ljubljencu . . .
A smrt . . . oblast ... in narodove bede.
(Zamisli se.)
SeiTi ! Kdo je ? (žvižga). Pod orožje vsi !
Sodni trg.
(Puškin gie, obkoljen od naroda.)
Narod. Bojarja nam je carjevič poslal.
Poslušajmo, kaj nam pove bojar.
Le sem, le sem !
Puškin (na vzvišenem mestu.) Meščani Moskve,
čujte !
Pokloniti se carjevič je vkazal. (So priklanja.)
Kako previdnost božja je rešila
Iz rok morilcev carjeviča, veste ;
On je šel sam zločinca kaznovat,
A bož|a roka ga je že zadela.
Pokorna je Dimitriju Rusija ;
Basmanov sam je njemu svoje polke
Z resničnim kosom pripeljal k prisegi.
Dimitrij gre v ljubezni k vam in v   miru.
Li vzdignete roko na carjeviča,
Na vnuka Monomaha pravega
Samo v korist rodbine Godunovih ? ,
Narod, (iotovo ne.
Puškin. Meščani Moskve, čujte !
Svet ve, kako ste mnogo vi trpeli
Pod kruto vlado prišle ca Borisa:
Izgone, kaznovanja, davke, muke,
Sramoto, glad — vse ste poskusili.
Dimitrij hoče vse pomilostiti
Bojarje, uradnike, goste, kupce,
Vojake, dvornike — in ves naš narod.
Kaj boste še brezumno svojeglavni
Zavračali njegove milosti ?
On gre na carjev prestol dedov.
Obdan z velikim, strašnim spremljevanjem.
Ne srdite ga, bojte se Boga,
Poljubite križ pravemu vladarju ;
Pomirite se, hitro pošljite
K Dimitriju na dom mitropolita,
Bojarje, glasnike, ljudi izbrane.
Da se poklonijo očetu   carju,  (.stopi z odra.
Sum med narodom.)
Narod. Kaj misliti, bojar je prav govoril.
Da zdravstvuje Dimitrij, oče naš!
Muzik (na odru.) V palače carske ! Narod !
Narod ! V Kremelj !
Zvežimo to Borisovo Scene !
Narod (drvi naprej v tolpah.) Vtopite ga ! Da
zdravstvuje Dimitrij !
Pogine naj za vedno rod Borisov ! ^
Kremelj. Dom Borisa. Straža pri stopnicah.
Teodor pri oknu.
Berač. Dajte kaj vbogaimé, prosim.
Straža. Pojdi proč ; ne sme se govo-
riti z zaprtimi.
Teodor. Pojdi starček, nesrečnejši sem
od tebe : Ti si prost
(Ksenija pod zavojem se približa tudi k oknu.)
Eden iz naroda. Brat in sestra — revna
otroka, kakor ptiča v kletki.
Drugi. Treba je žalovati za I^om ! Pro-
kleto pleme !
Prvi. Oče je bil zlodej, l otroka sta
nedolžna.
Drugi. Jabolko ne pade dakč od ja-
blane.
316.
Ksenija. Dragi brat! Zdi se mi, da^
gredo k nam bojarji. i
Teodor. To ja Galicin in Mosaljsliij.
Drugih ne poznam. i
. Ksenija. O, ljubi brat, srce mi zamira]
od strahu. i
(Galicin, Mosalj.skij, Molčapov in Scrcfcdinov ; za':
njimi trije strelci.) ;
Narod. Stopite narazen, stopite nara- ;
zen, bojarji gredo. (Vstopijo v hišo.) j
Eden iz naroda. Zakaj so pa pri.šli ?   ^
Drugi, (iotovo pripravit k prisegi j
Teodora Godunova. \
Tretji. Res bo. Cuje.š, kak šum je v|
hiši ! . . . Hrup ! . . . Tolčejo se !
Narod. Čuješ? Cviljenje! To je ženski
glas , . . Pojdimo notri . . . Vrata so zaprta i
—¦ kriki so umolkli — hrup je še. j
(Vrata se odpnj. Mosaljski se pokaže na stopnicah.) i
Mosaljski. Narod! Mar'ja (jodunova;
in njen sin sta se sama   zastrupila. Videli-
smo    njijuni   mrtvi   trupli.   (Narod v strmenjuj
molči.) No, kaj molčite? Kričite; Da zdrav-1
stvuje car Dimitrij Ivanovič! (Narod molči.)   i
317