_____________________Zanimivosti___________________.__ Božič drugod. Ne praznuje se povsod da tako ne gre, ker so se Evropejci jo- božič tako ali vsaj približno tako kot pri smehovali njihovim božičnim drevescem. nas. Vsak narod ima svoj poseben način Zato so se zopet vrnili k pravi jelki, sa- praznovanja tega velikega praznika. — mo da je niso okrasili z voščenimi sve- Na posebno svojevrsten način praznujejo čami, ampak z električnimi žarnicami. božič na Španskem. Tam ne poznajo sta- Amerikancem pa seveda eno samo bo- rega nemškega običaja, da bi postavljali žično drevo ni dovolj, zato si jih napra- in krasili božično drevesce. Oni imajo vijo več: eno na vrtu, eno na balkonu skoiaj v vsaki hiši bolj ali manj hogato in eno, največje iu najlepše, v hiši. — okrašene jaslice. Razlika pa je t irti v Zelo dolgo trajajo božični prazniki nn božičnih darilih. Večinoma si pošiljajo švedskem. Tukaj si ljudje med seboj vo- samo dobri znanci drug drugemu košare, ščijo vesele božične praznike že v no- napolnjene s steklenicami vina, poticajai vembru. Božično drevo je na švedskem in sadjem. Stoprav šele po božičnih praz- že reklama, ker z njim vabijo kup :e v nikih se začne na španskem veliki bo- trgovino. Doma si postavijo namesto bo- žični semenj, na katerem se prodajajo v žičnega drevesa rajši svečnike s pnžga- prvi vrsti vsakovrstne otroške igrače. Na nimi svečami. Na prometnih cestah in na Spanskem dan dečjega veselja ni sveti križiščih ulic v Stokholmu vise med hi- večer, ampak jutro sv. Treh kraljev. Ta dan šami girlande iz jelkovega okrasja, na zjutraj prinese mali Jezus dobrim otro- katere so obešene električne žarnice in kom darove, ki jib. položi y čeveljčke. zvončki. — Tudi \ drugih. državah, kjer Pa še neko posebnost imajo Španci v bo- dolgo niso poznali božičnega drevesca, žičnem času. Prvi april, dan šaljivili kakor na Japonskem, Kitajskem in na navad, praznujejo že 28. decembra, na Islandu, se je ta navada že zelo razširila. dan Nedolžnih otročičev. Tudi Novo 'eto Tamkaj seveda ne uporabljajo jelk, am- praznuje španski narod na poseben na- pak drugo grmovje, ki pri njih raste. — čin. Vsak Španec ima na Silvestrov večer Navada božičnega drevesca je stara okoli v žepu gomolj grozdja. Ko odbije -ira 300 let in je prišla k nam iz Nemčije. polnoči, poje dvanajst zrnc z njega, da Kdaj zmrzne človek? Zmrznjenje člo- bo imel v prihodnjem letu vseh dranajst veka ne zavisi od temperature zraka, ki mesecev srečo. — Najznačilnejše za ita- je okrog nas, ampak od toplote, ki je v lijansko božičevanje so mladinske pridi- človeku. Normalna temperatura človeške- ge, ki jih imajo v cerkvi Ara Coeli v Ri- ga telesa znaša 36,8 do 37,5 stopinj Cel- mu. V tej cerkvi se zbere mladina različ- zija. Višjo temperaturo od 42 stopinj Cel- nih verskih društev in posluša kratke zija prenese redkokateri človek. Najvišja pridige, ki jih govore dečki in deklice temperatura, doslej zmerjena pri člove- sami. V Italiji praznujeio samo prvi bo- ku, znaša 49,9 stopiuj. Kakot se iz tega žični pra^nik, to je sveti dan. K polnoč- razvidi, človek sploh ne more prenesti nici ne jemljejo otrok, a po maši se ra- mnogo vi.šje temperature, ki je v njem. dujejo pri čaju in poticah do raneg.-i j«- Bolje od nenavadne visoke temperature tra. Sveti dan pa je namenjen obiskom. more prenašati človek nenormalno nizko Tedaj se med seboj obiskujejo sorodniki temperaturo. Ako se je znižala telesna in znanci. Prav tako kot na Španskem toplina v človeku, ki je zmrznil, na 30 tudi v Italiji ni božični večer praznik stopinj, tedaj se moramo še skoraj go- mladine, ampak šesti januar. — Angleži tovo nadejati, da ga bomo oživili. Rešitev božiča ne praznujejo v tako veliki meri takega človeka še tedaj ni popolnoma iz- kot Novo leto. Najvažnejše angleško jelo ključena, ako je padla njegova telesna o božičnih praznikih je božični puding in toplota na 25 stopinj. šele pri znižanju pečena piška. — Na Francoskem so se še telesne topline na 23 stopinj Celzija je do nedavna čudili temu, ako si je kdo v človek popolnoma zgubljen, zmrznjen. hiši postavil božično drevo in ga okrasil. Dognali so celo že to, da je bilo pri ne- Pa tudi otrokom ne prinese mali ]e/us kem zmrznjenem človeku pri 20 stopi- božičnih darov na sveti večer, ampak še- njah Celzija še vedno nekaj življenja v le na božični dan. — Tudi na Holand- njem, a bili so poslednji, smrtni utripi, skem niso poznali pred svetovno vojno ko ni bilo nesrečniku več mogoče poma- božičnega drevesca. Holandcem so pri- gati. Pri 18 stopinjah Celzija pa prestane nesli to navado šele nemški vojaki v sve- v človeku prav vsako življenjsko delo- tovni vojni. Tam mladino obdaruje samo vanje. Kako dolgo traja, da se telesna sveti Miklavž. — Amerikanci so hoteli toplota tako zelo zniža, da človek zmrzne, božično drevo modernizirati, zato so ga je odvisno od različnih okoliščin. Naj- začeli delati iz vseh mogočih tvarin, Visoka Gospa, ozri se na našo ljubezen! Eskim napreže šest do dvanajst psov v Majhni so naši domovi, sirotni so njihovi sani, najpametnejšega spredaj, druge pa prebivalci. Toda glej našo dobro voljo. za njim. Vsak pes dobi na hrbet odejo Rož smo Ti nanosili, da Ti ne bo dolgčas iz kože, da ga varuje pred mrazom. Na po Tvojem domu v Nazaretu. Še bolj ža- potu se med seboj čestokrat spro, pa je reče kot naše lučke gore naša srca. Naše spopad in grizenje gotova stvar. Ko pa misli potujejo s Teboj v Betlehem. Tam pride mednje gospodar z bičem, se takoj se bodo zveselile Tvoje in naše sreče.« pomirijo. Če so sani pretežke, gre pred Ko se približa drug večer, jo zopet psi žena s kakšno hrano v roki in jih spremljajo k sosedu. Ta lepa krščanska vabi naprej. Ko pa se vračajo domov, navada izvira še iz starih časov. Naj bi beže kot podivjani, ker jih goni glad. na našem podeželju še dolgo ostala! Skoz gozd se z njimi voziti je pa narav- Eskimski pes. Eskimski pes živi po nost pogubonosno. Tu mora gospodar biti vsem severu. Brez njega bi tamkajšnji zelo spreten, da se ne razbije ob kakem ljudje sploh ne mogli žfveti. Razen njega drevesu, da si ne potare rok ali nog, ali in severnega jelena ne more niti ena pa da mu veje ne oslepe očes. druga domača žival prenesti tamkajšnje Če bi ne bilo teh psov, bi bili severni zime. Človek, ki še niKoli ni videl eskim- ljudje veliki siromaki in bi ne obstali skega psa, bi ga imel za severnega volka, tam niti deset let. Leta 1821. je napadla ki mu je zelo podoben. Ima svetlobelo ali te pse neka kužna bolezen, da jih je rdečkasto, dolgo dlako, široko glavo, ši- mnogo poginilo, pa so ljudje postali taki ]jast trup in šiljasta ušesa. Zaradi slabe siromaki, da jih je mnogo od gladu umrlo. krme je skoraj vedno mršav. Ne laja ni- Ko pes pogine, mu oderejo kožo. Od te kdar, ampak samo tuli v nesreči. Za malo kože si ljudje napravijo toplo obleko. smrdljive hrane mora tamkajšnjim Iju- Medtem ko z drugih kož pade dlaka že dem opravljati najtežje posle: varovati čez leto dni, ostane na pasji koži vsaj čredo, loviti morske pse in svinje, med- štiri leta. Na to obleko iz pasje kože so vede in jelene, pa tudi vleči sani kot pri Eskimi zelo ponosni. Kdor je nima, ne nas konji. In kaj mu dajo ljudje za vse velja pri njih nič. njegovo delo? Namesto da bi ga dobro Fr. J. ~ . . 79