Listek. 185 lelke, ker je Heinrichova pretežka in namenjena le Nemcem, d) Zgodovina. Prof. Rtitar opozarja, da je Jesenkova zgodovina prve izdaje pošla; naj se torej ministerstvo naprosi, da potrdi že tiskano novo izdajo. G. dež. šolski nadzornik Suman poroča, zakaj ni ministerstvo, kolikor je njemu znano, potrdilo knjige. Dotičui listi bi se morali odpraviti in nadomestiti z drugimi, č) Geometrijo bode po izjavi g. Senekoviča izdal Bamberg, namreč prof. Hočevarjevo, katero je v nemškem izvirniku ministerstvo že potrdilo. d) Latinsko-slovenske vadbe so tudi že pošle; torej naj bi se g. prof, Ker-mavner opozoril, da priredi drugo izdajo, e) Latinsko slovnico predeluje g. Hrovat, f) Mineralogija bi se morala na novo izdati za učiteljišča, za katera še ni nobene take knjige. Ravnatelj Subic jo že ima prestavljeno po Hochstetterji in Bischingu. g) Obči latinsko-slovenski slovar bi se moral pripraviti po mnenji ravn. Senekoviča. On opozarja na silne težave pri branji Livija v 5. letu in me"ni, naj bi se latinščina tudi na višji gimnaziji poučevala slovenski. — Glede" na grščino, katera naj bi se vsaj na spodnji gimnaziji učila slovenski, dvoji g. Suman, da bi ministerstvo dovolilo tako iz-premembo. Naposled izreče g. dr, Vošnjak v imeni deželnega odbora zalivalo vsem gospodom, da so se potrudili k enketi in želi, da bi se že v tem letu začelo z izdavanjem najpotrebnejših knjig. Torej smemo upati, da se odpravi glavni nedostatek slovenskega šolstva, in da dobimo potrebne učne knjige. Imena pisateljev, kateri so prevzeli dela, ta so nam porok, da bodo knjige na vrhunci sedanjega šolskega slovstva. Dr. jf. V. Deutsch - slovenisches W6rter - Verzeichnis zu Prosch und Wiedenhofers deutschem Lesebuche fiir die I. Classe der Gvmnasien und verwandter Lehranstalten. Verfasst von /. Fon, k, k. Gvmnasiallehrer. Wien. Verlag von Carl Graeser. 1890. 8° str. IV -f- 120. Cena 90 kr. — Obširnejše poročilo nam je obljubljeno. »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« V IX. zvezku tega dela, čegar prvi snopič je izšel sredi meseca svečana, popisani bodeta Primorje in Dalmacija, natanko po načrtu pokojnega cesarjeviča Rudolfa. Vseh snopičev bode okolo 20, dovršen pa bode ta zvezek spomladi prihodnjega leta. Za Primorje je odločenih 24, za Dalmacijo 17 sestavkov, kateri bodo opisovali obe" deželi v zemljepisnem, zgodovinskem, književnem in splošno ndrodnem oziru. Delo bode mimo tega okrašeno z okolo 260 ilustracijami, katere so zvršili prvi umetniki avstrijski. Naroča se lahko v slčharni knjigarni, snopič po 30 kr. Slovenska pravna terminologija. Na občem zboru »Pravnika« je poročal društveni tajnik dr. D. Majaron, da je odboru poslana že dobra tretjina raznolikih izpiskov iz slovenskih zakonikov, in da se mu skoro predloži tudi ostanek. Ko se gradivo pregleda in izbere, uredila ga bode končno posebna komisija, sestoječa od pravnikov in jezikoslovcev. Pevski zbor »Glasbene Matice«. Slovenci radi in dobro pojd, tega nam ne odrekajo celo nasprotniki. To svojstvo naše nas je usposobilo, da so se v vsakem večjem kraji, navadno po čitalnicah, osnovali pevski zbori, ki s pesmijo slovensko in slovansko pospešujejo društveno življenje, bude" iu krepd narodno zavest. Ali ta namen pevskih zborov, dasi lep in plodonosen, ne more in ne sme" nam zadoščati, ako se hočemo po-peti do dne visoke stopinje, na kateri samopravno kraljuje glasba kot umetnost, izključujoč vse neumetnostne težnje. Tem zahtevam hoče ustrezati »Glasbena Matica« — ta slovenski konservatorij — z novo osnovanim pevskim zborom. Le-ta se že marljivo vežba in resno pripravlja, da upraviči nadeje slovenskega občinstva, in ognjevito odu-ševljenje, ki naudaja pevce za vzvišeni namen, porok nam je, da se skoro pokažejo na-merjani učinki. Ko se osnuje še mešan zbor in okrepi orkester, ondaj bodo javni na- Listek. 323 Slovenska pravna terminologija. Društvo »Pravnik« se je nedavno obrnilo do pravosodnega ministra s prošnjo, da bi jeden izmed predlaganih sodnih uradnikov dobil šestmesečen odpust in v tem času uredil gradivo za terminološki slovar ter sestavil poročilo, o katerem bode sklepati posebni enketi. Druga prošnja je šla do deželnega zbora kranjskega, da bi se podpora 500 gld. za terminologijo ne izplačala šele, ko se terminologija izda, nego takoj v društveuo razpolago. Deželni zbor je, kakor je znano, ustregel tej prošnji. »Slavorum carmina epica selecta.« Pod tem naslovom je izdal prof. dr, V, Jagič nekatere narodne pesmi slovanske za svoje učence ob troških slovanskega seminara na dunajskem vseučilišči. V zbirki je po pet pesmij ruskih, bolgarskih, hrvaško-srbskih ; po tri epiški-liriške : maloruske in češke, štiri poljske in jedna slovenska. Slovanstvo ve svych zpčvech, ta znameniti zbornik, katerega izdaja g. Ludovik Kuba v Podebradih, obseza v najnovejšem svojem zvezku 62 hrvaških pesmij, prirejenih takcS, kakor so bile prirejene pesmi drugih ndrodov slovanskih. Izdajatelj toži, da se veliko delo njegovo razprodaja jako slabo, tako da niti ne ve", kdaj izide prihodnji zvezek. Mi pri tej priliki opozarjamo na zbirko slovenskih pesmij g. Kube, o katerih se je strokovna kritika izrazila jako ugodno. Dobivajo se po gld. 440 v posebnem oddelku; prijatelji petja in pevska naša društva naj sežejo po njih ! »Svetem slovanskem«. Gospod Ludovik Kuba izdaja poleg slovanskih pesmij, o katerih poročamo zgoraj, zanimljive potopise po deželah slovanskih. Na ogled imamo tretji zvezek tega dela, v katerem popisuje gosp. Kuba svoja potovanja po Črni Gori leta 1890. in 1892. V berilo je vtisnjenih več izvirnih slik; mimo tega izhajajo glasbene priloge. Lepo delo je vredno obile podpore; dobiva pa se po vseh slovanskih knjigarnah, zvezek po 30 kr. »Valjevske novine« (Valjevo je okrožno mesto v zapadni Srbiji) pišejo v svoji 63. številki lanskega leta zelo laskavo o Slovencih. »Slovenci so vrl, okreten narod, kateri zvesto čuva svoja narodna svojstva. Nemci so bili v novejši dobi zasadili svoje korenine mednje, ali v zadnjem času odbijajo Slovenci Nemce pod vodstvom svoje iute-ligencije na vseh postojankah. In dasi ta inteligencija po številu ni velika, vender je vredna vsake pohvale zaradi svoje delavnosti in svojega rodoljubja. Pazno in ljubeznivo spremljajo vsako gibanje in vedd za vsak le količkaj važni dogodek pri vseh Slovanih. »Sram me je bilo,« tako piše belograjski prof. Lazaievič, »ko sem spoznal iz razgovora s pojedinimi profesorji in učitelji, da Slovenci mnogo bolje poznajo naše razmerje in našo književnost nego mi njih.« Zmaj Jovanovic. Skupščina srbska je dovolila slavnemu pesniku yovanovicu 4000 dinarjev na leto za vse življenje; prav tolika vsota se je odločila tudi pisatelju Ljubomiru Nenadoviču, obema v znamenje, kakd čislajo Srbi njiju književna dela. Narod je navdušeno pozdravil ta ukrep ndrodne skupščine. Gunduličev spomenik odkrijejo prihodnje leto v Dubrovniku. Zvršil ga bode slavni hrvaški kipar Ivan Rendič v Trstu. Spomenik Daničičev. Kipar Rendic je dovršil spomenik tega slavnega učenjaka srbskega, ki se postavi na Kalimegdanu v Belem Gradu. Srbska opera. Vladislav Nikolajevic' Stirski piše opero iz narodnega življenja srbskega. Libreto si je zložil sam. Nil Aleksandrovič Popov, slavni ruski učenjak, umrl je dne" 3. prosinca v Moskvi. Izmed mnogih drugih del imenujemo zlasti dve: ,,V. N. Tatiščev in njega 770 Listek. Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Matija Šušteršič in jfanko Žirovnik. — Po nasvetu g. dr. Hudnika je sklenil ,obči zbor, da so člani pevskega zbora že kot taki člaui »Glasbene Matice«, predsednik in tajnik pevskega zbora pa sta zajedno odbornika »Glas-beue Matice«. Tudi se je naročilo novemu odboru, naj se posvetuje o tem, ali ne bi kazalo nastaviti plačauega tajnika, zakaj pisarniški posli narastajo čimdalje bolj. Končno se izreče zalivala g. svetovalcu Vencajzu, da se je po njega trudu kupila društvena hiša, in potem se zborovanje sklene. Slovenska pravna terminologija. »Slov. Pravnik« poroča v svoji poslednji številki, da je tisek in založništvo slovenske pravne terminologije prevzela c. kr. dvorna in državna tiskarna na Duuaji. Urednik pravne terminologije, g dr. y. Babnik poslal je precej dve tretjini gradiva na Dunaj, in sedaj se to važno delo že tiska. Češki kvartet v Ljubljani. Bil je izreden užitek, katerega je slovenskemu občinstvu podala »Glasbena Matica«, pridobivši sloveči češki kvartet, gospode Hoffmana, Suka, Nedbala in Bergerja, za koncert v Ljubljani. Cetvorica teh umetnikov si je bržkone že prej, nego je sploh stopila v javnost, načrtala jasen določen program svoje delavnosti. Smetana, veliki neznani mojster, naj bi bil za steber, okolo katerega bi se vrstili drugi, sosebno slovanski umetniki; da prihaja pre"cej za njim Dvofžk, genijalni simfonik, to se umeje samo po sebi; prav tako pa se ve-, da niso smeli biti izključeni klasiki. Zvesti temu programu, izvajali so kvartetisti v ljubljanskem koncertu dva obsežna proizvoda imenovanih skladateljev. Smetana je uglasbil v svojih simfoniških glasbotvorih za veliki orkester to, kar dviga srca češkega naroda: sijajue dobe njega zgodovine, in »Vvšehrad«, »Tabor«, Blanik, Sarka«, to so one veličastne skladbe iz češke minulosti, izvedene z orjaškimi pomočki modernega orkestra. Smetana si je izvolil tako rekoč intimno obliko kvarteta na godala, da poda prijateljem svojim pesniško parafrazo življenskih svojih dogodkov. Njemu, iskrenemu zagovorniku Wagnerja in Liszta, bila je nekakšna potreba, pisati glasbo na poetiški podlagi, celo ondu, kjer tega pred njim ni storil nihče: celo v komorni glasbi. Ali se mu je ta način posrečil, to so pokazali uspehi skladbe »Z mčho života«. Stara šolniška estetika, trdovratno se držeča mrtvih črk, učakala je zopet korenit poraz. — Program, torej poetiška podlaga kvartetu, katera zajedno ustanavlja njega obliko, znan je tako, da ga ni treba ponavljati. Kar se tiče izvajanja, lahko rečemo, da se odveza slčharni oceni. Meni vsaj se zdi, da je to vedno notranji dokaz popolnosti, če poslušalca nič ne zavaja, da bi glasbenemu uživanju dodajal refleksije o tem, kakšna je izvajanju tehniška stran. Kvartet, kjer igrajo štirje instrumenti tako kakor jeden instrument, kjer kar nič ne mislimo: Sedaj igra cello, sedaj vijola, sedaj druga vijolina — takšen kvartet igra resnično umetniško! In samo kvartetu štirih umetnikov, ki so tako rekoč jedne muzikališke duše, možno je uvesti v glasbeni svet takšno delo, velikansko v vsakem oziru. — Dvofdkov kvartet v Es-duru nudi čisto, absolutno glasbo, ne da bi se naslanjal na poezijo. Dvofakom delom ni bilo treba šele pripravljati tal; pokazati je bilo treba samo to, kakšno je takovo delo, če se reproducira z največjo pieteto. Učenci Dvofaka samega, poznajo kvartetisti najbolje želje svojega mojstra, in kar naj-iskreneje so proučevali njega dela. Ušla jim ni najmanjša podrobnost; preskrbno so vedeli doseči najpopolnejšo harmonijo celote, ono euritmijo, ono skladje, ki je princip absolutni glasbi. Iz kratka: kvartet je jeden najboljših kvartetov, kar jih je kje — treba bi bilo samo kosanja med kvartetisti, da bi se odločilo, če ni najboljši. — V srednji točki, Sveudsnovi romanci in zlasti v virtuvoznati polonezi Laubovi, nudila se je prvemu goslarju, gospodu Hoffmannu, prilika, da se je izkazal kot solista. Kdor Smetanov kvartet tako igra kakor on, mora sploh že biti virtuvoz. Zal, da sta bili obe skladbi, sosebno poloneza, v soseščini takih dveh orjaških del, kakeršni sta Smetanovo in Dvordkovo,