Po&tnina platana v gotovini. .	Šfc. m IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	(Jena	posamezni	številki	Din	1-50.
------------3__•--■■■ - -- --.................... ......
LIST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din> za J/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	dne	7.	januarja	1930.	Teleion	št.	2552.	ŠTEV.	3.
Sol-
V preteklih dveh letih so bile pritožbe radi oskrbovanja naših krajev s soljo jako pogoste. Dobivali smo in še dobivamo pretežno morsko sol, ki ni bila vedno najboljše kvalitete, ni bilo pa mogoče dobiti mineralne soli, na katero so naši ljudje navajeni in katero tudi stalno zahtevajo. Pomanjkanje mineralne soli je vodilo, posebno v obmejnih pa tudi drugih krajih, do neprilik in oškodovanja trgovskih interesov, ker so ljudje iskali mineralno sol drugje in tudi tam kupovali druge potrebščine.
V tem oziru se utegnejo prilike v doglednem času izboljšati. Kakor smo že poračali, so imela prizadevanja gospodarskih krogov iz Dravske banovine, predvsem Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in drugih korporacij toliko uspeha, da je uprava državnih monopolov odločila, da se bo Dravska banovina od dne 1. aprila 1030 dalje oskrbovala po enakih delih z mineralno in morsko soljo. V tem oziru so torej vsaj deloma izpolnjene davne želje trgovcev in prebivalstva v Dravski banovini.
Po vsej priliki smemo v doglednem Času pričakovati, da se bo zakon o državnih monopolih, med katere spada tudi sol, temeljito preuredil. Po sedanjem zakonu ima uprava monopolov izključno pravico uvoza in velikoprodaje soli v naši državi. Maloprodaja soli pa je bila po prvotnem besedilu zakona prosta in je bilo profiti konkurenci na razpolago, da določa cene soli za prodajo na drobno. Neurejene trgovske prilike v nekaterih delih naše države so dali upravi državnih monopolov povod, da je monopolizirala tudi maloprodajo soli in odredila cene, po katerih se sme sol prodajati na drobno. Glavni namen te preureditve je bila težnja monopolske uprave, da prepreči navijanje cen za Bol, ki so bile v gotovih krajih res pretirane in se je prebivalstvo nad
njimi moglo upravičeno pritoževati. Pri nas v tem oziru ni bilo čuti nika-kih pritožb, ker je konkurenca cene tako tiščala k tlom, da je bilo vsako navijanje cen za sol v naprej nemogoče.
Pri nas smo torej glede maloprodaje soli prišli pod nož le radi tega, ker je obveljalo načelo, da se mora maloprodaja soli enotno urediti za celo državo. Iz tega razloga so ostala brezuspešna tudi vsa prizadevanja, da se pri nas še nadal je pusti prosto trgovino s soljo na drobno.
Izza časa, ko se je monopolska uprava odločila za monopol maloprodaje potom pooblaščenih maloproda-jalcev, so se razmere v trgovini brez dvoma že veliko izboljšale. Vedno ostrejša konkurenca, ki se uveljavlja v trgovini v vseh delih naše države, bi bila po našem mnenju v stanu, da brez oblastnih odredb regulira ceno za maloprodajo na nivoju, ki vstreza tako interesom trgovine kakor prebivalstva. Za to jamčijo že pogosto posejane velikoprodaje, ki imajo pravico sol prodajati tudi na drobno.
Prosta trgovina s soljo na drobno bi se dala izvesti tudi v okvirju zakupa velikoprodaje na ta način, da se tvori cela država samo en zakupni reon, kar bi omogočalo, da si malo-prodajalec nabavi tako sol, kakršno zahtevajo njegovi odjemalci, kjerkoli jo dobi. Gotovo je, da bi se pri dobri volji dalo tudi to vprašanje tako v interesu trgovine kakor prebivalstva zadovoljivo urediti. Interes trgovine ne obstoji v tem, da bi zahtevala pretirane dobičke, pač pa rabi v okvirju zmernega dobička proste roke, da more nuditi svojim odjemalcem po zmernih cenah najboljše blago, ki je dosegljivo.
Razmere zadnjih dveh let, ko je bila velikoprodaja v zakupu za majhne reone, dokazujejo, da bi bila zadovoljiva oskrba prebivalstva z res dobro soljo mogoča samo, ako se pri vstrajanju na zakupih določi celo državo za en zakupni reon.
novo nastajajočih ali v razvoju se nahajajočih pridobitnih panogah. Če dovede racionalizacija do znižanja cen, tedaj poživi konsum ali pa se tvori hranilni kapital pri masi konsumen-tov, s čimer dobijo odslovljene delovne moči zopet zaposlenost. Drugače je, če koncentracija ne dovede v zadostni meri do ojačene tvorbe kapitala. Tedaj preostane polno brezposelnih, ker je danes tudi izseljevanje delovnih moči ovirano. Le-te samo kon-sumirajo, ne da bi producirale, in zmanjšajo na ta način produkcijsko korist racionalizacije, deloma uporabljajoč državno skrbstvo. Bolezenski znak našega gospodarskega telesa je, da se nahajamo danes še v tem položaju.
OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA S POLJSKO.
Z odlokom ministrstva štev. 125.113 od 5. decembra m. I. je bilo 15.decembra p. 1. otvorjen telefonski promet med centralami Ljubljana in Warszawa, Bielsko, Katowice, Krakow, Lodz in Lwow. Promet se vrši po progi preko Zagreba in Budimpešte. Pristojbina za navadni pogovor do prvih treh minut je v relacijah Ljubljana—Warszawa, Bielsko, Ka-tovvice, Krakow in Lodz 9 zl fr. ali 99 dinarjev, v relaciji Ljubljana—Lwow pa 8-40 zl. fr ali 92-40 Din. Za pozivnice je pristojbina enaka tretjini pr stojbine navadnega pogovora. Dovoljeni so tudi nujni pogovori s trikratno in silno nujni pogovori (čelair) z desetkratno pristojbino navadnega pogovora.
*	*	*
BOSNA HOČE NOVIH ŽELEZNIC.
Ozkotirne bosanske železnice so v smeri proti severu priključene na normalni tir samo v Bosanskem Brodu, s čimer je izvoz surovin iz Bosne zelo otežkocen in prav tako uvoz žita itd. iz Vojvodine in Slavonije v Bosno. Soli iz Kreke in Simin Hana je letno na primer za 6000 vagonov, sode iz Lukavca za prav toliko, premoga za 135.000 vagonov, itd. Zato zahtevajo Bosanci novih železnic, v prvi vrsti zgradbo nor-malnotime železnice Tuzla—Brčko.
*	*	*
ODPRAVA SEJMOV.
V okrožju osiješke Trgovske in obrtne zbornice so v preteklem poletju odpravili več kot polovico živinskih sejmov, 240 od 460. Tudi število blagovnih sejmov so znižali. V bodoče izključni blagovni trgi ne bodo več dovoljeni. Dovoljeno bo samo, da se na živinskih sejmih prodaja ono blago, ki je z rejo itd. živine v zvezi, torej sedlarsko in jermenarsko blago, vrvi itd.
* * *
ZVIŠANA DOSELJENIŠKA KVOTA JUGOSLAVIJE V U. S. A.
Kvote doseljevanja v Ameriko so sedaj na novo zakonito uredili. Doseliti se sme odslej na leto 153.714 oseb, do-čim je znašala kvota 1. 1924 še 164.667. Med 14 državami, kojih kvota je zvišana, je tudi Jugoslavija; njena kvota se je dvignila od 671 na 845. Kvoto Avstrije so zvišali od 785 na 1413, kvoto Ogrske od 473 na 869, Ital je od 3845 na 5802, Poljske od 5982 na 6524, Velike Britanije in Severne Irske (Ulster) od 34.000 na 65-721; zelo je padla kvota Nemčije (od 51.227 na 29.957), Švice (od 2081 na 1707) in Irske države (od 28.567 na 17 852). Primerjana z drugimi državami je naša kvota še zmeraj majhna.
Višje zavarovanje nameščencev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je poslalo vsem svojim članom naslednji poziv:
Pred kratkim je banska uprava v Ljubljani potrdila nova pravila Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki vsebujejo temeljna določila o takozvanem višjem zavarovanju zasebnih nameščencev. S tem dejstvom so uspešno zaključena neumorna prizadevanja društvene uprave, da zajamči društvu, ki že 94 let vrši so* cijalno funkcijo v prid zasebnim nameščencem v Sloveniji, nadaljni trden pravni temelj in ustvari bazo za na-nomestno ali višje bolniško zavarovanje.
Bolniška blagajna društva je krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu kot vrhovnega nosilca socijalnega zavarovanja v državi in je kot taka glede prispevkov in dajatev podrejena zakonu o zavarovanju delavcev, statutu ter raznim predpisom in okrožnicam Osrednjega urada. Društvo pa je v pravnem pogledu popolnoma samostojno, zanj veljajo nova pravila odobrena v smislu društvenega zakona in iz svojih lastnih sredstev more več nuditi, kakor pa daje zakon o zavarovanju delavcev.
Člen 7. spremenjenih društvenih pravil vsebuje sledeče višje dajatve za redne člane oziroma za njihove svojce:
1. Pri zdravljenju v javnih bolnicah razliko med III. in II. razredom ter stroške za obrabo instrumentov v bolnicah pod pogoji, ki jih določa zakon o zavarovanju delavcev, statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter na podlagi zakona in statuta izdanih okrožnic in sicer: a) ako traja članstvo manj kot eno leto, za dobo treh mesecev; b) ako traja članstvo preko enega leta, za dobo šestih mesecev.
2. Ako traja bolezen preko enega leta, v katerem slučaju prenehajo dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev, imajo člani pravico do brezplačnega zdravljenja, zdravil in bolnice II. razreda, v kolikor to dopuščajo finančna sredstva društva: a) ako je trajalo članstvo preko treh let, še tri mesece; b) ako je trajalo članstvo preko šestih let, še šest mesecev. V izjemnih slučajih in po posvetovanju z blagajniškimi zdravniki bo društvo soprispevalo bolnim članom primerne zneske za operativna zdravljenja v inozemstvu.
8. Če traja bolezen tako dolgo, da preneha pravica do rednih službenih prejemkov in ne dobiva zavarovanec nikake plače, razliko od zakonite hra-narine na zavarovano plačo.
4 Za primer onemoglosti in starosti invalidno podporo, katere višino določi odbor po razpoložljivih materijal-nih sredstvih, če že ne dobiva sicer nikake zakonite redne rente za onemoglost in starost.
V svrho pridobitve pravice do navedenih ugodnosti se mora v smislu čl. 5. pravil redni član s posebno prijavo zavezati, da bo plačeval skupno z zakonitimi bolniškimi premijami še poseben mesečni prispevek, ki ga je občni zbor določil na 20 Din. Pobiranje posebnih prispevkov je pričelo s
1.	januarjem 1930.
Bolniška blagajna šteje že preko
Prednosti in nevarnosti racionalizacije in koncentracije za moderno gospodarstvo.
Leopold Merzbach, šef dveh velikih bank v Frankfurtu in Berlinu, je dejal v nekem razgovoru o gornjem predmetu sledeče:
Kar velja za gospodarsko družbo, to velja danes za posameznega podjetnika v veliko večji izmeri kot prej. Nakupna moč vsega sveta je padla, konkurenca v zalaganju sveta se je poostrila, agrarne dežele so se industrializirale. Da se doseže najboljše v produkciji, je bila racionalizacija obratov neobhodno potrebna. Njena bistvena izvorna oblika je koncentracija. Koncentracija ne zmanjša samo stroškov, temveč razširi tudi obzorje podjetnikov. Velepodjetje more izkoristiti vse prednosti najpopolnejše organizacije in more a svojim pregledom nad gospodarstvom tudi bolje prilagoditi produkcijo nakupni moči. Načelno vodi torej koncentracija do najbolj racionalnega obratovanja.
Pri tem pa pač ne smemo prezreti tudi nevarnosti. S preveliko razširitvijo zapadejo posamezna podjetja birokraciji. S tem se zmanjša njih renta-biliteta in produktiviteta skupnega gospodarstva. Napake v dispoziciji imajo v tem slučaju veliko hujše posledice, tako za posamezno podjetje, kot za skupno gospodarstvo. Le tedaj, če prevzame spremajoče podjetje produkcijska sredstva fuzioniranih podjetij
za ceno, ki odgovarja njih odpisni potrebi, zadobi to podjetje možnost za bodočo zvišano rentabiliteto. Če prevzemna cena ni sorazmerna, če se na primer kvote v sindikatih in kartelih ocenjujejo kot good will (dobra volja), tedaj nastopijo zastarele naprave neopravičeno kot polnovredne. Obrestno in amortizacijsko breme predrago ocenjene naprave prepreči nato padec prodajnih cen.
Pri takih fuzijah nastane nadaljnji problem: Koristi posameznih so le tedaj identične s koristmi celote, če se skupnemu gospodarstvu vsled ustavitve kakšnega obrata nastala škoda nadkompenzira. Če pa ustavitev obratov prevzemajočemu velepodjetju ne prinese toliko koristi kot povzroči prestanek starega obrata skupnosti škode, tedaj se je njen status s pri-klopitvijo zmanjšal. Zato zahteva koncentracijsko delovanje najskrbnejšega pretehtanja zasebnih in splošnih koristi.
Bistvo koncentracije je, da odpusti delovne moči, ki so neproduktivne. Seveda, če se doseže cilj koncentracije — tvorba kapitala povečujočega se podjetja —, dovede to polagoma do večje zaposlitve v produkcijski sferi in s tem do večje nastavitve delavcev, na drugi strani dobijo odslovljene delovne moči tudi uporabo v
5000 članov — število stalno narašča — pa je gotovo, da bo moglo društvo, ako se vsi elani zavarujejo tudi za višje dajatve, zbrati lepa sredstva, s katerimi bo možno v največji meri zadostiti smotrom, določenim v pravilih. Društvo izraža dalje trdno nado, da bodo poslodavci prevzeli nase mesečno premijo 20 Din, če že ne vso, pa vsaj polovico, ter storili od svoje strani vse. da postanejo njihovi nameščenci deležni ugodnosti višjega zavarovanja.
Društvo je poslalo vsem svojim članom vzorce prijav za višje zavarovanje s prošnjo, da jih porazdele med nameščence in vrnejo izpolnjene z njihovimi podpisi.
Delujte na to, da pristopijo vsi nameščenci v višje zavarovanje, in jim pomagajte nositi nova bremena. Dolga desetletja so v društvu složno delovali predstavniki poslodavcev in delojemalcev, da v kar največji meri za-dovolje upravičene težnje zavarovanega članstva, in to solidarno delo je tudi rodilo koristne sadove za naše zasebne nameščence kljub številnim težlkočam, ki jih je moralo društvo premostiti zadnja leta, da si je utrdilo svoje eksistenčne temelje. V takem složnem nadaljnem delu vidi društvo tudi najjačje jamstvo za uspešno izvedbo višjega zavarovanja, za razmah in procvit že skoraj stoletne socijalne zavarovalne institucije, ki naj postane najtrdnejša socijalna stavba za pospeševanje bitnih življenskih interesov zasebnih nameščencev v Sloveniji.
H	
E	
R	
K	__—_	_.		_
I\ U	Dl ce
R	8 L im W
J	28 vrli 11. f. m.
E	v dvorani
V	UNION
POROČILO LJUBLJANSKE BORZE O LETU 1929.
Lani je promet na naš' borzi prekoračil eno milijardo dinarjev; leta 1928. je znašal 987 milijonov dinarjev, leta 1927, v katerem je bil 1. junija oivorjen, pa 416 miljonov. Največji del prometa, 975 milijonov dinarjev, je odpadel lani na devize (leta 1928 954 milijonov, leta 1927 394 m lijonov). Promet v lesu in premogu je obsegal 2805 vagonov proti 2816 v letu 1928 in 2144 v letu 1927. Cene so padale. Promet v deželnih produktih je znašal 350 vagonov v vrednosti 8-6 mil. dinarjev (leta 1928 340 in 10*2). tudi tu so cene padale.
Simrikjoiiptajatanto
ZA IZVOZNIKE JABOLK.
Za uvoz jabolk na londonski trg se zanimajo naslednje angleške tvrdke;
T. J. Poupart Ltd., 518, London, Centre Row, Covent Garden. W. C.
. A. O. KellY & Co., London, Covent Garden Market, W. C. 2.
Dan Wuille & Ltd., London, 102, Long Acre, W. C. 2.
J. & H. Goodvvin Ltd., London, 39, Long Acre W. C. 2.
R dley Houlding & Co., London, 10, Russel-Street, W. C. 2.
G. Monro Ltd., London, 41, King-Street, W. C. 2.
lsaacs Bros., Ltd., London, 28, James-Street, W. C. 2.
Garcia & Co., Ltd., London, 28, Centre Row Covent Garden, W. C. 2.
S E. Bates, London, 5, StoneY-Street, S. E. L
MEDNARODNA ŠPEDICIJSKA USTANOVITEV V JUGOSLAVIJI S CENTRALO V LJUBLJANI.
Bush Service Corporation v Londonu, Car o in Jellinek v Zagrebu in Interkon-tinentale v Zagrebu so ustanovil' v Ljubljani Bush Service Corporation d.
/ o. z. Podružnice bodo ustanovljene v Zagrebu, Novem Sadu, Mariboru, Subotici in Koprivnici. Glavni namen nove ustanovitve je špedicijska (odpravniška) kupčija v prekomorske dežele. Glavni zavod Busha je Bush Terminal v New Vorku z osnovno glavnico 40 miiljonov dolarjev, s skladišči v izmeri 30 milijonov kubičnih čevljev, ranž rnim kolodvorom s 40 km tira, 40 pristaniščnimi prostori za oceanske parnike in lastnimi skladiščnimi hišami v 20 ameriških industrijskih središčih. Ta ne\VYorška družba ustanavlja podružnice v vseh evropskih državah. In njena londonska podružnica Bush Service Corp. je ustanovila sedaj v Ljubljani skupaj z Lassenovim koncernom in gori omenjenima drugima družbama posebno družbo. Bush Service Corp. se peča s prekomorsko kupčijo, Lassen vodi evropske posle. Lassenovemu koncernu pripada tudi V. Freeman, ki je lani spremljal šefa riewYorškega Bushovega koncerna po Dalmaciji. Ob tej priliki je nastal načrt za ustanovitev nove družbe.
* * *
NASA TRGOVSKA BILANCA
AKTIVNA.
V mesecih januar—november 192.9 je znašal naš uvoz 6995 milijonov dinarjev, naš izvoz pa 7140 milijonov dinarjev, tako da smo po triletni dob: prvič zopet dosegli aktivnost. Ker je bila prav gotovo ludi decemberska bilanca aktivna, bo aktivna ludi celoletna bilanca. Vsekakor prav razveseljivo dejstvo, posledica dobre letine.
* * *
PRODUKCIJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI RASTE STALNO.
V letih 1922 do 1929 se jc produkcija rjavega in črnega premoga ter lignita v Jugoslaviji takole razvijala: leta 1922.
3.730.000 ton, l. 1923 4,101.000 Ion, 1. 1924
4.185.000 ton, 1. 1925 4,152.000, ton 1. 1926
4.141.000 Ion, 1. 1927 4,745.000 Jon, 1. 1928
5.051.000 ton, I. 1929 (cenitev) 5,332.000 ton. Od lanske produkcije odpade na železnice približno 2,182.000 ton, na porabo plovbe pa samo ca. 177.000 ion. Dober odjemalec je industrija, eksport pa vzame le majhne količine premoga.
* * *
DRŽAVNA BANKA IN DENARNA REFORMA V TURČIJI.
Kakor smo že poročali, je bil pred kratkim v Angori grof Volpi, slab liza-tor lire, povabljen od turške vlade. To je tretji slučaj od lanskega poletja, da je poklicala turška vlada inozemskega izvedenca v svrho posvetovanja glede vrednostne reforme. Najprvo je bil povabljen v Angoro dr. Vissering, predsednik Nizozemske banke, da prouči položaj na licu mesta. V začetku letošnjega leta je bil povabljen v Angoro dr. Schacht, a je moral odkloniti, že zato, ker je bila par ška Voungova konferenca pred durmi. Delegiral je pa v Angoro vladnega svetnika dr. Miillerja, ki pozna razmere v Turčiji še iz vojne dobe. Sedaj sili k odločitvi projekt državne banke. Izgledi za dodelitev koncesije kakšni inozemski finančni skupini niso veliki. Novi denarni zavod hočejo opremiti z glavnico 50 milijonov turških funtov, od koje vsote naj prevzame turška vlada dve tretjini, ostalo tretjino naj bi pa prevzele narodne turške banke. Brali in poročali smo pa tudi, da bo morda vseeno pripuščen tudi inozemski kapital. Omenjene narodne turške banke bi bile pod vodstvom Trgovske banke, leta 1924 v Angori ustanovljenega zavoda, ki razpolaga z delniško glavnico 4 mil. funtov in čigar vodstvo je popolnoma v turških rokah. Ture ja se hoče v vseh ozirih osamosvojiti, a ko pride do odločilnega koraka, mora vselej uvideti, da brez inozemskega kapitala nič ne opravi.
* * *
Izvoz in uvoz v londonskem pristanišču v osmih mesecih — april-november
— je dosegel rekordno ladijsko vsebino 40>milijonov register ton, to je za 56% več kot v isti dobi prejšnjega leta.
Panamski prekop izkazuje za lansko leto 27,500.000 dolarjev dohodkov, za
1,250.000	dolarjev več kot v letu 1928.
Ogrske tovarne škroba, 11 po številu, so sklenile kartelno pogodbo in so morale na podlagi pogodbe tri tovarne ustavili obratovanje. Z novim kartelom se je število na Ogrskem delujočih kartelov dvignilo na 94.
4,264.000	kg rib so nalovili ob morski obali v Jugoslaviji v lanski letni seziji. Nasolili so jih od' te vsote 1,709.000 kg, konservirali pa 346.000 kg. Lanska po-lelna sezija je bila med najboljšimi v zadnjih petih letih.
Z vinsko trlo je zasajenih v Jugoslaviji 170.000 ha zemlje; 36.000 ha pride na staro domačo trto, ostalo pa na ameriško trlo.
Belgijska industrija namiznega stekla se bo združila v kartel, ki bo vseboval 26 obratov. Sporazumeli se bodo glede cen. Položaj v lej industriji je zadovoljiv, naročila so zelo številna.
Tekstilne tovarne na Poljskem opuščajo v velikem številu obratovanje, ker je stagnacija v prodaj deloma katastrofalna. Posebno so prizadete tovarne v okraju BiaKstok.
V kvotni razdelitvi nemške železne in jeklene industrije se vršijo velike spremembe; Vereinigle Stahlvverke kupujejo tavamo za: tovarno.
Fuzija treh velikih ameriških vagon-skogradbenih družb in njih podružnic se pripravlja. So pa to; Pullman Incorp., Standard Steel Car Co in Osgood BradleY C-o. V novem podjetju, ki bo razpolagalo z glavnico 400 mil jonov dolarjev, bo vodita Pullmanova družba.
V Franciji se je ustanovila zveza tovarnarjev pločevine in je pričela poslovati z Novim letom; ustanovljena je zaenkrat za eno leta. Zveza je sedaj še rahla, a njene prodajne cene bodo enotne. V kralkem bodo ustanovili skupen prodajni urad.
Belgijski plovbni družbi LloYd Royal Belge in Compagn.e Belge Maritime du Congo se bosta v svrho znižanja obratnih stroškov fuzionirali v novo družbo z delniško glavnico 150 milijonov frankov. Novo podjetje, ki bo obdržalo ime druge gori imenovane družbe, bo edina belgijska plovbna družba mednarodnega pomena.
Tečajne zgube na berlinski efektni borzi so dosegle v preteklem letu ogromno vsoto 5500 milijonov mark.
Nova trgovska banka v Skoplju z imenom Generalna Trgovska d. d. in z osnovno glavnico dveh milijonov dinarjev je ustanovljena. Namen ji je nakup in prodaja agrarnih produktov, izvoz agrarn h produktov, surovin in industrijskih izdelkov, uvoz industrijskih izdelkov in polfabrikatov.
Promet tržaškega pristanišča v lelu 1929 je znašal nad tri mdijone ton ali
239.000 ton več kot v lelu 1928.
V splitskem pristanišču so montirali prvi elevator z električnim pogonom za težko blago. Montirali bodo še dva ekvatorja. Vse tri bodo zvezali potom električnega voda in tira z železniško postajo.
Poraba sladkorja V Jugoslaviji znaša 7-3 kg na osebo.
V ribii lopi v Splitu so prodali lani
3.850.000 meter, stotov rib za 7,275.000 dinarjev.
Državna Hipotekarna banka je dovolila v preteklem letu veliko število posojil v skupnem znesku 400 milijonov dinarjev. Hranilne vloge so se v prvih enajstih mesecih dvignile za 75 milijonov dinarjev na več kot pol milijarde dinarjev. Pripravlja se ustanovitev sledečih podružnic: Niš, Sarajevo, Skoplje, Cetinje, Banjaluka.
Finančna skupina Mac Daniel, zakup-nica kopališča Palič pri Subotici, je imela v preteklem letu večmilijonski deficit in prosi za znižanje najemnine ter da ji mesta prepusti kopališče v lastno režiio. Vse to naj bi se izvršilo brez razsodišča.
Dr. Jurij Štempihar:
Civiino-pravne meddržavne pogodbe Kraljevine Jugoslavije.
(Ponatisk prepovedan.)
Članek poskuša podati po stanju koncem novembra 1929 površinski pregled onih meddržavnih pogodb 'Kraljevine Jugoslavije, ki vsebujejo določbe iz področja civilnega (tudi trgovskega) prava in iz takozvanega gmotnega (ne zgolj formalnega) dela civ. postopanja, zlasti določbe o sposobnosti lin pristojnosti, o pravicah in dolžnostih oseb in oblasti.
Te določbe so naštete samo pri singularnih pogodbah, ker je označba, naslov pri kolektivnih pogodbah dovolj jasna za določitev vsebine pogodbe. Pa tudi pri singularnih pogodbah niso naštevane določbe iz področja pomorskega zasebnega prava in iz področja pravne pomoči«' v civilnih zadevah.
Pripominja se, da je včasih težko ugotoviti, če meddržavna pogodba še velja. Pogodbe, glede katerih se je moglo ugotoviti, da ne veljajo več, niso navedene.
Kolektivne pogodbe so hitro naštete:
1. pogodba v zaščito industrijske svojine ter sporazum o meddržavnem upisovanju tvorniških in trgovskih žigov in znakov dto Haag. 6. novembra 1925, Sl. Nov. 1828 št. 223-LXXII;
2. pogodba o prevozu potnikov in prtljage ter pogodba o prevozu blaga (po železnicah) dto Bern, 23. oktobra 1924, Sl. Nov. št. 226-LXXIV.
V praksi se posebno občuti, da nismo pristopili meddržavni pogodbi v zaščito avtorskega prava. V znanosti zato manjka poskusov, da se pogrešana zaščita skonstruira na drugi podlagi. V ta namen se pritegujejo različne pogodbe. N. pr. glede Nemčije čl. 28 trg. pogodbe iz leta 1927 (Lapajne, Mednarodno in medpokrajin-sko zasebno pravo SHS, str. 308; Živ. M. Perič, Zeitschrift fiir ausland. und internat. Privatrecht, IIT., 1. str. 152); glede Francije (i;n USA) mirovne in razne predvojne pogodbe (prim. Mail-lard - Andrassy v Mjesečniku 1928 str. 546). Praksa ni tako liberalna kot veda. Čl. 28 nemške trg. pogodbe iz leta 1927 je naložil samo zakonodajnemu organu SHS dolžnost, da izvede pristop k meddržavni uniji. 01. 16 francoske trg. pogodbe iz leta 1929 ima slično normo (prim. tudi čl. 28 čsl. trg. pogodbe 1928); toda zak. zapisnik predvideva izrecno, da mora SHS v svrho »stvarne uporabe« člena 16 urediti notranjo zakonodajo (prim. čl. 12 srbsko-francoske trg. pogodbe 1906/1907, Zbornik 62 str. 48). Ni misliti, da bi mogel imeti čl. 28 nemške trg. pogodbe dalekosežnejši pomen, kot čl. 16 francoske ali čl. 28 čsl. pogodbe. — Glede pozivanja na mirovne in na predvojne pogodbe se ne sme prezreti, da se n. pr. v čl. 274/1. senžem. miru besede »ou qui s er on t retablis ou rostaures par ap-plicalion de Tart. 258 du present Trai-te« ne morejo nanašati na našo kraljevino, ker čl. 258 baš predpostavlja pristop k bernski uniji in le-tej ni pristopila naša kraljevina, niti Srbija, niti Avstro-Ogrska, dočim je pristop Črne gore brezpomemben. Brez pristopa k bernski uniji tudi po mirovnih in predvojnih pogodbah ni meddržavne avtorske zaščite. Pri tem stanju nudi naša kraljevina meddržavno avtorsko zaščito le, v kolikor obstoji meddržavna pogodba. V poštev bi prišel le čl. 26 angleške trg. pogodbe "z tata 1926. ki normira glede zaščite avtorskega prava izenačenje z domačini (51. U srbsko-angle-ške trg. pogodbe iz 'tata 1907 se je omejeval na zaščito industrijske svojine).
V razmeriu naoram premaganim državam vsekutaio mirovne pogodbe obsežen in zamotan sistem civ. pravnih določb ki se predpostavlja kot splošno pristopen. Vstad nenooolno-s+i ali 'neuporabnosti v praksi je dal ta sistem povod da se je mora'a skleniti cela vrsta' singularnih pogodb ki pridejo pod II. na vrsto.
Stran 3.
mmmmmmmmemmm
Mala antanta.
Pogodba o splošnem aktu posredovanja, arbitraže in sodnega razpravljanja med državami Male antante 21. maja 1929, Sl. Nov. 1929 št. 280-CXIII; v poštev utegnejo priti določbe 61. 3 in 34.
Italija.
A. Prvotno podlago tvori srbsko-ital. pogodba o »konzul stvu i nastar njivanju« 28. 10/9. 11. 1879, Zbornik 35, str. 231, veljavna za SHS vsled splošne določbe čl. 12 pogodbe v zaščito narodnih manjšin dto Sen Zorman 10. septembra 1919. Navedena pogodba iz leta 1879 odreja izenačenje z domačini v civ. pravnem prometu in v civ. postopanju ter urejajo pravno pomoč v civ. stvareh. — Dto Rim, 6. aprila 1922 sklenjeni pogodbi o »sodni zaščiti medsebojnih državljanov« in o medsebojni prisilni izvršbi«, sta bili v Italiji objavljeni 24. februarja 1924 (decretojlegge 13. decembra 1923 št. 3182), v SHS še ne. V obeh pogodbah je prevideno, da stopita v veljavo po izmeni ratifikacij; ital. vrhovno sodišče jih smatra obveznim (Pretnar, Slov. Pravnik 1929 str. 129), dasi ratifikacije doslej se niso bile izmenjane. Praksa v SHS se drži pogodbe iz leta 1879; njena veljavnost je bila od italijanske vlade v posameznih slučajih priznana.
B. Od »santa - margaritskih« konvencij dto Rim 23. oktobra 1922 (Sl. Nov. 1923, št. 142) pride v poštev »konvencija za splošne sporazume«, ki vsebuje poleg drugega določbe o sistemizaciji bank in zamenjavi a. o. kron; o nacionalizaciji trg. družb; o fidejkomisu in izvrševanju lastnine na neprimičninah; o pasivni volilni pravici pri trg. družbah; o sekvestrih.
C. Od »belgraiških konvencij« (Sl. Nov. 1928 št. 226-LXXXVII-0 oz. B. oz. A.) pridejo v poštev; 1. trg. in plovb, pogodba 14. julija 1924, ki določa medsebojno priznavanje pravnega obstoja in največjih ugodnosti za trgov, in civil. družbe, pravice stan-di in iudicio priznanim pravnim ose-
Vložitev davčnih prijav
glede doliodka od podjetij, obratov in samostojnih poklicev za priredbo pri-dobnine in prometnega davka za davčno leto 1930.
Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Vsa podjetja, obrati (trgovinsko-industrijski in obratni), odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostalnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pri-dobnini in prometnemu davku, morajo v času od 5. januarja do vštetega 5. februarja 1930 vložiti pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku in prometu, ki so ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1929.
Prijavo je posebe vložiti za vsaki obleki (obrt), kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če ima trgovec centralo in filijalko, mora vložiti prijavo za centralo in posebe se za filjalko. Ce trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač. Ce se krojač n. pr. hkrati bavi tudi s prodajo izgotovljen h oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega obrta in posebe še za dohodek iz prodaje izgotovljenih oblek.
Rudarska podjetja, ki so podvržena 'emu davku, morajo vložiti prijavo za Vsaki rudnik in posebe za vsak samostojni pomožni rov.
Prijavo morajo vložiti tudi one osebe, Ik' so po členu 46. zakona o neposred-njih davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrati težkih invalidov itd.).
Obrazec davčne prijave se dobi pri podpisani davčni upravi.
Prijave izpolni in vlož': 1. lastnik obrata ali podjetja, odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi; 2. v primeru zekuna zakupnik; 3, za nedoletne nj'hovi reditelji ali varuhi; 4. za mase njihovi zastoDniki.
Prijavo lahko vlož: tudi druga oseba, če se izkaže s špecijalnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca.
Prijava naj se izpolni v vseh razpre-delkih po vrsti, kakor slede v obrazcu,
bam in družbam, uporabo mednarodne pogodbe o zaščiti ind. svojine (o zaščiti avtor, prava molči); 2. konvencije in specialni sporazumi«, 12 avgusta 1924; a) pogodba o povrnitvi dober, pravic in interesov (v izvršitev čl. 65-7 konv. za splošne sporazume); b) pog. o ustanovah ter o dobrih za-jednic in javnopravnih oseb ( v izvršitev čl. 266, 273 senžerm., čl. 249, 256 trianon. miru); c) sporazum o zavarovanjih ureja izenačenje določenih zav. družb za gotovo dobo, ustanovitev posebnih portfejev za posamezna zavarovanja, valuto plačila in lazmerja napram a. o. valuti; č) sporazum o stečaju ureja pogoje meddržavnega priznanja in učinkovanja stečaja ter pravno pomoč v stečajnih zadevah; zajamčuje izenačenje medsebojnih upnikov; d) sporazum o industrijskih podjetjih, trgovskih družbah in drugih društvih urejuje nacionalizacijo takih ustanov, nahajajočih se na ozemlju druge pogodnice (primerjaj čl. 37. konv. za splošne sporazume); 3.) pog. o nastanjevanju in konzularni službi 21. avgusta 1924 odreja izenačenje medsebojnih državljanov glede zaščite osebe in imetka; za zastopništva in podružnice velja na ozemlju druge pogodnice krajevni zakon glede pologov, upisov, objav, upravnikov, zastopnikov, bilance; izenačenje z domačini v pogledu dednega prava, glede nepremičnin se forum določa lege rei sitae, mora pa uporabiti domovinski zakon zapustnikov; za premično zapuščino velja domovinski materielni zakon in pristojnost domovinskih oblasti; za 50-kilometerski obmejni pas predvidena omejitev pridobivanja, posesti in uživanja nepremičnin (prim. čl. III. zaključke zapisnika, čl. 56-8 konv. za splošne sporazume, decreto-legge 23. maja 1924, št. 1122) ne velja za pridobivanje ab intestato in slično; čl. 9 prizna implicite medsebojno pristojnost pri pozakonitvah in posvojitvah državljanov druge pogodnice (mater, kol. norme ni).	(Da,je prih )
kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdačbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčn m zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korist točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljanja. Enoletnim dohodkom se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršitev podjetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbili od kosmatega dohodka.
V interesu davčnih zavenzancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odnosno račun, bilanco >zgube in dobička, korespondenco in slično, če vodijo trgovske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi zamorejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov.
Obrtniki naj se v pr javi izjavijo, če se hkrati bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zapo-sljujejo v obratu.
Podjetniki, ki delajo na akord, morajo tudi to navesti v prijavi.
Prijava se mora oddati osebno ali po pošti on; občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijave v roku. ki je določen s tem pozivom (t. j. v času od 5 januarja do 5. februarja 1930), plača kol kazen 3% od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadalj-nem roku osmih dni, pa 10% osnovnega davka.	v
Če se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bj se izognilo davku, ali če se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca'posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih. Ce davčni zavezanec ne zna pisati ali ne-zna prjave izpolniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ati davčni upravi. — Vložitelju prijave se potrdi prejem prijave.
Jcfretmcfm m an!< r
Devizno tržišče.
Badi božičnih praznikov je bilo borzno poslovanje omejeno samo na dva dneva, bil pa je vkljub temu vsakodnevni devizni promet dokaj znaten, kar izpričuje dejstvo, da so imele pri lem velik vpliv zaključne bančne bilance za tekoče leto. Kajti dne 23. t. m. je zaključil borzni sestanek s prometom od Din 7,465.994-67, pri čemer Ivorijo pretežni del zaključki v devizah Curih iri pa London, pravtako kot dne 27. decembra, kateri borzni dan je bil zaključen še z znatnejšim prometom od Din 8,482.36403. Skupni devizni promet tedaj znaša v minolem tednu približno 16 milijonov dinarjev napram 16 716 m lj. dinarjev v predzadnjem tednu, kar dokazuje vsekakor rekordno kupčijsko razgibanost.
Šveda tvorijo tudi v tem slučaju — kot vedno doslej — pretežni del deviznega prometa zaključki v privatnem blagu, ker je od skupnega prometa dula v preteklem tednu'Narodna banka sicer nekaj več kot v predzadnjem tednu (za
3-158 milj. dinarjev), vsekakor pa komaj dobro tretjino — 5-764 milj. dinarjev, med drugim največ Curiha (2-269), Prage (1-414), Berlina (1-215) in deloma Dunaja (0-714), dočim je privatna ponudba omogočila perfektuiranje zaključkov predvsem v devizah London (5457), Curih (2-998) in deloma Trst (0-874).
Primerjaje promet v pretečenem tednu z onim v predzadnjem tednu, vidimo, da je London še vedno na prvem mestu, da pa zavzema to pot mesto New Vorka Curih, ki je bil nabavljen predvsem v arbitražne svrhe, medtem ko so ostale devize obdržale svoja prejšnja mesta. Velikost in porast oziroma padec prometa v posameznih de-v zah minolega tedna je razviden zlasti iz naslednjih prometnih številk (v oklepajih promet v predzadnjem tednu): London 5-553 (4-989), Curih 5-267 (1-934), Praga 1647 C1 665), Berlin 1-299 (1-050), Trst 0-874 (1 444), Dunaj 0’860 (M42), New Vork 0-305 (4-6%), Pariz 5-109 (0037) in končno Budimpešta 0-034 (0 047).
Devizna tečajnica ne kaže močno iz-premenjene slike, ker so ostali tečaji važnejših deviz kakor Curiha (1095-90), t.pndona (275), Nevv Vorka (56-22), deloma Prage (167-29) in Budimpešte (98794) skozi celi pretekli teden docela neizpremenjeni nalik tečajem na poslednjem borznem sestanku predzadnjega tedna. Malenkostno tečajno razliko beležita notici Pariza (od 222-02 na 222- — ) in Bruslja (od 78876 na 7-8877). Nasprotno pa očituje deviza Dunaj očitnejšo tendenco navzgor (od 7-9331 23. decembra na 7-9353 27. decembra) in pravtako Amsterdam in Berlin, katera sta sicer manj osc lirala, dočim je utrpel Trst od 23. decembra (29490) do 27. decembra (294-80) 10-poenski padec.
Ostale devize niso notirale.
Efektno tržišče.
Tečaji -vseh na Ljubljanski borzi be-leženih efektov so tudi tekom prejšnjega tedna ostali neizpremenjeni.
Zaključkov ni bilo; zanimanje in tendenca pa sta še nadalje skrajno slabi.
Lesno tržišče.
Ako se ozremo na pretečeno leto, vidimo, kljub nekakemu zastoju zadnje čase, vendarle lep uspeh v letu 1929 na našem lesnem trgu. Kakor prejšnja leta, tako je tudi letos les, kot glavni eks-portni produkt Dravske banovine, zavzemal prvo mesto v blagovnem prometu na Ljubljanski borzi. Ne oziraje se na številčno velikost prometa in na veliko množino vagonov, prodanih na naši borzi, moramo ugotoviti pr jetno dejstvo, da se je število producentov in Ifgovcev, ki so se posluževali kupčevanja na borzi, v primeri s prejšnjim letom pomnožilo. Kratko rečeno, ugled in zaupanje v našo borzo se je doma pa. tudi pri naših odjemalcih v tujini utrdilo.
Si
Stalna poročila o stanju lesne trgovine in strokovna navodila glede produkcije lesa posameznih vrst v strokovnih listih so pa imele zelo koristno posledico — izboljšanje male lesne produkc je’ Tudi manjši producent je začel uvidevati, da ima lepo izdelan les ne samo večjo vrednost, temveč tudi se lažje spravi v promet. Konkurenca naših sosedov je v zadnjih časih zelo velika. Da pa zamoremo uspešno držali konkurenco, je neobhodno potreben podvig naše lesne industrije na mestu, ki ga zavzemajo na svetovnem lesnem Irgu naši sosedje.
Najhitreje in najuspešneje bi pripomogli do tega vsekakor praktični tečaji za racionelno izdelavo lesa.
Prometna sredstva so se v lanskem lelu znatno izboljšala in ako se bodejo še naše luke uredile, tedaj lahko upamo na lepše uspehe v našem lesnem cksportu, tako, da bode tudi naša ožja domovina zavzemala na svetovnem tržišču mesto, ki ji po naravni legi in bogastvu v lesu upravičeno pritiče.
Vsled praznikov je bil promet v tednu pred Božičem majhen. Poslovala je borza samo dva dni. Zaključilo se je 30 vagonov bukovih suhih drv z do 10% okroglic, 1 vagon oglja, 1 vagon bukovih hlodov, 2 vagona neobrobljenih hrastovih plohov in 2 vagona desk — smreka, jelka — 18 in 24 mm.
Povprašuje se pa po sledečem blagu:
Trami: Naročilo S/05. Marka: Črna pika v glavi. 3/3 30 kom. 5 ni; 3/4 50 kom. 4 m, 150 kom. 5 m, 150 kom. 0 m, 40 kom. 7 m; 4/4 120 kom. 5 m; 4/5 350 kom. 5 m, 450 komadov C m, 30 kom. 7 m; 5/6 50 kom. 6 m, 100 kom. 7 m; 7/9 10 kom. 7 m. — Cena naj se glasi fco vagon Snšak pristanišče.
Vsako množino suhih bukovih okroglie, cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
2 do 3 vagone bukovih neobrobljenih plohov, debeline 27 mm, kvaliteta monte, blago zdravo, suho. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
Več vagonov čistih testonov, dobro izdelanih od 19 cm naprej, z najmanj dve tretjini od 24 cm naprej. Cena naj se glasi fco vagon meja Postojna.
Antene: 50 kom. 24—28 m dolžine, premer v sredini 27—35 cm na koncu S—10 cm; 20 kom. 10—13 m dolžine, premer v sredini 23—27 cm, na koncu 5—8 cm; 30 kom. 14 do 17 m dolžine, premer v sredini 12—14 cm, na koncu 3—5 cm. Antene lepe, ravne in polne, jelove ali smreka, zimske sečnje, fco vagon nakladalna postaja.
Letvico, smreka, jelka, 12 X 60, 12 X 70, 12 X 80 mm,	14	X	60,	14 X 70 mm 13 X
60, 13 X 70,	13	X	80	mm, 14 X 80 mm,
18 X 60 mm,	18	X	70,	18 X 80 mm, od 1
do 3 50 m ali	samO	4 m	ali od 2 m naprej.
Cena fco meja Postojna.
Kratico (smreka, jelfta) od 12 do 24 mm, po možnosti od 10 do 30 cm širine, vezane. Cena fco vagon meja Postojna.
1000 kom. brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor) 7 m in 200 komadov 8 m' s premerom v vrhu od 9 do 11 cm. — .Cena z« m* fco vagon Sušak pristanišče.
6 komadov jelovih tramov tesanih glavfl-glava, 24/29 ali 26/29 cm, od 18 do 20 m dolgih, kompeltirati z inerkantilnimi trami. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Trami: 8/8 cm 4 in 300 kom.. ,5 m 200 komadov; 8/10 cm 4 m 500, 5 m ‘>00, 6 m 100 komadov; 11/11 cm 4 m 400, 5 m 700, 6 m 300 komadov; 11/13 cm 4 m 300, & m. 1200, 6 m 900, 7 m 200, 8 m 100 kom.; 13/16 cm 4 m 100, 5 m 100 6 m 200, 7 m 200, 8 m 50 komadov; 16/19 cm 8 m 10, 9 m 10, 10 m
10 komadov; 19/21 cm 9 m 10, 10 m 10 komadov. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
3000 komadov brzojavnih drogov, dobavnih v treh delih po 1000 komadov in sicer: 80% od 8 m, premera v vrhu IVA—13 cm; 20% od 6 50 m, ipremera v vrhu 10K- do 12 cm; 20% od 9 m, premera v vrhu 11 'A do 12 cm; 20% od 10 m, premera v vrhu \VA—12 cm; 20% od 12 m, premera v vrhu
11 —12 cm. — Cena fco vagon meja Postojna ali Sušak pristanišče.
4 vagone hrastovih suhih drv, meterskih, cena fco vagon nieja Postojna.
24 komadov borovih, odnosno hrastovih pilotov, 17 m dolgih in 24 komadov 15 m dolgih, s premerom v vrhu 24 cm, s srednjim premerom 30 cm, zdravih, obeljenih, ravnih. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Ca. 300 m3 desk, smreka, jelka, III., 40 mm od 1 50 m do 3 m.
Deske, smreka, jelka, 18 mm, 4 m, lahko konične, od 10—16 cm.
Letve, smreka, jelka, in sicer: ca. 10 m3, 6X3 cm 4 nr. ca. 10 m9, 6X3 cm, 4 50 m; ca. 5 m3, 6 X 3 cm, 5 m; ca, 30 m3, 5 X 3cm, 4 50 m; ca. 8 m3, 4 X 250 cm, 3 in? ca. 10 m3, 4 X 2 50 cm, 4 m. — Cena fco vagon meja Postojna.
Rent'lini: 100 m3 38 X 78 mm 4 m; 30 m* 34 X 68 mm 4 m: 50 m3 78 X 78 mm 4 m; kvaliteta I. II., ITI. monte, ostroroba. Cena fco vagon Sušak pristanišče.
Trami: 4/5 ‘200 kom. 5 m, 30 kom. 6 ni, 55 kom. 7 m; 5/6 30 kom. 7 m, ‘20 komadov
9 m, 04 kom. 10 m, 16 kom. 11 m, 19 kom. 12 m; 6/7 18 kom. 10 m, 9 kom. 11 ni, 10 komadov 12 m; 6/8 80 kom. 5 m, 100 kom. 6 m, 20 kom. 10 m, 17 kom. 11 m, 18 kom. 12 m; 7/9 30 kom. 5 m, 52 kom. 6 ni, 20 komadov 10 m, 5 kom. 11 m, 10 kom. 12 m; 8/10 10 kom. 10 m, 5 kom. 12 m. Cena naj se glasi fco vagon Sušak pristanišče.
Trami: 4/4 30 kom. 6 m, 30 kom. 7 m, 20 kom. 8 m; 4/5 30 kom. 7 m, 30 kom. 8 m, 20 kom. 9 m, 30 kom. 10 m, lo kom. 11 m; 5/6 20 kom. 5 m, 30 kom. 6 m, 20 kom. 7 m,
10 kom. 8 ni, 20 kom. 9 m, 15 kom. 10 m,
10 kom. 11 m, 10 kom. 12 m; 6/7 20 kom.
6 m, 25 kom. 9 m, 15 kom. 10 m, 10 koin.
11 m. 10 kom. 12 m; 6/8 50 kom. 5 m, 80 komadov 6 m, 30 kom. 7 m, 20 kom. 8 m, 20 kom. 9 m, 20 kom. 10 m, 15 kom. 11 m; 7/9 30 kom. 5 m, 60 kom. 6 m, 30 kom. 7 m,
10 kom. 8 m, 10 kom. 9 m, 5 kom. 10 m, 5 kom. 11 m; 8/10 2 kom. 10 m, 3 komade
11 m, 2 komada 13 m.
Deske, smreka, jelka: 100 do 150 m3 desk, 24 mm, 4 m, kvaliteta III. in IV.
Remeljni, smreka, jelka: 100 m3 polmora-lov, 38/78, 4 m dolžine.
Trami: 200 m3 (U. T.) se rabi na podlagi poslanih oferiranih not. — Cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
2000 m3 hrastovih lieobrobljenih plohov, od 2 30 m dolžine naprej, od 60 mm debeline naprej in od 20 cm Širine naprej, blago mora biti zdravo, izključene so gnjile grče, ne me-gičasto. — Tozadevne ponudbe naj se stavijo od 15—20. januarja 1930. Cene naj se glasijo fco vagon Fiume tranzit ali fco vagon meja via Postojna tranzit. Za enkratni prevzem «e mora blaga [pripraviti najmanj 100 kubičnih metrov.
Pragovi: 100.000 kom, bukovih pragov, 70% I. serije in sicer: 260 X 24 X 14 X 15 in 30% serije, 2 60 X 21 X 12 X 13 cm. Tolerira se zdravo srce. Cena fco vagon SuSak pristanišče.
500 m3 bukovih testonov, od 20 mm, 2 25 m dolgih, od 10—30 cm širokih, 2/a širokih, 'Iz ozkih. Cena fco vagon prihod Sušak pristanišče. Plačilo proti akreditivu.
. 15 do 20 vagonov smrekovih plohov, ne-obrobljenih, 100 mm debeline, dolžina 4 In
4-50 m. Roba mora biti lepa in idrava.
2 vagona suhih hrastovih drv (ceipanice). Cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
Ponudbe:
Trami: Prvapartija: 8/8 ca. 5 m* 4 m, ca. 5 m3 5 m; 8/11 ca. 5 m3 4 m, ca. 5 m* 5 m, «a. 5 m3 6 m; 11/11 ca. 5 m3 4 m, ca. 10 m3 5 m, ca. 10 m3 6 m; 11/13 ca. 5 m3 4 m, ca. 15 m3 5 m, ca. 15 m’ 6 m, ca. 10 m3 7 m; 13/16 ca. 5 m3 5 m, ca. 30 m3 6 m, ca. 30 m3
7 m. — Druga partija: 8/8 ca. 50 ko-madov/4, 50/5 m; 8/11 cm ca. 50 kom./4, 50/5, 50/6 m; 11/11 cm ca. 100 kom./4, 100/5, 100/6 m; 11/13 cm ca. 100 kom./4, 200/5, 200/6, 100/7, 25/8 m; 13/16 cm ca. 50 kom./4, 50/5, 100/6, 100/7, 50/8 m; 16/19 cm ca. 10 kom./8. 10/9, 10/10 m; 19/21 cm ca. 10 kom./9, 10/10 metrov.
10 vagonov polsuhih buhovih drv, 1 m dol-iine z 10% okroglic.
Večja množina bukovih hlodov, Iranco vagon nakladalna postaja.
150 m3 lepih hrastovih hlodov I., II a. Cena Iranko vagon nakl. postaja.
50 m* lepih hrastovih hlodov I., II a. Cena franko vagon nakl. postaja.
8 vagona desk, 38 mm, 4 m, I., II., III., monte, večina smreka, lahko konične, media 22/23 cm.
Parjena orehovina.
Drva, mehka, v kolobarjih 20 X 50 cm.
žitni trg.
Kupčija s pšenico je v poslednjem iednu postala bolj živahna, ker je čvrsta tendenca na inozemskih tržiščih, oživela povpraševanje. Producent je pri oddaji postal precej rezerviran in zahteva vedno višje cene, katere se mu morajo tudi dovoliti, če se hoče priti do blaga. — Pri nas so se cene dvignile za 5 par in sicer na Din 207-50 franko nakladalna
postaja in plačljivo proli duplikalu za 78 kg težko blago. — Pšenica slabejše kvalitete je v razmerju ceneja.
Tržišče za koruzo je ostalo neizpre-menjeno in so zadostni dovozi preprečili vsako spremembo cen, ki se menda tudi v doglednem času ne bodo izboljšate, ker so zelo velike zaloge blaga.
Pšenična moka se pri 10 par višjih cenah živahno trguje in se bodo cene bržčas z ozirom na čvrsto tendenco pšenice še povišale. Zalog pšenične moke nularice ni in so mlini ali popolnoma razprodani ozir. lahko vsako izdelano količino oddajo. — Tudi 'interes za črne moke je boljši kot je bil v minulem tednu in se pričakuje, da se bo odjem črnih inok v naslednjih dneh tudi še 'zboljšal.
Za oves je večji interes, kakor v minulem tednu in se zahteva tudi že 2 do 5 par višje cene. — Zanimanje je posebno za boljše kvalitete, ki se bodo lahko uporabile pri nas za seme, ker je nas domač oves kvalitativno letos razmeroma slab.
ječmen in rž se trguje le v manjših količinah.
V minulem tednu je bi!o zaključeno na Ljubljanski borzi: 150 q koruze, 50 q ovsa in 100 q pšenice.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica no vaj 79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. ‘post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 255—257 50.
Bačka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 250—252-50.
Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 247 50—250.
Sremska pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245-247-50.
Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 237-50—240.
Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dqbava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 235-—237-50.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voinina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 202-50-20*5.
Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega • vagona, plačilo po prejemu blaga. Din 375—380.
Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 180—182-50.
Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 185-187-50.
Času primerno suha koruza s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, Din 157-50—160.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg: 185 do 190 Din.
Ječmen bački ozimni: 63/64 kg, 170 do 175 Din.
Oves bački novi: 63/64 kg. Din 192 do Din 195—.
Tendenca za vse vrste čvrsta.
POTROJENA NAROČILA RUSIJE V ANGLIJI.
Po olicielnih ruskih poročilih so londonska sovjetska trgovska zastopstva naročila v oktobru in novembru na Angleškem za 3,750.000 funtov blaga, to je trikrat toliko kot v istih mesecih leta 1928. Rusi pravijo, da so ta pomnožena naročila posledica vzpostavitve normalnega razvoja med Veliko Britanijo in Zvezo Sovjetskih republik.
Borza dela v Mariboru. Od 22. do 31. decembra je dela iskalo 132 oseb, t. j. 52 moški'h in 50 žensk, službenih mest je bilo 64 prostih, delo je dobilo 76 oseb in sicer 46 moških in 30 žensk, odpotovalo |ih je 27 in koncem tedna jih je ostalo še 571 v evidenci. Od 1. januarja do 31. decembra pa je dela iskalo 5827 moških in 3983 žensk, 5278 službenih mest je bilo prostih, odpotovalo jih je 4180, odpadlo pa 1631.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 9 viničarsk h rodibin, 4 majarji, 1 kravar s sinom, 11 hlapcev, 2 Švicarja, 20 gozdnih delavcev, 10 rudarjev, 1 delavec za pregledovanje jajc, 1 elektroin-štatater, 1 sodar, 1 čevljar, 1 krojaški prikrojevalec, 1 mlinar, 1 plačilni natakar, 12 ključavničarjev, 10 mizarjev in
3 kovači za tovarno vagonov v Srbiji, 1 lesostrugar, 1 prekajevalec, 1 raznaša-lec kruha, 1 slaščičar, več vajencev (zlatarske, čevljarske in pekovske obrti in trgovske stroke), kakor tudi 3 dekle,
4 kuharice, 6 služkinj, 1 kuharica k fi-nancem, 1 varuška, 1 vzgojiteljica, 1 servirka, 1 postrežnica, 6 služkinj za Sr-b jo, 1 pletilka, 1 bolniška postrežnica, 1 šiviljska vajenka.
Rapidno naraščanje angleškega deficita. Churchill je sestavil cenitve o proračunu 1929/1930, in se vidi sedaj, da je deficit dohodkov že v prvih devetih mesecih proračunskega leta dvakrat tako velik kot je bil predviden za vse finančno leto. Dohodki prvih devetih mesecev znašajo namreč 418-5 mil. funtov, izdatki pa 588-3 mil. funtov.
Trim jiortnilj
BAISSE ŽITA L. 1929.
Ob začetku izvozne kampanje 1929 je je bila tvorba cen pod vtisom neugodnih poročil o stanju koruze v Argentini. Za pšenico so mogli dobiti jugoslovanski producenti tedaj 200 Din. Koruza se je prodajala vnaprej po 150 Din in še više. A večina kmetov je smatrala to ceno tedaj za nezadostno in ni izrabila prilike, čakali so na zboljšanje cen, a jih je upanje temeljito varalo. Glede splošnega svetovnega pridelka se more reči, da je zaostal leta 1929 za prejšnjim letom za ca. 100 milijonov meter-skih stotov. A preostalo je iz leta 1930 še okoli 130 milijonov stotov in prišel je zraven še nadpovprečni zaključek v onih državah, ki žito uvažajo. Hausse-špekulacija Amerikancev se je temeljito izjalovila. Tudi glede koruze se marsikakšno upanje ni uresničilo. Se v avgustu in septembru so izvažali iz Jugoslavije staro koruzo. Vsled slabega koruznega pridelka v letih 1927 in 1928 je tudi stanje živine nazadovalo. V vsej Evropi so bila v zadnjih dveh letih krmila zelo draga. Ameriška svinjska mast je bila cenejša kot jugoslovanska, in ni za
VELETRGOVINA kolonijalne c in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
ZALOGA tveie pražene kave, mletih diiav i rudninske vode.
ToCna In solidna { Zahtevajte
jugoslovanskega kmeta praš čjereja niti toliko rentabilna kot prej kdaj. Dalje moramo pomisliti, da je bil evropski pridelek ječmena leta 1929 dober, vsled česar trpi koruzna kupčija. Rumunija in Bolgarija prodajata velike množine koruze in tudi v Argentini pričakujejo letos dobro koruzno letino. Danes cena koruze pri nas ni nizka, vendar gre prodaja počasi izpod rok in se je treba vprašati, če se ne bo vendarle v večji izmeri treba prijeti zopet prašičereje.
* * *
Mariborski novoletni trg, kateri se je vršil 28. decembra 1929, je bil radi slabega snežnega vremena slabo založen in tudi slabo ob skan. Slaninarji so pripeljali iz 14 občin na 59 vozeh 173 zaklanih svinj, 1 telico, 21 kg svinjskih pljuč, 30 kg svinjskih jeter in 78 kg črevesne masti na trg (29. decembra 1928 pa je bilo kljub hudi zimi na 86 vozeh 233 zaklanih sv nj na trgu). Cene mesu so bile neizpremenjene. — Perutnina in druge domače živali. Teh je bilo samo okoli 100 komadov. Cene, katere so nekoliko poskočile, so bile: piščancem' 35 do 60 Din, kokošim 45 do 60 Din, racam, gosem in puranom 60 do 150 Din, domačim zajcem pa 15 do 20 Din za komad. Rib in tudi divjih zajcev ni bilo na trgu. Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice. Kmetje so pripeljali samo dva voza krompirja in čebule v mesto. Cene so b le krompirju 1*20 do 2 Din, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 2-50 do 3-50, česnu 10 Din za kg, maslu 40 do 60 Din za 1 kg, mleku 3 do 3-50, smetani 12 do 14, bučnemu in olivnemu olju 18 do 22 za 1 liter, jajcam 1-50 do 2-25 za komad. Cvetlicam, od katerih pridejo le one iz Italije in Francije v poštev, je bila cena 3—7 Din za komad. Sadje: jabolka 4 do 8 Din, hruške 6 do 12 Din za 1 kg.
Lončena in lesena roba. Te je bilo to pot zelo malo na trgu, ker so Ribničani šli za praznike domov. Cene so bile 1 do 25 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. Radi božičnih praznikov ni bilo ne 24. ne 28. decembra niti slame niti sena na trgu.
Veletrgovina
A. Šarabon
vaiaiM aeaa v Ljubljani «u*(m a—
prlporaCa
Špecerijsko blago, jnrHSJS&K *•*""•*“ rudninsko vodo. -
frsisns m kave la Mlin n dllav« ■ ilckMMsi »Itsts«
USTANOVLJENO IS5a
TEO D. K O R N
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S
(PREJE HENBIK KORN)
KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE,IN KLOSETNE -‘ NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA
.. TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 28. Tel. 2653
se priporofe sa naro-čila TMh trgovskih ki uradnih tlakovta.Tbka čaaopiaa, kajlfa, In* šum. oaalka. itatutflk taboia, Maka L 1 4
w*ita t LASm
KUVERTA
dbuKba I O. X.
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarskl pot t Karlovška c a
Prva ljubljanska velepra2arna za kavo
KAROL PLANINŠEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 20
priporoma
praženo kavo vseh vrst
Vsaki dan svoio blago, podjatje to stroko.
NaistareiSe domače Telefon štev. 3204.
IM iiifiti i Jnmstn Mi"!
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.