Iz dnevnika nekega starega učitelja. 30. marca. Kaj je storiti, kedar človek zmerzne. Zmerznjen človek se mora rahlo prenesti; ako se s takim ne ravna lepo, je mogoče, da se mu roka ali noga zlomi, ker je vse terdo. Oblpko in obutev hitro z njega izreži, in ga položi v snpg, ga dobro s snegom za en čevelj na debelo zakidaj, samo pri ustili in pri nosu naredi luknjo za dihanje. Ako bi zmerznjenega človeka hitro djali na toplo, bi ga umorili, čeravno bi še živel. Ako ni snega, naj se zmerznjenec dene v kak skeden, potem naj se zavije v merzle niokre rjuhe. V eni uri, če je mogoče, nalij kad lpdene vodp, in zmerzlo truplo do brade namoči. Xekaj časa potpm pa prilij topljeje vode, da se udje začnd gibati. Potem ga vzpmi iz vodp, ga položi v hladno postpljo, ga dergni s suknom in kprtačami, kakor takp, ki jih iz vode potpgnpjo. Kedar se zmerznjeni človek začenja oživljati, naj se mu da piti čaja dišečih zeliš in nekoliko jpsiha. Vina ali druge močne pijače pa ne sme vžiti. Ker zmprznjpnec rad uniprje zavoljo tpga, kpr ga zadpne mertvoud, se mora bitro po zdravnika poslati, da mu puša. 31. marca. Pomoč zoper kačji pik. Tii se mora hitro pomagati. Pprvo je, da se mora strup iz ranp izmiti ali s pravo vodo, ali s svojo vodo, pa ne z merzlo, temuč s loplo. Tudi izsesati sp more slrup iz ranp; (oda varovati se je trpba, da ta, kdor strup sesa, nima razpokanih ustnic ali sploli kakp rane v ustih, sicer bi ga strup umoril, ker strup le takrat škoduje, kedar se zmeša s kervjo kake ranp. Kpdar je rana izprana , naj se iztiska ali izžema. Stiskati pa se mora zgoraj nad rano, to je, tistam, kjpr je bliže serca. Poslednjič je treba rano izžgati tako, da se poštupa s smodnikom in se na nji sožge, ali pa naj sc s kakim razbpljenim železom posmodi. Potem naj se celi ud pomaže z lanenim ali laškim oljem, in naj se npkoliko časa derži nad žerjavico, da se prisad uda ne prime. Se ve, da sp mora pred vsem tem poslati po zdravnika.