LJUBLJANSKI ČASNIK. M 70. W petih 29. JListopndu 1850. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak tede. leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 _____ „ ....„„ tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati. en dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Joiefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold , za četert lo pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese T gold.. za pol leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako sc na pismo zapiše, de so naročivni denarji fPranumera-postnine plačati. v Vratlite naznanila. 26. novembra 1850 bo v e. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v madjarsko- in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Ta del je bil v edino-nemškem izdanju 9. augusta 1850, v talijansko-, češko-, in slo-vensko-nemškem dvojnem izdanju 27. augusta 1850, in v poljsko-, serbsko- in horvaško-nemškem dvojnem izdanju 30. augusta 1850 izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 324. Naredbo ministra pravosodja od 3. augusta 1850, veljavno za vse kronovine, v kterih ima kazenski pravdni red od 17. januarja 1850 moč, po kteri se v porazumlje-nju z ministram notrajnih zadev glede naredbe listin za porotnike, kteri se potrebujejo pri se jali prisežnih sodb v letih 1850 in 1851, več izjemnih naredb vslanovi. Dunaj 25. novembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 27. novombra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CLII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 449. Razpis ministra bogočastja in uka od 11. novembra 1850, s kterim se začasne odločbe od spraševanskih odrajtvil od kandidatov za teoretiške deržavne spraševanja odločijo. Št. 450. Razpis ministra denarstva od 22. septembra 1850, s kterim se naznani, de bo c. k. finančno deželno vodstvo za serbsko Vojvodino in temeški Banat s pervim decembram 1850 v moč stopilo. Dunaj 26. novembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Politiške naznanila. Avstrijansko cesarstvo. Ljubljana. Govori se, de je gospod Ambrož od njegoviga veličanstva za ljubljanskiga župana poterjen. Ljubljana. „Reichszeitg." piše, de je minister kupčije ukazal, de se ima železnica od Žalostne gore do Logaca na Štajarskem!! naglo delati začeti. Za ta konec je za samo pot 2'/2 miljona odločeno. Austrijanska. Njegovo veličanstvo, svitli cesar je sklenil, de se bodo prihodnje leto sledeči telegrafi naredili: 1) Iz Krakoviga v Tarnov, Rzeszov,Lvov in na rusko mejo; 2) Iz Zagreba skoz Petrovaradin v Temišvar in Sibinj (Hermannstadt); potem v Zemun; 3) iz Pešte v Szolnok, in 4) iz Tersta po morskem bregu. * Vsim učiliškim napravam in akademiškim vradnijam se je naznanilo, ako bi bilo kje želeti, de bi se v razmerah poprave vpeljale, ne opustiti to ministerstvu uka in bogočastja naznaniti in zraven nasvetovati kaj in kako bi bilo bolj prav. Htajarska. Perve očitne porotne sodbe v Celju. Vitez g. A cula, porote predsednik, je v nemškim pa tudi v slovenskim jeziku pri-čijoče z naslednimi krepkimi besedami nagovoril : „Danes je perva glavna obravnava pred porotno sodnijo, in meni porote predsedniku se potrebno zdi, temu opravilu «ne besede naprej poslati. Kar so naš presvitii cesar Franc Jožef I. v deržavnim zakonu od 4. sušca pre-tečeniga leta izgovorili, namreč varstvo pravične svobodnosti po postavah, ustno in očitno zaslišanje v zatožnih pravdah, se je danes vresničilo. 1. maliga serpana t. 1. se je nova postava zastran kazenskih opravil začela; ob-dolžen in od njega dopernešeno hudodelstvo drugim ljudem ne bo več neznano, nobene skerbi nima več obdolženi imeti, da sodniki ne bodo zaslišali dokazov, kteri morebiti za njegovo nedolžnost govore; -V*' zdaj za naprej bodo soderžavljani obdolženca vidili, slišali, od njega dopernešeno hudodelstvo popolnama spoznali, dokaze, kteri za njega alj zoper njega govorijo, pretresli in po sodnikih iz njih srede izvoljenih, — to je po gospodih porotnikih — krivnost alj nedolžnost njegovo spoznali". „Vi, gospodi porotniki! sle tajisti, v ktere so naš presvitii cesar to zaupanje postavili, da bote čez svojiga bližnjiga, to je obdolženca, sodili, in vi bote — jaz sim prepričan — to zaupanje (udi vedili dopolniti. Zavolj tega vas prosim: ne dajte sc pri svoji razsodbi po nič drugim voditi, kakor po svoji vesti in znolra-njim prepričanju; ne poslušajte praznih dokazov, ne dajte se zapeljati po sovražnosti, dvoumnosti alj negodne milosti, in imejte vedno pred očmi, da je deržavi ravno tako ležeče, da se krivični obsodi, kakor da se nedolžni osvobodi". „Vi, gospod deržavni pravdnik! kakor v nar vikšim imenu za varha postav postavljeni uradnik, in vi, gospod zagovornik; kterimu je lepa dolžnost naložena, nedolžnost obdol-ženiga varovati, sklenila se obadva z menoj, da bomo zamogli gospodam porotnikam živo in pravično podobo od tega dati, zastran česar imajo zatoženca sodili, in jih tako v stan postaviti, da bodo to spolniti zamogli, kar so naš presvitii cesar pri vpeljanju porotne sod-nije pred očmi imeli". »Zdaj pa še vse tiste, kteri so se kdanaš-njimu opravilu, kakor poslušavci snidili, za spodobno in mirno zaderžanje prosim. In tako naj se začne današnja obravnava". Bila sta potem še dva nagovora , eden od c. k. občniga deržavniga pooblastenca iz Gradca samo v nemškim, in drugi od deržavniga pravd« nika v Celji v nemškim in slovenskim jeziku. Dvorana je bila polna ljudstva, pa vse je bilo mirno in pazljivo; zakaj slišali so se mili domorodni glasi, ktere je ljudstvo razumelo in si jih k sercu vzelo. Potem se je začela obravnava. Gospod predsednik, 4 sodniki in en zapi-sovavec so sedeli pri veliki zeleni mizi; na desni pri majhni mizi je sedel deržavni pravdnik dr. MuIIaj , na levi zagovornik dr. Matija Forregger; spredej je na štirih klopeh sedelo 12 porotnikov in dva namestnika; na posebni nizki klopici je sedela zatožena mlada dekla, Urša Janšič z imenam, 24 let stara, iz Ptu-jiga na Štajarskim doma; obdolžena je bila, de je svojiga otroka pri porodu umorila. Ona je to stanovitno tajila; in tudi zvedenci in priče, ki so se zaslišali bili, te reči niso mogli tako dokazati, da bi se bili porotniki prepričali , da je zatožena tega hudodelstva kriva. Vse je tako kazalo, da so porotniki izreči morali, da Urša Janšič obdolženiga hudodelstva ni kriva, ampak da je kriva pregreška, ker svojiga poroda ni na znanje dala. Zagovornik jo je dobro zagovarjal. Sodniki so jo potem po razsodbi porotnikov in na podlagi postave na 3 mesce v ojstro ječo obsodili. Terpela je ta obravnava pol drugi dan, in sccr_pervi dan od devetih do pol treh, in od pol petih do pol enajstih po noči; drugi dan pa od devetih do ene popoldne. Obravnava je bila večidel v slovenskim jeziku. — 13. t. m. je bila druga obravnava. Na klopi zatoženeov je sedela zopet ženska, že bolj poslarna, tudi obdolžena, da je svojiga otroka umorila pri porodu; ime ji je bilo Maria Sluga. Pa kmalo se je vidilo po zvedcncih in pričah, da ona ni otroka umorila, ampak daje otrok nar berž že mertev na svet prišel, alj precej po porodu umeri, brez da bi mu bila mali kaj hudiga storila, alj potrebne pomoči pri porodu odvzela. Porotniki, to prevdarši, so jole pregreška krivo razsodili, da ni poroda na znanje dala. — Obsojena je bila (udi na 2 mesca v ojstro ječo. 16. t. m. smo imeli ubijavca na klopi, z imenam Matija Veršič. On je eniga hlapca vstre-lil, ki mu je bil zavolj nekih čevljev ponoči nadlegoval. Veršič je namreč kmet iz Luten-berga, in je nekimu hlapcu dvoje čevljev za tri gold. prodal bil, ker mu jih pa hlapec ni mogel plačati, mu jih je nazaj vzel. Hlapec je prišel večkrat čevlje terjat, in zadnokrat ponoči ob desetih je okolj hiše razsajal in ro-govilil; Veršiča na to jeza popade, zgrabi pušo, vun iz hiše leti, in po hlapcu sterli; noč je bila lamna, pa ga vendar do smerti zadene. 21 prič se je že včeraj zaslišalo, ktere niso ravno zoper zatožcnca govorile, pa ga tudi ne zagovarjale. Obravnava se bo še le jutro dokončala. Desiravno smo se že te dni prepričali, da g. predsedniku Aculatu slovenski jezik gladko teče, smo se včeraj zares s serčnim veseljem začudili, slišati, kako izurjen je častiti gosp. predsednik v našim jeziku sploh. Zatoženec in priče so bile iz Lutenberga, kjer seodna- *) Zdravniki, ki so mertviga otroka pregledali. (VreJ. Nov.) siga zlo različno slovensko govori; pa to ni g. predsednika v ničemur motilo alj zaderže-valo; vse je šlo čisto gladko. Slava vitezu Ljudeviku Acula, ki je očitno dokazal, da se zamorejo sodije tudi v slovenskim jeziku lepo obravnovati, in da naš domači jezik ni ravno na tisti nizki stopnji, na ktero ga nekteri neprijatli našiga naroda tako radi postavljajo, pa s tem le svojo lastno nemarnost in nevednost dokazujejo. (Nov.) Horvaška. „Narodne nov." naznanijo, de je v Zagreb vradno povelje od ministra kupčije prišlo, de se imajo na Horvaškem pri poštnih vradnijah nadpisi v horvaškem in nemškem je ziku narediti, ravno to velja tudi od recepi-sov, potnih listov itd. * Iz Splieta se 14. t. m. v „Narodne nov." piše: Včeraj je prišel v Spliet turški komisar. Ali Riza Beg, ki je bil poslan, de poravna neki razpor na turški meji, in ko bi ne bilna vrat na nos pobegnil iz Hercegovine in na našo avstrijansko zemljo prišel, bi bil svojo glavo zgubil. Z njim potujeta dva turška častnika. On bo v Splietu nekaj dni ostal, dokler ne dobi svojih reči in denarjev iz Hercegovine, potem gre v Terst in se bo od ondod v Carigrad podal. Od Omer pašata se nič gotoviga ne ve. Pripovedujejo nekteri, de se je v Sarajevo po-vernil, kjer bo svojo vojsko zbral, de se bo mogel z vspeham vstajnikam ustaviti, ki mu, kakor pravijo , z vsih strani prote. Češka. V Pragi se na treh učilnicah 107 raznih predmetov uči. Te predmete obiskuje 1132 rednih in 120 nerednih učencov. Od teh predmetov se jih le 14 v češkem jeziku prednaša, in sicer sledeči: Pravo prirozene od prof. dr. Sclinabel, število poslušavcov 8. — Občansky obecny zakonik 1. dil, od dr. Griinwajda, št. učencov 20. Rizeni soudni ve vecech spornych i nespornych od dr. Friča, št. učencov 81. — Začatky narodneho hospo-darstvi od prof. dr. Jonaka, št. učenčov 34. — Človekoslovi od prof. Purkinje, št. učencov 12. — Životosprava, št. učencov 1. — Duše-veda od prof. dr. Hanuša, št. učencov 12 O krasoveda etc., št. učencov IG. — O umč-leckych slarozitnostech krestankeho stredo-veku od prof. Wocela, št. poslušavcov 12 Reč a literatura češka, št. učencov 10. — Reč a literatura polska, št. učencov 18 Srovnavajici grammatika, hlavnich sIovanskych jazykuv, št. učencov 20. — Vyklad kralo dvorskeho Rukopisu, št. nčencov 19. — Gramatika a literatura staroslovanskeho jazyka, št. učencov 14. Vse te predmete skupej obiskuje 276 učencov. Naj več poslušavcov ima gospod Frič , ki pravoslovne predmete kaj lepo uči, za tem pa oba učena, Čelakowsky in Purkinje. * Njegovo veličanstvo je na predlog ministra bogočastja in uka z naj višjem sklepam od 13. novembra t. 1. \Venceslava Wladivoja Tomeka za profesorja avstrijanske dogodiV' ščine na praškem vseučilišu blagovolilo izvoliti. Galicia. Zadevajočim vradnijam v Galicii se je naznanilo, de naj vedno na to gledajo, de bo vsak učenik v deželi narodni jezik dobro razumel; kako prav bi prišlo kaj taciga na Slovenskem! v Brodu se za gotovo pripoveduje, de bodo Rusi Galicio posedli. Ogerska. Baron Geringer je začasno zade-želniga poglavarja na Ogerskem zvoljen po naj višjem sklepu od 25. t. m. Tuje dežele. Hosna. Z bosniške meje sc piše 19. novembra. Omer paša se je z vstajniki že tri- krat udaril in sicer pri Vranduku in Doboji. Ker Doboj na Bosni leži in Omer paša se tam znajde, so se morali vstajniki takraj Bosne pomakniti. De so se Bošnjaki hrabro bili in rednim vojakam G topov vzeli, se od več [strani terdi. Zguba vstajnikov v treh bitvah kakih 600 ljudi znese, rednih vojakov pa kakih 1200. V Krajni je vse k vstaji pripravljeno, in zdi I se, de le vgoden čas pričakujejo, dc bodo [skupama vstali. Pretekli teden je tirjal poveljnik Biliača, Hadgy Jakup Bei, de se morajo davki pretekliga leta hitro odrajtati; na tako vižo bi bila imela nahija Bužim 670 mošenj (1 mošnja ima 150 dvajsetic) nahija Ostračac 1200 in nahija Biliač tudi 1200 mošenj plačati; ali Turki iz Krajne so poslali v Bihač poslance pod vodjem dizdara iz Vranograča in so naznanili , de tega davka po nikakem ne odraj-tajo, ko bi tudi sam Sultan prišel in to tir-In tudi starih pravic se ne bodo pustili |jemati in zanje svoje kri in življenje zastavili. Miralai je to naglo Omer pašatu naznanil in ga je prosil, de naj mu zapove, kako de se ima deržati. Ravno zvem, de so se 16. t. m. Krajnci Zasinu zbrali in sklenili, vse kar more orožje nositi, pod zastavo sklicati in se proti Tuzli napotiti, de se bodo ondi z vstajniki združili in vojake Omer pašata v eni bitvi pokončali Prebivavci Rihača so do zdaj še mirni. Pozneje se piže: Turki iz Krajne so se včeraj na pot proti Tuzli podali. Vstaja seje po celi Hercegovini razširila, in tudi Albania se je dvignila. Prebivavci v Novi Pazaru so tudi za orožje prijeli, so tamošnjiga poveljnika Ju-sup Bey-a spodili, so soteske, ki v Macedo nio in Rumelio derže posedli in so potzaperli vojakam, ki bi bili imeli iz Rumelie v Bosno priti. * Iz Zadra se 21. t. m. piše, de jevPre-vize turška barka s 1000 vojaki prišla, ki so se skoz Trebinje v Hercegovino podali. Poterdi se, de je Omer paša vstajnike na Grahovem polju zmagal. Turki so okrog 200 mož zgubili. Begoče vstajnike je Omer paša do Tuzle podil, kjer so na vse kraje pobegnili Več pohištev se je na bojišu razrušilo. * Novice iz bosniške meje pravije, de turški vojaki še niso Mostara posedli. Abanezi so do Hankule prišli, so se pa morali vKog-nico nazaj pomakniti, kjer so jih vstajniki na padli, ker je odpadnik Mohamed Skenderbeg enim bataljonam rednih vojšakov most čez Narento branil in potem vstajnike natolkel. Kmalo potem je tudi Omer paša pri Gradacu vstajnike nabil. Sin poveljnika vstajnikov Gradacu je bil v Sarajevo peljan in ondi ob glavo djan. * Iz bosniške meje se piše 19. novembra: Omer paša je sam v Doboju. V terdnjavi Vranograča stanuje pri Turku Uso Elezoviču en madjar z imenam Joža, gre večkrat čez mejo Dalmacio in pride čez kakih 10 —12 dni spet v Vranogračo nazaj. Zakaj de se tam derži, ni znano. Včasih ga mladi ljudje obi-šejo, ki so tudi, kakor se na njih vidi, Madjari, in potem ko se nekoliko ur na skrivnem pogovarjajo, se spet globokeje v deželo pomaknejo. Ta Madjar se je k turški veri spre-obernil in se Alič imenuje. Rusovska. „N. Pr. Ztg." pravi, de so naznanila ruske vlade v zadevah Sehlesvvig-Holsteina take, de ni dvombe, kaj de je Po-rusii pri tej reči storiti. Zadeva, v kteri je ruski car zagotovil Porusio z vso močjo napasti, je bila jasno izrečena. Oboroženo pro-tenje Schlesvvig-Holsteince k miru prisiliti, bi bilo dovolj, in Rusia napove Porusii vojsko. Nemška. Govor poruskiga kralja, ko je deržavni zbor odperl, se takole glasi: Gospodje poslanci perve in druge kamre. V sredi pomembonosniga časa Vas vidim zopet krog prestola zbrane, in Vas iz serca pozdravim. Kar smo zadnjo sejo zaperli, se je moja vlada marljivo prizadevala, organske postave, ktere smo takrat sklenili, v življenje vpeljali. V vsih krajih deržave so se jele občine vstanovljati, in le posebne razmere dežele so overale,de se z drugim ni enako napredovalo. Akoravno še opravilo zazdajniga vredenja gruntnih davkov po postavi od 24. februarja t. 1. ni povsod doveršeno, se bo moja vlada vendar trudila, de boste pred ko mogoče zve-dili, kako je opravilo teklo. Velike železnice, ktere ste moji vladi naročili izpeljati, so se začele z vso močjo delati. Tudi v drugih javnih delih se marljivo napreduje. Zaupanje na vlado je to leto kupčijo in obert-nijo dvignilo; brodarstvo se vedno bolj giblje. Korist poštnih poprav z osnovo nemške po- Armada Omer pašata, ki obstoji iz 60,000 mož, med kterimi je čez 2000 Madjarov in ki ima 60 topov, je razdeljena poleg Bosne v Sarajevem, v Travniku, Vranduku, Zebču in Doboju. Vstajniki stoje pod vodstvam tuz lanskiga pašata in štejejo 30,000 mož. 9. t. m. je zagrabil tuzlanski paša carske vojake pri Vranduku, Zebču in Doboju. Pri Deboju je bila bitva naj bolj vroča, kjer je nekoliko ur terpela, in pravijo de je 2000 arnavtov padlo. Koliko je na strani vstajnikov mertvih, še ni znano, terdi se pa, de jih je čez 3000 padlo. Armada vstajnikov se dan na dan množi Tudi Ale Kcdiča izBužima in Dizdara iz Vra-nograče je tuzlanski paša prosil, de bi se vstajnikam pridružila in zoper Omer pašata bojevala. Turki iz Krajne bi to pač radi storili, ako bi Ale Kedič inDizdar hotla se bitve vdeležiti, ali oba se tega hranita in se nočeta v to reč mešati. štne zveze, se že jasno vidi. Že smo se začeli varnosti veseliti, ko je poskušnja me umoriti, nam v prepad nravnosti pokazala, na ktereui še vedno stojimo. Ne govorim od mojiga življenja — ono je v roki Vsemogočniga, nevarnost iz ktere sim bil na čudno vižo rešen, me je zadostila, brezštevilne dokaze zvestobe in udanosti iz vsih krajev deržave prejemati; govorim od globoke zmešnjave vsih zapopadkov, ktera kliče kralja umoriti, in od nespoštovanja božjih in človeških postav, ktere so se pri tej žalostni priložnosti pokazale. Tisk prekucije je tega mnogo kriv, in ker v poslednjem zboru ni bilo mogoče, se čez začasno za nepopolno spoznano tiskarno postavo od 30. junija, posvetovati, je moja vlada za svojo dolžnost spoznala, na podstavi člena 63. vstave začazno tiskarno postavo dati. Ta postava je imela biti pa le za en čas veljavna, očitne napake odstraniti. Predpoložila se bo vam toraj s postavo vred osnova tiskarne postave, ki je namenjena se za daljši čas poterditi. Pri posvetovanju se boste z mojo vlado trudili, tirjanje svobode z varstvam deržave zjediniti. Delo, ki ima razmere deržave k cerkvi vre-diti, bo skoraj dokončano, ker se moja vlada trudi, kolikor more. Osnova učilišne postave bo kmalo gotova. Le obsežek dela stori nemogoče, to postavo Vam že zdaj v posvetovanje predložiti. Osnova medicinalne vredbe se bo Vam kmalo naznanila. Tudi dolgo pričakovana osnova kazenske pravde čaka posvetovanja. Zjedinjenje hohencollerniških dežel z der-žavo tirja volitno postavo. Poročim Vam, čez to reč kmalo govoriti, ker Vi z mano že-liti zastopnike teli dežel kmalo v naši sredi pozdraviti. Gospodje poslanci, Vi vidite, de se ni le v obče deržavni dohodek za leto 1851 povišal, nikakor od svojiga namena, cena papirniga [dnarja dan za dnevam strašno pada. * V SchIeswig-Holsteinn se spet zlo za I vojsko pripravljajo. 2000 mož se bo z noviga oborožilo, in to vse je zoper stare so- ampak de se je tudi na to gledalo, stroške I vražnike, namreč Dance namenjeno. Govor, pomanjšati. Vendar ni mogoče z navadnimi se, de se bodo po zimi vojskovali. Schlesvvig-dohodki potrebam deržave, ktere je potres leta Holsteinci bodo tedaj toliko vojakov imeh,ka 1848 napravil, zadostiti. Ne ostane tedaj kor jih imajo Danci, ki se vedno vadijo v druziga kakor davke povišati. Predloge moje orožju vlade sporočim Vašimu skerbnimu prevdarku. Francoska. Iz Francoskiga se piše v „Reichs-De seje 18 milijonov tolarjev za vojaške I zeitg." Vojska v deželi in znabiti tudi od namene na posodo vzelo, od tega se bo Vam|zunaj? to je od česar zamoremo reči, de ne račun dal. I bo več dolgo, de bo prišlo Pa nevarnosti še niso končane. Moje mirne Tako je govoril, ni še davno Guizot svojim razmere proti evropejskim vladam sicer niso prijatlam. raztergane, pa žali Bog, moj namen, nemškim Ta slavni mož je pa tudi še pristavil: Na deželam bolj primerno vstavo podeliti, se še vsako vižo je gotovo, de se ura odločbe z ni dosegel. Deržim se misli, po kteri sim do urnim korakam bliža, ktere si mnogo ljudi želi zdaj ravnal, in upam terdno na prihodnjost, ker menijo, de se bo potem vse poravnalo in v vresničenje tega namena, se bom še le Pa ne motite se, ta vihar ne bo razvitja po potem drugih sredstev poprijel, ko se bo osoda spešil. Brezpostavnost je v prekucii ravno cele nemške zveze odločila. tako nepripravna kakor v stvaritvi. Skušnja Upam, de bodo pogovori, to reč zadevajoči, I za narode še ni dovolj bogata. Naš smertni j boj mora še tcrpeti, de se očesa luči odprejo znabiti čez kaki dve leti; popred ni I upanja. Rudeča stranka je zlo marljiva. Nek nem- skoraj dober vspeli rodili. Mir z Danci je sklenjen in podpisan , vendar še ne v vsih zadevah. V eni sosednih nemških dežel so silne raz- pertije vstale. Poskus, ki se je od neke strani ški časopis pravi, de se je Mazzini na Nem-storil, v te zadeve se mešati, je žugal, pra- ško podal in de je mnogo denarja saboj ne-vice Porusii kratiti in je nezastopnost zbudil, sel. Tukajšna policija pravi, de to ni res, v ktero smo neposredno zapleteni. Naši ogo-lde bi se pa znalo zgoditi. Pred nekimi dnemi vori, vtemeljeni po geografiški in vojaški legi,Iso demokrati v Kolnu zbor imeli, se posve-niso bili pri deželnem vladarju in njegovih!tovali o sredstvali, kako de bi mnenje v zbo zaveznikih spoznani, kakor bi bili imeli bitij rili in pri ljudstvu vodili. Razun tega so se tudi v krajih, ki so oddalje- Na Švajcarskem so v nemškem jeziku poni od kraja zmešnjav, blizo naše meje vojaki živi, oznanila, pesmi in nesramni spisi izdani zbrali, kteri žugajo varnosti deržave; toraj bili, de bi se bili v Badnu razdelili, ki se čez tudi jez nisim smel muditi, poklical sim vse Reno na skrivnem v deželo vozijo, vojake skupej, z ponosam in veseljem vidim, Dva taka moža, ki sta take spise pripeljala, de se moje oboroženo ljudstvo povsod dviguje so stražniki ovohali opolnoči in ju preganjali kakor en mož in se moji, v hrabrosti dosku- Čoln se preverne in čolnarja in spisi padejo šeni armadi pridružuje. Skoraj bomo močneje v vodo. Ulovili so nekaj pisem, ki so bile stali, kakor kdaj v starih ali novih časih. Mi ne išemo vojske, mi nočemo pravic niko- jlaciga zapopadka. V narodnem francoskem zboru je velike gi- mur kratiti, al mi hočemo vesolno domovino I banje. Tabor v Metzu da poslancam mnogo vrediti, kakor je našimu stanju na Nemškem govoriti, in v Evropi pristojno in pravici primerno, Oni pričakujejo, de bo vlada 25 milijonov ktero nam je Rog dal. Mi imamo dobro pra- frankov za ohranenje vojakov tirjala. Pred vico, to hočemo braniti in tako dolgo oboro-|tremi dnemi so se začeli vojaki premikati in ženi ostati, de ta pravica obvelja. sicer v zlo velikem številu. V mestu Lune I ves za cesarstvo unet. To se če toliko reči kakor cesarsko stražo vstanoviti, ki bi se dala To smo dolžni Porusii, to smo dolžni Nemčii. ville so štirje polki konjkov in topničarjev. Upam, de bo naša vstaja dovolj, naše pra- Višji poveljstvo se bo, kakor pravijo, ge-vice ohraniti, ona ni nevarna za mir Evrope|neralu Baraguaj d Hilliers-u podelilo, ki je ako se to doseže, ker moje ljudstvo je ravno tako previdno kakor močno. Vam gospodje, je dano, meni sredstva do-1 tudi drugod rabiti, ako vojska ne vstane. Ne voliti, ki dosego tega namena pogoje. Žalujem 1 kteri ljudje pravijo, de se vojaki le zato zbi-nad žertvi, ki se morajo zavolj tega narodulrajo, de bi neko misel v Elisee-u skrili, naložiti; xem pa, de Vaša marljivost, gospodje * Minister notrajnih oprav, Baroche, je med poslanci, ne bo manjši kakor vesolniga ljudstva; drugim y narodnem franC0skem zboru sledeče Vi boste pričali de naša vstava, ktere se ne— IgOVOr|i- premakljivo deržim, močne roke Porusii ne oslabi, marveč jo ojači. " ■ riZU, UltlllUiU j X1U MUUU 11UUI iiuviJg" *"" In kakor so se zdaj vse stranke pogubile, kmetih pa zamorejo še mnogo nesreč napra-kakor sta ljudstvo in armada zdaj edina, tako Ij^ Kar zadene oJ)čne mis|i5 so prebivavci boste tudi Vi, poslanci tega krasniga ljudstva, večidel dobriga nmenja, ai komunizem in so-terdno in krepko na moji strani stali ob času ciaIizem je kakor kolera } ki naj boIj čudne lludeči so potlačeni, pa ne zmagani. VPa-m enim o, ne bodo nam hudiga delali, na sedajne nevarnosti. skoke dela, se tam naenkrat zbudi in tu ugasne Naj bo tedaj: Naše geslo je: Edinost in y deželah nft Reni ge je nemški komunizem zvestoba, zaupanje v Boga v duhu rem, pravem poruskem duhu v sla- zalezel. Napetost, ki je zdaj na Nemškem je pri nas storila, de je začelo nekoliko vreti S tem je nam Bog mnogokrat in zlo poma- 0bžalujmo kneza? ki je tega kriv. £e se že gal, in nam bo tudi zanaprej pomagal. Na to se zanesem. zdaj ne, se bo gotovo pozneje kesal, de je tako nesrečo v Evropo pričaral. Kar drugo * Na Poruskem bodo do konca tega mesca I zadene, gospodje, le zvesto se nas deržite, po vsi vojaki na nogah in za vojsko pripravljeni, rok sim vam, če tudi ne za prihodnjost, kije V Kurhesnu so se Poruši terdno ustopili. Vo- le v roki previdnosti božje, vendar za to, de zovlake, ki v Kassel pridejo, Poruši ojstro nas ne bo nobeden prenaglil. Vlada ne spi stan djal. In ker bi kaka vojska znala v deržavi armado pomanjšati, so se priprave storile, žandarmerijo pomnožiti. Iz tega govora se vidi, de vlada težave dobro pozna in de je pripravljena, se jim na-iroti postaviti. Cavaignac je razserden. Zadnjič je nek ud arodniga zbora od njega rekel: Ta gospod nas bo še gotovo v nesreče zapletel! Bojimo se, de ta prerok, ni laži govoril. Changarnier in elisee sta bolj navskriž ka-(or sta le kdaj bila. Generala bodo gotovo skušali odstaviti. Le priložnosti pričakujejo, tero bodo tudi lahko kmalo najdli. * Francoski minister vojaštva je ukazal 231 jrigad žandarjev z noviga napraviti. Turška. Iz Carigrada se piše 9. novembra: redvčerajšnim so vojaki neko hišo posedli in so osebe, ki so bile v njej, bilo jih je 30, zaperli. Med temi sta bila dva kamornika, brata vladajočiga kneza in 6 dervišov. Potem vo so se izprašali, se je zvedilo za zlo razširjeno zakletbo staroturške fanatiške stranke. De ni res, de bi bil Košut iz Kiutahieušel, to že veste. Ko so beguni to zvedili, so bili perviga zlo veseli, ali ko so se prepričali, de to ni res, in de ima Košut legar, so zlo jobiti postali. Več odpadnikov begunov, ki so te dni spraševani bili, koliko de znajo, je bilo iz vojaš-kiga stanu spušenih, ker se je prepičla vednost pri njih najdla. Med temi sta dva bivša poprejšna avstrijanska vojaka in sicer Flamme iz Moravskiga in grof Bozwadowski, ki je bil stotnik v avstrijanski armadi in je iz Talijan-skiga naravnost sem prišel in k Izlamu prestopil. Prebivavci Pera zlo pripovedujejo, de se imajo grozovitosti, ki so se v Aleppo prigo-dile, tudi v drugih mestih ponoviti, toliko je gotovo, de Turki Francoze po strani gledajo in menijo, de so oni krivi, de se nove postave dajajo. Govori se, de bi bilo dobro keršansko narodno stražo napraviti, de bi se ta-iim grozovitostim konec storil, ali de bi se to težko vpeljalo, to je gotovo, in de bi tudi vlada v to ne dovolila, je tudi zlo verjetno. Razne naznanila. V pondelik bo v Gradcu zbor zgodovin-skiga društva, pri kterem bo nadvojvoda Joan predsedoval. Pogovarjala se bo v zboru med drugim tudi osnova družbenih postav. V Lombardii je 14 mest, 119 tergov, 1998 vasi in 2,670,833 prebivavcov, ki so razun 666 protestantov in 2965 judov vsi katolčani. Konj ima dežela 71,417, bikov in volov 152,989, krav 263,875 in le 131,304 ovac. Obertnija in rokodelstvo znese na leto 122,964,000 gold. V Lombardii je eno vse-učiliše, 4 akademie, 11 bogoslovskih in 16 uiodroslovskih učilnic, 24 gimnazij in 761 učilnic za občni poduk; ljudskih šol je 3965. Civilnih bolnišnic je 78, vojaških 8, oskerb-nišnic 36 in ubožnic 1419. — V Terstu je une dni v cerkvi, pri novem svetem Antonu nek človek znorel, začel Boga preklinjati in z nožem ljudi iz cerkve goniti. Cerkev je bila nabasana, in štrašen strah je posebno ženske navdal, tako de je vse iz cerkve derlo. Banjenih je bilo več. Dva žan-darja in trije municipalni stražniki so se komaj znoreliga povlastili, tako močan je bil. — Železnica med Verono in Mantuo je že dodelana, in se bo že te dni za vožnjo od-perla. — Černogorski vladika je prišel v Kotar, de se bo v Benetke ali kako drugo talijansko Ziuviaivc, 1\1 V ivaasci pilUEJU, IWUO1 ujouu nau ii>/ ........ uc sc „„ v utuill> 4 '/, » gld skih, silezkili, štajarskili, ko roških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije. » 2 '/, » » »2 » » » i » » Dnarna cena 26. Listopada 1850. V dnarju Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 60 gld. Srebra » » » » 55 »