t\ <1 oflinos PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA Ji : ?* - Jč'- 7 GLASILO podjetja za promo.t z industrijskimi surcv:V\ . o reprodukcijskim in odpadnim "blagom '"'DINOS1' LJUBLJANA Loto VIJ. 22. januar 1968 štev. 32 Polivala direktorja podjetja za realizacijo v deconibru 1967 stan 3 kredit■za osebne dohodke v januarju in februarju . w % Vsak delavec naj ve "4 Upravičencem otroškega dodatka - važno qoozorilo 5 Opozarjamo na sledeči okrožnici 6 Dazpis za kreditiranje gradnje ali nakupa stanovanja delavcem podjetja v letu 1968 !! $ P.azpis o podelitvi štipendij •’ 8 Ilova komisi ja za odlikovanja !i lo V letu 1968 ':J ll ITokaj manj za stroške uprave 12 Delitev dohodka podjetja in poslovnih enot 12 Izjeme pri delitvi dohodka 13 Preveč .izplačano je treba vrniti n 14 Da ne bo prevelikih zalog - novo :i 14 Sklad za pomoč enotam - novo u 15 Premije tudi za šefe skladišč 16 V pripravi je novi pravilnik o premijskem nagrajevanju " 18 Dolgoročno planiranje sredstev za stanovanjsko kreditiranje naših delavcev !! 21 Dva sestanka zaradi papirja :J 25 Potrebe papirnic združenih v poslovanjem združenju predelovalcev starega pppirja po starem papirju v letu 1968 ' :i 28 Aligator škarje v Trbovljah 29 Pogodbo z zdravstvenim do mo Bežigrad, da ali ne !! 31 Personalne spremembe 34 iz dneva v dan zaostrena odgovornost posameznika ;i 37 Urejuje uredniški odbor TOVARIŠICI JUSTI T E K -A V C POMOČNICI DIREKTORJA EINANČNEGA SEKTORJA UPRAVE PODJETJA IN TOVARIŠICI JOŽICI C- R A J Z E R , BLAGAJNIČARKI PO SLOVALNICE KRANJ, ZA KATERI" JE DELAVSKI SVET PODJETJA NA ZASEDANJU DNE 12/1-1968 SPREJEL SKLEP, DA SE JIMA PODELI ZLATI ZNAK PODJETJA Z DIPLOMO. ISKRENO ČESTITAMO PRVIM DELAVKAM, KI' STA PREJELI ZNAK PODJETJA. MNOGO SREČE V ŽIVLJENJU IN PRI-'DELU Z ŽELJO, DA BI BILI V PODJETJU VEDNO PONOSNI NA VAJU. UREDNIŠTVO - 3 - POHVALA DIREKTORJA PODJETJA ZA REALIZACIJO V DECEMBRU 196? \ Tovariš Koman se je na začetku zasedanja delavskeg ■. svet podjetja, 'ki je bil 12/1-1968 obrnil do članov .sveta z n slednjimi besedami; • -Ko nam je komercialna služba dala pregled prometa v mesecu.decembru, smo bili z njim zelo zadovoljni, /se člane delavskega sveta prosim, da prenesejo pohvalo o taki realizaciji prometa v mesecu decembru .na celote ' kolektiv, saj je to zasluga vseh delavcev v podjetju. ■ Nekaj mesecev smo bili zaradi slabšega prometa sredi leta v skrbeh. Delavski svet je s tem v zvezi v lo. mesecu sprejel akcijski program, ki je dal dobre rezultate. Mi smo imeli v mesecu decembru 66o milijonov prometa, To je največ v enem mesecu letos in sploh. To predstavlja- cca 2oo milijonov več kot je b-ilo'povprečje v letošnjem letu v enem samem mesecu. Nedvomno je v tem prometu večja angažiranost kot plod pravočasno analizirane situacije prenešene na delavski svet. 3 tega mesta pohvalim vse, ker mislim, da so k temu uspehu vsi pripomogli, čeprav nekateri več, drugi manj. Posebno pohvalim komercialno službo v celoti in poslovodje, ki so bistveno pripomogli k uspehu. Pripominjam še to, da so ti podatki šele grobi, ■ natančne podatke pa bomo dobili ob zaključnem računu;;. Uredništvo KREDIT ZA OSEBKE DOHODKE V JANUARJU IN EEBRUARJU Ha predlog predsednika delavskega sveta podjetja je delav ski' svet razpravljal o možnostih za doseganje normalnih uspehov v prvih treh mesecih, ko vlada huda zima s. snegom. K razpravi se je oglasilo več članov sveta in uslužbencev uprave. Glede akontacij za osebne dohodke niso bili vsi enotnega mišljenja. Končno so člani sveta enoglasno sklenili , da podjetje kreditira osebne dohodke za mesec januar in februar do višine takšnih osebnih dohodkov kot so bili v povprečju izplačani v prvih 9 mesecih lani, kolikor posameznim enotam dosežena razlika v ceni ne bo dala večjih osebnih dohodkov. Kredit je treba vrniti, to je obračunati v prvem tromesečju. VSAK DELAVEC NAJ VE ČE V JANUARJU IN EEBRUARJU NE BOSTE IMELI DOVOLJ PROMETA IN BOSTE ZARADI SLABIH VREMENSKIH PRILIK MALO DELALI, BOSTE VSEENO DOBILI ENAKE OSEBNE DOHODKE, -DA BI LAŽJE PREŽIVELI TA DVA MESECA. POTEM BO PRIŠEL MESEC MAREC, KO UPAJMO, NE BO VEČ SNEGA, IN BO MOGOČE DOBRO PRIJETI. TEDAJ BOSTE IMELI VELIKO DELA VENDAR NE BOSTE DOBILI VELIKIH OSEBNIH DOHODKOV, KI JIH JANUARJA IN REBRUARJA NISTE MOGLI ZASLUŽITI, PA STE JIH VSEENO DOBILI. Uredništvo UPRAVIČENCEM OTROŠKEGA DODATKA - VAZNO OPOZORILO V Uradnem listu socialistične republike Slovenije št. 43 z dne. 29/12-1967 je objavljen . zakon o skupnostih otroškeca varstva in finansiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SRS. Tudi v dnevnem tisku ;iDeloi; 13. januar 1968 je priobčilo članek5 'kjer se opozarja upravičence do otroškega dodatka na obveznost ponovno vložitve zahtevkov za pri znani j d pravice do otroškega dodatka. Po novih predpisih je namreč potrebno, da vsak kdor ima' že priznano pravico do otroškega dodatka po starih predpisih ali pa, da misli,da je upravičen do dodatka, mora najpozneje do 29/2-1968 ponovno vložiti zahtevek. Zahtevek se predloži na posebnem obrazcu-, ki ga je založila Državna založba in je na razpolago pri izplačevalcu otroškega dodatka. K prošnji za priznanje otroškega dodatka pa je treba predložiti tudi razna potrdila in to o višini osebnega, dohodka za vse člane, ki žive v družinski skupnost:., nadalje potrdilo o višini dohodka iz kmetijstva ali drugih dejavnosti , zgradb in podobno. Do navedenem zakonu je tudi določeno, da se vsako leto določa' tudi limit dohodka, ki je določen na .enega družinskega člana, kar je osnova za priznanje pravice do otroškega dodatka. Za leto 1968 je določen limit 55o, 00 ITD na družinskega člana. Tu so všteti vsi dohodki, to je osebni in drugi , ki se sicer preračunavajo po posebnem načinu na skupni imenovalec. Ta dohodek je mišljen na mesec, ter je za 5o, 00 ITD višji kot je bilo to v letu 1967. Torej bo tisti, - 6 - ki je bil lani ravno na meji in zato do dodatka ni bil upravičen, bo po novih predpisih imel pravico, če se niso povečali dohodki v letu 1967 in podobno. Novost je tudi v tem, da je pravica glede višine dodatka z: vse otroke enaka ne glede na, število otrok. Podrobna . navodila pa bo vsak dobil pri tovarišu, ki obračunava osebne dohodke. Pazite na rok 29/2-1968, ker za nazaj pravice kljub upravičenosti ni mogoče uveljavljati. 0 P 0 Z A E J A- M 0 NA SLEPEČI OKROŽNICI ŠTEV. ; ' III—S—7o/3—AG/ID Z DNE 13/1-1968 0 UKREPIH ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI 'IN DRUGIMI NESREČAMI. POSLOVODJE MORAJO Z ODLOČBO IMENOVATI NAJMANJ 4-ČLANSKO REŠEVALNO EKIPO. ŠTEV.: III—S—7o/2—GG/ID Z DNE 12/1-1968, KI OPOZARJA NA NALOGE, KATERE BI MORALI IZVRŠITI NA OSNOVI-'OKROŽNICE POSLANE ŽE 3/11-1967. PAZITE NOV ROK JE 30. JANUAR. Skladno z določili člena 4 Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju stanovanjskih kreditov delavcem ;L od je t ja $! Dinos15 Ljubljana, objavljamo po sklepu del vske pa sveta podjetja z-dne 12/12-1967 in 12/1—1968 naslednji razpis za kreditiranje gradnje ali nakupa stanovanj delavcem podjetja v letu 1958. Prošnje za pridobitev kredita se lahko vlagajo na eno' od sledečih možnosti; 1/ za znesek 35o.ooo,- JTD iz leta 1967 vročenih sredstev pri Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani, ki se bo lahko črpal med februarjem in novembrom letos 2/ za znesek 262.5oo,- KE, ki ga podjetje dobi lo mesecev po tem, ko bo za lo let vložilo v banico sredstva sklada skupne porabe (loo.ooo,oo UD) in del namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo (5o.ooo,oo ITD). Ta sredstva ■ bodo na razpolago prihodnje leto. 3/ na znesek 4oo. ooo, oo ITD, ki ga bodo delavci-pro-silci lahko dobili čez 2 leti, ker bo podjetje 2oo. ooo, oo ITD namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki se odvajajo ob izplačilih osebnih dohodkov v letu 1968 namenilo združenemu varčevanju delavca in podjetja preko banke. IT a ta razpis lahko vložijo prošnje vsi tisti, ki bodo sredstva za izgrhdnjo rabili letos, nadalje tisti, ki že inv jo sklenjene pogodbe z banko o varčevanju, in tisti, ki bodo takšne pogodbe sklenili najkasneje' do 29. februarja letos. Eni kot drugi pa morajo tudi izpolnjevati pogoje določene z našim pravilnikom o grad- nji oziroma nakupu stanovanj. liok za vlaganje prošenj je do lo. februarja 1968. Prošnje se vlagajo na posebnih obrazcih, 'kjer so navedeni vsi podatki, ki so potrebni za odločanje pri odobritvi kredita, 'vsak prosilec dobi obrazec na poslovalnici. ' 0nur bo prošnja ugodno rešena bo lahko črpal kredit, ko bo sklenil kreditno pogodbo z banko oziroma podjetjem in ko bo predložil vso potrebno dokumentacijo o gradnji oziroma nakupu stanovanja. V.d. direktor ■ Stane Koman PlAZPIS 0 PODELITVI ŠTIPENDIJ Po določilih zakona o štipendijah in posojilih.za izobraževanje (Uradni list SRS št. 26/6?) delavski svet podjetja "Dinos” Ljubljana, Parmova 33, po sklepu zasedanja z dne 12/1-1968 objavlja razpis o podelitvi štipendij, in to 3 štipendije na fakulteti 3 štipendije za srednjo šolo. Na razpis se lahko pri javi jo otroci delavcev zaposleni v podjetju in ki dosegajo v- šoli dober ter boljši uspeh. Višina štipendije je na fakulteti mesečno za odličen uspeli 25o5oo ITD, za prav dober 22o,oo ITD in za dober *aspeli 17o, oo ND. Višina štipendije na srednjih šolah je mesečno za odličen uspeh 2oo,oo ITD, za prav dober 17o,oo ITD in za dober 14o,oo ITD. Štipendija se podeli za čas, dokler traja redno šolanje na šoli, kjer je učenec vpisan. ITatečaja se lahko udeleži samo tisti, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 55o,oo hd ter ne prejema drugje štipendije. Pri dodelitvi, štipendije.ima j o prednost tisti, ki im. jo boljši uspeh in najnižji dohodek po družinskem članu. Prosilci naj vlože prošnje do lo. februarja 1968 na podjetje “Dinos”- Ljubljana, Parmova 33. TC prošnji je priložiti; potrdilo o vpisu na šolo, potrdilo o višini dohodka v družini in potrdilo o polletnem uspehu. V.d.direktor Stane Koman Cene našemu staremu papirju so, pravijo predstavniki Unije iz Zagreb, še vedno okrog lo% višje od svetovnih. lo NOVA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Gre za državna delovna odlikovanja. Od skupščine občine -Bežigrad smo dobili letno poročilo 'o podeljevanju odlikovanj in preblemih v zvezi s tem. Dg bi to vprašanje dobilo pravo mesto in da bi odlikovanja dobili vsi, ki jih zaslužijo in res samo takšni, je delavski svet pod— • jetja sprejel sklep o imenovanju stalne komisije za odlikovanja, katero bodo sestavljali vsakokratni pred-sedanik delavskega sveta podjetja, predsednik upravnega odbora podjetja, predsednik KOSP podjetja, sekretar aktiva ZK v podjetju, vsi štirje vodje služb podjetja in Icadrovik podjetja kot tajnik komisije. Predlog, koga naj komisija predlaga za odlikovanja, lah V ko da vsak delavec podjetja in katerikoli organ ali odbor v podjetju. Vendar naj bi komisija samostojno odločala, kateri predlog bo upoštevala, ssg je dovolj možna in avtoritativna. Komisija pa bi morala obrazložitev predloga za odlikovanje objaviti v Glasilu podjetja in če v lo dneh ne bi bilo nobenega prigovora, bi 1 etiko samostojno poslala predlog naprej občinski komisiji za odlikovanja. Če pa bi se pojavil prigovor, bi morala odločitev ali se predlog pošlje naprej ali ne, prepustiti delavskemu svetu podjetja. Ne bi bilo napačno, da bi ta komisija odločala tudi o podeljevanju zlatega znaka podjetja. Uredništvo .,onin V LETU 1968 80 tisoč ton in 5• .nil:" t.rd starih din prometa, to je naš plan za leto 1968 in' pomeni 2 - 2,6% več kot- lani. Dne 12/1-1968 je delavski svet podjetja največ jo pozornost posvetil predlogu finančnega plana podjetja za leto 1968. Predlog je slonel na oceni realizacije prometa v letu 1967, ki je znašal cea 5 milijard 800 milijonov starih uin, kar je za 4oo milijonov starih din več kot smo pla- -nirali v letu 1967 in za cea 600 milijonov več kot smo, imeli prometa v letu 1966. 6 milijard starih din ali 2,6% več prometa 'kot lani verjetno ne bo težko ustvariti, težje pa bo ustvariti za 4,5/ večjo razliko v ceni. Eno in drugo ter materialni stproški pogojujejo višino osebnih dohodkov. Če bo tako kot je pl nirano, bodo osebni dohodki za 4/ večji.kot so bili lani, sicer pa ne. Če ne bomo dosegali planirane razlike v ceni, bo pa treba skrbeti, da bodo materialni stroški manjši od planiranih, saj so predvideni precej visoki; in sicer za 6,1% več kot lani. razmerje med osebnimi dohodki in skladi podjetja bi ostalo isto 'kot lani, in sicer 78,3% dohodka za osebne dohodke in 21,7% za sklade podjetja. NEKAJ MANJ ZA STROŠKE UPRAVE PODJETJA Finančni plan za leto 1968 predvideva za upravo 9,43 razlike v ceni, medtem "ko so lani enote odvajale 9,5%. .Uprava bi tako za osebne dohodke in materialne stroške dobila 3)4% več kot lani na osnovi razlike v ceni, ki naj bi bila 4,5% večja 'kot lani. Osebni dohodki vseh skupaj, to je delavcev uprave in poslovnih enot pa bi se po predvidevanjih plana povečali za 4%. DELITEV DOHODKA PODJETJA IN POSLOVNIH ENOT Delitev dohodka podjetja naj bi bilo takšno kot lani, in sicer 78,3% za osebne dohodke in 21,7% za sklade» Delitev dohodka v enotah pa je naslednje; lani so odvajale za sklade in skupne osebne dohodke 29% ustvarjenega dohodka, in sicer 27,5% za sklade podjetja in 1,5% za skupne osebne dohodke. Po planu za leto 1968 je predvideno prav takšno odvajanje, to je 29% ustvarjenega dohodka, le da gre v sklade podjetja 26%, v skupne osebne dohodka pa 3%. Z eno besedo, obremenitev dohodka ustvarjenega v enotah je ostala ista kot lani; $z 3% za skupne osebne do ho d] c e pa bo. prišlo nekaj tudi nazaj v obliki lo in 5—letnic, v izplačilih ob upokojitvah in v obliki premij. - 13 . IZJEME PRI DELITVI DOHODKA Lian j dohodka za sklade naj bi v letu 1968 odvajala naša nova enota, in sicer poslovalnica 'za stekleno in ostalo embalažo v Ljubljani, ki se je lani kot podjetje “Steklenica^ pridružila našemu podjetju« Ta enota namreč potrebuje določen čas, da bo zmogla naše instrumente delitve. Če bi hotela odvajati toliko kot ostale enote, bi morala povečati promet za 37%, kar pa je nemogoče, pričakovati pri tako cenenem artiklu. Enota bo odvajala za sklade lo% ustvarjenega dohodka, za upravo in skupne osebne dohodke pa isti odstotek kot ostale naše enote. Llelianična delavnica nima obveznosti do skladov podjetja, niti do skupnih osebnih dohodkov. Pokrivala bo le del stroškov uprave podjetja, in sicer 4,6% od realizacije. Komercialni biro ima večje obveznosti do skladov kot ostale enote, vendar ni točno določeno koliko. Biro mora namreč odvesti v sklade vse kar jim po razdelitvi osebnih dohodkov, ostane. Do stroškov pprave pod jet ja in do skupnih osebnih dohodkov ja imajo iste obveznosti kot ostale enote. Ugodnosti v delitvi dohodka, ki so jih imele lani koprska enota, sortirnica v Ljubljani in Črnomelj so. usahnile. 14 - PREVEČ IZPLAČANO JE TREBA VRNITI Lani preveč izplačane osebne dohodke bo treba letos vračati, tako je sklenil delavski svet podjetja, ko je obravnaval 9-mesečno realizacijo. Izračun je pokazal, da enote, ki so bile v preplačilih lahko za letos vrnejo skladom lani preveč izplačane osebne dohodke, če odvajajo v sklade 1% več kot enote-, ki niso imele preplačila. Le obrat čistilne bombaževine na Bohovem bo moral odvajati 2% več, da bi letos vrnil preplačilo osebnih dohodkov v letu 1967. DA NE BO PRVELIKIH ZALOG - NOVO Vprašanje zalog je delikatno. Kaj smo napravili, če bi se v borbi za čim manjše zaloge zmanjšal promet? Ukrepi morajo zagotoviti manjše zaloge in večji promet. To bo skušal stimulirati premi j'skl- pravilnik, vendar mora vsak poslovodja in šefi skladišč vedeti kakšne zaloge so za. njegov promet normalne. Zato ima vsako skladišče določene oziroma normirane zaloge. Enota, ki bo ob tromesečju imela večje zaloge, bo kaznovana s 5% vrednosti presežene količine. POZOR! BLAGO, KI BO PO DOGOVORU ČAKALO NA STROJNO OBDELAVO IN BLAGO, KI BO MIROVALO V SKLADIŠČU PO NAROČILU KOMERCIALNE SLUŽBE, NE BO BREMENILO NORMIRANE ZALOGE - BO ODŠTETO. 7 komisiji, ki odločala, ali je enote zaslužila kazen ali ne, "bo predstavnik 'komercialne, finančne in ne' .nične službe. SKLAD ZA POMOČ MOTAM - NOVO (ne:obvezni rezervni sklad) Delavski svet podjetja je že pri obravnavi 9—me sečnih rezultatov sklenil, da naj se v letu 1968 sprejme instrument , ki bo določal, da morajo enote, ki bodo imele večje osebne dohodke kot bodo povprečni za podjetje, dati v poseben sklad 2% izplačanih osebnih dohodkov. Pinanoni plan za leto 1968 to določa s tem, da ta obremenitev zadene tiste enote, ki.bodo imele take povprečne osebne dohodke, ki bodo večji kot za lo$ .povečani povprečni osebni dohodki v podjetju. To zaradi tepa, da ne bi po vplačilu 2% zdrknili pod povprečje v podjetju. Ko bi se v sklad nabralo lo’ milijonov starih din, bi ta obveznost prenehala, obnovila pa bi se zopet, ko bi se skl d zmanjšal n.pr. za četrtino. Ta sredstva bi so uporabljala za pomoč tistim enotam, ki bi imela delavce v odpovednem roku zaradi zmanjšanja prometa ali uvajanja novo ali večje mehanizacije. V ta sklad bodo šla tudi sredstva, ki so jih lani enote neupravičeno črpala za osebne dohodke in jih bodo morale letos vrniti. Tako zbrana sredstva se bodo uporabljala za premostitev drugih težav v enotah, n.pr. 'kadar bi v enoti uvedli prisilno upravo. Dala pa bi se tudi kot kredit novoustanovljenim enotam ha premostitev začetnih težav. PREMIJE■TUDI ZA SEPE SKLADIŠČ yh ustvarjenega' dohodka za skupne osebne dohodke se bi rabilo v prvi vrsti za nagrade ob lo, 15 in 2o—letnicah' službe v našem podjetju in za izplačila, ki se dajejo onim, kateri po dolgoletnem delu v našem podjetju odhajajo v pokoj. Iz teh sredstev se bodo pokrivali tudi stroški izdajanja našega Glasila. Kovo pa je premiranje kakšnih. 5o uslužbencev podjetja, o čemer je delavski svet- podjetj a oziroma upravni odbor sklepal že na prejšnjih sejah. Pravilnik za to prediranje še ni izdelan. Zajel pa bo verjetno vse one, ki so doslej dobivali mesečni dodatek za posebne pogoje dela. To je, nekaj uslužbencev iz uprave, vsi poslovodji in obratovodji naših enot,, nadalje nekateri komercialisti in šefi skladišč, v .poslovnih enotah. ■ Znani so tudi nekateri kriteriji.za. doseganje- premije, in sicer: znižanje zalog ob večjem prometu, hitrejše obračanje obratnih sredstev, večji promet kot je planiran, večja razlika v ceni kot je planirana oziroma večji dohodek in boljše izrabljanje strojnih naprav. Mesečnega dodatka za posebne pogoje dela pa ne bo več. Delom.:-, sila se naj v letu 1968 zmanjša,, in sicer od 521 v letu 1967 na 514 v letu 1968. Sredstva za vzdrževanje osnovnih sredstev naj ti tila v povprečju manjša kot lani. Rešili smo se namreč več starih kamionov. Otveznosti do amortizacije — otnovitve - osnovnih sredstev naj bodo večje kot lani. Nažalost se kamioni hitreje- trošijo kot so amortizirani, zato je treta to obveznost povečati. Za reklamo in reprezentanco se naj bi lahko"trošilo proporcionalno enako kot v letu 1967. Osnova je redi-zacija. DO HOTIČA JAHUARJA MORAJO MO TD SESTAVITI EK S TEMI ITT ' ITTTSUITI PLAH PROMETA • PO ARTIKLIH IH PLAH RAZLIKE V CEHI. ČE BODO EHOTE SKUPNO PREDLAGALE MANJŠI PLAH KOT JE BIL SPREJET HA DELAVSKEMU SVETU PODJETJA DNE 12/1-1968 BO KOMISIJA KLAVSKEGA SVETA ZA PLAH IH;DELITEV,' KAKOR DOLOČA STATUT PODJETJA, USKLADILA PLAH ELIOT S PLAHOM PODJETJA. Hancini V PRIPRAVI JE ROVI PRAVILNIK O PREMIJSKEM NAGRAJEVANJU Na decemberski seji upravnega odbora je bil sprejet sklep, da naj se pripravi novi premijski pravilnik za leto 1968. Glavni namen novega premijskega nagrajevanja je težnja po nagrajevanju tistih elementov, ki so pomembni za poslovanje podjetja kot celote. S tem želimo okrepiti že kar preveč razraha1 jno presojo koristnosti poslovnih odločitev za podjetje kot celoto. Poslovne odločitve, ki so oprte samo na korist ekonomske enote-, niso vedno koristne tudi- za podjetje kot" celoto. V predlogih planskih instrumentov za delitev dohodka v podjetju so'zato sredstva za premijsko nagrajevanje povečana. Krog premijskih upravičencev naj..bi se razširil na približno 5o oseb. Sedanji dodatki za posebne pogoje dela bi odpadli, sredstva pa bi se prelila v premijski sklad. Prezgodaj je še govoriti o točnih kriterijih nagrajevanja premijskega pravilnika, ker ta še ni izdelan. Znane so le variante. Eno med njimi vam posredujemo. Po tej varianti bi bili premijski upravičenci razdeljeni po tem, kakšen je njihov vpliv na posamezni element premijskega nagrajevanja. 1/ poslovodje poslovalnic bi bili n.pr. premirani takole ; ......... a/ od povečanega dohodka v letu 1968 nad dohodkom 1967 bi dobil 5%. bruto premije (od lo.ooo ITI) večjega dohodka letno več 5oo ITD premije) b/ od zmanjšane zaloge po vrednosti pod normirano ..bi dobil 1 % od tako zmanjšane zaloge kot premijo c/.od zvišane količine odkupa nad letom 196? bi dobil 1.- st. din po kg kot premijo. Vendar se ta ne more izplačati, če je zaloga višja od normirane v obračunskem razdobju, o/ od izkoriščenosti kapacitet strojnih naprav, ki bi jih izmerili tako, da bi predelane količine nad letom 1967 smatrali kot boljši izkoristek strojnih kapacitet in premirali z- 1,- st. din po kg od presežka 2/ Sefi skladišč (nekdanji poslovodji poslovnih enot) in komercialisti poslovalnic bi bili premirani takole: a/ od povišane razlike v ceni v letu 1968 nad letom 1967 bi dobili 2,6% bruto premije b/ od zmanjšane zaloge po vrednosti pod normirano bi dobili 1% od tako zmanjšane zaloge kot premijo c/ od zvišane količine odkupa nad letom 1967 bi dobili lo- st. din po kg 'kot premi jo , toda le, če bodo dobili premijo za znižano zalogo. 3/ Komercialisti na upravi podjetja bi bili prmmirani takole; ..... , a/ pomočnik komercialnega direktorja za tekstil bi dobil premijo tako, da bi se za.odstotek zvišanja dohodka obeh tekstilnih obratov 1968 : 69 pomnožil njegov izplačani osebni dohodek b/ vodja komercialnega biroja bi dobil premijo od odstotka zvišanega dohodka komercialnega biroja zmanjšanega za dohodek barvnih kovin, 'tako, da bi se z odstotkom zvišanja pomnožil njegov izplačani osebni dohodke v obračunskem obdobju. 2o c/ referent za prodajo železa bi dobil premijo od zvišanega odstotka realizacije vseh poslovalnic rasen komercialnega biroja in obeh tekstilnih obratov, tako, da bi se s tem odstotkom pomnožil njegov izplačani osebni dohodek v obračunskem obdobju c/ referent za barvne kovine bi dobil premijo od odstotka zvišanega dohodka barvnih kovin komercialnega biroja, tako, da bi se s povišanim odstotkom pomnožil njegov izplačan osebni do— ■ hodek. d/ referenti za železniški material bi dobili premijo od povišanega dohodka železniškega materiala s katerim poslujejo na isti način e/ referent za kosti bi dobil premijo od zvišane razlike v ceni kosti v podjetju na enak način f/ strojni tehnik bi dobil premijo od boljšega izkoristka strojnih naprav 4/ Dosedanje premiranje vodilnih delavcev podjetja bi se še dopolnilo z novimi kriteriji, po katerih bi se izračunaval premijski znesek. Posamezni vodilni delavci bi dobili premijo le od tistih kriterijev, na katere po svoji delovni funkciji lahko vpliva. Ti kriteriji bi bili: a/ stopnja storilnosti v podjetju b/ 11 produktivnosti v i! c/ rentabilnosti v !t č/ 11 ekonomičnosti v 11 d/ i? likvidnosti v i? e/ znižanje zalog v podjetju f/ odkup po količini (povezan le s točko e) g/ izkoriščanje strojnih kapacitet Farnen razširjenega premiranja smo že v uvodu označili. Računamo, da bo razširjeni premijski sistem deloval stimulativno in da bo s tem podjetje tudi v letu'1968 se preseglo svoje planirane obveznosti in ustvarilo s tem še trdnejše temelje ža dadaljnjo rast podjetja. tla no i ni DOLGOROČNO PLANIRANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO KREDITIRANJE' NAŠIH DELAVCEV * Naše podjetje že od leta 1961 dalje, to je že 6 let daje stanovanjska posojila našim delavcem. (Do konca leta 1967 je tako bilo danih že ža 81,5 milijona starih din stanovali j škili po so j il 57 našim delavcem. Podjetje lahko da kredit za stanovanjsko izgradnjo svojim delavcem iz dveh vrst sredstev. Najstarejši vir sredstev je sklad skupne porabe, iz katerega je podjetje dalo v glavnem vsa dosedanja posojila. Drugi vir sredstev pa je stanovanjski prispevek, ki se obračunava ob mesečnih dvigih osebnih dohodkov. Ta vir je star šele 2 leti, vendar je iz leta v leto večji, ker se iz teh sredstev regresirajo povečane najemnine, ki pa se iz leta v leto manjša jo. 'Letos nam ostane cca Qo% teh sredstev pred dvemi leti pa nam je ostalo le cca 5ofj. Ker so sredstva bivših stanovanjskih skladov pod upravo bank, da-jejo banke podjetjem in posameznikom iz teli skladov kredite za stanovanja le pod varčevalnimi 'pogoji. Zato naše podjetje že 2 leti veže sredstva iz stanovanjskega prispevka v banko, da po lo mesecih pridobi poleg vezanih sredstev še 75% kredita. Tako smo od lanskoletnih 2o milijonov sredstev pridobili za leto 1968 35 milijonov kreditnih sredstev za naše delavce. Leta 1967 smo razdelili 44 milijonov kredita med naše delavce iz 26 milijonov vezanih sredstev pri ljubljanski in mariborski banki. Banke vzpodbujajo k varčevanju delavce na vse načine, ker s tem povečujejo sredstva za novogradnje. Tako je ljubljanska kreditna banka uvedla sredi leta 1967 nov pravilnik o združenem varčevanju delavca in podjetja, ki je za delavce zalo ugoden. S tem banka daje kredit delavcu tudi na sredstva,.. ki jih privarčuje zanj delovna organizacija pod pogoji, ki veljajo za delavce. Ta pravilnik stimulira predvsem dolgoročna varčevanja, ker daje na varčevanja za daljšo dobo višji odstotek kredita. Iz 3 primerov lahko vidite kakšni so pogoji za.združeno varčevanje delavec — podjetje -. banka. 1. primer; a/ delavec se obveže s pogodbo, da bo mesečno vlagal v banko po 3oo,oo ND. S tem bo v 24 mesecih privarčeval 7.2oo,oo v podjetje se obveže, da bo na oanovi pogodbe z delavcem zanj vložilo mesečno po 1.5oo, 00 UB in s tem v 24 mesecih privarčevalo SKUPAJ privar. c/ na ta sredstva banka po 24 mesecih odobri kreditna ime delavca - prosilca še loo% vloženih sredstev o/ skupna namenska sredstva tako znašajo d/ pri čemer lastna in bančna sredstva na račun delavca-prosilca znašajo 85%,t.j. 36.000,00 43.2oo,00 43.200.00 86.400.00 50.400.00 2. primers a/ delavec se obveže s pogodbo, d% bo mesečno vlagal v banko po 2oo,00 UD za dobo 48 mesecev. Tako bo privarc. 9.600,00 b/ delovna organizacija se obveže, da bo varčevala zanj po 5oo,oo UL mesečno za dobo 48.mesecev 24.000,00 Skupaj privarčujeta oba - ND 33.600,00 c/ na ta sredstva banka po 48 mesecih od prvega obroka odobri delavcu kredit V'višini 15o%' , ......... ~.........5e .-40 o,-o o d/ skupna zbrana sredstva za stanovanje znašajo NB 84.00,00 3. primer; a/ delavcev varčuje v banki mesečno 8 let po loo,00 NB (96 mesecev) in privarču je .......................... ..9.600,00 - 24- b/ delovna organizacija varčuje zanj prav tako 8 let po 25o, oo ITD in privarčuje .Skupaj privarčujeta c/ na ta sredstva da banka delavcu kredit v višini 25o% od privarčevanega zneska v 8 letih, in sicer 24,ooPjoo ITD 33.6oo,oo 84.000,00 Zbrana sredstva znašajk ITD 117.600,00 ]?o končani varčevalni dobi vrne delavcu banka privarčevani znesek v vseli 3 primerih (v 3. primeru 9.600,00 in obračuna kredit v višini lo8.000,00 za dobo 3o let po 2% obrestni meri. S temi primeri smo želeli seznaniti delavce kakšne možnosti daje združeno varčevanje delavcev in podjetja pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev. V prihodnjih 5 letih bo imelo naše podjetja predvidoma naslednja sredstva; st. din ustvarjena iz SSP iz sreds.4% za stan.prisp. st. din na razpolago za črpanje leta 1969 lo milj. 25 milj. 26 milj.' leta 197o lo 1$ 3o » 57,5 milj. leta 19571 lo Si 3o » 57,5 ;i leta 1972 lo 5? 3o " 67,5 i! leta 1973 lo S! 3o « 77,5 ':i ta sredstva bomo bančni krediti vezali v bankah na osnovi vezave 25 - Iloman DVA SESTANKA ZASADI PAPIRJA V decembru 1967 smo prejeli dopis, da bodo tovarne papirja v letu 1968 plačevale vse vrste papirja 1,- st. din muli j po kg« Prejeli smo tudi dopis in načrt pogodbe za prodajo starega papirja v letu 1968 preko poslovnega združenja predelovalcev starega papirja. Direktor podjetje je takoj stopi v stik z birojem njihovega združenja 'in jim ostro očital :ine fair” odnose, ker so sporočili znižanje cen šele potem, ko imajo odkupna podjetja v glavnem že sklenjene letne pogodbe za odkup papirja. Dosegel je, da so obljubili prevzem papirja, ki je na zalogi po starih cenah tako, da bodo nove cene veljale šele od 1. februarja oziroma od takrat dalje, ko bomo odpremili 48o ton lanskih zalog starega papirja. Kljub temu je direktor odlašal s podpisom pogodbe za leto 1968. Razburjenje je bilo tudi v drugih odkupnih organizacijah in s skupno akcijo se je doseglo, da je Zvezna zbornica preko Odbora za odpadne materile sklicala komisijo za papir, in sicer v Zagrebu. Tudi Inot je takoj sklical svojo komisijo za papir, ki je imela sestanek en dan prej, to je v ponedeljek dne 15/1-1968 prav tako v Zagrebu. Komisija Inota je. prišla do zaključka, da je treba odločno protestirati zaradi ne spoštovanja načela dogovorjenih. cen. Prodajna cena staremu papirju ni niti predpisana niti prosta, zato je pod režimom dgovorjenih cen. Za cene se morajo dogovoriti prodajalci in -26- predelovalei, v tem primeru pa so se za nove*cene dogovorili samo predelovalci. Komisija Inota je tudi sklenila, da bo zahtevala zmanjšanje plačilnega roka. Poslovno ddružen je predelovalcev starega papirja je namreč pripravljeno plačati uvoženi stari papir v 3o dneh, našega pa v 60 dneh po potrditvi prejema pošiljke. Sklenjeno je bilo tudi, da se zahteva večje plačilo za papir, ki ga je treba daleč pošiljati oziroma, da del prevoznih stroškov, če so ti veliki plača tudi kupec. In ne nazadnje, da se zalite^ da ima Papirservis enake pogoje poslovanja 'kot mi. Drugi dan je na komisiji za papir Odbor za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici bilo zelo živahno . Seja je trajala 4 ure. Ha vprašanje našega direktorja kakšne koristi ima družba ali papirnice od obstoja Papirservisa, če je leta 1964 bilo zbranega 78.851 ton starega papirja, letal967 ko je Papirservis bil že v popolnem razmahu pa le 8o.524 ton, niso vedeli nobenega pravega odgovora, V tej komisiji je namreč polovico članov predstavnikov predelovalcev starega papirja, polovico pa nas odpada-šev. Odpadovcem pa je biloznano, da so predelovalci namenili znesek, ki ga bodo pridobili z znižanjem cen za 1.- st. din izgradnji skladišč v Zagrebu in Beogradu. Zato so trdili, da jim odkupne organizacije dotira j o investicije, če pri tem ostane. Po drugi strani pa so predelovalci trdili, da je zniževanje cen nujno, dokler - 27 ne bomo prišli do svetovnih cen, 'kajti izvoz in uvoz starega papirja je svoboden. Zagovarjali so stališče, da je -savršeno njihova stvar-, kaj bodo gradili in s kakšnimi sredstvi. po 3 in pol urni debati nismo prišli še nikamor. ker je'že 75% vseh dobaviteljev starega papirja se podpisalo pogodbo z združenjem predelovalcev starega papirja, je praktično večina pristala na znižanje o en vsled česar so se nove cene že lahko vzele za dogovorjene. Do takšne situacije je prišlo po zaslugi njihovega biro ja j to je zagrebške Unije, ki je mrzlično deloval predenje prišlo do skupnega sestanka. Crlede dogovorjenih cen se torej ni dalo doseči nič drugega kot to, da bodo v enem mesecu reprezentirali...svetovne cene in če so naše nižje jih bodo popravili. Glede plačilnega' roka smo dosegli samo to, da bo Godne vni rok tekel že od dneva, 'ko je roba poslana. Glede prevoznih stroškov smo dosegli samo to, da se bodo vsakokrat,-'ko bomo morali poslati."papir bolj"' daleč kot običajno, posebej dogovorili koliko prevoznih stroškov nam bodo priznali v višji ceni pa-prija. Sicer pa so to delali že doslej. kršitev enakih pogojev bo ugotavljala komisija, ki jo sestavljajo Radmila Petrovič iz Zvezne gospodarske zbornice, Aleksander Galič, direktorja biroja Inot in dr. Molnar iz Unije. Vendar je treba kršitev pri javiti. 28 POTREBE PAPIRNIC ZDRUŽENIH V POSLOVNEM ZDRUŽENJU PREDELOVALCEV STAREGA PAPIRJA PO STAREM PAPIRJU V LETU 1968 Kombinat “Belišče”., Belišče 13.5oo ton Pabrika hartije “Beograd',’, Beograd 1.48o Kombinat “Borovo”, Borovo 1.8oo “Bosna-Azbest11, Bosansko Petrovo selo 1.2oo Tovarna lesovine, Ceršak lo.000 Tvornica Ijepenke, Cazin 2. ooo Pabrika hartije, Čaeak 1. ooo “Mladost”, Guprija -■ Goo Papirnica Količ-evo, Količevo 9.0 00- Pabrika lepenke “Lipovica”, Lipi jan “Natron”, tvornica sulfatne celuloze, 3.000 Magla j ICneževačka fabrika lepenke, Novi 2.2oo - Kneževac 3.6oo Pabrika “Komuna”, Skopje 4.ooO Sladkogorska tovarna, Sladici vrh Pabrika lepenke “Umka”, Umka 13.000 16.000 Pabrika poluceluloze, Vladičin Han 12.ooo PIIC "Vrbas” - Pogon celuloze:, Vrbas 1.5oo Zagrebacka tvornica papira, Zagreb 14.ooo VSEGA;: lo9.88o - 29 - ■Ramovš ALIGATOR ŠKARJE V TRBOVLJAH Lani smo prvič poslali Aligator škarje iz Cel ja v Trbovlje. Mislili smo, da bodo nastopile v zvezi s tem težave in problemi, vendar, glejte teli ni bilo, pač p: so bili rezultati, ki jih lahko upravičeno občudujemo in se po njih vzgledu jemo. Potrjena je bila stara misel, da, dobra priprava in organizacija dela dasta najboljše rezultate. 0 škarjamo so rezali 13 dni v dveh izmenah 2 delavca dopoldne in 2 delavca popoldne, skupaj 416 delavec-ur in 3 dni v eni izmeni, skupaj delavec-ur 48, torej -vseli delavec-ur skupaj 464, oziroma strojnih ur. 232. V tem času je bilo zrezanega 2?o ton VPP materiala,•to pomeni 1.164 kg na strojno uro oziroma 582 kg na delovno uro. Sedaj poglejmo še rezultate v Celju za 9 mesecev preteklega leta. V tem času je.bilo zrezanega 472 ton materiala in za to porabljeno 1.o93 delavec-ur. Tako je prišlo na 1 delavčevo uro 432 kg materiala. Kaj to pomeni? Če je 'bilo v Trbovljah zrezano 27o ton materiala v 16 dneh ali povprečno 17 ton dnevno, bi po tej analogiji lahko v Celju svoj material zrezali v 28 dneh oziroma v 1 mesecu. Kaj bomo pa napravili s 6 meseci, ki jih imamo sedaj na razpolago? Ali naj nam škarje stojijo neizkoriščene, če bomo z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela napravili v 3o - 1 mesecu to, za kar smo sedaj rabili 9 mesecev? Ostali čas bomo' lahko dali stiskalnico drugim enotam oziroma tja, kjer bodo pripravljene vsaj loo—tonske količine materiala za rezanje. V takem primeru tmdi ne bo nobene potrebe po nabavi novih Škarij. Še en podatek nam veliko pove. Če bi rezultate, dosežene v Trbovljah, aplicirali na vse leto, bi videli, da sc te škarje sposobne letno zrezati (17■ ton z 2o delovni dni z lo mesecev; vse v dveh izmenah) 3.4oo ton. Ostali čas (2 meseca) smo vzeli za prevoze, zastoje, dopuste, slabo vreme in pd. V letošnjem letu pa smo zrezali cca 3.ooo ton VIT materiala (podatek neuraden) na vseh Škarjah, ki jih imamo, bahko se upravičeno vprašamo, ali nimamo morda preveč Škarij? Pes je sicer, da bi, če bi.škarje selili rabili prostor za deponijo materiala, pripravljenega za rezanje, betonske podstavke in podobno, res pa je tudi, da plačujemo letno iz naslova samo fiksnih stroškov (amortizacija, obresti, zavarovalnica itd) za vse škarje, ki jih imamo 38.386, oo ITD. Torej organizacija in koordinacija dela bi nam prihranila precej teh stroškov in tudi zmanjšala število zaposlenih. V letu 1968 bo Papirservis po predvidevanjih zbral okrog.4o.000 ton starega papirja, kar je približno isto toliko kolikor ga nameravajo odpadi dobaviti papirnicam, ki so v poslovnem združenju,predelovalcev starega papirja. - 31 Plešec POGODBO Z ZDRAVSTVENIM DOMOM BEŽIGRAD, DA ALI NE! Člani sveta delovne enote Sortirnica Ljubljana so na seji dne 23/11-67 postavili vprašanje, kakšno korist ima podjetje, 'ker ima pogodbo z Z D Bežigrad, da opiati ja delo obratne ambulante. Naš odgovor je naslednji; Prav gotovo je, da je tako vprašanje umestno in da imajo tisti, ki to vprašanje postavljajo, delno prav. če delo le vedno ne teče tako kot bi bilo v interesu podjetja, pa moramo deliti krivdo na dvoje, in sicer na podjetje kot tudi na zdravstveni dom oziroma zdravnika. Res je to, da je zdravnik včasih premehak do pacientov, ker nekateri od njih izsiljujejo stalež, čeprav po vseh predpisih do tega niso upravičeni (tu gre za bolezen, ki nastopi zaradi pijančevanja in neprespanih noči). Po drugi strani pa moramo del krivde prpisati tudi nam vsem, ker teh vprašanj ne zaostrujemo dovolj skladno s pravilnikom o medsebojnih delovnih razmerjih. Vsekakor smo dolžni zaostriti disciplino, ki pa zajema tudi vprašanje izkoriščanja določenih pravic, do katerih posamezniki niso upravičeni. Sedaj pa poglejmo ta problem še iz koristnih strani. Za opravljanje ambulantne usluge plača podjetje letno 3.600,00 ITD. Na podlagi te pogodbe je zdravnik n;. ‘raz polago v ambulanti vsak dan določeno uro prav tako pa imajo naši delavci prednost pred drugimi pacienti, če gredo na obisk v ambulanto med delovnim časom, takim načinom prav gotovo prihranimo mnogo na času, • to je zmanjša se število ur odsotnosti z dela. Letnb prav gotovo po grobi ocenitvi na ta način prihranimo okrog 1.4oo delovnih ur. pri čemer pa ne računamo obisk zdravnika tedensko na obratu po 1 uro, po potrobi pa tudi več, kjer tudi opravijo posamezniki marsikaj (recepti za razna zdravila, ki jih posamezniki morajo redno jemati, napotnice in drugo), kar vse bi terjalo zamudo časa, to je čakanje v ambulanti po več ur. Pojasniti je treba, da delo te ambulante še ni tako urejeno kot naj bi to bilo. Eno od vphašanj, ki ni rešeno, nekatera podjetja pa so to že rešila, da mora vsa potrdila o ddsotnosti z dela zaradi boleznin izdajati obratna ambulanta. Tako zahtevo bi se lahko postavilo, toda po predpisih lahko posameznik hodi k stalnemu zdravniku v kraju stanovanja. V tem primeru je mišljeno stanovanje v neposredni bližini njegovega delovnega mesta, to je stanovanje, od 'koder se posameznik dnvno vozi na delo stalno ali pa začasno. Toda podjetje bi imelo pravico, da postavi zahtevo, da mora vsakdo dobiti potrdilo v obratni ambulanti in drugo, ne velja. Vsekakor je večina mnenja in to mislim, da govore podatki, da je sklenjena pogodba v korist podjetja in da strošek ni takšen, da ne bi imeli pokritih kori sil. Ob analiziranju tega problema je prav opozoriti tudi 33 aa nekatere naloge vseh članov kolektiva, ko postavljalo vprašanje za ali proti obratnemu zdravniku? Zdi se, da bomo morali za tiste, ki razne dobrine (v tem. primeru gre za zdravstveno varstvo) prekomerno izkoriščanje, kolektivno opozarjamo na njihovo izkoriščanje. Tako opozarjanje naj bi bilo javno ali pa s svetovanjem posameznika posamezniku. Vsi smo gotovo enaki, da bi tu lahko marsikaj prihranili, 'kajti tistim, ki poznajo mero in ki so kritični do sebe, ne more in ne sme biti vseeno, da njegovi "sotovariši to izkoriščajo. Vsem je znano, da povečevanje izplačil na račun nadomestil zmanjšuje dohodek v enoti. ITekaj podatkov smo torej pokazali, ki govore v prid taki rešitvi kot je, uspehi pa bodo s kolektivno prizadevnostjo lahko še mnogo večji, 'kar pa je gotovo v interesu slehernega delavca, med drugim tudi delovne enote Sortirnice v Ljubljani, Tovarne papirja, ki so združena v poslovnem združenju predelovalcev starega papirja so dobila° v letu 1964 v letu 1965 v letu 1966 v letu 1996 iz Jugoslavije_____iz uvoza 78.851 14.761 ton 78.754 I6.805 71.631 15.339 8o.524 19.229 Od 80,000 ton so dala odpadna podjetja okrog 4o.000 ton, lapirservis okrog 30.000 ton, okrog lo.ooo ton pa predstavljajo lastni odpadki papirnic. Vse tovarne, tudi tiste, ki niso v poslovnem združenju, pa dobijo letno skupaj iz domačega .tržišča okrog loo.ooo ton starega papirja. - 34 - V juni ju 1967 so nastale naslednje spremembe; • V podjetju so se zaposlili; Repanšek Anton, šofer v L ubljani, Čater Ivan, delavec v Kranju, Golič Iljar, delavec, in Mraznek Uezir, delavec v Celju, in Jankovič Jože, delavec v Brežicah. Iz podjetja so cdšli; Botonjič Hajrudin, delavec iz Ljubljane, Vodušek Anica, delavka iz Maribora, in Laloševič Maslinka, delavka., ter Plevčak Brane, delavec iz Celja. V Juliju 1967; na novo zaposlili; Drolc Marija in Leban Terezija pri izpraševanju vreč v M^stu na Soči, Bordon Acij, Benčič Radomir, Prodan Slobodan, Zdralič lulaga, Šik Mario, Ugrin Milan, delavci na poslovalnici Koper. Iz podjetja pa so odšli; Toplinšek Albin, delavec iz Celja, Pavlič Antonija, vodja pralnice iz Sortirnice-Ljubljana, Ban Stanislav, delavec iz Kozina, Podakar Valentin, delavec iz Kranja, Hrast Stana, bivši poslovodja na Jesenicah - upokojena, Petkičič Veličko, delavec v Ljubljani, Lah Peter, delavec iz Maribora, Bubola.Oktavi j , delavec iz Kopra. V avgustu; na novo so se zaposlili; Badjevič Todor, Draškovio Slobodan in Stankovič Dimitrije, delavci v Ljubljani. Odšli pa so; Cigan-Alojz, šofer, Halkič Smail, skladiščni delavec, Čičič Drago, delavec, Aganovič Ismet, delavec, Kvrgič 35 Safet, delavec, Slnanovič Abaz, delavec*, Binanovič Safet, delavec vsi iz Ljubijane, Bogovič Brane, delavec iz Kranja, Mraznek Hazir, delavec iz Celja, BeBernardi Pero, delavec, in Prodan Slobodan, delavec iz Kopra, Rajner Matilda, sortirka iz Ljubljane, Ribič Stanko, delaveč iz Brežice. V septembru: n. novo zaposlili: Lamovšek Janez,ključavničar, vrnil iz JLA - mehanična delavnica, Drstvenšek Alojz, delavec v Trbovljah, Skvarč Rudolf, delavec v Kopru, Konjedic Ivan, delavec v G-orici. iz podjetja pa so odšli: Oičič Mirko, Slivar 0msna, delavca iz Ljubljane, JalSoleč Alojz, delavec iz Kranja, Hrabar Milena, pisarniški delavec i Ilirski Bistrici, Bordon Acij in Benčič Ra-dimir, delavca iz Kopra. V okrobru: na novo so se zaposlili: Tucm n Boris, odkupovabc in skladiščhik v Brežicah, Zver Avgust, delavec v Kranju, Halili Jakir, delavec v Celju, Šorli Vladislav, šef skladišča v Ptuju, Dumjak Željko, delavec v Trbovljah. iz podjetja pa so odšli: Radulovič Hristofer, delavec iz Ljubljane, Bengez Drago, delavec iz Maribora, Blikbaši Halim, Ksasnič Safket, delavca in Matoh Jože, čuvaj iz Celja, Marož Brna iz Kopra, pisarniški delavec, Juriševič Tomaž, - 36 - delavec iz Kozine. V novembru se ni v podjetju nihče na novo zaposlil. Iz podjetja pa so odšli s Gajzer Jožefa, delavka iz Bohove, Ugrin Milna, delavec in Peršič Marjan, šdf er iz Kopra, V decembru 1967 so na novo zaposlili; Kardum Marijan, komercialist v Brežicah, in Djurek Martin, delavec v Brežicah. Iz podjetja so odšli; Gostič Dimšo, delavec pri stiskalnici, in Borojevič Slavko, rezilec in delavec na skladišču v Kranju, Tomašelc Anton, delavec,in Bubin Stanko, delavec iz Maribora, Mavrič Anton, šofer iz Goriee, Brataševac Brane, delavec in Živi c Alojz, delavec zaradi nove organizacije sporazumno premeščena v tekstilno tovarno Ajdovščina. Vsem, ki so se na novo zaposlili v podjetju želimo kar največ uspehov pri delu. Njihov uspeh pa bo odvisen od njihove osebne zavzetosti za delo. Vsem pa, ki so odšli iz podjetja, pa srečno in zadovoljno v novem okolju. V razvitih državah Evrope pride nazaj v papirnice 36% proizvodnje novega papirja - pri nas le okrog 18>S. 37- - IZ DNEVA V DAN ZAOSTRENA ODGOVORNOS T DOSAMEZNIKA Že v predzadnji številki smo o"b javili izrečene ukrepe zaradi kršitve delovne dolžnosti. Ponovno poudarjamo, da bi bila naša želja izreči kar najmanj ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti. Ker pa gre za to, da več delano na preprečevanju kršitev naj bo tudi objava izročenih ukrepov tako sprejeta. Tanče Borisu, skladiščnemu delavcu iz Kočevja, ZADNJI JAVNI OPOMIN zato, 'ker je delavcu podjetja, od koder so odvažali material dovolil, da je iz podjetja istočasno odpeljal neke cevi, čeprav za to ni imel posebnega dovoljenja. Bevc Štefan, skladiščni delavec iz Kočevja, isto kot Tanče, ker je bila to istočasna kršitev. Želodec Jelko, šefer—mehanik iz Ipirske Bistrice, zaradi - malomarnega opravljanja s kamionom, izrekel ukrep delavski svet podjetja ZADNJI JAVNI OPOMIN. Mejak Jože, .poslovodja iz Brežice, OPOMIN zaradi nedoslednega izvrševanja sklepov DS podjetja glede izplačil obračunanih osebnih dohodkov. Kmetič Anton, .skladiščni delavec iz Črnomlja, ZADNJI JAVNI OPOMIN zaradi vinjenosti na delovnem mestu. Koželj Bogomir, delavec v Celju, ZADNJI JAVITI OPOMIN zaradi prekoračenja pooblastil s tem, da je pri nakladanju itsortiral razni material in ga potem prodal zbiralcu. Simič Vlajko, delavec iz Celja, in Kamenšek Ciril, delavec iz ^elja, isto kot Koželj, ker so kršitev napravili istočasno. Marinkovič Nikola, delavec iz Celja, ZADNJI JAVNI OPOMIN zaradi vinjenosti in s tem povzročanja nereda. GoStic Dingo, delavec v Kranju, Z MEJI JAVKI 0POMIK zaradi neupravičenega izostajanja in vinjenosti s tem povzročanje nereda nato pa zaradi vinjenosti in neupravičenega izostanka od dela ponovno z IZKLJUČITVIJO IZ DELOVED SKUPNOSTI. Borojevič Slavko, delavec-rezilec iz Kranja, IZKLUČITEV IZ DELOVNE SKUPNOSTI zaradi neupravičenega izostajanja od dela in pijančevanja. Strakoš Marko, delavec iz Kranja, z JAVNIM OPOMINOM, zaradi neupravičenega izostanka in pijanosti na delovnem mestu. Povečana odgovornost vsakega posameznika tako v odnosu do dela kot tudi do izvrševanja sklepov organov upravljanja kot tudi vodstva "bo vplivala na zmanjšanje števila izrečenih ukrepov. 2. člen statuta podjetja zelo jasno govori o dolžnostih in pravicah delavcev, to pa velja za slehernega dol ven v podjetju, ne oziraje se na delovno mdsto. Razlika je samo v tem, da je nekdo, ki je na višjem delovnem mostu več odgovoren, ker gre za širši krog področja dela, obratno pa drugi, ki je na manj odgovornem delovnem mestu v skladu z njegovim področjem dela. V letu 1968 bodo papirnice proizvedle okrog 525.000 ton finalnih proizvodov. Pri nasuje potrošnja papirja na enega Jugoslovana 22 kg letno. Še manjša v Evropi je edino v Albaniji. Komisija za papir Odbora za odpadne materiale je dovolila uvoz starega papirja v višini 2o.ooo ton za leto 1968. V komisijo za papir Odbora za odpadne materile pri Zvezni gospodarski zbornici je bil 'kooptiran tudi predstavnik Papirservisa. Za predsednika komisije za papir je bil papir je bil predlagan Koman, ko pa ni hotel sprejeti, je bil izbran Sava Tatalovič iz Sirovine Beograd.